Ljubljana, nedelja 1. oktobra 1938 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št- 105.241. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev, 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo Ožji odbor ministrov Praga, 1. oktobra. (ČTK). Danes dopoldne je bila seja čsl. vlade pod predsedstvom predsednika vlade generala Sy-rovega. Na seji so razpravljali o problemih. nastalih po sprejetju pogojev monakovske konference. Pristanek na te pogoje in zasedanje mednarodnega odbora postavljata čsl. vlado pred celo vrsto zelo zapletenih vprašanj, ki jih bo treba hitro urediti. Zato je vlada sestavila delovni program glede vseh teh vprašanj in sklenila ustanoviti ožjo mhrstrsko komisijo, ki bo vodila ta dela. Predsednik komisije je Syrovy, podpredsednik pa notranji minister Cerny. člani komisije so zunanji, vojni, poštni, trgovinski, notranji, finančni in pravosodni minister. Komisija bo razpravljala o vseh pravnih, finančnih in gospodarskih vprašanjih, ki nastanejo z določitvijo novih meja in izmenjavo prebivalstva ter o drugih vprašanjih, ki se bo z njimi ukvarjala mednarodna komisija. V vseh navedenih ministrstvih se bodo takoj ustanovili posebni oddelki z nalogo, da centralizirajo vsa ta vprašanja. Ti oddelki bodo zasedali permanentno. „Pa ostanemo vsaj sami na svojem" Praga, 1. okt. AA. (Havas) Ko je včeraj praški radio prenašal govor predsednika vlade Syrwesa, se je na ulicah zbrala ogromna množica, ki je poslušala ta govor. Na splošno je masa sprejela govor v popolni tišini, le večia skupina mladine -n žena pa se je zbrala v sprevod, v katerem Hitlerjev povratek v Berlin Berlin, 1. okt. br. Davi se je Hitler vrnil iz Monakovega v Berlin. Na železniški postaji so ga sprejeli vsi člani vlade in glavni prvaki narodno-socialistične stranke. Od postaje do NVilhelmstrasse mu ie narodno-socialistična množica prirejala viharne ovacije. Ogromno nemško notranje posojilo Berlin, 1. oktobra. AA. (DNB) Nemška vlada je razpisala novo notranje posojilo v višini poldruge milijarde mark. da izvede naloge, ki si jih je zadala. Posojilo se bo obrestovalo po 4 in pol odstotka in bo vračljivo od leta 1953 do 1958 po nominalu. Japonske čestitke Tokio, 1. oktobra. AA. (Havas) Predsednik vlade knez Konoje je poslal Hitlerju brzojavko, v kateri mu čestita k ureditvi sudetskega vprašanja. Knez Konoje je naročil londonskemu in pariškemu poslaniku, da čestitata britanski in francoski vladi k miroljubni ureditvi sudetskega vprašanja. Pripravlja se pakt štirih London, 1. okt. o. Vojno ministrstvo je dalo na razpolago okoli 5000 aktivnih vojakov, da zasedejo plebiscitno ozemlje v češkoslovaški. Te čete tvorijo po večini vojaki angleških gardnih polkov. Prvi vlaki so krenili danes iz Londona ter bodo angleške čete potovale v češkoslovaško preko Nemčije. Angleški opazovalci v ČSR London, i. oktobra. A A. (Reuter) Britanska vlada ie predlagala čsl. vladi, da se poveča število britanskih opazovalcev v ČSR. Doklej sta bila tam samo dva opazovalca. Čsl. vlada je na predlog pristala. Število opazovalcev se bo najbrže povečalo na osem. Delo mednarodne komisije Berlin, 1. okt. br. Mednarodna komisija, ki se je ustanovila v smislu monakovskega sporazuma in v kateri so poslaniki Češkoslovaške, Anglije. Francije in Italije v Berlinu ter državni tajnik v nemškem zunanjem ministrstvu Weizsacker kot predsednik, je imela danes dopoldne svojo drugo sejo. Kakor znano, je že na smočnji seji sprejela predloge poseb^-ga .vojaškega od- »JUTRO« št. 229. i JfedeOa, 2.X BfcSSl a* Razpoloženje na Angleškem Po prvem splošnem mirovnem navdušenju se začenjajo vedno močneje oglašati glasovi proti diktaturi velesil nad manjšimi državami London, 1. 6tL br. Monakovski sporazum ▼ angleški javnosti in tudi v angleških vladnih krogih ni naletel na tako splošno odobravanje, kakor je izgledalo ▼ prvih urah. Današnji londonski listi mnogo manj optimistično gledajo na nadaljnji razvoj v Evropi in vedoo bolj prihaja do izraza dvom, ali pomeni način rešitve češkoslovaškega problema zares začetek splošnega pomirje-nja Evrope. »Times« pri tem posebno kritizirajo dejstvo, da so bili monakovski sklepi sprejeti brez neposrednega sodelovanja Češkoslovaške. Tak način reševanja mednarodnih problemov mora vzbuditi pri vseh manjših državah skrajno nezaupanje do velesil in nič čudnega ne bo, če se bodo male države strnile v enotno fronto proti velesilam, da se zavarujejo proti velesilam pred slično usodo, kakor je zadela Čoškoslo-sj o vaško. Z napetostjo pričakujejo v vsej javnosti sejo spodnje zbornice, ki je sklicana za ponedeljek popoldne. Na tej seji namerava ministrski predsednik Chamberlain podati obširno izjavo o morakovski konferenci in utemeljiti stališče angleške vlade. Po njegovi izjavi se bo razvila debata, za katero je že sedaj najavljenih večje število govornikov, med njimi vsi voditelji opozicije in bivši zunanji minister Anthony Eden. Voditelji opozicije so že danes objavili v listih izjave, v katerih ostro kritizirajo in obsojajo monakovski dogovor kot nasilje nad Češkoslovaško. Ogromno senzacijo v vsej politični javnosti je vzbudila nenadna ostavka mornariškega ministra Duff Coopera. Vest o ostavki so objavili listi s posebnimi izdajami. Duff Cooper motivira svojo ostavko s tem, da se ne strinja z zunanjo po- litiko Chamberlaina in lorda Halifaxa, zlasti pa, da ne more odobravati monakovskega sporazuma. Demobilizacijski ukrepi London, 1. Okt. AA. (Reuter) Takoj po povratku Chamberlaina v London so bili izdani prvi ukrepi za demobillzacijo angleške vojske. Včeraj zvečer je vojno ministrstvo odredilo, naj odidejo domov posadke protiletalskih baterij, ki so bile ta teden poklicane pod zastavo. Zaenkrat se odlok nanaša le na del teh rezervistov. London, 1. oktobra. AA. (DNB). Britanska admiraliteta sporoča: Častnikom in moštvu mornarice in mornariške rezerve ter prostovoljcem in rezervam pomorskega poročevalskega korpusa, ki so te dni dobili poziv, se ni treba javiti pri njihovih enotah. Naval čestitk London, 1. oktobra. AA. (Havas). Iz vseh krajev prihaja na tisoče brzojavk m pisem na naslov g. Chamberlaina in njegove žene. Vse te brzojavke in pisma izrekajo zahvalo predsedniku britanske viade za njegovo prizadevanje za ohranitev miru. Cham-berlainova žena pa dobiva poleg tega tudi vsak dan nešteto šopkov cvetlic. Ponedeljska seja zbornice London, 1. okt. br. V .ponedeljek se nadaljuje zasedanje spodnje zbornice. Kakor poročajo nocojšnji listi, bo Chamberlain na tej seji podal podrobno poročilo o monakovski konferenci in sporazumu. Na tej seji bodo govorili tudi major Atte^ee v imenu laburistov. Sinclair kot zastopnik opozicijskih liberalcev ter Wimston Churchill, An-tony Eden in Lk>vd George. Demobilizadja v Franciji Izvedena bo postopno — Mirovna svečanost na grobu neznanega vofaka — Vlada ne želi zunanjepolitične razprave Pariz, 1. okt. w. V vojnem ministrstvu je imel danes dopoldne ministrski predsednik Daladier dolga posvetovanja s člani glavnega generalnega štaba. Razpravljali so o demobilizaciji in o ukinitvi varnostnih ukrepov, ki so bili izdani v zad-nj h dneh. Zvečer so dobile posamezne vojaške edinice že potrebna navodila za de-mobilizacijo. Odpust rezervistov se mora izvršiti tako. da bodo najprvo odpuščeni družinski očetje. Rekvizicije vozil so b:le nemudoma ustavljene. Prav tako je ukinjena obvezna zatemnitev zasebnih stanovanj ter glavnih trgov in ulic. Nocoj je bila na grobu neznanega vojaka velika ceremonija, pri kateri so slavili zasluge Daladiera za ohranitev miru. Daladier je položil venec in prižgal pla-menico na spomeniku. Pri tej svečanosti so sodelovali bivši bojevniki, invalidi in vojaški oddelki. Popoldanski listi poročajo, da bo vlada že prihodnji teden predložila parlamentu nov finančni zakon za kritje izdatkov, nastalih zaradi delne mobilizacije. Zaenkrat je vlada krila te izdatke s predujmi pri Narodni banki. Na torkovi seji poslanske zbornice in senata bo prečitana izjava vlade o likvidaciji mednarodne krize. Vlada pa bi se hotela za vsako ceno izogniti vsaki debati o zunanji politiki in bo zaradi tega predlagala, naj se zbornica takoj po prečitanju vladne deklaracije odgodi, ne da bi prišle na dnevni red številne interpelacije, ki so bile vložene zadnje dni, zlasti pa o objavi monakovskega sporazuma. Tri mirovne ulice v Parizu Pariz, 1. oktobra. A A (Štefani). Tri ulice občine Ordaine v Severnem okrožju se bodo odslej imenovale po Chamberlainu, Rooseveltu in Daladierju. Sestanek francoskega parlamenta in senata Pariz, 1. oktobra. AA (Havas). Uradno potrjujejo, da se sestane parlament na zasedanje v torek ob 15. Na seji parlamenta bo vlada podala poročilo o mednarodnem položaju. Ob istem času bo isto poročilo prečitano tudi v senatu. Vlada bo na razpolago poslancem in senatorjem za morebitno debato o tem vprašanju. Na zasedanju ni na dnevnem redu nobena druga točka. Nevarnost odtujitve med Londonom in Parizom V Parizu očitajo Chamberlainu, da je postopal preveč na lastno pest — Tudi Angleži niso vsi zadovoljni Pariz, 1. oktobra, p. Šele sedaj, ko je pri- četvornega šlo do ostavke angleškega mornariškega mi- j Chamberlain _ —____--...j*,_______j -i- . I svoj vtis, da je Hitler pripravljen iti v pakta. »Jour« pravi, da je v parlamentu jasno izrazil nistra, so se izvedele značilne podrobnosti o veliki disonanci, ki jo je izzvala monakov-ska konferenca med Francijo in Anglijo. Ne samo. da je Chamberlain pri reševanju in posredovanju v češkoslovaški krizi postopal več ali manj na lastno pest, ne da bi o tem podrobnejše informiral člane angleške vlade, nego je postavil tudi Francijo pred izvršeno dejstvo. Posebno hudo ki i je zbudila tako v angleških, kakor v francoskih krogih deklaracija, ki sta jo objavila Chamberlain in Hitler v Monakovem, s katero proglašata via facti nekak nenapadalni pakt med Nemčijo in Anglijo. Chamberlain je storil to brez vsake vednosti odgovornih či-niteljev angleškega zunanjega ministrstva, francoski ministrski predsednik pa je izvedel za to deklaracijo šele v trenutku, ko je v Parizu izstopil iz letala. Daladier je bil skrajno presenečen, da ga Chamberlain o tem ni niti z besedico informiral. V Parizu smatrajo, da gre za tako dalekosežno stvar, da bi se bila morala o tem poprej voditi pogajanja in posvetovanja med Parizom in Londonom. Francija je sedaj postavljena pred gotovo dejstvo, dasiravno Francija ne more brez nadaljnjega slediti Chamberlai-novemu vzgledu tn tako rekoč preko noči sklepati z Nemčijo nenapadainega pakta. V Parizu izražajo bojazen, da je Chamberlain spravil s tem v nevarnost francosko-angle-ško zavezništvo. Istega mnenja so tudi vodilni funkcionarji angleškega zunanjega ministrstva, ki jih je Chamberlainovo postopanje prav tako do skrajnosti iznenadilo. Pariz, 1. oktobra. AA. (Havas). Pariško javno mnenje se loči v pogledu rezultatov, ki jih je treba pričakovati od Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima 421 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno Knez Pavle na Brda Kranj, 1. okt AA. Danes ob 9. dopoldne je prispel v Kranj Nj. Vis. knes namestnik Pavle. vojsko in začeti s sovražnostmi. List pristavlja: »Mi smo bili tcrej prisiljeni, da izbiramo m°d vojno, ki je bila slabo pripravljena in postavljena na slab teren, ter med pomirjenjem in pametnim stališčem.« Grof Vladimir d' Ormesson pa pravi v »Fijraru«. Nemci so dosegli velik uspeh. Temu ne more nihče oporekati. Dobili so široko revizijo meja. Obogatili so se z ozemljem, ki je bogato po naravnih zakladih. Munehenski sporazum nas je postavil v stanje, ki je čisto drugačno kot včeraj. Izgubili smo svoje zaveznike, če nismo mogli zoperstaviti se Nemčiji sedaj, ko smo bih močnejša, kako se bomo uprli kdaj kasneje. Zahteve Amerike Washington, 1. okt. br. Državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull je danes dopoldne sprejel novinarje in jim dal kratko izjavo o stališču ameriške vlade glede monakovske konference. Dejal je, da je po monakovskem sporazumu nastalo obče olajšanje, ki je prišlo do izraza tudi že v gospodarskem življenju. Naglasil pa je, da ne more izraziti nikake sodbe o predmetu monakovskega sporazuma. Pričakovati je, da bodo sedaj predvsem one sile, ki so sklenile sporazum, storile vse tudi za obnovo reda v mednarodnih odnosa jih, tako da se bo na osnovi tega mednarodnega pravnega načela ustvaril mednarodni pravni sistem, mednarodno gospodarsko življenje pa postavilo na nove trdne osnove. Umik ameriških prostovoljcev iz Španije New York, 1. oktobra. AA (DNB). Organizacija »Prijateljev brigade Abrahama Lincolna«, ki je zbirala prostovoljce za republikansko Španijo, razglaša, da se bodo ti prostovoljci prihodnje štiri tedne vrnili. Organizacija apelira na vse prijatelje demokracije, da zbero 150.000 dolarjev za stroške prevoza s posebno ladjo, ki bi pripeljala te prostovoljce iz Španije v Ameriko. INSERIRAJTE V „JUTRUM2 j Nov šef madžarske vojske Budimpešta, L oktobra. AA. (DNB). Načelnik generalnega štaba general Kerestes-Fischer je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan general Wert BABYMIRA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPTJŠČAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DRCX2EFHJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. sporazumu Vodilni švicarski list o obsegu in pomenu monakovskih sklepov — Velik problem izmenjave prebivalstva Curih. 1. okt r. >Netoe Zurcher Zeitung« takole razlaga monakovski sporazum glede obsega oz»ml>a. ki ga ČSR odstopi Nem- ^^Obsega ozemlja, ki ga Češkoslovaška prepusti nemškim četam, še ni mogoče natančno preceniti. Monakovski sporazum navaja štiri pasove, naznačene na posebnem zemljevidu. Ta novi zemljevid doslej še ni znan. Izgleda pa. da ne gre za zemljevid, ki sa je Hitler predložil Chamberlainu v Godesbergu skupno z nemškim memorandumom. Ozemlje- ki sega preko navedenih štirih pasov in ki naj se zasede med 7. in 10. oktobrom bo določila šele mednarodna komisija. Tako to ozemlje, kakor ono, ki je razdeljeno na štiri pasove, je v sporazumu označeno kot »pretežno nemško ozemlje« ali >ozemlje pretežno nemškega značaja«, torej kot ozemlje s preko 50% nm-škega prebivalstva, katerega odstop sta predlagali že Anglija in Francija v evojem načrtu z dne 19. septembra, ki ga je praška vlada sprejela. Vse to ozemlje bo prepuščeno Nemčiji brez plebiscita. Zahtevi godesberškeea memoranda po plebiscitu^ v predelih, kjer ni nemške večine, pa je v če-tvornem sporazumu ustreženo s tem, da sme že navedena mednarodna komisija označiti sama ozemlja, v katerih se mora izvesti do konca novembra pod nadzorstvom mednarodne policije. Monakovski sporazum je potemtakem samo okvir, ki naj se šele izpolni s sklepi mednarodne komisije in rezultati plebiscita- ki 2a ta komisija lahko določi. Mednarodna komisija, ki ji je po monakovskem sporazumu priznana pravica za dokončno razmejitev, je sestavljena iz štirih berlinskih poslanikov neposredno zainteresiranih držav (Anglije, Francije, Italije in Č-SR) ter zastopnika nemškega zunanjega mini- strstva, državnega podtajjariha Wed®aekerja. Nemčija, ki jo bo podpirala njena zaveznica Itaikja, ima torej v komisiji zeio wde® položaj. Verjetno je, d« bo Se med izvajanjem monakovskega sporazuma skušala uveljaviti mnoge zahteve, označene na go-desberškem zemljevidu. Važno je nadalje, da sta Nemčija ki Italija odložili priznanje svojega jamstva za nove meje okrnjene Češkoslovaške na čas. ko bosta urejeni tudi poljsko in madžarsko vprašanje v ČSR. Ta pridržek lahko nudi nemški poHtiki nove možnosti za pnjtisk na Prago. Kakšne perspektive nastajajo po vsem tem za novo- okrnjeno Češkoslovaško, ki jo bodo te dmi preplavili ubežniki z odstopljenega ozemlja, še ni mogoče presoditi. Kakšno vrednost more imeti zanjo jamstvo Velike Britanije in Francije, je najboljše razvidno iz dosedanjega poteka dogodkov. Chamberlain je morda s svojim posredovanjem dosegel samo to, da ni bilo r-aenkrat in v vsem obsegu postavljeno v ospredje celotno češkoslovaško vprašanje v smislu najradikalnejših računov, toda dejstvo je. da je nemški kancelar izvojevail novo teritorialno osvojitev brez vojne. V sporazumu priznana pravica do opcije bo nedvomno močno izrabljena na obeh straneh od tisočev ljudi. Medtem ko so razmere v tem pogledu v šlezi ji precej enostavne, bo razdelitev Moravske m češke imela za posledico pravo preseljevanje prebivalstva, ki se je deloma začelo že sedaj, deloma pa se bo nadaljevalo zlasti po plebiscitu. Zaradi tega preseljevanju bo zašlo v najhujšo revščino najmanj okoli pol milijona ljudi. Tolažba je samo v tem, da bo okrnjena Češkoslovaška nacionalno bolj homogena in se ji s te strani odpirajo nove življenjske perspektive.« Stališče češkoslovaške vlade V petek opoldne je češkoslovaška vlada na poslednji pritisk obeh zapadnih velesil sprejela monakovske sklepe. Komunike, ki ga je o tem izdala, je zgodovinskega pomena, ker točno obeležuje položaj, v katerem se je znašla. V njem stoji dobesedno: »Po vsestranski proučitvi vseh priporočil, ki jih je dobila od angleške in francoske vlade, in v popolni zavesti svoje zgodovinske odgovornosti, se je češkoslovaška vlada v soglasju z vsemi drugimi odgovornimi činitelji 'odločila, da sprejme sklepe monakovske konference. To je storila v globoki zavesti, da to narekuje nacionalna samoohranitev in da drugačna odločitev danes ni mogoča. Istočasno pošilja vlada češkoslovaške republike vsemu svetu najodločnejši protest proti tem sklepom, ki so bili sprejeti enostransko in brez njenega sodelovanja.« Kdorkoli bo proučeval čez čas stališče češkoslovaške vlade v poslednjih osmih tednih, odkar je bil sudetski spor v ospredju evropske napetosti, ne bo mogel za-molčati jasnega in odkritega priznanja postopanju praške vlade v dobi, ko je mir Evrope in sveta proti njeni volji in brez njene krivde visel na eni sami niti. Temu priznanju se ni mogel odreči v svojem obširnem in doslej edinem avtentičnem prikazu filmskega razvoja zgodovinskih dogodkov niti sam angleški premier Chamberlain, ko je v sredo 28. septembra govoril pred spodnjo zbornico. Besedilo njegovega govora bo eden izmed najpomembnejših zgodovinskih dokumentov, ki ne bo dopuščal nobenega madeža na postopanju praške vlade in prezidenta dr. Beneša. že v začetku svojega poročila je Chamberlain opozoril, da je dr. Beneš po prvi prekinitvi pogajanj sredi avgusta »na Runcimanovo priporočilo« pristal na nove predloge z dne 21. avgusta, na »predloge, o katerih se je zdelo, da jih voditelji sudetske stranke smatrajo kot primerno osnovo za nadaljnja pogajanja«. Ko se je položaj proti koncu avgusta spet poslabšal, je na Chamberlainov nasvet angleški poslanik v Pragi sir Basil Nevvton spet interveniral pri dr. Benešu, da ga opozori »na življenjsko potrebo češkoslovaške, da takoj in brez pomislekov pristane na nove koncesije, ki naj urede sudetsko vprašanje«. Tu Chamberlain takoj pristavlja: »Na ta opozorila je dr. Beneš takoj odgovoril s predlogi, znanimi pod imenom »četrti načrt.« Pri teh besedah je vsa spodnja zbornica navdušeno aklamirala dr. Beneša, kakor pripominja zapisnik o seji spodnje zbornice. Chamberlain pa je nadaljeval: »S tem četrtim načrtom se je strinjal tudi lord Runciman, ki je menil, da so v njem zajete skoro vse karlovar-ske zahteve.« Kakor potrjuje Chamberlain, je imel lord Runciman za skrajni primer v rezervi še en načrt. Zaradi Henleinovega bega pa »lord Runciman ni mogel predložiti prizadetima strankama svojega načrta«. Praga pa je bila tudi po Henleinovem begu vsestransko spravljiva. Po Chamber-lainovem obisku v Berchtesgadenu in po posvetovanju angleških državnikov s Francozoma Daladierom in Bonnetom je bila praška vlada pozvana, naj pristane na an-gleško-francoski načrt o odstopitvi ozemlja z nemško večino Nemčiji, ker je bil po mnenju Londona in Pariza sredi septembra mogoč samo še ta izhod. Praga je dne 20. septembra priporočila najprej arbitražno ureditev spora, toda angleški in francoski poslanik sta ji ponovno »nasve-tovala« takojšnji sprejem londonskega načrta. In Chamberlain spet priznava: »To je češkoslovaška vlada dne 21. septembra takoj in brez pogojev storila. Angleški poslanik v Pragi je 22. septembra prejel navodilo, naj sporoči g. Benešu, da se angleška vlada popolnoma zaveda ogromnih žrtev, ki jih je češkoslovaška vlada sprejela nase, kakor tudi, da ve ceniti njen visoki politični čut« Zapiralk q seji stavlja na tem mestu: Ponovne in dolge ovacije češkoslovaški. Po ovacijah je Chamberlain še pripomnil: »Seveda so bili vsi ti predlogi storjeni v nadi, da se bo mogoče izogniti splošni katastrofi in da bo mogoče rešiti češkoslovaško pred invazijo. Praška vlada je bila pripravljena iti do skrajne meje še mogočih koncesij in si je prav zaradi tega pridobila največje simpatije, ki si jih je sploh mogoče misliti.« Chamberlain je končno pripomnil, da je tudi nova vlada generala Syrovega v celoti pristala na angleško-francoske predloge. Tak je bil torej položaj tik pred Cham-berlainovim odhodom v Godesberg. Iz Chamberlainovega dokumentiranega govora zaslužijo v tej zvezi navedbo še naslednji odstavki: Hitler je v Godesbergu na pripombo o jamstvu novih češkoslovaških mej odgovoril, da se ne more pridružiti Angliji, dokler tega ne store tudi ostale velesile, v prvi vrsti Italija. »Tedaj sem mu dejal,« zatrjuje Chamberlain, »da ne zahtevam od njega garancije, temveč da ga mislim samo vprašati, ali je pripravljen skleniti z novo češkoslovaško pakt o nenapadanju. Hitler je izjavil, da ne more skleniti takšnega pakta, dokler ni ustreženo tudi zahtevam ostalih manjšin v ČSR.« Ob pritrjevanju zbornice je tu Chamberlain pristavil: »Zbornica bo tedaj razumela zmedenost, v kateri sem se znašel v tem povsem nepričakovanem položaju. V Berchtesgadenu mi je bilo rečeno, da se bo Hitler pogajal o podrobnostih za izvedbo načela o samoodločbi, čim sprejmemo ponujeno »jabolko« samoodločbe. V Godesbergu pa mi je kancelar dejal, da ni nikdar niti za hip domneval, da bi se mogel vrniti z obvestilom, da je ponujeno »jabolko« sprejeto.« Rezultat prvih razgovorov v Godesbergu je bil po Chamberlainu naslednji: »Dosegel sem od Hitlerja ponovitev zagotovila, da ne bo ukazal vkorakati svojim četam pred zaključkom pogajanj, medtem ko sem se s svoje strani obvezal, da bom poskrbel, da se bo češkoslovaška vlada izognila sleherni akciji, ki bi izzvala incidente.« češkoslovaška vlada je tudi v tem pogledu držala svojo besedo in ni ga, ki bi po tej avtentični Chamberlainovi dokumentaciji in njegovem avtentičnem priznanju pred angleško spodnjo zbornico mogel karkoli očitati češkoslovaški vladi, četudi bo sedaj, po doigrani drami, nedvomno mnogo zakasnelih prerokov, »ki bi bili marsikaj drugače ukrenili« in ki »so vse to, kar se je zgodilo, že davno predvidevali«. Odhod turškega zunanjega ministra iz Reograda Beograd, 1. okt. p. Turški zunanji minister Ruždi Aras, ki je bil včeraj gost predsednika vlade dr. Stojadinoviča, je davi odpotoval ▼ Ankaro. Na kolodvoru so se poslovili od njega pomočnik zunanjega ministra Ivo Aaidrič, večje Število višjih uradnikov zunanjega ministrstva m turški poslanik Ali Hajdar. varstvo otrok v Reogradu Beograd, 1. okt p. V okviru II. balkanskega kongresa » zaščito dece je bila danes ne beograjskem velesejmu siovesno otvorjena razstava za zaščito otrok. Otvoritvi so prisostvovali mnogi znanstveniki iz vseh balkanskih držav, našo vlado pa je zastopal minister za socialno politiko Dragiša Cvetkorič. Razstavile so «koro vse evropske države. Izredno lep vtis n spravlja drogi paviljon, ki je v glavnem posvečen naši državi. Tu je razstavno gradivo razdeljeno po banovinah. Oddelek dravske banovine zavzema zelo lep prostor in ae mas« seči, da je najbolje Nemški gospodarski minister v Beogradu Beograd, 1. otet. p. Nenuški minisoer za gospodarstvo dr. Funk, ki je snoči prispel v BeogTad, ae je Ob 10. dopoldne vpisal v spremstvu poslanika Heerena v dvorno knjigo, nakar pa sprejel predsednik vlad© 1. okt. AA. Z ukazom kr. namestnikov iin na predlog prosvetnega ministra od 23. septembra 1938 je bila otvor-je®a popolna šesta žtneka reaOna gimnazija v Beogradu. Kongres električnih central Beograd. 1. oktobra. AA. Prometu! minister je dovolil polovično voanino na državnih železnicah za delegate električnih central- ki se udeleže občnega zbora zveze električnih central v Sarajevu od 8. do 9. oktobra. Popust velja od 5. do 12. oktobra. Premestitve v državni službi Beograd, 1. okt. p. Prestavljen je h Slavni kontroli Mihajlo Jovanovič, doslej kontrolor pri carinski blagajni v Ljubljani — Višji finančni tajnik pri carinarnici v Mariboru Dragutin Prpič je imenovan za višjega tajnika v finančnem ministrstvu. — V 7. skupino je napredoval višji kmetijski pristav pri drž. mlekarskem zavodu v Skof-ji Loki Ivan Jelačm. — V višjo skupino so napredovali tehnični svetnik inž. Rudolf Kralj pri sreskem načebtvn v Ljubljani, višji tehnični svetnik Josip Štolfa pri ban-ski upravi v Ljubljani, tehnični svetnik in«. Feliks Celestin pri sreskem načelstvu v .Mariboru in tehnični svetnik Josip Čemivec pri banski upravi v Ljubljani. — K pošti v Zidanem mostu je premeščen Albin Ber-ben, uradniški pripravnik pri pošti v Ptuju, k pošti v Moškanjcih Slavko Brus, manipu-lant pri posti v Zidanem mostu, k pošti v Mojstrani Josipina Čož, manipulamtka pri pošti Trbovlje IL k pošti v Sevnici pa Ana Ribič, doslej pri pošti na Vojnikn. » Ju « II l I _ ten pritok zlata v Zedinjene države New Torte, L oktobra. AA. (Havas}. Mesečni izkaz zvezne rezervne banke v New Torku kaže, da so se zaloge zlata v USA meseca septembra pomnožile za 600 milijonov dolarjev in znašajo sedaj več ko 13.7 milijarde dolarjev (blizu 700 milijard dinarjev). Vremenska napoved Zemonfitoo vremensko poroOlot Oblačno z dežjem v savski, dravski in zetski banovini, drugod pretežno oblačno. V Podu-navju zmerna košava. Toplota je nekoliko poskočfla. Najnižja toplota Plevlje 8, najvišja Niš 27 stopinj. Zemonsfca vremene*a napoved sa dm-nes: Pretežno oblačno v vsej kraljevini s dežjem zlasti v zapadni polovici in v severnih krajih. Toplota bo padla. Pretežno obtočna deževno, ne- Jfc&O*, XX1838. Rastava slovenske knjige 1918 -1938 Danes bo v Trgovskem domu otvorje-toa jubilejna razstava slovenske knjige od leta 1918 do 1938, »namenjena praznovanju dvajsetletnice naše narodne države«, Icakor je poudarjeno na vabilih k otvoritvi. Društvo slovenskih knziževnikov v Ljubljani si je z organizacijo te razstave zastavilo hvalevredno nalogo, da pokaže našemu občinstva v najaazornejši obliki, ki je mogoča, razmah naše knjižne proizvodnje v prvih dveh desetlietjih po osvobojen ju. Nobena statistika in nikaki diagrami ne morejo govoriti tako jasno in udarno, kakor lahko govore tisoči knjig, ki so razstavljene v veliki dvorani Trgovskega dma. Skušajmo pravilno razumeti govorico naših knjižnih dokumentov: Ali ni knjiga od Trubarja dalje zvesta spremljevalka vsega slovenskega narodnega življenja, priča njegove rasti in njegovega nazadovanja, njegovih zmag in njegovih porazov, prava nositeljica preporod ne misli, posredovalka med vsemi po-krajinami in rodovi, dragocena vez naše skupnosti, bodrilka in tolažnica, bojevnica za vse, kar smo bili m kar smo danes? T odi v novih razmerah je ostalo slovenji knjigi njeno staro, preizkušeno poslan-Za mejo je ostala svetla in čista po- 80 let očeta Andreja Podboja v Ribnici Ribnica, 1. oktobra reče kdo, bar hoče, doživeti 80 let Je prav gotovo lepa starost, izrednejši dogodek pa je, ostati pri 80 letih svež in prožen- Kar poglejte ga, našega Ceneta, ki jih dapofari x današnjim dnem, kako m« zdravje kipi z Bc, kako čvrst hi miademski mu je korak in e kakšnim svežim tenorjem še zapoje o lončenem basa, pa kako jih kroži state ribtjgfca, ki jih pomni menda le še sam! Da, gospod Andtrej Podboj postane z Afejhn dnem osemdesefletaik, toda dobre -volje te adicaaB, kakor vedno. Osem križev bo danes ss rt jim, dostikrat bridkih ta težki, pote& goreti, pričela liti močna ploha. Tako je bila vsa Ribnica rešena katastrofe, ki bi sicer ob vetru ali jasnem vremenu bila pač menda neizbežna. Seveda pa so tudi številni gasilci storili, kar so le mogli, da so ogenj omejili. Prav ob tem požaru se je pokazala strumna pripravljenost in vzorna požrtvovalnost gasilskih čet ribniške doline, ki so prihiteli od blizu in daleč. Prvi so seveda bili na kraju požara domači gasilci, nato so prihiteli tovariši iz Dan, iz Jurjevce, iz Dolenje vasi, iz Gorice vasi, Dolenjih Lazov, iz Kočevja, iz Nemške vasi. iz Rakitni-ka, vsi z motorkami. Mogočni curki so skupno z nalivom, ki je trajal do 7. zjutraj, omejevali in krotili besnenje divjega elementa. Pokalo je, kakor bi streljali topovi. Ko je bil požar v glavnem omejen, so nekatere čete lahko zapustile pogorišče, domačini pa so še ves dan ostali na straži, saj je še do večera tlelo in gorelo. Šele, ko je bila ugašena poslednja iskra, so se lahko tudi domači gasilci podali k zasluženemu počitku. Škodo cenijo na nad milijon dinar" jev, vendar pa je krita z zavarovalnino. Po vsej ribniški dolini vlada ogorčenje nad neznanim zločincem. Ogenj k sreči ni zajel žage same in bližnje žage g. Križrnana, s čemer je delavstvu in številnim družinam tudi čez zimo zagotovljen obstanek. Nočni požar v škocijanski okolici Škocijan, 1. oktobra. V petek zvečer je močno razburil Škocijan ce rdeč svit na severozahodni strani Škocijana, ki je postajal vse večji in večji. Požrtvovalni gasilci so takoj natovorili motorno brizgalno in že v nekaj trenutkih od-brzeli k požaru. Gorelo je gospodarsko poslopje posestnice Terezije Golijeve v Goriški gori pri Skočijanu. Ogenj je bil nastal na kozolcu, kjer je bilo nakopičenega mnogo^ sena in otave Slednje je dajalo uničujočemu elementu obilno netivo. V nekaj minutah so zublji objeli vse poslopie. Gospodinja je šla nekaj prej pred pričetkom požara spat. Močna rdeča svetloba s pokanjem jo je prebudila. Skočila je na prosto in v največjo grozo zagledala lastno poslopje v ognju. Klicala je na pomoč, vendar se ji na klice ni nihče odzval, ker jo je bilo nemogoče slišati zaradi oddaljenosti ostalih hiš. Kozolec je bil zvezan s senikom, kjer je bila nakopičena slama in ogenj se je moral oprijeti tudi drugega gospodarskega poslopja Ko so prihiteli ljudje, se je kozolec že rušil; nekaj tramov je padlo na senik. Zgodila se je nova nesreča. Golijeva je imela pod senikom klet in živinsko stajo. Goreče tramovje je tako nesrečno padlo na senik, da je zaprlo pot do kieti in živinskega hleva. Kljub največjim naporom ljudem ni bilo mogoče potegniti kravo iz staje :n dva soda iz kleti, ki sta bila polna vina. Ob obupnem mukanju krave je požar uničil tudi drugo gospodarsko poslopje. Skoci-janski gasilci niso mogli zaradi slabe poti privleči na kraj nesreče motorne brizgalne in tudi na onem hribu ni vode, da je bilo sploh nemogoče gasiti. Poleg obeh poslopij je ogenj uničil nekaj voz sena in otave, nad 500 1 vina, precej velik sod vina-delanca, kravo nad 1000 din vredno, vse gospodarsko orodje in vse poljske pridelke. Golijeva je oškodovana za nad 20.000 din. Požar je bil brez dvoma podtaknjen. Orožniki iz Škocijana imajo nekaj ljudi na sumu in vodijo obširno preiskavo. ani, Germani, Slovani Zadnja številka »Koroškega Slovenca«, glasila naše narodne manjšine v Nemčiji, razpravlja v uvodniku »Veliki evropski trenutki« o sedanji evropski krizi. Izvajanja so tako tehtna in utemeljena, ravno danes tako aktualna, da jih skoro v celoti ponatiskujemo tudi mi. Članek pravi med drusira: »Mi Slovenci v rajhu ne delamo ne evropske in ne državne politika, ker to ni naša stvar. Kot vsak dragi narod pa smo tudi mi ljudstvo s pametjo in srcem in zato ne more ostati trenutno tako pereča zadava mednarodnega življenja brez vpliva za nas. Naše čustvo bi tolmačili z besedami: Razvoj odnosov med Nemčijo in če hoslo vaško bo zgodovinskega pomena, kateremu v desetletjih ne bo več oporekal nihč3. Zato želimo častne rešitve visečih vprašanj, katerih dalekosežnost zamoremo slutiti iz tisočletja evropske zgodovine. Na odru evropske zgodovine obeh tisočletij nastopajo tri narodna plemena: romansko. germansko in slovansko. Od 14. stoletja naprej smemo govoriti o prebujajoči se samozavesti evropskih ljudstev. To prebujanje se ne vrši vprek, marveč organskim potem od romanskega plemena, katerega najčistejši zastopnik je Francija, preko g rmanskega, ki ga zastopa nemški narod, in do slovanskega, katerega vidu, oblike kuje naše stoletje. Evropski naredi se v tisočletjih pred na- mi prebujajo tako, da je vsikdar starej-š. ljudstvo učitelj mlajšemu, oziroma mlajši narod učenec starejšega, če romanski svet izza sto let očita Nemcem težnjo po evropski nadvladi, prezre, da je pr&i stoletjem še sam izpovedoval isto željo in jo tudi prehodno udejstvil. Od francoskega Fikpa IV. pa preko sončnega kralja Ludovika dc Korzičana Napoleona stoji Evropa v znamenju romanske, to je pretežno francoske politične nad-oblasti. Anglija, to svojevrstno ljudstvo germanske rase in romanske duše, ohranja gospodarsko nadvlado v Evropi in svetu praw do današnjih dni. Nemci so pred stoletjem in več učenci v -omanski, to je francoski in angleški šoli In sic^r dobri, prav dobri učenci. Ne mane po Napoleonu petdeset let in učenec je nadkri-lil svojega mojstra. Romansko pleme se umakne v obrambo, ki jo svetovna vojna sicer prekine, a ne ukine V letih pred in po svetovni vojni se v mednarodnem življenju pojavi slovanstvo kot realen, otipljiv pojm in ga odtlej srečamo v številnih knjigah, govorih in listih sedaj kot kul- Heureka! Stoj! Vtdno je tako! Tisti pregovor, ki pravi: kadar je sila največja, je božja roka najbližja . . . Prišepnil mi je prijatelj, ki ie sam strokovnjak in rejec malih živali, da je Frančišek zato tako razborit in neugnan, ker je sam ... — In samemu ni dobro biti, kakor pravijo staro-slavne zgodbe. Poiskati je treba družico. ■— Ampak. . . * * » Ampak. . . Stvar je bila ta. Poiskal sem družico sedaj na velesejmu . . . Ampak sevč, če zasleduje človeka nesreča, potem ni pomoči. . . Nisem vedel, kaj je Frančišek. Ali je. kakor pravimo, man-deljček ali babica. V sveji kronični zmot-Ijivosti sem prinesel domov z velesejma mandeljčka... Tu se je izkazalo, da je tudi Frančišek mandeljček. Dokler sta bila sama sta se v miru in strahu božjem pretepala, da je perje kar frčalo, in bilo ju je veselje gledati skozi špranjo pri priprtih vratih. Kakor hitro pa sem prestopil prag, sta se satana pobratila, zgovorla in zarotila zoper mene. Vsak od svoje plati sta naskočila gospodarja — vse iz čiste ljubezni in veselja nad prihodom. — Dejal sem že. vse je usoda in ni da bi se pritoževal, ampak zdaj sem sit vsega! Vzel sem v roke Macchiavellija, Nikolaja Mac-chiavell'ja in nieeovo silno kni!go >11 Principe«, knjigo, katero je nosil slavni Napoleon vedno pri sebi v desnem žepu svojega belega telovnika, katero so brali s pridom vsi večji vladarji, ki so hoteli biti kai pr'da — če pa niso bili, je bilo krivo pač to. ker niso imeli pri hiši pa naga j-čka. . . zelenega, modrega ali neumnega . . . K taki reči spada Macchlavelli, avtor silnih naukov o vladanju. . . * * * Prebral sem vsa podučenja, rohnel doma in grozil z ločitvijo od mize in od po- stelje, celo o razdedinjenju sem govoril in vneto trdil, da pošljem smrkljo v Lichten-turn, da dam psa Jakca, ki ni pes. konja-ču ... Vse zaman!... Frančišek je obdržal glavno besedo in jaz nisem nič. Pra-šuiejo me doma sedaj, ker vedo, da sem duhovit pisatelj, kakšno "'me naj dadč drugemu satanu. Molčim. Vdal sem se zadnje čase tihemu pijanstvu, čevlje sezuvam že davno prej, preden odprem vrata s ključem, kajti Satana prežita name kakor lačna leoparda. Zdaj mineva tretji teden, ko nisem več večerjal in tudi ne bom. — Večno sovraštvo!... Ampak zjutraj, ko stopi človek v beli, novi dan, ko so v njegovem srcu snovanja vsa bogata in od tisočer h zarij obdana — tedaj planeta na moja gola ramena dva plavokrila satana ... Voščita mi: »Dobro jutro!« — V njih je življenje, volja do življenja, sekata s kljuni v moja ušesa, v ramena, pulita ml kocine in razdirata lepo urejeno frizuro in pravita samo eno: ž!va sva, živeti hočeva, a za vsakogar, čeprav je tako majčken, kakršna sva midva, ie življenje lepo... Včasih mi zleze Frančišek prav tja do ust in čaka... čaka, da bom spregovoril... On ve: od tod prihajajo na svet vse velike misli. vse. . Pa kaj haane tako slovanstvo, če so si njegovi členi notranje odtujeni in morda medsebojno needini, bo marsikdo ugovarjal in morda še pravilno dostavil, da bi bdlo naravnost abotno, če bd na primer kdo hotel istovetiti slovaiv-stvo z ruskim boljševizmom. Boljševizem je duhovna kriza, kakršno doživlja vsak rastoč narod. A ta kriza Se davno nI pleme. Krize se premagajo, narodi ostanejo. Kar se tiče notranje odtujenosti ali ne-edinosti med slovanskimi ljudstvi, je treba pripomniti, da ne morejo nikdar biti kos klicu krvi in plemena. Tudi slovanski narodi gredo vsak svojo pot, vaj pa kujejo vedno bolj ono usodo, ki je usoda Evrope. če si slovanske države zamorejo privoščiti danes morda Izbiro med skupinami mednarodnega položaja, zna biti (o prej dokaz gibčnosti njihovega kretanja v evropskem svetu Slovanski narodi so tudi danes še učenci v evropski šoli. V nauku, v katerem ga ta Evropa vzgaja, bodo nekoč 'sami vodili in učili.« Teden svetovne zgodovine Kratek prikaz dramatično napetih dogodkov v zadnjih septembrskih dneh Sobota, 24. septembra: Rezultat sestanka angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina z nemškim kancelarjem Hitlerjem v Godesbergu je bil nemški memorandum, ki ga je Hitler označil kot definitivno stališče Nemčije v sporu s CSR zaradi sudetskih Nemcev. V njem zahteva nemški kancelar odstop sudetskega ozemlja, kakor ga je sam zarisal na posebnem zemljevidu, v roku do 1. oktobra. Chamberlain je sprejel memorandum na znanje in obljubil, da ga bo sporočil čsl vladi Še pred sprejemom nemškega ultimata pa je čsl. vlada na Chamberlainovo priporočilo odredila splošno mobilizacijo. Rusija je zagrozila Poljski z odpovedjo pakta o nenapadanju, ako bi Poljska napadla ČSR. Francoski listi so prinesli naslednjo Daladierovo izjavo: »Če bi Nemčija hotela napasti bodoče meje ČSR, bomo takoj intervenirali«. Francija je res odredila mobilizacijo sedmih letnikov. Daladier in Bonnet sta prejela iz Londona povabilo na nov sestanek z angleškimi državniki. Mussolini je v svojem govoru v Padovi napovedal, da bosta Italija in Nemčija tvorili v primeru vojne en sam blok. V čsl. vlado sta vstopila slovaška avtono-mista prof. Matuša Cernak in prof. Eme-rik Karvaš. V Jugoslaviji so začasno prepovedani shodi, sprevodi in zbiranja. Nedelja, 25. septembra: Mussolini napove v Vicenzi »teden pričakovanja«. Službeno češkoslovaško poročilo odklanja nove nemške zahteve. Tudi Anglija in Francija sta mnenja, da nemški memorandum ni osnova za sporazum. Praga je v trajnih stikih z Londonom in Parizom. Angleška vlada se posvetuje ves dan, po seji francoske vlade pa odpotujeta v London Daladier in Bonnet. Več držav odredi varnostne ukrepe. Hitlerja obišče bolgarski kralj Boris. Dr. Stojadinovič se sestane z rumunskim zunanjim ministrom Comnenom v Subotici. ČSR predlaga Poljski sporazum o poljski manjšini. Poljska pa ponudbo odklanja. Ponedeljek, 26. septembra: Hitlerjev govor v berlinskem Sport-palastu. Nemški kancelar vztraja pri svojem ultimatu. Chamberlain se po konferenci z Daladierjem in Bonnetom odloči za novo posredovanje, ker smatrata Anglija in Francija nemške zahteve za nesprejemljive. Chamberlain pošlje posebno pismo Hitlerju, ki pa z izjemo neznatnih korektur memoranda odgovori negativno. Ameriški prezident Roosevelt apelira na Hitlerja in Beneša za mirno ureditev spora Novi obrambni ukrepi v Angliji in Franciji. Angleško zunanje ministrstvo objavlja komunike, v katerem pravi, da bo Francija v primeru napada na ČSR takoj priskočila na pomoč svoji zaveznici, njeni pomoči pa da se bosta brezdvomno priključili tudi Anglija in Rusija. Mussolini govori v Veroni o treh fazah za ureditev sporov: mirna rešitev, lokalizacija vojne, splošna katastrofa. Italija bi posegla v vojno šele v tretji fazi. Torek, 27. septembra: Chamberlainov govor po radiu, v katerem angleški premier ugotavlja, da so še vedno nade za mirno ureditev spora, čeprav zelo majhne. Tudi Anglija pa t>o morala iti v vojno, če se bo pokazalo, da se je treba upreti ustrahovanju sveta s silo. V Pragi slej ko prej odklanjajo nove Hitlerjeve zahteve. Razen s Poljaki se čsl. vlada začenja pogajati tudi z Madžari, toda eni kakor drugi vztrajajo pri svojih zahtevah, da se morata poljsko in madžarsko manjšinsko vprašanje rešiti prav na enak način kakor sudetsko. Beneš pristaja na Rooseveltov apel za ureditev spora po razsodišču, Hitler pa se omejuje samo na obrazložitev nemškega stališča. V Bukarešti zaseda kronski svet, v Belgiji pa je vpoklicanih šest letnikov pod orožje. Chamberlain da izjavo, v kateri ponovno apelira na kancelarja Hitlerja ter ga v imenu angleške in francoske vlade zagotavlja, da jamčita obe vladi za izpolnitev praških obljub glede odstopa sudetsko-nemških pokrajin Nemčiji. Sreda, 28. septembra: Nemški ultimat poteka, ne da bi se bil položaj spremenil. Kriza doseže ta dan višek in je zabeležiti niz dramatičnih dogodkov, ki dosežejo višek v napovedi konference v Monakovem za naslednji dan. Poleg Hitlerja in Chamberlaina sta na konferenco povabljena tudi Mussolini in francoski ministrski predsednik Daladier. Nekaj ur pred to napovedjo se sestane angleški parlament, kateremu poroča Chamberlain o svojih poslednjih poskusih za rešitev miru. Pove, da se je še enkrat obrnil na Hitlerja s prošnjo za nov razgovor ž njim. To svoje pismo je sporočil tudi Mussoliniju in ga zaprosil za posredovanje pri Hitlerja Mussolini se po telefonskem razgovoru z nemškim kancelarjem za to odloČi in doseže najprej odložitev že sklenjene splošne nemške mobilizacije, ki bi imela biti proglašena ob 14. uri. Nato sledi Hitlerjevo povabilo Chamberlainu, Daladieru in Mussoliniju na skupno konferenco v Monakovem. Medtem odpošlje ameriški prezident Roosevelt nov apel za mirno ureditev spora, toda to pot samo Hitlerju. Apel je Pred 300 leti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdra vilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu. Pa tudi za zdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete Rogaško slatino! sestavljen v energičnem tonu in pravi, da je odločitev o vojni ali miru v Hitlerjevih rokah. Ta svoj drugi apel Hitlerju odpošlje Roosevelt tudi vsem drugim in-teresiranim državam in jih prosi za posredovanje v Berlinu. Vsa prizadevanja Anglije in Francije gredo sedaj samo še za tem, da se doseže podaljšanje ultima-tivnega roka ČSR. Češkoslovaški poslanik v Londonu zahteva v imenu svoje vlade, da se tudi ČSR pritegne k monakovskim posvetovanjem vladnih šefov štirih velesil. Četrtek, 29* septembra: Na četvorni konferenci v Monakovem je po osemurnih pogajanjih sklenjen sporazum, ki v bistvu sprejema za osnovo nemški memorandum iz. Godesberga z manjšimi spremembami ter z dopolnilom o trimesečnem roku češkoslovaški vladi za ureditev vprašanj poljske in madžarske manjšine. Iz angle ško - francoskega načrta je sprejeta zahteva o izmenjavi prebivalstva na osnovi opcijske pravice na vsem ozemlju, ki naj se po sporazumu odcepi od Češkoslovaške. Izven memoranda je tudi določba, da se sudetsko ozemlje izprazni postopno, toda najkasneje do 10. oktobra. Za nove meje Češkoslovaške jamčita samo vladi Velike Britanije in Francije, dočim se Nemčija in Italija v tem pogledu nočeta angažirati, dokler ne bosta urejeni tudi vprašanji poljske in madžarske manjšine. Monakovskih posvetov se zastopnik ČSR udeležuje samo kot opazovalec in nekak izvedenec, ki pa ne prisostvuje razgovorom samim. Tik pred zaključkom monakovske konference se je oglasil s svojim maroljub-nim pozivom tudi papež, ki je do tedaj molčal. Petek, 30. septembra s Po splošni negotovosti, ali bo češkoslovaška vlada sprejela monakovski diKtat ali ne, je končno v imenu češkoslovaške vlade razglasil ta prisatnek njen predsednik general Syrovy, ki je v svojem govoru obrazložil, zakaj se CSR po tem razvoju ni mogla drugače odločiti. Umika se, kakor je rekel, pred silo, ker je v usodnem trenutku ostala osamljena. Iz sudetskega ozemlja, ki bo priključeno Nemčiji, začno v velikem številu bežati ne le Čehi, temveč tudi oni Nemci, ki niso henleinovci, ker se boje henleinov-skega maščevanja. 2e prvi dan presega število beguncev 50.000. Češkoslovaške nacionalne in humanitarne organizacije, na čelu jim Sokol, začno ustanavljati pomožne odbore za nastanitev in prehrano beguncev. Opogumnjena po Hitlerjevem uspehu pošlje poljska vlada novo ostro noto v Prago z zahtevo po takojšnjem odstopu tješinskega ozemlja, kjer živi okrog 60.000 Poljakov. Na Češkoslovaškem je zaradi monakov-skega diktata splošna narodna žalost Gledališča, kinematografi, gostilne, kavarne in vsi drugi javni lokali so zaprti. Radijske postaje oddajajo samo poročila in nikake glasbe. Tešinsko ozemlje, ki ga zahteva Poljska Ozemlje, ki ga zasede Nemčija Poljska, mavjsina ®od5ek z.uj.okt. SC odsek EodscU Z? I'od je k t. «*» l.okt. Spor za Tešinsko, ki traja z manjšimi presledki že od 1. 1918., se bo te dni dokončno rešil v korist Poljske, češkoslovaška uradna statistika je naštela 1. 1930 v okrajih TeSin in FryStat vsega 81.000 Poljakov. Prištela Je mednje lojalno tudi 40.000 t. zv. šlonzakov, ki so narodno zelo nezavedni in so svojo deco pošiljali raje v nemške nego v poljske šole. Nastanek te poljske manjšine pripisujejo velikemu priseljevanju rudniSkih delavcev (Karvinš, Tfinec) iz bližnje Galicije. To priseljevanje je dalo okrajema Tešin in Fryštat nekak meSani čeSko-poljski značaj, ki pa je zadnji dve desetletji močno ginil v korist češkemu življu. Tešinsko je domovina Petra Bezruča, ki je v celem nizu pesmi zajel usodo tešinske zemlje, v kateri je pod Avstrijo češki živelj zapadal ponemčevanju ln popoljačevanju. Slika nam prikazuje posamezne odseke ozemlja, ki ga mora praška vlada postopno do 10. oktobra predati nemškim oblastem brezpogojno. V soboto in nedeljo zasedajo nemške čete skrajni jug ln jugozapad češke. Gornji tok reke Vltave spada v prvi odsek, v katerem leže mesta Kašperske Hory, Č. Krum-lov itd. Obenem se bo v nedeljo začelo zasedanje ozemlja na severu ob Labi. Dječin, Podmokli, Varnsdorf, Fridland in Liberec spadajo v ta pas in bodo 3. okt. že zasedeni. Tretji odsek tvorijo okraji ob reki Ogri. Cheb, Karlove Vary, Fran-tlškove in Marijanske LaznS leže v tem odseku. Zadnji odsek brezpogojne oddaje Nemčiji tvori severni del bivše avstrijske filezije z znanim mestom Krnovom (Jagerndorf). Odstop ostalega nemSkega ozemlja je vezan na razne modaU-tete, bodisi na plebiscit ali na odločitve, ki jih bo pod vzela komisija poslanikov velesil v Berlinu Ta bo imela odločati o češki večini v Duchcovu, o močnih čeških manjSinah v Ustju, Mostu, o čisto čeških občinah pri Plznju, o lanškrounskem češkem jezikovnem otoku pri Svitavi (na jugu IV. odseka), kjer se je nemški živelj najgloblje zajedel v češko strnjeno (ozemlje. Gaj zaslužnih pri Sv. Krištofu Ljubljana, 1. oktoibra Na kratko smo že poročali o Gaju zaslužnih, ki bo prihodnje dni na vogalu Vil-•harjeve ceste in Robbove ulice slovesno blagoslovljen in otvorjen. Ž njim bo Ljubljana dobila kulturno zanimivost, s kakr-•šno se lahko ponaša le malokatero mesto. V Gaju zaslužnih bo po zamisli arhitekta Plečnika združenih dvoje lepih stvari: vrt cvetja in zelenja in spomin utemeljiteljev in graditeljev naše kulture. Pred kakšnima dvema letomenik na pokopališču. Ker staro šolsko poslopje ni ustrezalo ne higieni ne številu k) t rok. je ugledni gospodar začel že pred 25 1leti drezati pri avstrijski šolski oblasti za !novo poslopje. Ta pa slovenskim šolam ni bila naklonjena in takratni dvorni svetnik g, K. ga je ob taki priliki jezno ošvirknil: o>Kdo ste prav za prav. da se toliko brigate Iza šolo?« In je g. Peterlin odgovoril: »Kot občinski svetovalec in davkoplačevalec se čutim za to upravičenega.« Leta 1912. je bil izvoljen za župana v Lipljenah. kjer je žu-panoval 18 let. Na tem položaju ie usmerjal svoja dejanja vedno tako, da so bila odsev njegove globoke vernosti in vdane pripadnosti ljudstvu in enotni državi Jugoslaviji. Kot pošten in pravicoljuben mož je obsojal vsako škodljivo klikarstvo in je zato odločno stopil na stran tistega, ki je poizkusil tako škodljivo klikarstvo zadušitt. S tem je zadel na odpor, kar ga pa ni motilo, da ne bi vztrajal v svojem pravcu. Bil je odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Srečno sta oba zakonca prebrodila nepri-like in težave vojnih let. Tem je sledila huda gospodarska kriza, ki je težko zadela kmeta, a tej sledeča kmetska zaščita je zadala marsikateremu podeželskemu trgovcu smrtni udarec. Vso zadušnost, negotovost, usodno majavost tega časa sta bridko občutila v svojem poklicu tudi naša zakonca, ki sta poleg drugih neprilik imela za družbo še starostno oslabelost, ki ne dopušča več energičnih ukrepov. In vendar sta se šele v pozni starosti umaknila v zatišje, ki sta si ga bila zgradila za starost že v mladih letih. Nato je prišel še en udarec: smrt ljubljene hčerke Justine, ki se je v decembru v Šoštanju ponesrečila. Vse trde preizkušnje usode prenašata hrabro in vdano, podprta po ljubezni svojih 5 še živečih otrok. Naj jima bo naklonjenih še mnogo zdravih, a mirnejših leti J, J. Arhitektonsko učinkovit vhod v Gaj zaslužnih bega vremena in mraza pa tudi zaradi manjkajočih kreditov se je delo precej zavleklo. Pod nadzorstvom načelnika dr. Mole ta delavci zdaj izkopavajo pozemske ostanke in jih pokopavajo ob spomenikih, ki so že postavljeni, nazadnje pa bodo prenesene Še kosti onih, ki bodo pokopani v grobnicah in arkadah. Med drugimi so pokopani v Gaju zaslužnih: župan Ambrož in njegova družina, državni in deželni poslanec Karel Klun, Prešernov šef in prijatelj dr. Blaž Chrobath, Valentin Vodnik, v pisateljski grobnici Na svojih mestih sta ostala spomenika » pozemskimi ostanki Jerneja Kopitarja ln prirodoslovca Tuška, nekaj pa jih bodo še prenesli. Prav pred dnevi so iz St Vida prepeljali tudi truplo dr. Eda Slajmerja. Prenesli so tudi kosti Karla Dežmana, znanstvenika in slovenskega pesnika, pozneje pa renegata in nemškega župana Ljubljane, ki si je pridobil mnogo zaslug za muzej. Pozneje bodo Gaj zaslužnih priključili evangeljskemu pokopališču, tako da bo po sredi držala lepo urejena Robbova ulica kakor po velikem parku. Robbova ulica bo združevala Vilharjevo s široko Plečnikovo cesto. Ob vzhodni strani evangeljskega pokopališča pa bo tekla z Viiharjeve na Plečnikovo nova 20 m široka cesta, namenjena prometu. Z vso ureditvijo postane Robbova ulica z Gajem zaslužnih in evangeljskim pokopališčem slikovito, resnobno sprehajališče, ki bo deklo čast Ljubljani. Prav bi bilo, da bi se mestna občina in cerkvene oblasti sporazumele, da ostane Gaj zaslužnih redno pokopališoeh vseh naših kulturno pomembnih ljudi. Prenovljeno poslopje z grobnicami Aškerc, Gestrin, Levstik, Andrejekov Jože, Anton in Božidar Raič, Resman, Stritar, Simon Rut ar in novinar Ivan Železnikar, dalje Matija Čop, Korvtko, Jurčič, Josip in Franc Cimperman, župan Hradecky, Anton Linhart, slikar Matevž Langus in njegova družina, knjigarnar Ničman, urednik »Zgodnje Danice« Luka Jeran, skladatelj Grego-rij Rihar, trnovski župnik Karun, portre-tist Miha Stroy, pisatelja Henrik in Efcbin Coeta — Etibin je bil hkratu ljubljanski župan — župan Burger, predsednik »Matice Slovenske« Josip Marn, operni pevec in novinar Josip Nolli, škof Pogačar, ki so mu samo srce pokopali, truplo pa počiva v stolnici, tiskarna? Josip BLasmik, dr. Janez Bleiweis, dr. Valentin Zamik, izumitelj ladijskega vijaka Ressel, ded pisatelja Janka Kersnika, priljubljeni profesor ljubljanskega liceja Janez Kersnik in pesnik Svetličič. Pogled skozi arkade. Spredaj nagrobnik Valentina Vodnika Na sledovih rimskega vodovoda od Frama do Ptuja Služil je namakanju polja in vojaškim potrebam Ptuj, 1. oktobra. Te dni je nadaljeval univ. prof. dr. Balduin Saria izkopavanje rimskega vodovoda pri Skorbi. Mnogo se je že pisalo in razpravljalo o tem vodovodu, ki naj bi bil oskrboval stari Petovio z dobro pitno vodo. Ze dolgo je bilo znano, da se pojavlja na mnogih mestih Dravskega polja v ravni črti Fram—Ptuj škriljavec, kamen, ki ga sicer tam ni. Sklepali so takoj na ostanke starih zgradb. Ko so pa kmetje vse češče izorali škriljevce in to približno v globini 100 cm do 30 cm in še manj, je bilo verjetno, da pripadajo ruševine nekemu rimskemu vodovodu. Pokojni prof. Franc Ferk, ustanovitelj ptjuskega muzeja, ga že omenja leta 1893. v neki svoji razpravi o rimskem cestnem omrežju na Spodnjem Šajerskem. V letih 1903/04 je konservator Viktor Skrabar odkopal na Zgornjem Bregu slično kanalizacijo, ki se skoraj docela sklada po svojih dimenzijah s tem vodovodom, ki ga je letos in predlanskim odkril prof. Saria. Da je ta naprava služila res za oskrbovanje z vodo, potrjujejo tudi nad 10 m dolge svinčene vodovodne cevi v rimskih poslopjih na Zgornjem Bregu. Deli, prerezi teh cevi, so danes razstavljeni v muzeju. Mnogo znanstvenikov, med njimi prof. V. Ko-haut, univ. prof. Šmid, stotnik P. Schlos-ser, dr. Abramič in prof. Baš, se je že bavilo s tem vprašanjem, ki postaja vse zanimivejši. Predlanskim je prof. Saria izsledil v vasi Brežuli pri Račah v ravni smeri proti Braunschweigu na nekaterih mestih ostanke tega vodovoda, ki so bili še precej dobro ohranjeni, v splošnem pa je bil vodovod večinoma razrušen. Kmetje so pri oranju odstranili kamenje stranskih sten in ga uporabljali za zidanje. Po dosedanjih ugotovitvah je začetek tega vodovoda pri takozvanem »Zlatem studencu« nad Framom, ter vodi odtod v ravni črti do Ptuja, približno 22 km daleč. Vodovod je bil podzemeljski, izredno čvrsto zgrajen, kakor to vidimo pri večini rimskih zgradb, ter je bil podoben 60 cm širokemu koritu. Dno je bilo napravljeno iz zmesi stolčene opeke in apna, ki so jo Rimljani radi uporabljali za podvodne naprave. Višina stranskih zidov, približno 45 cm širokih, se ni mogla več dognati, bili so pa iz škriljevca. Z njim je bil vodovod tudi pokrit: Verjetno je obenem služil tudi za namakanje zemljišč gornjega Dravskega polja, ki je zelo suho in peščeno, ter je tako tudi koristil gospodarskim potrebam. Kakor smo videli, vodi vodovod od Frama v ravni črti do Ravnega polja in Sv. Kungote, kjer prereže banovinsko ce-st.o in se premakne nekoliko metrov se- verno od nje. Letos se je delo nadaljevalo pri opuščeni gramoznici, kjer se odcepi od banovinske ceste vozna pot v Gerečjo vas. Tu so takoj zadeli na njivah v Skorbi spet na ostanke vodovoda in ga zasledili vsporedno s cesto v dolžini 600 m, približno % km od zemeljske terase pri hajdinski ljudski šoli. Nudila se je v glavnem ista slika, kakor smo je bili že navajeni pred dvema letoma. Na dnu je bila debela plast iz ilovice, pomešana z rtlLETTE V** BRITVICE BRITVICE uporabljene v G ILLETTE- a parati h omogočajo ugodno britje' apnencem od Sv. Barbare, na njej pa druga plast iz stolčene opeke in malte. Stranske stene so bile zidane iz lomlje-nega kamna, škriljevca. Bile so skoraj popolnoma razdejane, saj so bile le 30 cm pod zemljo. Njih ostanke najdemo v obilni meri; večji odlomek plošče, s katerim je bil vodovod pokrit, se je našel pri gramoznici. Cim se bližamo Ptuju, opazimo, da je vodovod opremljen že z močnejšimi konstrukcijami, katere temelji so široki 1.40 do 1.60 m. V stranskih stenah je v malti že zazidano rečno kamenje, in sicer tako, da v notranjosti ni malte, marveč nekako plombirano zidovje. Tudi v teh temeljih so povsod ostanki ilovice, stolčene opeke in apna, škriljevca pa ni več. Z raziskovanjem so morali trenutno prenehati, ker so njive še obdelane, a se bo delo pozneje nadaljevalo. Nehote se je vsilila misel, 6e nI bil vodovod zgrajen za vojaške namene, za rimsko taborišče, ki ga omenjajo rimski pisatelji in ga doslej brezuspešno iščejo že dolga desetletja. Verjetno, kajti vodovod spominja v marsičem na rimske vojaške vodovode. Terenske prilike bi le podčrtale to domnevo in želeti bi bilo, da bi g. prof. Saria dokončno čim uspešnejše rešil to uganko rimske tehnike na naših tleh. A. S. Postani in ostani član Vodnikove družbe! 37. DRŽAMA RAZREDNA LOTERIJA katere prvo žrebanje je že 12. OKTOBRA T.L. nudi igralcem tudi to pot poleg malega rizika — velike izglede na dobitek* Glavni dobitki so: 1 premija od Din 2,000.000.-" od Din 1,000.000.— od Din 500.000.— od Din po Din 1 premija 3 premija 1 premija 2 dobitka 8 dobitkov po Din 16 dobitkov po Din 17 dobitkov po Din 17 dobitkov po Din 19 dobitkov po Din 17 dobitkov po Din 20 dobitkov po Din 27 dobitkov po Din 27 dobitkov po Din 40 dobitkov po Din SO dobitkov po Din 70 dobitkov po Din 210 dobitkov po Din 270 dobitkov po Din 310 dobitkov po Din 395 dobitkov po Din itd. v skupnem iznosu od malone dinarjev 65,000.000'- 400.000.— 300.000.-200.000.-100.000.-80.000.— 60.000.-50.000.-40.000.— 35.000.-30.000.-25.000.-20.000.— 15.000.-12.000.-10.000.— 8.000.— 6.000.— 5»000.— i/i srečka Din 200.- Cena srečk: 1/2 srečke Din 100.— Poznano točno poslovanje! Izplačevanje vseh dobitkov takoj in brez odbitka! Imena in naslovov dobitnikov ne dajemo v javnost! GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A.REI* I DRUCi G A JEVA 8 ZAGREB ILICA 15 Premije 1,500,000.—, 1,200,000.- in 1,000.000.— din so dozdaj dobljene ENAJSTKRAT na pri nas kupljenih srečkah. Opozorilo vsem lastnikom živali Bliža se zima, poskrbimo vse potrebno! V torek bo god sv. Frančiška Asiške-ga. Kot velikega ljubitelja živali ga smatra Slovensko društvo za varstvo živan za svojega patrona. Spričo njegovega dne objavlja naslednja umestna opozorila: Ob nastopajoči zimi se spomnimo vsi, ki posedujemo kakšno žival, ali ki jo imamo v oskrbi, da preskrbimo primerne prostore, da živali ne bodo zmrzovale in da bi bile varne pred dežjem in snegom. Paziti moramo tudi, da krma m voda, ki se da živalim, ne bi sproti zmrznila. Mišljeno je to za vse živali, posebno pa za pse čuvaje, ki so na žalost in večkrat po nepotrebnem priklenjeni na verigah. Sadjarji, vrtnarji in sploh vsi, ki le morejo naj pripravijo pravočasno krmilnice za ptice, katerih je na žalost vedno manj in k temu pripomore največ to, da pogine veliko ptic zaradi nenadno zapadlega snega, ker ne dobijo hrane. Krmilnice naj bodo tako narejene, da na podano krmo ne dežuje in ne sneži, ter postavljene na taka mesta, da ne morejo mačke do njih. Posestniki konj naj dajo konje podkovati za zimo, ker tako po zamrzlih tleh lažje vozijo, da jim ne drsi ter da se tako ne ranijo ali pohabijo, Zdaj na jesen, ob priliki selitve ptic, je mnogo brezsrčnih ljudi, ki tem ljubkim živalicam nastavljajo limanice in pasti vsake vrste. Ker je to zdaj, ko opažamo vedno manj teh naših prijateljic, ne samo škodljivo zaradi naravnih uničevalcev mrčesa po vrtovih, ter je tudi od oblasti prepovedano, je tako ravnanje nečloveško in kaže pomanjkanje srčne kulture. Opozoriti moramo javne organe v mestu in na deželi, da pazijo tudi na take ljudi. Končno ponavljamo apel na bansko upravo in mestno načelstvo " Ljubljani in vseh večjih mestih v banovini, da se vendar enkrat pristopi k rešitvi vprašanja ambulance za živali, ki bi morale biti v vsakem večjem mestu. Tak zavod bi služil ne samo za sprejem in zdravljenje ponesrečenih ali naglo obolelih živali vseh vrst, temveč bi nudil tudi strokovno prvo pomoč pri oboleli živini sploh in bi moral imeti prostor za sprejem v oskrbo malih živali (psov) v primeru potovanja in selitve posestnikov teh živali. V to svrho se poziva mestno načelstvo in vse osebe, ki pridejo v poštev, da se zavzamejo za to in da z novim proračunom stavijo na razpolago v to svrho iz fonda že precej visokih pasjih taks primerno vsoto, da se začne tudi to važno vprašanje praznino- npčevatL y ' MANUFAKTURNA VELETRGOVINA J. C. MAYER, LJUBLJANA naznanja, da se preseli 3. oktobra v lastne trgovske lokale v VVolfovi ulici št« 1. Priporoča se za nadaljnjo cenjeno naklonjenost. Cene strogo solidne. J. C. MATER, Ljubljana, Wolfova uL 1 i Domače vesti * Krstna slava protiaeroplansldh polkov. V taborišču kraljeviča Andreja v Beogradu je prvi protiaeroplanski polk v petek slavil svojo krstno slavo. Datum 30. septembra je ostal v naši zgodovini za spomin na leto 1915, ko je Radoje Ljuto-vac, trgovec iz Trstenika, takrat topničar in danes nosilec Karadjordjeve zvezde, sestrelil sovražno letalo. Zgodilo se je to pri Kragujevcu z navadno poljsko havbico. Krstni slavi sta prisostvovala kraljev odposlanec artiljerijski polkovnik Cesarič, kakor tudi Radoje Ljutovac, ki je bil deležen splošne pozornosti mladih vojakov in starejših oficirjev. cas j© za zimske suktife s cenejše Din 120."" do 170«"" shetland Din 200.— do 270.— eromby Din 3Q0."~ do MANTJFAKTURA SOUVAN MESTNI TRG 24. * Trgovski učni tečaji za izobrazbo pisarniških moči se o tvori j o na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Specialni pouk stenografije, strojepisja, knjigovodstva, računstva, korespondence, pisarniških del. — Šolnina 100 din mesečno. Dnevni in večerni tečaji vseh ali posameznih predmetov. Podrobne informacije daje ravnateljstvo. * V člankn ^Tristoletnica smrti Ivana Gunduliča« je tiskarski škrat izr«ze go?Par, gosparski in podobno, ki so tako tipično dubrovni&ki. da sem hotel z njimi dati tudi slovenskemu članku malo dubrovniškega kolorita, izpremenšl v gospodar, gospodarski itd. Zaradi tega je nastala vrsta nesmislov, kakor je na pr. ta, da je til Gun-dulič predstavitelj gospodarskega (sic!) Dubrovnika. Na to nerodno nevednost tiskar-skega škrata opozarjam ojtateije včerajšnjega članka. * Večerni trgovski tečaj na drž. odobrenem trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Ravnateljstvo razglaša: Kakor vsako leto, se tudi letos otvori redni večerni trgovski tečaj, ki nudi potrebno pisarniško izobrazbo. Poučuje se: knjigovodstvo, tr-govsko-obrtno računstvo, trgovinstvo in menice, slovenska-nemška korespondenca, pisarniška dela, slovenska stenografija, strojepisje, nemščina. Šolnina za vse predmete 110 din mesečno. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov; v tem slučaju šolnina dogovorno znatno nižja. — Posebni izobraževalni tečaji za nemško stenografijo, italijanščino, francoščino itd. — Začetek rednega večernega tečaja dne 6. oktobra. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. — Ustne in pismene informacije, novi prospekti brezplačno na razpolago. * Novi poročniki in podporočniki. V čin poročnikov so bili z ukazom kraljevega namestnika povišani naslednji podporočniki: pri pešadiji Andrej Kezele. Romain Bat, Ferdo Krajina, Bogdan Puškar, pri arti-ljeriji Karlo Zach. pri konjenici Dragan Korais; pri inženjeriji Via d i sla>v Repšel.V podporočnike so povišani absolventi nižje šole vojne akademije naredniki Rudolf Branko Leskovšek, Frančišek Nedoh, Bogomil Hude' Anton Zrimšek, Valentin Česi, Rafael Ti?, Rudolf Kokot, Stanislav Zagor-šek iV dnevih stiske za slovansko vzajemnost 100 din«. Po podružnici v Radečah pa 100 din. katere je daroval g. Anton Kos, trgovec, ob svoji GOletnici Iskrena hvala! * Ugodna priložnost. V dneh razstave slovenske knjige, ki bo od 2. do 12. oktobra t. 1. v Trgovskem domu v Ljubljani, prizna Slovenska matica tudi nečlanom znižane članske cene za vse svoje knjige. Zahtevajte novi cenik naših knjig, ki smo ga pravkar izdali. Opozarjamo na nizko ceno in visoko vrednost Matičnih knjig.— Uprava Slovenske matice. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. umih ■i»imil i' iiimmiiiiiHiiiiiiiii i um KOMPROMITIRANA NEVESTA je odličen družaben film, ki vsebuje vse ono, kar odgovarja zahtevam sodobne kinopublike. Za to Vam jamčijo dražestna MARIJA ANDERGAST in zabavna VIKTOR de KOWA in ADELA SANDROCK. Oglejte si ta film in nasmejali se boste do solz! KINO SLOGA ob 15., 17., 19. in 21. uri! Ob 10.30 dop. po globoko znižanih cenah, poslednjič: p^ krivem obsojena * Vse predpriprave za obisk obrtne razstave v Beogradu im poklonitev na Oplencu so končane. Izlet je zagotovljen in se bo vršil v dneh od 15. do 17. oktobra. Izletniki potujejo z rednim brzovlakom v priključenih vagonih. Ostali spored je neizpreme-njen. Nj. Vel. kraljica Marija bo blagovolila sprejeti deputacijo obrtnikov na dvora. Kdor se želi udeležiti izleta pa se še ni prijavil, naj to takoj javi Zvezi obrtnih društev, Ljubljana* Sv. Petra cesta 4. Podrobna navodila še slede. Prijavite se takoj, ne odlašajte več! Nekaj mest je še praznih. Nove srečke državne razredne loterije za I« razred DOBITE PRI ZHDRIIŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI Dalmatinova ulica 6 * Družba ®v. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca septembra 1938. leta: I. podružnice; Slov. Konjice 300 din; Trbovlje 155 din; Šoštanj 348 din; Maribor m. 1.000 din; Brežice 522 din; Radeče 692 din; Kranj 100 din; Ljubljana: šent-jakobsko-trnovska ženska 300 din; L ljubljanska moška 231 din; mestna ženska 88 din. n. Razni prispevki: pipa Ar-ko, Zagreb, 100 din; Ivan Rozman, Ljubljana, 120 din; Helena Bevk, Litija, 100 din; Jakob Zupančič, Ljubljana, 50 din; L. Markelj, Ljubljena 150 din; narodni trgovec v Mariboru 10.000 din; dr. Mačko Brnčič, Ljubljana, 100 din; inž. Gvidon Gulič, Ljubljana, 100 din; inž. Mirko Heinrihar, Ljubljana, 100 din; dr. Ladi Kreč, Ljubljana, 100 din; Helena Pajnič, Ljubljana, 100 din; neimenovan, Ljubljana 100 din; Občina Marenberg 1.000 din; od hivšega narodnega odbora v Ljubljani 3.307 din; A Gnus, Dol pri Hrastniku, 100 din. Vsota vseh prispevkov 19.263 din. * Obvestilo, imam spet staro telefonsko številko 35-56. Bokal Anton, parketa, Ljubljana, Resljeva 23. * Novi grobovi, v Trbovljah je umrl g. Henrik Roba ve8, železniški uradnik v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. — V Ljubljani je uimrl g. Martin Nachtigall. Pogreb bo danes ob 14. izpred mrliške veže na Vidovrdanski cesti. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaJje- * Nemščino in esperanto poučuje po pismeni potij po najnižji ceni Jezikovna dopisna šola na Jesenicah, Gorenjsko. Prijave se sprejemajo do 15. oktobra 1938. — Zahtevajjte prospekt in priložite znamko za odgovor. * Meti t Julijsko Ki*£n*: Posebni vlak v Tr®t v nedeljo 9. oktobra sa 58 din. Prijaive do 3. oktobra ob 10. dopoldne. Avtobusni izlet 11. in 12. oktobra: v Gorico _ Sv. Goro, Doberdob ln Trst za 120 din, prijave do 3. oktobra zvečer. Avtobusni posebni vlak v Trst. dvodnevni, v soboto 15. in nedeljo 16. oktobra za 78 din. Motociklisti 30 din, avtocnobilisti 60 din, brez triptika. Za avtobus Trst — Doberdob — Gorica 115 din. — Člani brez doplačila. Novi člani saimo 20 din. Enkrat za vselej. Prijave, prospekti in pojasnila: »Tourex Slovenija«, Tujskoprometna gospodarska zadruga v Ljubljani, Masary-kova 12. * Kmetje so razbili avto, ki je povozil mladega moža. V gostilni Kazini v Vrd-niku je v četrtek sedela večja družba pri vinu. Posebno razpoložen je bil krojač Pavle Davidovič, ki se je bil pravkar vrnil z neke svatbe. Začel se je prepirati z nekim lTletnim fantom in ga je udaril. Nato je dalje popival, ne da bi slutil, kaj mu fant pripravlja. Ko je Pavle čez čas šel na dvorišče, ga je fant silovito udaril s kolcem po glavi, da se je Pavle zgrudil ves krvav. Kmalu so ga našli in se je ponudil krojaški mojster Janoš Teleška. da prepelje ranjenca v bolnišnico. Ko se je Teleška vračal iz bolnišnice, je povozil nekega mlajšega moškega, ki je v poslednjem trenutku skočil pred avtomobilom čez cesto. Janoš Teleška je takoj ustavil, da bi nudil ranjencu pomoč. Toda mladi mož, po imenu Mika Mojsilovič, je bil že mrtev. Neki drugi kmet je tisti hip že pri-hitel s sekiro, da je avtomobilist komaj pobegnil. Brž so se zbrali še drugi kmetje, ki so avtomobil razbili. ORIGINALNI AMERIŠKI žvečilni bonboni — sadni — mentolni — janeževi tjChicks" za lepe zdrave zobe ! Zaloga za Jugoslavijo: MAKS JERAS — Ljubljana Miklošičeva c. 34. Telefon 38-36. * Združenje obrtnikov stavbnih strok T Kamnika priredi mizarski kalkulacijski tečaj. Pričetek bo v soboto 10. oktobra ob 13. v mestni šoli v Kamniku, druge sobote pa bo pričetek ob 15. uri. Vabljeni eo vsi mojstri in pomočniki mizarjev, da se tega zelo poučnega tečaja udeleže. Poučeval bo agilni banovinski učitelj Ivan Kregar iz Št. Vida nad Ljubljano. * Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) priporočamo vsem onim, ki ee žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela Redno vpisovanje v tečaj je 1., 3. in 4. oktobra med običajnimi uradnimi urami. Šolnina mesečno 110 din. imkmk • P« letih je priznal Vrtnar Josip Val en t iz Bajše pri Somo-boru je nepričakovano priznal, da je pred 20 leti, ob prevratu, ubil Janoša BerkeSa, ondotnega občinskega tajnika. Valent Je bil nedavno klican pred sodišče zaradi neke malenkosti, nenadno pa je dobil živčni napad in so ga morali odpeljati domov. Kmalu nato ee je odpeljal v Beograd, odkoder pa so ga vrnili v Bajšo. kjer je policiji izpovedal, kako je bilo ob prevratu. Občinski tajnik Berkeš mu je takrat grozil, da ga bo obesil, čim se spremeni režim. Valent si je tedaj pribavil vojaško puško ter je iz zasede ustrelil Berkeša. Dum-dum krogla je Berkešu zdrobila glavo. Zločina je bil osumljen neki Ištvan Petkov, ki so ga pet mesecev držali v preiskavi, nato pa izpustili. Vseh 20 let ga je pekla vest in zdaj je voljan mirno sprejeti kazen, čeprav ima doma ženo in šestletno hčerko. ♦ V«Bk človek bi moral vedeti, da je nega kože prav tako važna kakor prehrana. Opozarjamo na današnji oglas za kremo >Babymdra«, ki je znana v vsej Evropa ne samo kot odlično sredstvo za nego kože dojenčkov in otrok, marveč tudi kot izredna mast za odrasle pri raznih ogrebotinah, opeklinah, razpokani koži, mozoljih in ranah. KASTE i. 0.0. ZAGREB DOBIVA SI V VSEH APOTEKAH Reg.br. 15426/38 mezinih trgovskih predmetov in jezikov. Šolnina je tako nizka, da je dostopna vsem slojem. Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo je od dne 1. do 10. oktobra (razen nedelj) pismeno aH osebno v pie-arni zavoda dnevno od 9. do pol 1. in od 4. do pol 8. ure zvečer. Izvenljubljanskim reflektan-tom pošlje vodstvo zavoda prospekte z vpis-nico, potom katere se more učenec polno-veljavno vpisati. Vsa pojasnila so interesentom brezplačno na razpolago. • Planinci pozor! Danes ob 11. otvori Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici razstavo slovenske knjige od leta 1918 do 1988. V posebnem delu to razstavljena tudi slovenska planinska literatura, ki obsega vse planinske spise zadnjih let. Raastaiva bo odprta do 12. oktobra* vsak dan od 9 do 17. Slovensko planinsko društvo priporoča svojim članom in vsem ljubiteljem planin-skeea slovstva, da v čim večjem številu po-setijo navedeno razstavo. NAJAKTUALNEJŠI EV NAJZANIMIVEJŠI FILM TEH DNI JE: goTn SKRIVNOST MAGINOTOVE ČRTE Oglejte si tedaj ta film danes ob 15., 17., 19. in 21. uri Dejanje se godi v podzemskih hodnikih najdovršenejše trdnjave na svetu. — Vsebina po napetem vohunskem Ob 10. dcp. isti film po znižanih cenah! romanu Pierrea Norda. Vera Korene in Victor Francen. Kino Union, tel. 22-21 • Večerni tečaji pri Trgovskem učnem zavoda w Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) nudijo potrebno izobrazbo vsem onim. ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. De ustreže naš za-vod številnim interesentom, prireja poleg rednega Vederneea trgovskega tečaja tudi tečaje za: nemško stenografijo, italijanščino, francoščino, nemščino, strojepie ter posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo), korespondenco itd. Redno vpisovanje v vse večerne tečaje se vrši dnevno od 1. do 10. oktobra (razen nedelj) od 9 do pol 1. in od 4. do pol 8. ure zvečer. Pričetek rednega pouka je 15. oktobra. Prospekti in pojasnila so v pisarni zavoda interesentom pismeno in ustno n« razpolago. • Potujte e Putnikovim dobro pripravljenim izletom v Trst! • Planinsko slovstvo se je po vsebini in ot6ecru zelo razmahnilo k čemur je v izdatni meri pripomoglo Slovensko planinsko društvo. Med najznačilnejšimi planinskimi pisatelji je hudomušni prof. Janko Mlakar- ki je s svojimi šaljivo resnimi članki v raznih revijah osvojil bralce. Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani se }e odločilo, da bo izdalo njegove izbrane spise, ki so deloma že nepristop-ni, ker so že davno razprodani dotični letniki »Planinskega Vestnikac. Iz ogromnega gradiva bodo izbrani najznačilnejši spisi ter priobčeni v dveh zvezkih, od katerih PLAŠČE, POVRŠNIKE, OBLEKE krasne jesenske in zimske modele za dame in gospode nudi v največji izberi po zadnjih modnih kreacijah in nizkih cenah F. LUKIČ STRITARJEVA UL. * V prepad je padel in ostal živ. Na Je- kovcu pri Sarajevu se je zgodila avtomobilska nesreča, ki pa je po nenavadnem naključju vendar ostala brez človeških žrtev, šofer Lovro Spasič je vozil tovorni avto, poln drv. Pri Jekovcu so zavore popustile in tovorni avto je zgrmel v prepad. Dva delavca, ki sta sedela na drvih, sta odskočila in se rešila, šofer Lovro Spasič pa je bil prepuščen usodi. Kamjon je treščil v globino* 30 m in se popolnoma razbil. Ko so prihiteli reševalci, so veselo presenečeni našli pod razvalinami Spasi-ča popolnoma čilega in zdravega. Sanatorij za živčne bolezni ZAGREB, Zelengaj 37. Tel. 93-80, 67-46 šef-zdravnik: Dr. D juro Vranešič --I * Se ena nesreča pri Brodarjevu. Ponovno smo že poročali o nesrečah pri gradnji nove ceste pri Brodarjevem v Bosni. že se je spet primerila nova nezgoda. Velika količina zemlje in kamenja se je zrušila na cesto in pokopala delavca Dža-ferja čoroviča. Reševalcem je sicer uspelo, da so ga izkopali, vendar pa so njegove poškodbe hude. Deset dni že delavci odkopavajo velikanski plaz, pod katerim še ležijo štiri trupla. Našli so že nekaj orodja in tako je upati, da bodo v kratkem spravili mrliče na dan. Dr. IVAN HUBAD ZOBOZDRAVNIK V SKOFJI LOKI se je preselil in ordinira od 7. oktobra dalje na Mestnem trgu št. 6, L nadstropje Kavarna Plantarič — vhod iz stranske ulice * Otroci žrtve dinamitae patrone. V 2a-gubici je 81etni Dragotin Jerkič našel di-namitno patrono in z njo prišel pred gostilno Božina Simiča. Pridružil ae mu Je 51etni Milan Simič in brž sta začela za patrono barantati. Mali Milan je dal kot kupnino pet hrušk. Nato sta sedla na kamen in prisedel je še Dragutinov mlajši brat, 61etni Peter. Otroci so začeli s kamenjem tolči po patroni, ki je naenkrat eksplodirala in vse tri otroke grozovito razmesarila. Zlasti jim je raztrgala prste in skazila obraze. * Samo 78 din, brez V9ake®a doplačila plačate Putniku za jzki « Trat dne & fc&ra 1938. izide prvi zvezek v mesecu novembru letošnjega leta. Vsaka knjiga bo obsegala okrog 300 strani tiska ter 16 umetniških prilosi v ilustracijo člankov. Sufcekripcija je že razpisana ter traja le do 15. oktobra t 1. do takrat imajo prednaročniki izdaten popust napram kasnejšim knjigotrškim cenam. Planinci in prijatelji planinske literature, sezite po navedeni knjigi ter si jo nemudoma naročite v pisarni SPD, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4/1. * Slaba letina pri Sv. Krnu. Sv. Križ nad Litijo je hribovski svet, kjer so doms sami kmetje. Okoliš je brez vsake obrti aH industrije. Zato je ves živelj navezan le na ono, kar si pribori iz zemlje. V teku leta smo imeli trikrat točo, v septembru pa je uničila vso ajdo slama. 0 velikem neurju pred mesecem srno poročali. Več sto tisoč din je Škode in prebivalstvo čaka na .pomoč. Moravska gora jn ostali hribčki nosijo vinsko trta Tod ee znčno prvi dolenjski vinogradi. Neurja so povečini uničila vse. Posestniki, ki so pretjsnfa leta pridelali okrog 70 hektov. letos ne bodo naprošali niti 5 hektov. Izkupiček za vino pa jim je glavni dohodek. Hribovski krompir smo prejšnja leta z lahkoto spraviti v denar, letos ea je uničila moča. Prazne eo tudi jablane. Ne bo barantanja s sadjem P kotli za žganjekuho bodo ostali kar v shrambah. * 78 din plačaj za enodnevni izlet v Trst dne 16. oktobra 1938. • Obvestilo. Dovoljujemo si sporočiti vsem ki imajo svojce pokopane v JuHjski Krajini (Italija), da pripravljamo za dan mrtvih v dneh od 29. oktobra do 1. novembra posebne izlete v Trot, Gorico. Vipavo in Ldn-Oo. Zadevne »formacije boste prejeli od 10. oktobra naprej v vseh biieternafo Putnika. — Zveza za tujski promet za Slrvvemijo, Ljubljana. . ...... • Dopisna trgovska Sol« r Ljubljani. Kongresni trg 2. Vsakdo, komar nd mogoče obiskovati pouka osebno, si more pridobiti s poukom doma vsega potrebnega znanja potom Dopisne trgovske šole. Navedena šola nudi vsakemu posameznemu bodisi poide eelotojii rednih dopisnih tečajev, ali dopisne dvoletne trgovske šole ali poea- Iz Lpbijane u— Kraljevemu spomenika je prostor ob vhodu v Tivoli že zagotovljen. Po seji širšega odbora za postavitev spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju, na kateri je bil sprejet predlog, da se postavi spomenik ob vhodu v Tivoli med pravoslavno cerkvijo in bodočo moderno galerijo, se je odposlanstvo odbora zgla-silo na mestnem magistratu, da se s poklicanimi činitelji mestne občine porazgo-vori o' stvari. Predstavniki mestne občine so zagotovili, da se mestna občina v celoti strinja s predlogom akcijskega odbora in da bo dala prostor brez zadržkov na razpolago. V kratkem bo razpisan natečaj in tako smemo najbrž upati, da bo Ljubljana ob prihodnji obletnici smrti mučeni-škega kralja že imela njegov likovni spomenik. iimMM* Vsak je svoje sreče kovač! V kratkem se prične 37. kolo državna razredne loterije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih dobitkov v skupni vrednosti cca. Din Ne obotavljajte se in obrnite se čimpreje in zaupljivo na našo HIžO SREČE in glavno kolekturo BEZJAK, Maribor Gosposka 25, tel. 20-97, kjer boste našli veliko izbiro novih srečk! Odločite se pravočasno! Sreča Vas kliče! Cela srečka Din 200.—, polovica Din 100.— in četrtinka Din 50.—. ■SSSMflBffllBBIIIHmHl IIllHUIIUiKHIlUtllIIlIUHllll'111 ■ ? i ts IJ11IH1; lit WlUI*ii«USi fiLJ^THtlifin! IriHHRITr trnrn^HIfriPr^^ u— Pekovski mojster Franc Dolinar umrl. V petek ob 19. zvečer je na svojem domu Pred škofijo št. 11 po kratki, a težki bolezni umrl znani pekovski mojster in posestnik Franc Dolinar. Pokojnik je bil po rodu iz Zaklanca pri Horjul, a ja kot mlad fant prišel v Ljubljano in se izučil pekovske obrti. Ko se je osamosvojil, je z marljivo vnemo dvignil svoj obrat na dostojno, modernim potrebam ustrezajočo višino, da je njegova pekarna že od nekdaj ena najuglednejših v mestu. Pokojnik se sicer ni udeleževal javnega življenja, a bil je na glasu dobrega, plemenitega človeka, ki je imel potrebnim in siromašnim zmerom odprto dlan. Poleg globoko uža^ščene soproge ge. Ivanke žaluje za njim pet otrok in številno sorodstvo. Francu Dolinarju ohranimo blag spomin, žalujoči rodbini naše oskre-no sožalje! Pogreb bo danes ob 16.30 izpred hiše žalosti, Pred škofijo 11. u— Samo še danes in jutri je v Jakopičevem paviljonu odprta kolektivna razstava akad. kiparja Borisa Kalina. V celoti se lahko reče, da je razstava v naši kulturni javnosti vzbudila zanimanje, kakršnega že izlepa ni bila deležna podobna prireditev. Med rekordnim številom obiskovalcev, ki prihajajo samo kot plato-nični gledalci občudovat umetnine, so bili tudi številni resni interesenti, ki hočejo s Kalinovimi deli okrasiti svoje domove. Razstava zasluži, da se še danes itt jutri podvizate z obiskom. u— »Ultimatom«, tako pravi karikaturist Kondor današnjemu dnevu, ker bo namreč z današnjo nedeljo zaključil svojo razstavo v Kazini. Vremenska napoved bo najbrž tudi za Lanes napovedala dež, zato se boste najlepše razvedrili, če brž še pogledate razstavo karikatur. Za trajen spomin pa vam bo ostala lastna podoba, če vam .jo za nekaj dinarjev napravi Ladislav Kondor. Dosedanji Obiskovalci razstaive so vili zadovoljni, za zaključek pa želi Kondor, da bi bil še on zadovoljen. Zato se priporoča danes za čia* številnejši obdsk. n— Plesna šola >Zarje v Delavski Pernici se prične danes ob 15. urj popoldne. Za obisk se .priporoča odbor. »JADRAN« avtobusno podjetje d. d. LJUBLJANA VOZNI RED PROGA LJUBLJANA—KOČEVJE—SUŠAK L n. veljaven od 2. oktobra 1938. IL 7.4» 7.58 &S6 &S0 8.48 MJ« LJUBLJANA 4UŽEMBEBK BOBNIČA KOČEVJE DELNICE 19.50 18.10 11A0 20.25 18JS6 1&3S 17.25 15.49 rt— Društvo slovenskih književnikov vabi k otvoritvi razstave slovenske knjige v letih 1918-1938 vse slovenske književnike, založnike in samozaložnike, ki mogoče niso prejeli vabil. Otvoritev to danes ob U. dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. — Odbor. u— Proslava 201etnice obstoja Jugo^nie, ki jo je nameravala snoči prirediti podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Sia«. je preložena na ooznejši čas. u— Lepa namizna jabolka kg 3.50 in 4 din. Fr. Kham. Kongresni trs 8._ Tudi za vas, gospa, smo preskrbeli za jesen in zimo vseh vrst godnega blaga v lenih vzorcih. Prosimo vas. obiščite nas in prepričajte se o dobrem okusu naše tvrdke Manufakturna trgovma JANKO CEŠNIK, Ljubljana, Lingarjeva. j_ Registrirne blagajne in knjlgovod- stveee stroje Vam strokovno popravi Bo-rfe V. SimandL, Ljubljana, Dvofakova ul. 3, telefon 24-07. — Društvo »Skrb za mladino« vabi svoje člane, da se udeleže pogreba društvenega člana blagopokojnega Franceta Dolinarja, ki bo danes ob pol 17. izpred hiše žalosti Pred šikofijo. l— Zveza gospodinj sprejme še nekaj reflektaratk za trimesečni večerni kuharski tečaju ki se bo pričel 10. oktobra. Vse podrobnosti dnevno med 16. im 17. uro. Gradišče 14/1. do 8. oktobra. Dr. IGO JANC ODVETNIK V RIBNICI NAZNANJA, DA SE JE PRESELIL S SVOJO PISARNO V LJUBLJANO, TAVČARJEVA UL. št. 4-L u— Nezgoda starke na cesti. Včeraj so bili mestni reševalci iznenada poklicani v Prešernovo ulico, kjer je prišlo do nerodne nesreče. Frančiški Pravstovi, ženi čevljarskega pomočnika, ki je po rodu iz Selc nad Skofjo Loko in stara 75 let, je na lepem prišlo slabo, da je omahnila in padla na trotoar. Pri padcu se je hudo poškodovala po glavi, hkratu pa je izgubila zavest. Reševalci so jo prepeljali na kirurški oddelek Iz Celja Strekovno in higijeneko pripravljene kozmetične preparate dobite v droge-Tiji .Danica" Ljnfeljana, favdarjeva uliea 3. Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — nizke cene FRANJO KUNO V AR, kamnoseštvo TeL 49-09. Sv. Križ — Ljubljana ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 6ISK1, TELEFON 41-79 Glasbeni velefilm V kraljestvu valčka V glavnih vlogah: Hans Jaraj in Irena Agay. predvajamo v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri in v ponedeljek ob pol 9. uri. Paramountov zvočni tednik. SOKOLI! Posečajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: D U E T Dr. Božena Meri jak specialistka za notranje bolezni JE ODPRLA PRIVATNO PRAKSO. Miklošičeva cesta 18-1. Ordinira od pol 2. do pol 4. ure Kup aretacij. V petek je policija čez dan in zvečer priredila po mestu spet eno obsežnih racij, kakršne so običajne zlasti v jesenskem času, ko se v mesto zatekajo na prezimovanje številni brez-delci in brezdomci, ki so toplejše poletne mesece prebili kjerkoli na deželi. Pri tej priliki so policijski organi polovili kakšen ducat siromakov in pregnancev, ki so z kdo ve kakšnimi pregreškami nekoč zapravili pravico bivanja v mestu. Po kratkem postopku bodo aretirance odpravili v njihove domovinske občine. BnSie »Rio«^opgrkava Buffe »Rio« sendviči po 1 Din. __ zanimiva tiskovna razprava. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju je bila v petek razprava proti g. Cirilu Žagarju, uradniku Kmetijske družbe v Ljubljani, ki ga je tožil Franc Hrastnik, lesni trgovec v Konjicah, po zakonu o tisku zaradi klevete. G. Žagar je namreč objavil lani 17. decembra v »Novi Dobi« v Celju dopis, v katerem je navedel glede Franca Hrastnika naslednje: »V občinskem odboru g. šeliha, ki je po milosti in volji konjiškega gospoda tudi član ban-skega sveta (a ne, kakor se šelih sam ti-tulira, banski svetnik), sedi še en gospod, ki je po vojni, torej že v Jugoslaviji, v uniformi kot nadporočnik z avstrijsko rozeto »herštelal« poročnika z narodno kokardo, da ga mora pozdraviti. Ta naš poročnik ga je pozdravil s tem, da mu je dal po dveh podčastnikih odrezati vse znake avstrijske vojske in ga degradiral. To se je zgodilo na Pragerskem. Gospod nadporočnik takrat ni govoril slovensko.« Pri razpravi je priča g. E. šoupal iz Maribora, ki je takrat imel incident s Hrastnikom na Pragerskem, potrdil točnost navedb v omenjenem dopisu. Sodišče je g. Cirila Žagarja oprostilo z utemeljitvijo, da se je g. Žagarju posrečil dokaz resnice. Franc Hrastnik pa je bil obsojen na 500 din pov-prečnine in na plačilo vseh stroškov kazenskega postopanja. G. Žagarja je zagovarjal odvetnik g. dr. Ernest Kalan. Primarii dr. RAIŠP zopet redno ordinira e_ Nabavite si srečke za novo kolo državne razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju. Pevska pedagoginja HELENA LAPAJNE poučuje solopetje razen na Glasbeni Matici tudi privatno, Mariborska c. 13 a. Sprejema dnevno od 10. do 11. __^ e_ Hranilnica dravske banovine, podružnica v Celju nasproti pošte, obrestuj© vloge do 5% ter dovoljuje posojila._ KINO METROPOL. K.P.D. priredi danes ob 16., 18.30 in 20.30 in jutri ob 16. in 20.30 predavanje o ustanovitvi Rdečega križa s filmom »BELI ANGEL«. e— Sokolsko društvo Celje - matica to priredilo v nedeljo dne 2. oktobra 1938 ob 14. uri na Glaziji v Celju, v primeru sla bega vremena tega dne pa v nedeljo dne 9. oktobra 1938 tombolo, ki bo nudila nad 700 dobitkov. Cena tombolskih kart je samo 2 din. Vsak društveni član je vsled sklepa uprave dolžan prevzeti vsaj 10 tombolskih kart. bodisi v svrho razpečave, bodisi v lastno uporabo, in prosi uprava da članstvo ne odklanja raznašalcev, ki jih v teb dneh v to svrho posečajo. fltva obteflOnega delavstva tn A močnika. Kolektivna pogodba velja za vbb območje združenja in predvide»*a povišanje mezd za 25% v treh kategorijah. Vae ostale določbe se krijejo z zahtevami obrt-nega zakona. Pogodba velja šest meseeer in se avtomatično podaljša za nadaljnjega prt leta, če ni en mesec pred potekom z ene ali druge strani veljavno odpovedana. Podpisana je bila v petek na mestnem poglavarstvu. Obe stranki pričakujeta, d* bo kolektivna pogodba ob uvidevnosti javnosti rodila dobre sadove. Trgovec VEKOSLAV BORNŠEK, Celje je PRESELIL svojo špecerijsko trgovino iz Prešernove ni. 8 na Sp. Hudlnjo v lastno hišo v bližini Celjske opekarne. Iz Maribora a Stndenčani ae spominjajo pokojnega Janka čiriča. fe Studencev smo prejeli: Kakor strela h jasnega nas jb presuffita. vest, da je odšel v večnost Janko Čirič, posestnik, gostilničar in ka/varnar ter prosvetni in gospodarski delavec v Gornji Radgoni- Nas stare Studenoame je smrt vrlega moža užalostila. ker je bfl pokojnik neustrašen pionir naše svobode. K nam je prišel leta 1906, 8 let pred svetovno vojno; Bil je stolni oraamist, a je izven svoje službe zabredel tudi v takratni »Brusndorf«, katerega je imela zloglasna »Stidmark« v zakupu. Maloštevilni Slovenci smo bili kapljica v nemčurskem jezeru. Janko Cirač je prišel med nas in ustanovil slovenski pevski zbor Kot stolni organ ist je padel v nemilost av-strofilskeea škofa dr. Mihaela Napotnika. Stari slovenski Studenčani se spominjamo, kako je vrii Janko Cirič. kljub prepovedi škofa dr. Na-potaika. organiziral nas Slovence 10 let pred svetovno vojno. Peli smo posvetne im cerkvene pesmi, kakor se spodobi in imeli prireditve pri starih Robičih v Limbušu' v Košakih in pri Sv. Petru — torej na vsej periferiji mesta. Tudi sredi mesta >Pk liDve siroti«. . , _ PTUJ Zvočni kino predvaja danes oo 20. uri jn jutri ob .pol 19. in pol ^l uri velefikn »Pesem obtožbe«. Kot dodatok__ Aiča- . m, MfcB^i o c— Krojaški pomočniki v Celju so dojili kolektivno pogptHio. Lani prekinjena o ovajanja med krojaškimi mojstri in pomočniki za sklenitev kolektivne pogodbe in povišanje mezd so se v četrtek nadaljevala na mestnem poglavarstvu in so bila zvečer z uspehom zaključena. Uspelo je sestaviti kolektivno pogodbo, ki aado- Kino Union. Danes premiera filma v Jugoslaviji »ŽENA NA RAZPOTJU«. Matineja »SIMFONIJA LJUBEZNI«.__ voljuje obe strani. S tem je podana možnost enotnejšega nastopanja v vseh primerih ki so bili doslej večkrat predmet sodnih razprav. Tako podjetniki kakor tudi delojemalci si Obetajo od kolektivne pogodbe dobre rezultate. Zadnjo razpravo je vodil magistratni komisar g. Viljem Koren Razprave so se udeležili tudi gg.:Tone Uršič kot predsednik Združenja kroja-čev v Celju, Ludvik Selišek kot predsednik eksekutive združenj dravske banovine, Karel Kramer in Alojz špur, za Delavsko zbornico Jakob Vodopivec. za delojemai-sko skupino pa Peter Mulleriei kot predsednik ce&ke potorihatoe a_ Danes konjske dirke! Med Mariborčani so različna ugibanja glede izida današnjih konjskih dirk. Pri Reibeoechuhovi spominski dirki imajo največ sans »Silan«. »Tosca« (FiUpič), sledijo »Krka«. >Tunsta« in »E^on«. Največje zanimanje je ^ dirko za marib. nasrado V ospredju sta »Silan« in »Tosca«, potem še »Nervus vitae«, »lu-rista«. »Mirza« in »Janko«. Seveda Je silno veliko zanimanje tudi za ostale dirke, zlasti za dvovprežno dirko. HOTEL »OREL« priporoča svojo izborno kuhinjo, osobito ribe t. j. fogoše, zander, šil, ščuke, postrvi in morske. — Najboljša ljutomerska vina in Plzensko ter Tscheligijevo pivo. a— Teden grozdja v Maribora. Zveza gospodinj, podružnica Maribor, prireja pod geslom »Za zdravje naroda — za dvig našega gospodarstva« od 3. do s. oktobra teden grozdja. Ponedeljek je namenjen v prvi vrsti prodaji grpzd^ ?a Glavnem trgu, kjer ga bo lahko dobil vsakdo, kdor hoče seči po njem, v vsaki količini po 3 din kg. Ves teden pa se bo grozdje dostavljalo šolam in upajmo, da bo naša mladina pridno segala po njem. Primarij dr, StaneLutman zopet redno ordinira. a— Iz društva mariborskih državnih upokojencev. Naše člane in "af1^^ no obveščamo, da se je društvena začasno preselila v mestni magistrat, Ro-tovški trg, Priti*je vptearno združeng vojnih invalidov. Uradne ure za naše članstvo so: ob torkih in četrtkih od £ do 12. ure dopoldne, ob sobotah od 3. do 5 ure popoldne. - Društveno predsedstvo. Gledališki je po dai^em presledku spet Pričel izhajati. Prva stevfifka vsebuje zanimivo rn poučno srradrvo. RADiO TIPA 105 5-CEVNI SUPER DIN 315©.— . RADIO r. z. z a z-, Ljubljana — Miklošičeva cesta 6. RADIOVAL, Ljubljana — Dalmatinova ulica IS. JOSIP VVIPPLINGER, Maribor — Jurčičeva ulica št. 6. a— Iz matične glasbene šole. V septembru se je vpisalo 150 učencev in učenk. Poseben oddelek tvori na glasbeni šoli dekliški zbor dijakinj srednjih in meščanskih šol, ki ga vodi učiteljica solističnega petja ga. prof. Zora Ropasova. a_ »Teti list« ofmažen. Lastnik »Totega lista« »lista dobre volje za Slovence«, g. Božo Podkrajšek je prijava policiji, da je neki Vladimir Munda kasiral 900 dan za naročnino m inserate ter da je neznano kam izginil. Policija vrši sa Mmndo pora-vedbs. a— Oproščen. Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjaj včeraj dopoldne posestnik Ivan Robnik iz Remšnika zaradi obtožbe da je 12. aprila 1937 zažgal svojo hišo. da bi dobil od Vzajjemme zavarovalnice v Ljubljani zavarovalnino 10.000 -ski cesti je zavoziil neki tovorni avto. ki je drvel proti središču mesta, v gručo ljudi-Podrl je na tla nekega Jevremoviča, ki padel s konja in dobil poškodbe po glavu Razen tega si je Jevremovič stri nogo. Šofer tovornega avtomobila se ni ustavil, ampak je zdrvel naprej. Pač pa eo ga varnostni organi izsledili m bo imel sedaj opravka z oblastvi. . _ a— jj hudomušnosti resne posiefljee. &.o je hotel sadni trgovec Mirko Pernat š Sko-bre pri Sloveli vasi v hlev neke tukajšnje restavracije, da spravi tamkaj s*v»Je koto im pripravi prostor za konja, ga je pn dotika vrgla medena kljuka s taksno sdo na tla, da je obležal z lažjimi poškodbami. Pn preiskavi se je izkazalo, da je še nefflsteden hudomušnik napeljal v kljuko ek?ktracno strujo, kar bi lahko imeio usodnejse posie-dice. a— Ljudska univerza v ww Ob 201etnici države priredi Ljudska verza ciklus predavanj, ki ravnavajo nastanek naše države in njen razvoj v zadnjih dvajsetih letih. V ta namen al je zagotovila sodelovanje odličnih strokovnjakov iz vseh delov države. Prvo predavanje bo v petek 7. t m. Preda*ai bo znani zgodovinar prof, Silvo Kranjec iz Ljubljane o evropskem političnem položaju leta 1914. Sokol Sokol JeEiea Danes ob 30, <*wortmo gledališko sezono s izvrstno veseioigno g. P^* mesa >Mali oglasi«. Poieg najboljših oerv, ka so doslej igrrfi na našem odra. ao ee letos pridružiK odrskemu deta Se ntm igra^A Zato bo letošnp spored togat in lep. Otvarjamo ga jutri s najbote&isn priSSBkoro-njem glede igre obaska. V soboto 8. flfc-ob po4 20. j« bo onei SofacA nam občni zbor. — Zdawot zobje bleste kot biseri l njemu zahvaljujoč se odstranja z velOeo —■ >Kolynos«--- - naglico grde, ranKMJ^ razkrajanje to napravi zobe bele ta tepe. — Poskaoite ^^ ^ol^ -ti^ntično »tao^ Povečajte rfjaJ mojega BmeU 8 »Krfynosom«. VarCajte — k« Gospodarstvo Narodna banka in likvidnost denarnih zavodov Preteklo sredo smo na tem mestu obširneje razpravljali o likvidnosti naših denarnih zavodov in smo med drugim omenili, da je Narodna banka zlasti v poslednjih tednih zadovoljila vsem zahtevam denarnih zavodov glede reeskonta poslovnih menic, tudi v primerih, ko so zavodi spričo politične napetosti v Evropi bolj iz previdnosti zahtevali od Narodne banke gotovino na podlagi reeskonta menic. Omenili smo tudi, da je Narodna banka obvestila vse denarne zavode, da se lahko zanesejo na njeno pomoč, če bi nastopila trenutna večja potreba po gotovini. Pristavili pa smo, da ni verjetno, da bi v večji meri nastopila taka potreba, ker imajo denarni zavodi sami velike zneske razpoložljivih sredstev. Te naše informacije potrjujejo sedaj najnovejša poročila iz Beograda. V petek je bila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri so podrobno razpravljali o vseh tekočih pojavih, ki j'h je povzročila politična napetost v Evropi. Na seji je bilo ugotovljeno, da je Narodna banka točno izpolnila obljube, ki jih je zadnja leta dala glede vprašanja likvidnostne za-slombe. Vsi zavodi so lahko v polni meri izkoriščali že dovoljene, a neizkoriščene kredite v lombardu ali eskontu. Narodna banka pa je nujno reševala tudi vse nove prošnje, zlasti prošnje za lombardni kredit. Denar se naglo vrača v naše denarne zavode 0!ede na doseženi sporazum v Monakovem, ki je odstranil vojno nevarnost, je pričakovati, da bodo v prhodnjih tednih denarni zavodi lahko vmili Narodni banki kredite, ki so jih izkoristili v zadnjih tednih. ker je tudi na našem denarnem trgu nastopilo popolno pomirienje in se denar naglo vrača v denarne zavode. Povečana širina cestišča pri moderniziranih državnih cestah qrfuup»sop o-js»ureu ui £ uiksbuz oq miui§ 6 m Ko simo leta 1936. pričeli graditi prve moderne cfste s sodobnim cestiščem za težki promet, so bili iz strokovnih krogov iznešeni pomisleki glede premajhne širine cEstišča, ki znaša samo 6 m. Tudi izkušnje na že zgrajenih modernih državnih cestah s sodobnim cestiščem so pokazale, da je 6metrsko cestišče preozko, zlasti tam kj:r je poleg vozovnega prometa tudi znaten promet pešcev in kolesarjev, kakor tudi tam, kjer je večji promet s širokimi tovornimi avtomobili in z avtobusi. Te izkušnja so napotile tudi strokovnjake v gradbenem ministrstvu, da so to vprašanje pričeli znova proučevati. Sedaj poročajo iz Beograda, da se je gTadbeno ministrstvo odločilo spremeniti predpise glede gradnje sodobnih cestišč. Izdana je bila odločba, po kateri se predpisi za gradnjo modernih cest v naši državi spremenijo v toliko, aa oo v Doaooe znašala širina cestiSča 7 m namesto dosedanjih 6 m. Na vsaki strani roba cestišča bo še pos ben trak v širini 50 cm, in sicer na cementni podlagi z asfaltno površino. v tej zvezi tudi poročajo, da bodo že zgrajeno moderno cesto, ki vodi iz Su-botice preko Novega Sada v Beograd in od tu preko Avaie, Mladenovca do Topole razširil za 1 m v smislu gornje odločbe. Razširjenje ceste Beograd — Novi Sad se bo najprej izvršilo, in sicer s predvidenimi stroški 10 milijonov dinarjev. Cirkulama navodila Narodne banke so splošno obvezna Ponovno smo že na tem mestu opozorili na okolnost. da Narodna banka objavlja v svojih okrožnicah razne izvršilne in druge predpise za devizno in valutno poslovanje, za kar po zakonu ni pooblaščena. Zakon o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko od 11. maja 1931 določa v § 9., da je NB dolžna prožiti na zahtevo svojo podporo finančnemu ministru zaradi olajšanja ali omejevanja zadolžitve v inozemstvu ali kreditiranja v inozemstvu glede na to, ali te operacije krepijo ali slabijo stabilnost denarja. Zato vodi banka evidenco o vseh teh operacijah in je pooblaščena predlagati finančnemu ministru nujne ukrepe za pobijanje eventual- III* Poseganje v rajon drugega zastopnika Tvrdka Ribič, veletrgovina s kolesi, motorji, šivalnimi stroji in gramolm, je imela v Sloveniji v različnih krajih razpečevalce svojih Diirkopp-koles. Vsakemu takemu zastopniku ali razpečevalcu je lastnik tvrdke točno označi! rajon, v katerem sme tako kolesa prodajati, vendar jih ne sme oddajati v drug rajon. Tako je tvrdka Ribič postavila v Ponikvah Andreja za zastopnika in mu v listini točno označila imenoma kraje, v katerih naj bi ta prodajal kolesa. Ta rajon se jc v obče kril z okolišem dveh okrajnih sodišč. Istočasno je dobila tudi v Ljubljani zastopnika Jožeta. Tudi temu je v listini točno napisala, da obsega njegov rajon mesto Ljubljano in najbližjo okolico. dočim so bili v isti listini našteti vsi oni kraji, ki so se nahajali v Andrejevem okolišu, z izrecnim pristavkom,da Jože v te kraje ne sme prodajati koles, da ne bodo nastali kakšni prepiri, za katere bi bil potem Jože odgovoren. Kljub temu pa je Jože iz Ljubljane poslal trgovcu Avgustu v Ponikve, torej v Andrejev okoliš, 6 Diirkopp-koles. Andrej s tem početjem seveda ni bil zadovoljen in je tožil Jožeta zaradi nelojalne konkurence. Jože je namreč s tem posegel v Andrejev rajon in storil v posl o v- * Glej »Jutro« od 11. in 18. sept. Glede naših hranilnic smo prejeli še naslednje informacije: V preteklem tednu se je opazila pri vlagateljih nekaterih denarnih zavodov precejšnja vznemirjenost, ki se je pokazala ponekod v prekomernem dviganju vlog. Ta nemir je zajel vlagatelje le v nekaterih krajih. Tako so na primer vlagatelji ob neverni meji ostali docela mirni. Po podatkih Zveze juicosiovenskih hranilnic v Ljubljani so vlagatelji hranilnic v Mariboru (mestna) t«r v Slovenjem Gradcu in Sv. Lenartu (okrajni) dvigali le malenkostne zneske ali p« sploh ni bilo dvigov. Pri mariborski mestni hranilnici so dosegli pret. teden dvigi le 400.000 din, pri tem pa je Ifilo tudi precej novih vlog. K pomirjeniu vlagateljev je pripomoglo tudi. da ie dajala Narodna banka denarnim zavodom kredite za izplačila vlog vlagateljem. O tem je »Jutro« že poročalo v sredo 28. septembra- v četrtek pa je dviganje že popuščalo, ker so se vlagatelji sami prepričali, da izplačujejo zavodi vloge v celoti. V petek pa se je položaj naglo zboljšal tudi pri zavodih kjer ie bilo več dvigov, številni vlagatelji p« so pričeli dvignjeni denar zopet nalagati. Hr«nilnica dravske banovine v Ljubljani je imela samo v petek za 928.000 din novih vlog. ki so presegale izplačila za 598.000 din. Pri mestni hranilnici ljubljanski so znašale nove vloge na knjižice v petek le 35.550 din. v soboto pa so narasle na okrog 500.000 din. Zanimiv ie tudi izkaz Mestne hranilnice v Črnomlju. ki .i« v septembru zabeležila povečanje vlog za 170.000 din. Ti podatki dokazujejo, da *»e denar, ki ie bil odtegnjen denarnim zavodom, zopet naglo vrača iz svojih skrivališč v denarne zavode, ki ga bodo zopet lahko koristno uporabili za napredek vsega narodnega gospodarstva. nih zlorab. Finančni minister pa lahko izda take ukrepe z naredbami. V »Službenih novinah« od 30. septembra objavlja sedaj finančni minister pod številko 52.680/VIII odlok od 27. septembra, ki pravi (ne da bi se skliceval na zakon o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko) naslednje: Vsa cirkularna navodila, ki jih izdaja Narodna banka bodisi v obliki tolmačenja izdanih odlokov ali pa odredb iz posameznih sporazumov o plačilnem prometu z inozemstvom, bodisi zaradi reguliranja načina izvedbe posameznih devizno-valut-nih transakcij v duhu obstoječih devizno-valutnih predpisov, imajo za vse ustanove in osebe v naši državi polno obvezno moč. H gornjemu odloku finančnega ministra bi bilo vsekakor pripomniti, da bi morala odslej Narodna banka te svoje okrožnice, če naj obvezno veljajo za vse ustanove in osebe, uradno objaviti v »Službenih novinah«, kajti če jih bo tudi v bodoče pošiljala samo denarnim zavodom, ne morejo ostale prizadete osebe vedeti za njih vsebino. Gospodarska in finančna pripravljenost Anglije Sedaj, ko ie min;la neposredna vojna nevarnost, cbavljajo angleški listi zanimive podatke o gospodarski in finančni pr pravljenosti Anglije za primer vojne v primeri z letom 1914. V tej zvezi poudarjajo, da so se v preteklem tednu angle-š!r finančvi in gospodarski krogi navzlic kritični točiti i*vi poiit^onega položaja in vojni nevarnosti zadržali razmeroma zelo mirno. Fine 3e nujna potreba, da se popravijo ceste, kjer se vrši največji promet. Ker so Dobrovčani pričeli z gradnjo svore nove ceste, naj odločujoči činitelj,- omogočijo, da se dela čimprej do-vrše. Precej razumevanja je opaziti od strani litijskega cestnega naoelstva, pod katerega področje spada sedaj občina št Jurij. Cestni načelnik je izjavil- da se mora vprašanje zasavske ceste spet spraviti na dnevni red. Ne samo zaradi ugodnosti ob Savi ležečih rudarskih občin in njenega prebivalstva, marveč zaradi splošnega tujsko prometnega interesa. Vse prebivalstvo Zasavja iskreno želi. da pride že enkrat od besed tudi do dejanj. Zato apeliramo na vse, ki imajo priliko, da zbudijo zanimanje na odločujočih mestilh, da se izvrši načrt, ki je bil izdelam in pričet že pred 30 leti. Pokojninski zavod gradi v Kranju trinadstropno palačo Kranj, 30. septembra. Pokojninski zavod v Ljubljani je letos kupil Šavnikovo parcelo ob Jezerski in Kob-larjevi ulici, kjer je pričel graditi palačo, ki bo imela 5 velikih stanovanjskih objektov. S tem bo predmestje Kranja dobilo na križišču Blejske in Jezerske ceste popolnoma drug videz, katerega je sedaj kvarila živa meja in podrtija starega zidu. Palača bo obsegala 5 poslopij v strnjenem sistemu. Daljši trakt poslopja bo tekel vzporedno z Jezersko cesto in bo od nje odmaknjen za 6 metrov, dočim bo krajši odmaknjen od Koblarjeve ulice za 2 m. Stavba bo ob Jezerski cesti 77 m dolga in 12 m široka, ob Koblarjevi ulici pa 44 m dolga in 12.50 m široka. Ta teden so že pričeli z delom in kopanjem temeljev. Prve tri zgradbe ob Jezerski cesti gradi stavbeno podjetje Bricelj is Ljubljane, vogalno stavbo ob Bekselnu, kranjsko predmestje, Bidovec, stavbo ob Koblarjevi ulici pa podjetje Belcjan iz Komende. Poslopja stavbe bodo imela različne fasade zaradi poznejše morebitne odprodaje. Prva tri poslopja ob Jezerski cesti bodo imela 8 trgovskih lokalov, dočim bosta ostali dve poslopji imeli visoko pritličje. Stavba bo imela 36 stanovanj, med temi 8 trisobnih s kabinetom ter 28 dvosobnih. Tako bo zdaj v Kranju za nižjo ceno mogoč« dobiti lepo stanovanje in to takorekoč v mestu. S tem bo ugodeno željam zasebnih nameščencev, katerih število je v Kranju gle^ de na industrijska podjetja prccej veliko. Razstava otrok v sliki in plastiki naše umetnosti Za razstavo otrok v sliki in plastiki naše umetnosti je v umetniških krogih mnogo zanimanja. Z vseh strani dobiva TKD Atena sporočila, da stavljajo umetniki radevolje na razpolago društvu svoje dela, ali pa dajejo navodila, na katere zasebne naslove naj se obračajo dame s prošnjo, da jim posodijo svoje slike in plastike za razstavne namene. Klub neodvisnih slovenskih likovnikov je Ateni sporočil, da bo uredil svoj lasten oddelek. Narodna ealerija in Narodni muzej bosta prispevala iz svojih zbirk, da bo razstava čim popolnejša tudi po zgodovinskem razvoju. Atena pogreša le še zadostnega odziva iz vrst zasebnikov. Posebno dobrodošlo bi bilo, če se javijo oni, ki imajo dela naših starejših umetnikov. Pripominjamo, da bodo vsa dela na razstavi zavarovana. Aranžman slik bo v rokah strokovnjakov, izbor slik pa bo izvedla posebna žirija iz kroga akademskih slikarjev in slikane. Slike se bodo do časa razstave hranile v prostorih Narodne galerije. Razstava se bo otvorila 16. t m. in ne 8. t. m. kakor je bilo prvotno javljeno. da bo nekoliko presledka med zadnjo umetniško razstavo in napovedano. Prepričani smo, da bo razstava razgibala naše družabne m umetniške kroge, nam odprla nove kulturne poglede in našla odziv v najširši javnosti. Pol stoletja že deluje CMD, dgrn|yifl ie za pol stoletjal Nelojalna konknrenca ali nečedna tekma >JUTRO« §t 229. 0 Nedelja, 2. X. 1988. PLAŠČE, JOPICE, PALET©JE iz KRZNA Iflpferifc, M ga vidite zgoraj na frvem mestu naše sflooe, ima običajno obUto letošnjih športnih klobukov z viaokun. zgoraj ožjim ogiavjem. in naprej potisnjeniau krajevci Iz oglarja izhajata dva z »o® utrjena, cfcro&io sešita traka iz gros-grai- na. Naslednja klobuk se pc&ibuo 1-po poda itaml z dolgimi, paževsko počesanimi la-9-mi. Postrani pritrjeno, visoko pero daje temu klobuKu nekaj pi>dobnosti s pokri-vajcan fksrentinskega paia. Jako m o. teren j. klobuk s kooačasitim, delno prešitim ogiavjem in s prešitimi lcrajevri. ki ga vidite na poslednjem mestu te skupine- Posebno zanimiv je popoldanski turban. drobno drapiran iz velurja v treh odtenkih modre barve Iz drapiranega vozla na temenu izhaja šal, ki si ga dama lahko ovije krog vratu. Za spredaj nakodrane a - : jI ter moderne ovratnike na plašče ieluje po najnovejši modi F. Blzfak elitna izbira krzua liianifi- JJUBLIANA, ; KONGRESNI TRG »ioderaiiira.ije ko-iiuhovine hitro ki , poceni! vzrok rsra-s^ m sat &rswsssvas ss? M»6. pci p«. ^»ZSjFtSl w > * iorem 25 le.U S-aroati. k*^ ne Hvanjfc*. J«***« Mttno gibanje mm***. pričeska je S vedno moderen nazaj potisnjen klobuk s krajev« v otiiki svetniške "aureola. Na nsšair. ni&to sn krajev-ci nagutoani in pahljačaste obkiožajo čelo. Jako zmačii n za letošnjo modno stfi«t, ki v marssičem posnema vzorce prejšnjega stoletja, je dokaj velik klobuk z zadaj povišanimi krajevci ki ga pa vsem cglavju krasi garnitura iz noj vega perja ispodr nja sluca j. $ & -9 pa vecic da imfcjO te m«*xi« » J,- ^ toi-i DO- rute fcfeo uporab: SiittnriM 6 trebuta. ete^eu tepod craraviee. Virea- ništvo nadalje optinutLii^ ^ 3« morda 1« ^ ar.ktU o tej si v ari uuadj da je besed dovoli in da 3« trtb« k dejanjem, pa j» za t« povsem uir.sstno pozval vsa ženska društva posetaio tiata, ki imajo žernrho vol ino pravioo v svojem nrogramu, naj se i^laitev tega programa z vsemi silami bore. Želen bi bilo, da bi se omenjeni optimiaem i^ltasal za opravičenega, kajti potem bi ne ta »iiuštva imela že najmanj pol zs se- boj in bi se mogla s trdnim prepi"č«i:>era na usneh nostaviti v borbo za priznanja tistih pravic, ki ženskam po zdravem ra-sumu pridajajo. z^-j^ivc ivt«. v —-—--—j- - . - ; afynj ja ima nad malijon zanimivo porodto komisije » delo m po- U ki imajo veliko š.evilo ženskih članic Vzporedno z razvojem nove linije oblek ši plsščev gre tudi razvoj ženskih ^ klobukov. To seac^no se nam obetajo kratka, široka in zvončasta oblačila, ki po svoji obliki skrajšajo videz poecave. žensk., bi se v novi obleki in v modernem plašču zdele manjše, če ne bd moda z novim, izrazito visokim klobukom zopet dosegla ravnovesja v proporcijah postave. To je eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj morajo ženske zopet opustiti svoje priljubljene nizke klobučke, ki so jdh no-aiie spomla-dl in poleti. Povišani klobuki jih namreč napravijo visoke in vitke, navzlic razširjeni in skrajsanni obliki krila. Letos je torej — ustrezajoč zahtevam nove linije — nastopila doba izredno v višino poudarjenih klobukov. Bodisi z navzgor zavihanimi, enostransko ali zadaj povišanimi krajevci, bodisi z visokim, tudi koničastim ogiavjem skuša moda doseči ta svoj smoter. Letos ne najdemo modernega klobuka, ki ne bi na kakršen ko- Za tiste, ki jim nedostaja sredstev za cel krznen plašč, je moda uvedla majhna krznena ogrinjala, ki elegantno izpopolnjujejo vsako ohl- ko in kostum. Pa tudi fci gladkemu p&ašču lahko nosimo takšen kratek, krznen kep, ki v ramenih ugodno razširja pastaivo. Za kep služi stri ženo jagnje, nutria, žrebe ah astrahan. Enako praktičen je tuda krznen bolero, ki ga prav tako izdelamo iz kratkodlakega krzna. Kr2a?.en bolero ali kep nam prideta prav ob vaaki priliM, prav tako pri večernih prireditvah, kakor pri dopoldanskih opravkih v mestu. li način povečal svoje nositeljiee. če ne di-ugače, pa s peres jem, ki stremi v višino. Novi klobuki odkrivajo tilnik in večinoma tudi ves levi profil. To je zaradi nove prič ske z navzgor počesanimi kodii, ki zahteva zadaj odkrito glavo. Pa tudd tistih ni moda pozabila, ki so iz kakršnega koli razloga obdržale lase na tilniku. Dame s takšno pričesko bedo še vedno nosile klobuke, ki jih je treba pomakniti malce s čela ah na desno stran glave. Še pred nekoliko leti so se modistke pritoževale nad preprosto klobučevino, ld ne dopušča skoraj nobenih možnosti okrasja. Letos teh pritožb ne slišimo več — štiri Delne vseh klobukov so iz klobuče-vke. Fantazija pri izdelavi in pri okrasju, novih modelov je tolikšna, da nikomur ne pride več na misel, govoriti o preprostosti ah enoličnosti materiala. Športni klobuki po obliki nekoliko spominjajo na lovske klobuke, seveda lovske klobuke tiste vrste, ki bi jih mogli videti na lovu kvečjemu v opereti. Ozko pero ali ptič z dolgim repom, navpično zasajen v oglavje, ali širok trak iz satena označujejo športne klobuke. Na popoldanskih oblikah pa je navadno okrasje takšnega. pomena, da pri tem pozabimo na klobučevino, ki tvori podlago za takšno garnituro. Nojevo perje, žamet, pajčolan, trakovi in izrezana deli iz klobučevine v povsem novih, drznih oblikah omogočajo domišljiji modistke mnogo razmaha. Iz svilenega jerseya in volnenega velurja pa so novi drapirani turbaoi in pcpoldaniske čepice. Perje je seveda velika moda. Od preprostega. dvoriščnega petelina, barvastega fazana črnih, belih in barvastih kril, pa jo nojevega perja in čudovitega perja raj- čice je vse moderno! ERNI NENI ELKI v veliki izbiri pri jLj® LiuMiasias Mestni trg klice. Komisija je zadnji 2 leti proučevala vprašanje brezposelnosti zlasti med mladino položaj žene v obrti m trgovini, zaposlenost žene. pesebno pcročen:, ženske s; rokovne poklicne organizacij?, ženske plače in višje položaje žen. Poročila iz raznih držav kažejo, da ima žena kol ročna ali duševna delavka še ^edno težko stališč-, vendar navajajo tudi mnogo razveseljivih podatkov, ki pričajo da borba proti ženi ponehuje, kar je pojledica kokkortoliko premagane gospodarske krize, Na češkem, Danskem, švedskem m Norveškem je mladina že v veliki meri za. poslena. Tudi drugje je najmanj brezposelnosti med mladino od 18. do 25. le a. Splošno se zdi, da se je položaj aelavke ziasti v industrijski panogi znatno izboljšal. V Kanadi je sicer v n katerih območ. jih razvoj počasnejši, toda v rudarstvu in lesni obrti, ki a.a sicer izrazito moški delavski panogi, se jako pozna viden napredek žene. Poživljeni razmah švicarske obrti in trgovine prinaša ženam več koristi kot moškim, med tem ko depresija v tekstilni mduaeriji prizadeva posebno t žko ženo. Nizozemske žene so poročale o velikem napredku v dolgotrajni borbi za delovne pravice poročenih žen. V tej borbi so jim »omagala in jih bodrila uspešna prizadevanja belgijskih sosed. Nizozemski višji urad dela je glasoval proti zakonskemu predlogu, kd naj bi Izključil poročen, žene iz služb1 V Bolgariji m na Lit vinskem po. roka ni ovira za zaposlitev, prav tako tudi ne v Jugoslaviji, čeprav se zdi, da imajo uu mnogo težkoč, kakor n pr. nižje plače in odtegljaje in izgubijo osnovnošolske učiteljice in ot?o#k-- vrtoarice siaižbo in pravioo do penzije, če se poročijo z neuči-teljem ter dobijo le odpravnino glede na službena leta. Na Danskem se n. pr. javno mnenje posebno vidno obrača v prilog ženam in celo zadnja vladna odredba «e zavzema zanje. Švedska vlada proučuje sedaj cd. redbe. ki bodo zabranile odpuščanje žen iz službe zaradi poroke ali poroda. Lani je bil sprejet na Norveškem novi zakon o delavskem zavarovanju, ki tudi za žene prepoveduje odpustitev iz službe brez zadostnega vzroka. Ugodna je tudi novica, da je na Norveškem manj brezposelnosti med ženskami kot med moškimi. Zanimivi so podatki o zaposlenosti glede na starost žen. Dognano je, da hotelirji, poslovodje, uradniki močno cenijo odločnost značaja in zrelost sodbe starejših žen ter je 510/a do 75°'o trslužbenih žen, hišnic, strežnic, hotelskih in restavracijskih kuharic starih 40 aM še več let. Cesto nastaja vprašanje, kako daleč naj bi se morale žene same ščititi v organizacijah in kakšno obliko naj bi organizacije imtle. Na Švedskem je mnogo ženskih strokovnih organizacij, v katerih so žene včlanjene stoodstotno. V Združenih dTža. vah so vse organizacije razen dveh rokodelskih zvez odprt£ ženam in mnogo je žen ki so včlanjene v teh splošnih organizacijah in v svojih lastnih. Pri poklic. obsega skoro vse strokovne organizacije, ki imajo veliko š.evilo ženskih članic. Danska strokovna ženska zvaza ima 19 tisoč članic. V tej organizaciji imajo učiteljice iz Kcpenhag-na svojo posebno sekcijo V Avstraliji. Eelgiji, Finski, Grčiji, Madžarski, Itaiij;, Litvinski. Norveški m Švici so mešane strokovne organizacije m žene lahko vstopajo pod enakimi pogoji kot moški. V Švici je organiziranih Se okrocr 15<7<, uslužb nih žen. V Belgiji je število organiziranih moških delavcev šestkrat večje kakor ženskih. V Velita Britaniji je 450.000 žen strokovno organiziranih in med temi 11°/« industrijskih delavk. Ko so na češkem razpustili vse privatne posredovalnice dela. so jih prevzele strokovne organizacije - Norveška je poročala o napredku zene v višjih poklicih. T^m je žena ravnateljica bolnice za kožne bolezni, direktorica žensk, jetnišnice, univerzito na proiesort-ca Nova Zelandija ima tri ženske nadzornice na osnovnih šolah. V Bengaliji so zaščitne sestre državno nastavljene. V Italiji so nastavili tri ženske prof sonce prava, na Finskem je žena glavna direktorica opera, v najvišjem uradu pravosodnega ministrstva na Nizozemskem pa y: nastavljena poročena žena. Francija ima ženske inšpektorice za socialno skrbstvo in ženske svetnice v uradu za zunanjo trgovino. Na šv dskam je žena direktorica Kraljevega gledališča, zdravnica, profesorica in članica vrhovnega prosvetnega sveta. Novi tvorniški predpisi streme po povečanju števila moških kakor ž nskih ivorniških inšpektorjev. Marija Japossska is^e ne^evte Že pred meseci je bilo slišati, da namerava jf, oon ska vlada šolati ia skrbeti zA tisti dekleta, ki so pripravljena poročiti se v Mandžukuo. šele sedaj pa J« objavljen natančen načrt te ideje japonske vlade in po njem vs^ kaže, da js to njeno zanimanje postavljeno na mnoge širšo osnovo, kakor se je dalo prej pričakovati, ze v roku dveh, največ treh let nameravajo poslati v svoio vaza:sko državo mani ta-kor 100.000 nevest. Načrt predvideva ua bo možno letno naseliti okrog 50.000 moških in žensk, od tega največje šttvilo nua-doooroftencev. To kvoto nameravajo vzdrževati 20 let Da s tem japonska vlaaa zasleduje izključno kolonizacijsne namene presaditve svoj h državljanov na vazalsKa tla, iasno izhaja iz dejstva, da bo v 10 letni" če bo rednost priseljencev normama, doseglo v Mandžukuu število japonskih kolonistov 1 milijon duš. K uresničenju tega načrta pristopa Japonska z vso potrebno temeljitostjo. Na severnem Japoncem je že gradila dve dekliški Šoli, v katerih bodo poučevali le nego dojenčkov in gospodinjstvo in to gospodinjstvo, ki bo pnla-eodero razmeram v Mandžukuu. Japonski ^.er so za šole izbrali zato. da se »odo dekleta že sedaj privajala na ostrejšo klimo Mandžukua. Načrt japonsce vlade je bil nri niih doma sprejet z razumljivim zadovoljstvom posebno pri starShJd taraa-jo, da jim je od leta do leta težje oddati hčere. Ko je praška založba Evropsky literarni klub iskala kako »radostno knjigo« je v namenu, da bi jo našla, razpisala anketo. Iz nje je kot zmagovalka izšla hi bila brez odlašanja prevedena v češemo v prevodu Ane Jehlove Eve Curie: »Madame Ourie«. Razsodniki so prišli do zaključka, da je prav ta tista iskana radostna knjiga, polna trdne nade v življenje, polna zaupanja v kulturno poslanstvo človeka na zemlji Recenzent knjige pravi v Prager Pres-se, da je možno samo čestitati zalozbi k njeni izberi vsi pa morejo čestitati tistim, ki so knjigo predlagali. Poročilo hčere o materinem žvljenju je poročilo o vzvišenem bitju, o poživljajoči človeški veličini Recenzent zaključuje, da je bilo najlepše navdihnjenje Eve Curieve, ko je skupno s prevajalko in založnikom posvetila češko izdajo, spominu Charlotte Garngue-Masarykove, žene Thomasa G. Masaryka, ki je slavno Poljakinjo odkrito častil. za pravice s septembrsko številko je ugledna feministična revija »ženski svet« zaključila anketo o ženski volilni pravici Uredništvo k zaključku pripominja, da anketa ni prinesla zaželjenega uspeha, kljub temu, da Nasveti: Madeži ed ptavtla se daj« kaj težavno odstraniti Madež pa bo izgr.i]. če kanemo nanj nekoliko limcnovega soka ali pa Kisa. Vendar kia ne sme biti iz grozdja^ vma aU sadja. Da U se pa taki rsa^ži plavila ne pojavili na perilu, je priporočljivo, daj* tz močne konten'n* napravimo majhno vrečico. ki v .njo plavilo t?ko dobre zavzemo, da njegovi drobci ne bodo mojrh uhajaa iz nje temveč se bo topljeno pisalo v ob-Hkl raztopine cedilo skozi vrečico m vaKO enakomerno pobarvalo vodo gošča pa .3o ostala v vrečici. Vrečico s plavilom bomo no uporabi vedno obesili da se bo piavdo do prihodnje uporabe posu^^o in ne bo splesnelo. Ce je perilo zaradi premočnega nl?vlienia postalo sivo, si T>o"isr<«mc ™ fS da plav">ni vo:'i dodamo %"co so h. Dodatek' soli obeli tudi orumenelo perilo tako. da postane blesteče belo Ta mn&fiohne madeže v kn»gah. V posebni skodelici si iz žgane maenezlje, 1« srno je poliH z bencinom napravimo take ^ Z-Zpo mešanju go,ta. To zmes po?cfcmo na mastna mesta in jo pustimo stati toliko tesa dokler magneta ne za&e razpadata v nrah. Z rahlim drgnjenjem jo potem od-vjan'mo, T»ziti pa moramo, da na pos.-o-dS« kn?«. Pri tem J poma^o na ta -pčir da mest« evlažimo s po- ItSt ^otji^ z vodSkorim superoksidom. ia —« -^'treje odst-nfmn za^a-ana mesta drgnemo z ber^u t rtigSnfZ nik če me^ež š« J9 i^Uapel. ponavljamo ta ^top^to- HVo časa dokler bo povsem isrnJ. Sveffl m^^ginejo seveda hitreje kot zasta- reli ___ mt Sluca t Soli za letalce Gri-gorij Kosodo^ov »e ie odpravljal domov na dopust. Preden ae je odpeljaJ, so mu priHovarjali prijatelji': »Tovariš Kosonosov, ko prideš domov, ne drži križem rok, marveč poagitiraj med mužiki nekoliko za letak. Povej jim, kako je napredovalo letalstvo. Mop^oče bodo n;a-firki pi^redili zbirko in prispevali za oel aeroplan.. .< >To se razume samo ob sebi, da ne boni molčal«, ie dej«'! Kosonosov. Kako bo z drugimi stvarmi ne vem, da pa ne bom molčal o napredku v letalstvu, je več ko naravno. Bodite brez skrbi!« Kosonosov ^e ie pripeljal domov. Balo je Jesčnfko vreme, ko se je prvi dan svojega dopusta cfflasi! pri vaškem sovjetu. »Rad bi malo poaentrak, }e začel. >Pri-itel sem iz me^la domov na oddih, pa bi hotel to priložnost izrabiti za majhno predavanje. Kaij ne bi sklicali majhnega sestanka?« je vprašal. »Seveda bi se dalo lo storiti«, je dejal predsednik vaškega sovjeta. >Recrmo jutri. Sklical bom mužike.c Rečeno storjeno. Mužiki so se naslednji dtin zbrali. Sestanek se je vršil v lopi. Grirorij Kosonosov se j« priklonil pred zbrano sr&n|o in je začel govoriti s tresočim se glasom: »Nu, poglejte tovariši.. • Letalstvo ... Ampak kolikor se mi vidi, st« vi neizobraženi ljudi',e pa vam moram povedati najprej nekaj o politiki. Tukaj, vjdiite lezi Nemčija, tam pa Japonska. Ia tsfco d»«e..x >G čem pa prav a« prav govori?« so 6« namrdnili mužiki. _ >0 čem?« se je začudil Kosonosov. Prižgal je cigareto in je zopet povzel: »Nu torej, vam boni pa povedal kaj o letalstvu Letalstvo je, kakor veste, dete tehnike V tvomicah izdelujejo letala, potem pa letajo z njimi po zraku Cudao kaj ne'> Včasi se primeri, da kakšen taksen umeten ptič omaga v zraku in pade na zemljo. To imenujejo letalsko nesrečo. De-talee Jenniilkin je imel takšno smolo. Povzpeli se ie v velike višine, potem je reklo >bumk in možgani so se kar razleteli naokrog .. .« »Zato, ker letalo ni ptič«.' «> menili mu- »Seveda ni ptič«, je pojasnjeval Kosonosov -Ce ptič pade na zemljo, ostane mv m tudi cel ponavadi. S človekom pa .le drugače' Nu tudi e človekom ni vedno enako. Imel sem tovariša letalca. Mihajla Popkova Letal ie kakor peresee. Naenkrat je pme vmes usodni" >bumk in mož se J« znašel na zemlji.« »Res?« so spraševali začudeni mužiki. >Res« ie dejal Kosonosov. To se pravi, ni se /našel na zemlji, marveč je obvwel na drevesu. Veste, v ^tolstvu je toliko nepredviden ih možnosti. Zgodi se lahko tudn to da nride krava med propeler, pa Jo_ do-kosi kakor bilčico .. . Ena. dve. pa F S M Sš ^ ^ I vP^aS nejevoljno- in dvignila krasne doboa 1 >Ln konj,i?« so poizvedovali muffiki. »Kako je s konji'? Se tudi nijim lahko prsneri isto kakor krar/ain in psom?« »Lahko, prav lahko!« je potrdil Kosonosov. »Čemu pa bi ravno za konje veljal« izjema?« . _ . »Tako torej?« so dejalii muziln. »Potem takem so letala peklenski izum! Poglejte, kaj so si ljudje izmislili! Konje kosijo jih kakor mi travo! In ti. <*nko. je praviš, da ima ta pedcieneki stroj bodoč-nost?« »Bodočnost ima. ra še kakšno!« je potrdil Kosonosov. »Taksno bodočnost, da morate vi mužiki prirediti zbirko za letalo.« »Kaj, za letalo naj zbiramo denar?« se Je oclaaiil mužik. _ ... >Za letalo, za letalo. Po možnosti tokko denarja, da bomo imoM eno letalo vec.«, je deiail Kosonosov. Ko se je Kosonosov vrnil z dopusta na svoje službeno mesto v letalsko §oto, »o tovariši vedeli, da iaua pod očesom veliko marosro. ostanek debele l.unke Dvajsetkrat je poklicalo navdušeno občinstvo po drugem dejanju pevca na oder Junak večera je bil Gino Cmmpi. Mara je sedela poleg mene v losu vsa bleda, globoko pretresena od nenavadne sugestivnosti Rigoletta. »Mara. rad bi ti povedal majhno zgodbo, če dovoliš«, sem ji rekel. . »In to se mera zgediti prav sedaj.« je »Prav sedaj,« sem odvrnil. Začel sem: »V nekem florentinskem restoranu, v enem izmed tistih lokalov, kjer se zbirajo največji sladokusci Florence, se j« pojavil nekega večera diskretno elegantno oblečen gospod s poduhovljenim obrazom. Tega gospoda je krasil nfpet^e-bušček, ki pa ae je držal v mejah ertet-skih zahtev, kar s« tiče zunanjosti takšnega človeka. Pristopil je plačilni i" prinesel gostu t rdeč safljan vezan JedUnl list Gost ga J« vljudno zavrnil in proaii, naj mu predložijo specialltete restavra- ^tn^la, ki j. ^^ na hodniku, je poškrlatel do ^^'^h« videl, kdo sedi v njegovi rMtovraf^ Planil je v kuhinjo br« diha ln oenana tam zbranemu osobju: a »Ali že veste, kdo na« j* poimm» svojim obiskom?« Armand GiHot, gospod Gillot v lastni osebll« . _ Kuhar se Je pri tem imewi priklonil. Kajti Armand Ofllot J*™"? Ža prvega sodnika v zadevah SMtroncmu-i- Njegova sodba je bila vedno dokončna. In ne zaman. Gillot je bil namreč pisec knjige »Jed z vidika umetnosti«, m še ene knjige, ki Je imela naslov »Mojstri kuharske umetnosti ▼ proSlostl in seda- Kuhar, ki je W1 Se mlad ln dcromrai člm^ek. je čutil, da je z navzočnostjo Ar-manda Gillota udarila usodna ura v njegovem življenju. Zato Je začel kuha« s t vzel pladenj z ja*togom v ^toe roke S JTiJočU gospodarju, ki m do^Uid« bi slavnemu sladokuscu stragel kdo drugi kakor sam gospodar. __ Toda restavrater se je po kratkan 1^ aledku vrnil ves pobit v kuhinjo ^mauA Gillot Je jtoga komaj pokusil to ga P»j tem odrinil r stran. Gospooarju, ki je bil dober človek, Je bilo težko pri srcu. ko J. moral to žalostno vest poved«« ▼ kuM- ^Enako kakor Jastogu m Je godilo tudi drugim Jedem, ki so Jih postavili pred izbirčne«« Armand« Gillot« Najsi Je mla-ed K* w LumUumm • večera v restavcaeijo s mafi narodi zahtevajo pravico 1 -v. jim jo Angleži delijo na različne načine. Med zadnjimi spopadi z upornimi palestinskimi Arabci so Se v večji meri nego doslej % dinamitom poganjali v zrak hiše upornikov. Tako je bilo tudi s hišami ob tej ulici v D ženinu Beračica z luksuznim avtomobilom Dvojno življenje hčere znanega francosega pisatelja Mnogo let je bila Cecila Marotova tipičen pojav marseilleskih cest Ljudje, ki so Jo srečavali vsak dan, sicer večinoma niso vedeli niti za njeno ime, zbujala jim je pa sočutje s svojo bledoto, temnimi naočniki in revno obleko. Malokdo ji je odrekel miloščino. Kako naj bi ji odrekel, ko je pa visela ekrog vratu deska z napisom: »Oslepela sem pri neki avtomobilski nesreči in sem s svojim otrokom Mlada filmska zvezda Hedy Lamarr Je dosegla s svojim prvim hoIlywoodskim filmom »Alžir« ogromen uspeh. Mlada Igralka je imela pod pravim imenom Hedy Kiesler sijajen uspeh že s svojim evropskim filmom »Ekstaza«, ki je pa šel morali ameriških ženskih društev tako na živce, da si Je morala izmisliti drugo ime, če je hotela uspeti tudi v tej deželi češkoslovaško gorsko topništvo čila F- učiteljem glasbe Rouzejem, toda njegovi dohodki niso zadostovali za njene muhe. Tako si je izmislila, da bi se preživljala kot beračica. Utemeljila je ta korak s patetičnimi besedami: »Nekoč sem botela napisati veliki roman svojega življenja, potem pa se mi je zazdelo bolje, da bi ga živela, namesto da bi ga napisala. Moj igralski talent mi Je pri tem pomagaL Niti policija nI uganila mojega drugega obraza. Dokler aem bOa bogata, sem izdala mnogo denarja za dobrodelne namene Zakaj bi md ga sedaj ne vračali? Denarja končno nisem obdržala zase. Kar je Marotova prejela kot beračica, je Rouzejeva vračala med Iju-dL« Oblasti pa za takšen zagovor niso pokazale nobenega smisla Zagovarjati se bo morala kot slepar ka- sarna na svetu Prosim vse očete in ma-re, naj nama ne dado od gladu umreti!« Tem večje je bilo tedaj presenečenje na policiji, ko je prispelo tja sledeče anonimno pismo: »Poglejte si vendar berači-co Cecile Marotovo malo natančneje! Ni niti slepa, niti uboga, temveč ženska v najboljših letih, ki živi z izkupičkom svojega beračenja življenje elegantne dame!« Zavoljo te ovadbe so naložili nekemu policijskemu uradniku, ^naj Marotovo neopazno zasleduje. Dolgo* mu ni bilo treba opazovati, da je dognal neverjetno stvar: Slabotna, slepa beračica se je zvečer zvle-kla do vrat elegantne vile, ki jih je hitro odprla in izginila za njimi. Uradnik je ugotovil, da živita v tej vili bivši glasbeni profesor Rouze in njegova žena Dve uri pozneje ni mogel verjeti svojim očem: Elegantna dvojica je prišla skozi vrata in sedla v osemcilindrski avto. Dama, ki je slonela z vso udobnostjo v blazinah, je bila Marotova! Spremenila se je bila tako, da je skoraj ni bilo več spoznati: namesto beračice je predstavljala svetov-njaško damo! Ga. Rouze-Marotova ni bila niti presenečena ko je naslednji dan prejela povabilo na policijo. Priznala je brez nadaljnjega, da je vodila dvojno življenje ln videti je bila ponosna na to, da je mogla toliko let spretno igrati ulogo beračice. Njena izpoved je razkrila nenavaden roman. Marotova je hči nekega pariškega pisatelja, ki je ob koncu preteklega stoletja spadal med zvezde na francoskem literarnem nebu. V salonu njenega očeta se je zbirala najbolj znamenita družba tistega časa. Zrasla je v raskošju in bogastvu. Kot dekle je bila polna romantičnih, prenapetih domislic. Hotela je postati pisateljica in svojega očeta v tem pogledu še prekositi. Končno se je poro- ODLIČNO OPERE in dolgo traja (zato je cenejše) naše domače Hudetiu* milo! Slovenke, kupujte ga! Predolgo ali prekratko? Pod nevsakdanjim imenom »aminodlme tllprazolonkinoJillsulfurikum« se je pojavilo v aimeriišadh lekarnah tn drogerijah točita, M lajša bolečima baje na čudežen način. Zdi se pa, da. dobri prodaji tega pripomočka ne bo škodovala samo neverjetno visoka cena, temveč tudi njegovo neverjetno dolgo ime. Izdelovalec tega lečiia se je obrnil namreč na uradni zavod za nadziranje živil in zdravil v Washingtonu s predlogom, da bti njegov izum sprejeli v s znam uradno preiskanih in priporočljivih lečiL Zavod pa je njegovo prošnjo odbil s sledečo utemeljitvijo: »Ime aminodimetdlpmzolonklnoliinsulfu-rikum bi lahko zbujalo napačne predstave o pravi sestavi novega lečiia. ker vsebuje še celo vrsto drugih, nad vse važnih kemičnih spojin in teh ne imenuje. Tudi njih Imena in označbe morajo biti razvidne v napisu. V nazivu, ki je predlagano, manjkajo imena teh spojin in snovi. Iz tega razloga smatra podpisana oblast označbo aminc ki je W nekaj &usa zaročen s tabo, v napadu ljubosumnosti ustrelil svojo ženo zavoljo nje-neea koketiranja in brezumnega razsip«*-vatnja?« »Kakšna seča, da se niša* • Ga. BapprJeva poučuje svojo novo dni-kjnjo: »Ko boste nocoj stregli gostom. Mina, rajši ne nosfite nobenega ffipel« Služkfe««: »Ah, saj ni nič dragocenega, gospa. Vendar sem vam za »vai$o hvaiež-naJ« # »Vsi pravijo, da so plavolaske znosnejše nego riaivolasike. Afi ste tudfi * tega mnenja?« »Prav a prav ne. Moja žena je bila oboje, toda veMke razlike nisem mogel opa-tftSK Preden so se brez boja vdali so Angleži tudi malo poraobiliziralL Slika nam kaže njihove rekrute v enem izmed londonskih vojažkih skladišč, kjer so dobivali svojo opremo Ogromna goba Gozdar Carlo Bocchio iz Gozzana v Italiji je našel na pobočju gore Motarone velikansko gobo, ki je tehtala 4 in pol kilograma Imela je klobuk velik kakor dežnik. Nenavadno gobo je kupil neki hotelir, ker je spadala med užitne. Divji lovci z letali Lov na bobre s kloroSormom je opremljeno z majhnimi, toda zelo učinkovitimi topovi, ki so bili izdelani nalašč za posebno prilike češkoslovaških mejnih gorskih ozemelj Bogastoo Severne Kanade in Aijaške temelji po velikem delu na njenem živalskem bogastvu. Vladi obeh dežel sta biii prisiljeni izdati stroge ukrepe o zaščitnih dabeh za kožuhovinarje in tudi za ribe, iker je prehudi lov že pretil, da bo mnogo živali iztrebil Toda brezobzirni elementi se malo brigajo za odredbe. Kanadska vlada, ki s tem računa, se je zato odločala povečati Število letal za lovske čuvaje. Tudi na Aljaški in v oz ml ju Maine so uvedli takšna lovska letala proti divjim lovcem. Sedaj šolajo celo vrsto posebnih pilotov, ki bode delali skupno z lovskimi čuvaji. Letal pa se poslužujejo tudi divja iov-cL V mnogih primerih so ugotovili, da letijo pravi množ.stverni morilci v samotna ozemlja, kjer si nalovijo v nekoliko urah 1 cele mase kožuhovinarjev. Lovski čuvaji so n. pr. izsledili dva lovca, ki sta delala po novem sistemu: letala sta v oz ml je, kjer je še mnogo bobrov, nalivala sta v votline teh živali kloroforma in jih potem zamašila. Naslednjega dne jima ni bilo treba drug ga, nego da sta votlino razkopala in se polastila živali, ki so bd-L aaivodjo kloroforma vse poginile. Lovski čuvaj N. Hutchinson je poletel zadnjič za tema lovcema, uspelo mu je, da ju je zalotil pri delu, naložil ju je v svoje letalo in predal najbližjemu sodišču. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ANEKDOTA Profesorja Billrotha je vprašal mlad mož: »Povejte mi. gospod profesor, zakaj se dogaja, da stopa alkohol mladim ljudem v glajvo. starim pa v noge?« — >To je preprosto,« je odgovoril Billnoth, ^alkohol si &6e pač najšibkejših točk.« VSAK DAN ENA »Torej pazi, mali, tu bo pogledal takoj ptiček ven!« »Njkaa- se ne smešite! Vzemite zaslonko 8 in poJ sekunde osvetlKvel« fffrmpArnm) »jutrova« posvetovalnica »» . _ ^___ __/.eintni znesek kot ie Davčna »Družba z. o. z.« — Pričeti nameravate V večjem obsegu in s strojnim pogonom. Z izdelovanjem nekega aparata, za katerega ste si izposlovali patentno pravico in ki je v kmetijskem gospodarstvu neobhodno potreben. Vi in še neka druga oseba boste podjetje financirali, pritegnili pa boste v obrt tudi še strokovno moč v osebi aa nameravani posel kvalificiranega absolventa srednje tehniške šole, ki ima triletno prakso. Z drugo besedo: ustanovili boste druibo z omejeno zavezo, družbeniki pa si bodo med seboj po gotovih delih delili čisti dohodek, ki ga bo dajal obrat. V dvomu ste, ali bo Vaš obrat zavezan pri-dobnini aii družbenemu davku. Vprašujete, kaj Vam je ukreniti- — Po našem mnenju bo spadalo vaše podjetje v tako zvano I. ,pridobninsko skup no, za katero je v zakonu predvideno plačevanje 10 odstotne pridobnine z ustreznim dopolnilnim davkom in samoupravnimi dokladami. Registracija družbe z. o. z. pri trgovskem sodišču Vas še ne sme zavesti v napačno domnevo. Družbenemu davku ali davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu pola- Sanju računov so poleg delniškin, koman-itnih in zavarovalnih družb ter hramln c sicer zavezane tudi družbe z omejeno zavezo, vendar pa le tedaj, kadar in kolikor so obenem zavezane javnemu polaganju računov. Vaše podjetje pa — kolikor posnemamo iz obsežnega dopisa — ne more biti primorano. javno oglašati svoje poslovne račune ter jih predlagati v odobritev zboru družbenikov ali upravnemu organu, ki je pristojen za zaščito odnosnh javnih koristi, niti ne bo moglo biti primorano, pokazati poslovne račune izven kroga družbenikov organu, ki je pozvan šč-titi javne koristi. — V ostalem boste itak prejeli od davčne uprave poziv za vložitev pridob-ninske prijave, ki se mu odzovite v določenem roku, na kar bo za ostanek tekočega leta sledila začasna odmera pridob-niriskega davka. —• ■fv.. i. g. — Davčna uprava Vas obvešča, da bo radi neporavnanih davčnih zaostankov 12. X. 1.1. prodala na javni dražbi zarobljeni pianino, ki je cenjen na 850 din. Vi pa trdite, da znaša davčni zaostanek le okoli 300 din in da razen plačilnega opomina niste ničesar prejeli, kar bi upravi-čevalo davčno upravo za prisilno dražbo pianina, ki sploh ni bil zarubljen. Ali naj se pritožite, da ustavite prodajo? — Bržčas ste pozabili, da je davčna uprava pianino vendarle zarubila, ker se nam zdi popolnoma neverjetno, da bi brez rubežnega zapisnika, ki tvori bistveno osnovo za prisilno dražbo, prešla k prodaji. Morda Vas ob času rubežni ni bilo doma, in je izvršilni organ opravil svoj posel ob prisotnosti kateregakoli člana Vaše rodbine ali Vašega soseda. Seveda bi morali prejeti v tem slučaju prep;s rubežnega zapisnika, še najbolj pametno bo, če se zglasite prej ko mogoče pri davkariji, ki Vam bo na osnovi izvršilnih spisov prav gotovo dokazala, da ste v zmoti, če pa bi se res izkazalo, da p:anino predhodno ni bil rubljen, potem bo davčna uprava odrejeno prodajo po svoji uradni dolžnosti brez vsakih stroškov za Vas razveljavila in — če zaostanka ne boste poravnali — postavila izvršilni postopek v prejšnje stanje. — F. T., N. m. — Davčna uprava Vam poleg usužbenskega davka od prejemkov Vaših pomočnikov zaračunava še poseben 1 odstotni davek, Vi pa, ker ste z obratom šele I- VIII. pričeli, ne veste, če je za to upravičena. — O tako zvaneni 1 odstotnem prispevku na uslužbenski je bilo v naši rubriki že govora. Ta prispevek je bil uveden s finanč. zakonom za leto 1934/35 in se pob"ra z nekaj izjemami, ki pa ne veljajo za Vaš primer, od vseh prejemkov, zavezanih uslužbenskemu davku, izvzemši ponavljajoče se prejemke iz tistega službenega razmerja, ki ni osnovano na mesečni plači z odpovednim rokom. Potemtakem niso zavezani temu prispevku tisti ponavljajoči se prejemki, ki se ne izplačujejo mesečno, marveč v krajših rokih, kakor dnevno, tedensko, na pol meseca; prav tako tudi ne tisti ponavljajoči se prejemki, ki se pač izplačujejo mesečno, toda dotično službeno razmerje ni osnovano na odpovednem roku. Pri tem pa ni odločilno, ali obstoji za dotično službeno razmerje pismena pogodba ali kaka druga pismena l;stina, marveč je odločilna samo okolnost, da se izplačujejo prejemki mesečno in da je razrešitev službenega razmerja vezana na odpovedni rok. Iz povedanega boste lahko spozr.-li, ali je za Vaš primer plačevanje 1 odstotnega izrednega prispevka osnovano ali ne. — če pa bi bili vendarle še v dvomu, se ponovno oglasite, samo preveč skromni ne smete biti v besedah. — A. A., Lj. — O nekem davčnem dodatku na skupni kosmati promet ste čuli, na ne bojite, da bi tudi vašega obrata ne zadel. — ste brez skrbi! Temu posebnemu davčnemu dodatku s? zavezana samo tista industrijska podjetja, ki prodajajo blago neposredno porabmkom po svojih podružnicah, prodajalnicah in komdsonar-skih založiščih, dalje tista trgovinska in obrtna podjeta, ki imajo razen glavnega obrata še podružnice za prodajo neposredno pora'on:kom in glede katerih davčni odbor ugotovi, da so večjega obsega in da jih je od celotnega njih poslovanja obdavčiti v kraju, kjer ima centrala svoj sedež. Toliko naj vam zadošča. Glavni pogoj za obdavčbo s tem posebnim dodatkom pa je, da mora skupni kosmati promet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom, presegati 1,000.000 din. »Dobrodelnost«. — Obrn:te se z utemeljeno prošnjo na finančno ministrstvo, oddelek za davke, in prilož te prošnji en izvod svojih pravil, po katerih je smatrati vašo organizacijo za dobrodelno, ki kot taka ne teži za dobičkom! V vlogi se sklicujte na določbo točke 5 člena 5 zakona o taksah, ki določa, da so ustanove, kakršna je vaša, oproščene plačevanja taks za vse predstavke, vloge in prošnje, ki se predlagajo državnim oblastvom. Pravna V. I. R. — Pravite, da vas je nekdo informiral, da zastarajo kazni, ki jih je izreklo upravno oblastvo po enem letu. — V vašem primeru, ko je upravno oblastvo že izreklo kazen zaradi političnega prestopka. ne boste mogli biti deležni dobrote zastaranja in se rešiti plačila denarne kazni. S tem. da ste dosegli olajšanje plačila kazni v mesečnih obrokih in so ti obroki presegli dobo enega leta, nikakor še ni nastopilo zastaranje prestopka ali že pravomočno izrečene kazni. O zastaranju prestopka in kazni bi bilo moči govoriti le takrat, če bi postopanje sploh ne bilo uvedeno in če bi kazen sploh ne bila izrečena. Svetujemo vam, da se točno držite obročnih plačil, ker bi v primeru zamude s plačilom moglo upravno oblastvo izterjati kazen od vas prisilnim potom, kar bi bilo za vas neugodno in bi vam povzročilo tudi nepotrebne stroške. S. A. G. — Vprašujete, če pride pri prisilni poravnavi izven konkurai v postev tudi dolg, ki ga imate na vašem avtomobilu in ga morate plačevati v mesečnih obrokih, zanj pa jamčijo tudi - Tudi ta vaš dolg bo deležen obravnava. nia v poravnalnem postopanju, ki ga bo jijci v 1 __rvristnin« okroz- uvedlo po vašem predlogu pristojno okrožno sodišče. Vaš upnik, ki ima zoper vas menično terjatev, ob imel po predložitvi menice ali njenega overovljenega prepisa pravico glasovanja kot drugi upniki. Poravnava sama pa ne bo posegla v upnikovo pravico proti vašim porokom, ker upnik gotovo ne bo pristal na to, da bi b la poravnava učinkovita tudi proti porokom. Proti porokom bo torej menični upnik mogel vsak čas nastopiti in iztožiti od njih celotno terjatev, ki bo ostala še na dolgu. ___ A. S. SV. K. — Ali bi vdpvi po državnem upokojencu reducirali draginjske doklade, ako bi prejemala iz svoje hiše najemnino. — Vaša tašča naj bo kar brez skrbi, ker ji po obstoječem zakonu kot vdovi državnega upokojenca ne bodo niti črtali niti reducirali draginjske doklade, čeprav prejema iz svoje hiše 650 din mesečne najemnine. X. Y. — Kaj naj ukrenete, da vam advokat vrne spiše zadeve, katero ste mu že davno izročili. — Advokatu dano pooblastilo morete pred njim ustmeno ah pismeno preklicati. Ker doslej po enem letu, odkar ste mu zadevo izročili, ni še vložil tožbe mu morete upravičeno očitati malomarno poslovanje, ker njegovi izgovori, da so sodne počitnice in da je tožbo pozabil vložiti, kažejo na to, da v svojem poslovanju ni vesten. Ako vam zlepa ne bi hotel izročiti listin in vrniti pooblastila, ga boste morali na izročitev listin tožiti. Advokat vam je tudi odgovoren za vso morebitno škodo, ki vam je nastala zaradi njegovega malomarnega poslovanja. F. D. SV. K. — Ali je mogoče biti kaznovan za eden in isti delikt od politične in sodnijske oblasti. — Upravno oblastvo vas je zaradi izrečenih besedi kaznovalo zaradi prekrška proti javnemu redu m miru Proti tej kazni ste se mogli pritožiti na Kraljevsko bansko upravo kot drugo inštančno upravno oblastvo. Ker pa vsebujejo vaše izrečene besede konkreten očitek nekega dejanja, glede katerega pa smatra prizadeti, da je neresn čen. vas je ovadil sodišču, ki je uvedlo zoper vas kazensko postopanje zaradi javne klevete. V tem kazenskem postopanju boste morali očitek dokazati in boste mogli šele nato biti oproščeni kazni. Tudi je možno, da se s prizadetim poravnata še pred ustno razpravo, ker more ovaditelj do začetka ustne razprave umakniti svoj predlog na pregon. Ni potrebno, da ste imeli pri izrekanju dofčnega očitka namen dela.ti med ljudstvom zdražbo ali namen žaliti prizadetega, že zavest, da je očitek žaljiv ali neresničen, vas napravi kazensko odgovornega. p U# v. — Trošarina na vinski most. _ Pri" pristojnem oddelku finančne kontrole so vam dolžni predložiti in pojasniti tozadevna določila in vas tudi podučiti o morebitni pritožbi. Z vljudno besedo zahtevajte torej pojasnil in ako menite, da se vam je zgodila krivica, vložite pritožbo. I. K. S. K. — Ker se občinski uslužbenci po kazenskem zakonu smatrajo kot državni uslužbenci, mislite, da vam pripada rodbinska doklada za otroka. — Po velja-jočih predpisih uradniškega zakona m uredb o rodbinskih dokladah ne boste mogli doseči, da bi vam oblastvo plačevalo kot državni uradn:ci doklado za otroka. Kot občinski uslužbenec naj vaš mož pri občini kot svoji službodajalki skuša doseči, da se tozadevni statut, oziroma pragmatika iz soc alnih ozirov spremeni, morda pa ne bo naletel pri občinskih možeh na gluha ušesa. P. K. Lj. — Niste zadovoljni z odredbo gradbenega oblastva, ki je razširilo javno cesto ob vaši parceli ponovno za več metrov v vašo škodo. — Po gradbenem zakonu morajo res lastniki odstopiti občini brezplačno svoje zemljišče za ceste, oziroma za javnoprometne namene že takrat, ko parcelirajo svoja zemljišča. Glede stavbnega dovoljenja odloča tudi občina kot gradbeno oblastvo. Ako bi vam stavbnega dovoljenja gradbeno oblastvo ne izdalo, ali pa izdalo pod pogoji, o katerih mislite, da so krivični, se pritožite na višjo instanco v vašem primeru na Kraljevsko bansko upravo dravske banovine v Ljubljani Svetujemo vam, da počakate na rešitev pritožbe, ki jo je vložil radi istega primera vaš sosed. Dvomimo pa, da bi se mogli upirati .zahtevi obč'ne na odstopitev zemljišča za javno cesto, ker je to iz obče koristmh namenov vsekakor potrebno in v gotovi izmeri po gradbenem zakonu tudi dopustno. s; £ j _ v prepričanju, da ste vi sami kot nezakonski oče »gospodar« po smrti nezakonske matere nad njenim otrokom. ste prenehali plačevati nadaljnjo preživnino za otroka varuhu ki ga nikakor nočete pripoznati. - Vaše postopanje ie bilo popolnoma nepravilno. Nezakonski otrok ne spada v vašo rodbino m nimate nikake pravice do njegove osebe, pač pa še tudi po smrti njegove matere ima.e nadaljnjo dolžnost plačevati almentacijo za niegovo oskrbo, vzgojo n preskrbo. Dolžni ste priznavati varuha, ki ga je postavilo otroku sodišče. Varuh bo moral po svojih varuških možnostih in skrbi za otroka zahtevati od vas točno izpolnjeva-vaših dolžnosti in bo najbrže Ze z iz- preje plačati celotni znesek kot je naveden v sodbi in tudi tam navedene pravdne stroške. Ako so predmeti preveč izrabljeni lahko zahtevate od bivše zaročenke popust pri plačilu bale in če bi ga vam zlepa ne priznala, pa tožiti na ugotovitev, da so predmeti močno izrabljeni in zahtevati, da se vam izroče taki kot so bili nabavljeni, ali pa, da se popusti od zahtevanega celotnega plačila. »Hranilec«. — Oseba, za katero ste dolžni skrbeti, ni vaša sorod niča, pa vprašujete, če M vas vojaška oblast za primer vojne priznala kot hranilca. — Kot hranilca priznavajo vojaški zakoni, ako so podani gotovi pogoji (davčna osnova p le ožjega sorodnika, nikakor pa ne tujega človeka, ki je dolžan po zasebni pogodbi skrbeti za kako starejšo osebo. Tudi v primeru vojne boste morali zaradi obveznosti, ki ste jo prevzeli v pogodbi, skrbeti za dotično osebo, ki ima pravico zahtevati svoje pravice v primeru, da bi jih ne hoteli izpolnjevati, tudi s tožbo. Zdravniška A. G. Lj.: Sigurni znaki nosečnosti so samo tisti, ki izvirajo od otroka (gibi, bitje srca). Ti znaki so jasn' šele v drugi polovici nosečnosti. — Vzroki, ki regulirajo mesečno perilo, so zelo različni. Vzrok, ki ga navajate vi, je neverjeten. — Matern -ca lahko pod nekimi pogoji spreminja svojo lego, v določenih mejah. Nemogoče pa je to, če je maternica zaradi zarastlin f k-sirana oziroma tako rekoč zazidana v kakšnem položaju. — Približen čas poroda lahko izračunamo, če odštejemo od zadnjega perila 3 mesece in prištejemo k temu datumu ^ dni. . A. A.: 18-letno dekle ima stalno bolečine' v križu. Večkrat ji otečejo noge v stopalu. — Bolečine v križu so pogosto samo odsev obolenja drobovja, n. pr. želodca, maternice i. t. d. Na drugi strani seveda je možno, da gre za bolezen hrbtenice same. Tako mislim tudi v vasem primeru da je vsa stvar revmatičnega izraza. Poskusite najprej s toploto, če ne bi bilo bolje, pojdite k zdravn ku. S. L. Ljubljana: Bojite se, da ne bi vkljub operaciji dobili ponovno rane na želodcu V vašem primeru ne najdem niti enega znaka, ki bi govoril za to, da b" bil vaš strah utemeljen. Posebne diete vam ni treba. Verjetno pa je, da ne boste mogli prenašati mleka. Zato se ga izogibajte, priporočam vam. da bi začasno jedli v manjših obrokih, zato pa večkrat dnevno. _ Dvomim, da boste oproščeni vojaščine, ker vas je po operaciji pač smatrati za zdravega človeka. Desanka: V kratkih besedah in pa na tem mestu vam ne morem pojasniti, v čem obstoji jedro problema. Svetujem vam, aa se obrnete na zdravnika, do katerega mate zaupanje in ki vam bo vse pojasnil. Toliko lahko samo rečem, da ni razloga, da ne bi mogli zanositi. A. B. C.: Rodila ste pred 4 meseci. Otroka imate še vedno pri prsih. Mesečnega perila še niste dobili. Iz gotovih znakov sklepate, da ste ponovno zanosdi. Vprašujete, da-li ie to mogoče, ker niste se imeli perila po porodu? - žene, ki doje I prof. Marfrnf dobe običajno zelo kasno (Po 7-9 mes.) l^tSvSi ^rcSla. - 22.15: Dvo rakcev a fantazija »Iz novega sveta« (plošče). S A perilo. To pa še ne pomeni, da bi bila žena med tem časom neplodna, to se pravi, da žena vkljub temu lahko zanosi. V vašem primeru sem isto tako mnenja, da ste zanosili. Dejstvo, da ne čutite sličnih težav kakor prvič, ne pomeni dosti in ni temu pripisovati prevelikega pomena. Marija 27: Vaša sestra, ki je sedaj stara 27 let, boleha že od mladih nog. Prehlad la se je ob priliki, ko je dobila prvo perilo, zaradi česar je kasneje več let imela težave s perilom, bruhala je in slično. Sčasoma se ji je stanje vendar izboljšalo. Letos pa je prebolela influenco, med katero je dobila več injekcij. Po zadnji injekciji je nekako omrtvela po levi strani glave, prsih in trebuhu. Takšni napadi, po katerih je bila malo zmedena, so se ponovili še večkrat. Sedaj jo zdravi specialist za živčne bolezni in se ji je stanje zelo popravilo. Vendar ne more še spati, ima še vedno močan glavobol in v ušesih ji šumi. — Stanje, v katerem se nahaja vaša sestra, m posledica injekcij, temveč je posledica influence, odnosno njenih komplikacij .Sodim namreč, da je d obla vnetje možganske mrene in možganov samih. Na ta način si je možno razlagati tudi vse ostale pojave. Ker sestro že itak zdravi specialist za živčne bolezni, bi bilo vsako nadalnje pojasnjevanje glede poteka m zdravljenja odveč ter gre v tem pogledu prva beseda pač zdravniku, ki jo že zdravi. Ista: 2-letni nečakinji se je napravila bula za desnim ušesom. Otrok je sicer Zdrav. _ V prvi vrsti bi mislil, v tem primeru na škrofulozo. Priporočani uživanje ribjega o'ja. nadalje mnogo sonca in zraka. če se stanje ne bi izboljšalo, povedite otroka k zdravniku. . Balanitis: Mislim, da je najbolje, da se še naprej držite sveta, ki vam ga je dal ž» pred 18 leti dotični primarij. Za izpiranje vam priporočam 1% razstopino hi-permangana. Za osušenje priporočam, da vložite malo navadne, bele vate. Dolenjsko: Že več let zaporedoma bolehate na želodcu. Toda doc m ste prej vedno kmalu ozdravili, imate sedaj stalno bolečine že od marca dalje. Držite dieto, dasi ne strogo. V želodcu ne čutite posebnih bolečin Zelo ste nervozni. — Iz podatkov, ki iih navajate, s: ne morem ustvariti popolnoma jasne slike. Možno je namreč da imate rano na želodcu, možno pa je tudi. da imate samo katar želedca, odnosno po-vešen želodec. Iz teh razlogov vam ne morem nič določnega svetovati, temveč vam samo priporočam, da se podvržete teme-lftemu presledu (rentgen, preiskava želodčnega soka), nakar bo šele mogoče izreči dokončno sodbo. _ Glava: Med drugimi boleznimi ste preboleli tuberkulozno vnetje hrbtenice ki se ie pa tako ozdravilo, da delate sedaj ze izlete v hribe. Pač pa imate sedaj ze 2 leti stalno na er,'. m in istem mestu glave močno boleč no. Dvakratna rentgenoloska preiskava ni pokazala nič posebnega. — Svetoval bi vam ponovno rentgenološko preiskavo, ki naj se izvrši v bo mci, kjer so možne še druge preiskave, ki pridejo v vašem primeru v poštev. Nevarnosti za kan ni. pač pa ie med drugim podana možnost da gre za novo tuberkulozno žarišče v glavi. Odločilno! Kmet bo sicer sčasoma padel, toda med tem bo beli razbil črno po- vršbo posegel v vašo imovino. da izterja že zapadle, neplačane prež vmnske zneske in da zavaruje otrokove koristi za v bodoče. Ako bi varuh ne ravnal dobro z otrokom in ne varoval njegovih koristi bo sodišče postavilo novega varuha, ki bo pa kak sorodnik otrokove matere. JtroKa bi mogli v svojo oskrbo in vzgojo vzeti le s privoljenjem otrokovega varuha m varstvenega sodišča. ,„wo j T M. _ Obsojeni ste bili, da plakate zaročenki, ki ste jo zapustili, vse >datke za balo, bale vam pa še ni izročila. — Ako vam je bivša zaročenka stavila balo na razpolago, ste vsekakor upravičeni vzeti dotične predmete, morate jih pa iti sami iskat in odpeljat. Seveda boste morah Med vodstvom Jug. šah. saveza in Slovensko šahovsko zvezo je že dosežen prin-cipelen sporazum glede preosnovanja zveze v podsavez j. š. saveza. Slovenska šahovska zveza bo obdržala sedanje ime koty podnaslov, oficielno pa se bo imenovala Ljubljanski podsavez j. š. saveza Ker mora po pravilih vsak savezni klub imeti najmanj 5 rednih članov pa bi to za nekatere zvezine klube, ki so doslej plačevali samo mnogo nižjo zvezmo članarino, pomenilo prehudo obremenitev, je bilo sklenjeno provizorno do nadaljnjega klubi ki to želijo, lahko ostanejo včlanjeni samo v podsavezu, ne da bi postali redni člani saveza, ter da potem še naprej plačujejo nižji prispevek. Ob prvem obenem zboru saveza bo to vprašanje še tudi formalno urejeno. S tem je razmerje Jug. šah naveza in Slovenske šahovske zveze končno rešeno v splošno zadovoljstvo. V medklubskih tekmah za državno mo-štveno prvenstvo sta v vzhodni polovici države določena že oba semifinalista: Beo-gradski in Subotički š. k. Semifinalno tekmo odigrata dne 16. t. m. V zapadnem delu se je že kvalificiral za semifinale Amaterski š. k. iz Zagreba, z zmago nad Osijekom. V slovenski skupini tekme radi nerednosti v poslovanju prejšnjega sa-veznega poslovnega odbora še niso zaključene. Morata se sestati še Ljubljanski m Mariborski š. k. V slučaju, da bo ta tekma pravočasno odigrana, bo igral potem zmagovalec tudi 16. t. m. z A š. k. iz Zagreba, in sicer v Zagrebu. Svetovni prvak dr. Aljehin je ravnokar absolviral turnejo po Škotski, trenutno pa se mudi v Londonu, kjer daje produkcije v šestih tamkajšnjih velikih klubih. Novinarjem je A. Aljehin izjavil, da smatra svoj mateh s Flohrcm za september prihodnjega leta kot zasiguran. Nasprotno pa je sporočil novico ,da se Flohr turnirja osmih najboljših šahistov sveta, ki bo prihodnji mesec na Holandskem, predvidoma ne bo udeležil. Kakor znano, so na turnir vabljeni N. Aljehin, Botvinnik, Capa-blanca, N. Euwe, Fine, Flohr, Keres in Reshevsky Edini pomembnejši šahovski dogodek je trenutno turnir štirih vodilnih ruskih mojstrov v Moskvi. Vodi v njem še vedno Ragozin. V naslednje edina partija, ki jo je doslej v tem turnirju izgubil. Siciljanska obramba Beli: Rjumin Črni: Ragozin 1. e2—e4 c7—c5 2. Sgl—f3 e7—e6 3. d2—d4 c5 : d4 4. Sf3 : d4 Sg8—f6 5. Sbl—c3 d7—d6 6. Lfl—e2 a7—a6 črni igra tako zvano »scheveninško varianto.« 7. o_0 —c7 V tej varianti velja pravilo, da črni še pred rohado poskusi z akcijo na damskem krilu. 8. f2—f4 b7—b5? Toda to je napačna poteza. Beli sedaj zelo energično pride v prednost Pravilno je bilo naiprej sc6 ali Sbd7 9. Le2—f3! Lc8—b7 Edino: 10. e4—e5! d6 :e5 Sf6—d7 Dc7 : b7 g7—g6 krilo občutno Lf8—c5 Lc5 : d4 Z1C1JO. 10..... 11. f4 :e5 12. Lf3 : b7 13. Ddl—h5! S tem je črno kraljevo oslabljeno. 14. Dh5—h4 15. Kgl—hI Sicer bi na 0—0 sledilo 16. Sf3. z grožnjo Sg5. 16. Dh4 : d4 S n n 17. Dd4—h4 , 0 , Ce vzame črni takoj kmeta, bi seveda niti do rohade ne prišel več m kralj bi bil izpostavljen napadu. 18. Lcl—h6 Sc6 : e5 Pa tudi tako je bitka že odločena Na pr. na Te8 bi šlo 19. Df4, Te7 (aH Sde5 :20. Df6). 20. Lg5. Črni mora vsekakor ze dati kvaliteto. 19 Sc3_e4! To je še bolje nego takoj 19. Lf8 : saj trdnjava radi Sf6+ itak še ne sme vleči. S to grožnjo doseže beli nadaljnjo slabitev črne pozicije. 19..... 20. Se4—d6 21. Dh4—e7! 22. Lh6 : f8 23. Tal—dl Grozilo je seveda Sf5 24. Tfl—el 25. Tdl—d4 26. Tel—d1 27. Sd6—e8! Obup. Grozilo je namreč 28. Td8! ter potem Df6 ali Sf6+. _ 28. De7:e8+ Kg8—«7 29 Td4—d7 črni se vda. Vasja Pire. Be°grad 17.05: Petje. — 1735: Orkestralni koncert. — 18.45: Plošče. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — 22.20: Lahka glasba. - Zagreb 17.15: Violinske skladbe. — 17.45: Lahka godba orkestra. _ 20- Operni prenos. — Praga 19.30: češka glasba. — 20: Program po napovedi. _ Varšava 19: Koncert solistov in orkestra — 21: Zborovsko petje. — 20: Sklad be za klavir in orkester. — 22.30: Lahka glasba s plošč. — Sofija 19.40: Pester koncertni spored. — 21-40: Lahka godba in pies. — Dunaj 10.30: Veaela muzika s plošč. _ 12: Koncert orkestra in solistov _ 16- Mali orkester. — 18.15: Klavirski koncert. — 20.10: Koncert godalnega kvarteta. — 20-45: Veseloigra. — 10.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Kakor R?riin. — Berlin 19: Vojaška godba. _ 2010: Vesela muzika za delopust. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Plesne kapele in plošče. — Miinch' n 19.15: Radijski šramli. — 20.10: Ple^11 večer. _ 21.20: Koncertna ura. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Pariz 20: plošče. — 20.30: Lahka in komorna glasba, 22.45: Zvočna igra. Torek 4. oktobra Ljubljana 11: šoiska ura: Oktober doma in v prirodi; pomen 4. oktobra kot svetovnega dneva — dialog, vodi g. M. Zor. — 12: Donski kozaki po jo (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — IS: Harmoniko igra g. Voukan Ivan. — 18.40: Glas-b ni spored v prihodnjem tednu (dr. A. Dolinar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19-50: Vesela kronika. — 20: Koncert slovenske glasbe (Radijski orkester). 21.10: Debussyjeva ura. Klavir solo prot. L- M. škerjane. — 22: Napov.di, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik. Beograd 16.45: Narodni napevi. —17-20: Orkester, narodne pesmi in plošče. — 20: Narodne pesmi ic komorne skladb?. — 21.45: Plošče. — 22 15: Ples. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Komorne skladbe. — 20.30: Operni odlomki. _ 22.20: Godba za pl «- — Praga 19.30: Koncert orkestra in solistov, vmesni program po napovedi. — Varšava 21: Skladbe za čelo in orkester. — 22.15: Lahka in plesna muzika s plešč. — Sofija 16.45: Vojaška godba, godalni orkester in petje. _" 19.30: Op rni prenos. — 21.40: Lahka glasba. — Dunaj 10.30: Citraški trio. — 16- Lahka glasba. — 17.10: Koncert malega orkestra. — 18.10: Deški pevski zbor. — 19.45: Opereta »Zakleti grad«. — 22.35: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Iz operet in zvočnih filmov. — 20.10: Lepe melodije. — 2140: Plošče. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Munchen 19.15: Plošče. — 20.10: Večer v sele glasbe. — 21.10: Orkester. —22.30: Lahka "in plesna muz:ka. — Pariz 20.30: Prenos Musorgskijeve opere »Boris Godunov«. — 22.45: Lahka glasba s plošč. Zlogovna križanka št. f7—f5 Db7—c6 Se5—f7 Ta8 : f8 Sd7—c5 ter nato Td7 b5—b4 a6—a5 Dc6—bfi Tf8 : e8 B D I C Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postat tn obilo zanimivega oranja dobite v tedniku za radio, gledališče ln film »NAS VAL«. Ljubljana. Knafljeva aL 5 Nedelja. 2. oktobra Ljubljana 8. Kmečki trio. _ 9. Napovedi, poročila. - 9.15: Cerkvena glasba iz iranc. cerkve. - 9.45: Verski govor (g. J. Jagodic). — 10: Koncert za nas* malčke (radijski orkester). - 11: Otvoritev razstave slovenske knjige. - 11.30: Otroška una (gc. Slavioa Vencajzova). — 12: Narodne pesmi s Pohorja in okolice poje septet bratov Zivko. - 13: Napovedi. - 13.30: Kar želite, to dobit« (plošče po željah). — i/. Kmet ura: Pomen izdelovanja sladosolca v kmečkem gospodarstvu (g. Priol Josip). -17.30: Za dobro voljo (plosce). — gav je otrok?« (izvajajo 51. rad. igr. dni-žiine). - 19: Napovedi, poročila -Nac. ura. — 19.50: Pisana trata Cpl*»ce>.— <>0 30: Koncert s sodelovanjem g. Koberia Primožiča in Radijske^a orkestra. - --.: Naipovedi. poročila - 22.15: Adamič Bojan in nieB°V Ponedeljek S. oKtobra Ljubljana 12: češke narodne (plošče). — 12.45- Poročila — 13: Napovedi — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega or- kestra _ 14: Napovedi. — 18: Ruski sek- stet. _ 18.40: Novo delovno leto radij postaje (prof. France Koblar). — 19: Napovedi, poročila. — 19-30: Nac. ura. — 19.50- Zanimivosti. — 20: Vtečer ivesele glasbe. Sodelujejo; ga. Dragica Sokorca, Besede pomenijo: Vodoravno: 1. pokrajina v stari Grčiji; 6. okuževalci; 7 mazilo; 8. hrv. pokrajina; 9. družica; 12. italijansko mesto; 14. del drevesa; 16. kazen; 17. privoliti; 19. trud; 21. izpretnemba; 23. žensko ime; z*. mesto v Srbiji. Navpično: 1. češka reka; 2. žensko ime, 3 dobra jed; 4. moško ime; 5. gora v Sloveniji; 9. govoriti; 10. vrsta davka; 11. ime nemške filmske igralke (film o olimpiadi!); 13. žensko ime; 15. gora v Jugoslaviji; 16. prošnja; 18. hrvatski izraz za lisico; 20. oseba iz rimske zgodovine; zz. osba iz Shakespearove tragedije. Rešitev križanke št. 45 Vodoravno: 1. sedem, 5. smuka, 9. Ana, 10. rop, 11. log, 12. banda. 14. opica, 16. kozarec, 18. anal, 20 lava, 22. orehi, 23. osem, 25. kača, 28. literat, 31. Anita, 33. Ineni, 35. vod, 36 rog, 37. Nil, 38. Avala, 39. Adana. Navpično: 1. sablja. 2. ena, 3. danka, 4. mraz, 5. spor, 6. ulica, 7. koc, 8. Agata, 13. dolomit, 15. pelikan, 17. Atene, 19. nos, 21 Vič, 23. Opava, 24. Elida, 26. Atena, 27. Atila, 29. Tara, 30. Riga, 32. nov, 34. Nin. ANEKDOTA Sloviti anatom Rudolf Virchow je vodil državni zpit. Kandidatu je pokazal moža z naroČilom, naj ga natančno preišče in postavi v vsakem oziru neoporečno diagnozo. Vprašanj pa mu ne sme zastavljati. Dolgo časa se je nesrečni kandidat trudil s svojo žrtvijo, pa ni mogel ničesar ugotoviti. V svoji stiski je menil, da je našel rešilen izhod. Obrnil se je do Vir-chowa in mu dejal: »Gospod tajni svetnik, čast mi prepoveduje, da bi tu še dalje preiskoval. Pacient mi je namreč pravkar zašepnil. kaj mu manjka.« — »Tako?« ae je začudil Virchow. »To je pa Čudno. Do slej je bil mož namreč — gluhonem!« šef: »Spet ste se zamudili za eno uro!« Knjigovodja: »Oprostite, avto me je povozil!« šef: »Tega mi vendar ne boste poricu-s2a dopovedati, da traja to odo uro.1« ŠPORT Z motorji na Grad Tradicionalna motocikfistična dirka Moto-Hermesa na planoto Ljubljanskega gradu Popoldne ob pol 15. se bo začela velika motociklistična dirka Hermesa na Grad. Za start so se prijavili številni odlični dirkači vseh motociklističnih klubov nase domovine, med zadnjimi pa se je brzojavno prijavil tudi prvak I. hrvaškega Motokluba iz Zagreba Uroič. Borba za naslov letošnjega grajskega prvaka na motorjih bo torej zelo huda in prireditev od prve do zadnje točke skrajno napeta. Občinstvo se vabi, da v čim večjem številu obišče to prireditev, ki je med siicnimi športnimi prireditvami gotovo edinstvena. Sredi Ljubljane gorska dirka z motorji! * V. kolo v Iig£ Ljubljana v Beogradu proti Jedinstvu in še pet parov — Nedelja v znamenju dvoboja med Zagrebom in Beogradom 2e od 21. avgusta, to je od tretjega kola ni bilo prave prvenstvene nedelje v ligi. Četrto kolo so jemali tako po obrokih, da ni prišlo do pravega efekta. Dve nedelji in še en praznik vmes so porabili za tistih šest tekem; brez pravega pregleda, ki se je sproti izgubljal, smo prišli do petega kola. Razvrstitev v tablici seveda še dolgo ni po tem, da bi bilo dokončna ali da bi vsaj dajala naslutiti končno obliko. Še bo prerivanja, še bo skokov navzgor in padcev proti dnu. Toda splošen obris je že podan, moštva so se po svoji papirnati in resnični vrednosti že nekako porazdelila. Začetne praske so za nami, sedaj se začenja borba za mesta z vso srditostjo. Današnje kolo vsebuje dve važni srečanji. I v Zagrebu i v Beogradu bo spregovorjena tehtna beseda.o prvem mestu v tablici. Jugoslavija si ga bo hotela ohraniti v borbi s Haškcm. BSK bo že imel te-žavnejši položaj na zagrebških tleh proti »purgarjem«, da se uveljavi, da se morebiti povzpne preko svojega lokalnega rivala. . Težka bo tudi stvar v Splitu, kjer ne bo imel »majstor« lahkega opravka s komaj prebavljivim BASKom. J edinstvo—Ljubljana se bo najbrže igralo kot posebna tekma na igrišču Jedinstva Niso se mogli sporazumeti za dvojno prireditev na enem igrišču. Jedinstvo je šlo po prvi dve točki v Varaždin, odkoder so do sedaj še vsi razen Hajduka odnesli obe piki. To ne more biti torej pravo merilo za sedanjo moč Jedinstva, toda beograjski »zeleni« so posebno doma na moč robato moštvo. Naši belo-zeleni so v stadiju nesporne konsolidacije, moštvo je od tekme do tekme močnejše in vigranejše in bi mu prisodili, da se ne bi vrnilo iz Beograda brez pike. Lani so igrali v Beogradu 0 :0, v Ljubljani pa 2 : 2. Gradjanski (S) — Slavija (V). Novinca v ligi nastopita na skopljanskem igrišču, Varaždinci prirejajo obenem svoj prvi izlet iz domačega brloga. Ne bi rekli, da jim je namenjena dobra usoda v carskem Skoplju, tem manj ker niso iz dosedanjih domačih tekem mogli izbiti več kakor eno samo točko. Zato pa so Skopljanci doma izredno težak nasprotnik, o čemer bi vedel nedavno povedati veliki BSK, ki je bil nedavno v Skoplju. Gradjanski (Z) — BSK. Med obema modrima moštvoma je še do nedavno dr- žala tradicija, da sta zmagovali zmerom na nasprotnikovem igrišču. S to razvado je napravil konec Gradjanski, vsaj za prijateljske tekme. V lanskem prvenstvu pa je običaj še držal in so zmagali Bskovci v Zagrebu s 3 :1, doma so pa morali prepustiti bitko nasprotniku 0 : 2. Letošnja moč obeh tekmecev bi dala precejšnjo prednost Zagrebčanom, ki so po lanski prehodni krizi zopet dobro na nogah, dočim trpi beograjsko modro moštvo za neizbežno senilnostjo in mu je krepko v pomoč samo brezprimerna rutina že starajočih se igralcev. Če ne bo zopet zmagala tradicija, bi prisodili tokrat zmago »purgarjem«. Jugoslavija — Hašk. Lanski prvak je to pot pred zelo težavno nalogo. Lani je Hašk najprej odvzel obe točki Jugoslaviji v Beogradu z 1 : 0, doma pa je privolil v delitev z 1 : 1. Toda takrat so bili Haš-kovci v podjetnem zaletu, ki jim je prineslo naposled prvo mesto. Za letos, se zdi, so si beograjski »rdeči« dali dopovedati, da bi morali že enkrat imeti krep-kejšo besedo v našem prvenstvu in so se od začetka krepko zagnali. Sedaj sedijo na prvem mestu in bi se gotovo neradi ločili od njega. Najbrže se jim bo posrečilo obvladati tudi zapreko v obliki zagrebških »rdečih«. Hajduk — Bask. 2e v normalnih prilikah so imeli Spličani z Baskovci nerodne opravke. Tako so lani sprva v Beogradu dobro izvozili in dosegli 3 : 3, morali so pa doma priznati poraz 0:1 Letos kaže, da so »šumski ljudje« temeljito popravili svojo formo, medtem ko je Hajduk sredi svoje morda najtežje krize. Tako je skoro verjetno, da bo moral zopet kapitulirati pred tem nasprotnikom; pa če že ne to, bo imel zelo težak posel, da se bo zadovoljivo rešil te zadeve. Slavija (S) — Sparta. Sarajevčani letos ne morejo iz neke zadrege. O njih smo bili vajeni slišati, da si že od začetka za gotovi j o primerno mestece v tablici, ki jim pozneje dovoli brez pretiranih skrbi jadrati mimo težav v napornem prvenstvenem tekmovanju Po štirih tekmah so letos obenem s svojim današnjim nasprot nikom in z varaždinskim soimenjakom ter z eno piko prav na dnu tablice. Vse kaže. da bodo danes zabeležili svoj prvi uspeh. Kakorkoli bo že. nemara bo treba zvečer tablico temeljito preurediti, ker je gneča velika in nasprotnikov vseh dvanajst! Tekme za prvenstvo LNP O današnjih tekmah za točke v prvenstvu LNp smo zadnje dni napisali že nekaj vrstic. Zadnje — najbolj važno — je bilo, da nekaterih za danes določenih tekem zaradi nemirnih časov okoli nas ne bo mogoče odigrati. Kljub temu pa bo spored še dovolj pester in obsega med drugim: Prvorazredne tekme: v Ljubljani: Reka : Jadran ob 10. na igrišču Reke ter Hermes : Bratstvo ob 15.30 uri na igrišču Hermesa. V MARIBORU: ČSK : SLAVIJA in ŽELEZNIČAR : RAPID, ob 14. odn. 15.30 na stadionu ob Tržaški cesti in V MURSKI SOBOTI: MURA : MARIBOR ob 15.30 na igrišču Mure. Nižjerazredne tekme: v Ljubljani: Grafika : Korotan ob 10. na igrišču Hermesa, Mladika : Moste ob 10.30 in Adrija : Slavija ob 15.30 na igrišču Mladike; v Mengšu: Mengeš : Disk. v Tržiču Ljubelj : Savica, v Trbovljah Retje : Trbovlje. v čakovcu Gradjanski : Ptuj in na Vrhniki Vrhnika : Javornik. Juniorske tekme in tekme rezerve: v Ljubljani: Moste : Reka jun. ob 8.45 na igrišču Reke, Hermes : Jadran jun. ob 14.15 na igrišču Hermesa. Svoboda : Mars jun. ob 10.30 na igrišču Ljubljane in Korotan : Ljubljana jun. ob 11. na igrišču Korotana; v Mariboru: železničar : Rapid rez. Bogat spored, ki bo razen ligaškega gotovo tudi pritegnil zanimanje prjateljev našega nogometa! Kaj bo še na sporedu ? Na igrišču Ilirije za Kolnsko tovarno bo danes z začetkom ob 9. in pol 15. SK Ilirija priredila zanimiv lahkoatletslki miting. Prireditelju, ki je včeraj izvedel že svoj seniorski miting po dolžnosti, se je v zadnjem hipu posrečilo pridobiti za današnjo prireditev popolnoma enakovrednega nasprotnika, m sicer odlične juniorje SK Celja. Prav ti juniorji so še pred kratkim na domačih tleh zmagali nad ili-rijanskimi z neznatno razliko ene točke. Celjski juniorji so zelo dobri in odporni in zato je gotovo, da bo današnji miting eden najbolj borbenih juniorskih dvobojev. Razen atletov obeh klubov bodo nastopili tudi še atleti nekaterih ostalih slovenskih klubov. Tekališče je vzorno prirejeno in bo prireditev ob vsakem vremenu. Vstopnina je propagandno nizka in sicer po din 2 za osebo. Zaključno Iahkoatietsko prireditev bodo imeli tudi v Mariboru, kjer bo v dopoldanskih urah tamošnji železničar na svojem stadionu izvedel večji propagandni miting za seniorje in juniorje. V Mariboru bodo razen nogometnih tekem popoldne na Teznem še velike konjske dirke. Drugod po državi bodo športni spored izpolnile ligaške tekme, o katerih poročamo na drugem mestu. V Sofiji bo zanimiva nogometna tekma med Bolgarijo in Nemčijo, v Budimpešti in na Dunaju pa bo dvoje srečanj med Dunajem in Budimpešto, med katerima bosta dve po čudnem naključju sodila naša nogometna sodn;ka, in sicer ing. Popovič iz Beograda sofijsko in Podupski iz Zagreba budimpeštansko. Kolesarski upor v Bjelovaru Med potekom znane tridnevne kolesarske dirke okoli Hrvatske in Slovenije je prišlo v Bjelovaru do hudega spora med delom dirkačev in vodstvom dirke, ki je imel za posledico, da je večja skupina dirkačev tamkaj od stopila od nadaljnje dirke. O dogodkih v Bjelovaru in poteku tega dela dirke smo objavili v štev. 193 našega lista z 21. VIII. t. 1. daljši članek pod gornjim naslovom, glede katerega smo prejeli od kolesarskega saveza Jugoslavije v Zagrebu popravek, ki ugotavlja med drugim: »Navedbe člankarja. da je bila ekipa ljubljanskih vozačev do konca etape na četrtem mestu, potem ko je Prosenik pri padcu dobil težjo poškodbo in odstopil, ni točna. Glede dozdevnega dogovora med funkcionarji in zagrebškimi vozači je treba ugotoviti, da se je vodstvo dirke po končani etapi umaknilo v posebne sobe in je šele po končanem delu prišlo v prostore. kjer so bili vozači, ki pa so medtem že odšli počivat. Vsi razgovori o sami dirki so se vršili v navzočnosti vodje ljubljanskih vozačev g. Stanka Pleška. Dalje ni resnična trditev člankarja. da se je vodstvo dirke razgovarjalo z dirkači ali prišlo v stik z njihovimi dirkalnimi pripravami, in sicer niti na potu niti v Varaždinu od cilja pa do starta zjutraj. Poudariti je treba, da nobeden slovenskih vozačev od Varaždina do preko Koprivnice (45 km) ni utrpel nobene škode na svojem kolesu, razen Gartnerja. ki je imel defekt v gumiju. Netočno je dalje, da so se zagrebški vozači pred startom v Varaždinu krepčali, slovenski pa popravljali kolesa, temveč je vse dirkače tehnični referent Banek obenem prebudil in so vsi skupno odšli na zajtrk, nato pa na start. Napačna je dalje trditev o nekih intervencijah pri motociklistih, kakor tudi o pretnjah motociklistom od strani dirkačev. ker na vsej progi ni bilo nobenega motociklista in je torej nemogoče, da bi imeli namen katerega koli vozača potegniti iz skupine. Netočne so tudi navedbe o avtomobilu, ki je baje prehitel skupno 30 km pred Bjelovarom temveč je res. da je avto prehitel skupino 40 km pred tem mestom, bil pa je iz VIII. banovine in torej ni mogel biti v nobeni zvezi s prireditvijo. Ko je ta avtomobil prehitel skupino, sta Davidovič in Žerjal vskočila v prah za avtomobilom, ki je vozil s 50 km hitrosti. Taki m slični begi so dovoljeni, ker razen prahu, ki ostalim vozačem ovira razgled, ne more nihče imeti mnogo koristi. Glede razlogov, zaradi katerih je bil protest vozačev zavrnjen, ugotavlja savez naslednje: Protest sta vložila dirkača 2er jal in Abulnar v imenu vseh dirkačev. Predsednik sodniškega zbora Mihanovič je razen sodnikov povabil v sodniški zbor tudi vodjo slovenskih vozačev, da bi bila stvar objektivno izvedena. Protest so proučili trije savezni sodniki in po podeljenem pravu tudi vodja slovenskih vozačev g. Pleško. Ta gospoda je brez vpliva predsednika sodniškega zbora in glavnega tajnika saveza proučila protest in ga obenem z glasom g. Pleška soglasno odklonila kot neosnovanega po pravilih kolesarskega saveza. Predsednik sodniškega zbora je to rešitev vzel na znanje in o njej obvestil dirkače. Po proglasitvi tega sklepa je nastal med vozači upor, ki so začeli nesportno napadati vodstvo dirke. Savez je mnenja, da bi morali dirkači kljub temu dirko nadaljevati in po prihodu na cilj v Zagrebu zahtevali, da bi se o protestu ponovno razpravljalo, češ ker so mnenja, da prvi sklep sodnikov ni bil pravilen. Namesto tega pa je začel dirkač Erdelji skupno z ostalimi ponovno žaliti predsednika sodniškega zbora in ostale savezne funkcionarje, med njimi tudi člana sodniškega zbora g. Pleška, ki je sicer tudi član upravnega odbora ljubljanskega podsaveza. S tem činom so pokazali, koliko športne discipline in gentlemanstva poznajo vozači ljubljanskega podsaveza.« Mednarodni fotografski razstavi v Ljubljani in Mariboru V času, ki je vse prej ugoden za prire- I Ni lahko ugotoviti vse vzroke, ki po- itvp kllltjirTi^o-a TTliJjViin -J-« Tri enrcnrlio ■ rrn^ —— ... i _ _ i_ . Klub „Metla" Skrivalnica V nekaj vrstah SK Ljubljana je zaprosila, da bi se prvenstvena tekma med Ljubljano in Jugoslavijo, ki je določena za 18. decembra t. 1., odigrala že 16. t. m., kateri termin je sicer določen za podsavezne prireditve. JNS je pripravljen tej prošnji ugoditi le v primeru, če Jugoslavija pristane na to, da bi nastopila brez igralcev, ki bi jih BLP morebiti vzel v poštev za podsavez-no prireditev. Ker je prvotno določeni sodnik za tekmo med Jedinstvom in Ljubljano v Beogradu g. Podupski pozvan za sojenje medmestne tekme med Dunajem in Budimpešto v Budimpešto, bo beograjsko tekmo sodil njegov namestnik g. Moni Kario. Ta sodnik je že enkrat vodil tekmo, v kateri je igrala Ljubljana, pa se ni pokazal v najboljši luči. Zagrebško tekmo med Gradjanskim in BSK bo sodil italijanski sodnik Dattilo. Predsednik francoske teniške zveze Gil-lou, vsekakor ugleden strokovnjak na teniškem torišču, je sestavil eno prvih teniških vrstnih list najboljših letošnjih teniških igralcev na svetu. V tej listi je posadil našega Punčeca na deseto mesto med njimi, kar je vsekakor v družbi samih ameriških, avstralskih in angleških igralcev zelo častno mesto. Iz Evrope je pred njim samo Nemec Menzel. Nekateri naši strokovnjaki pa močno osporavajo to razdelitev in so mnenja, da bi moral priti Punčec po svojih letošnjih uspehih v prvo polovico med desetimi najboljšimi na svetu. Lahkoatletski sodniški zbor. (Službeno). Sodniki se vabijo na današnji miting SK Ilirije, in sicer dop. ob 9. in pop. ob 15.30 na igrišče za Kolinsko tovarno. SK Reka: Ob 8.30 naj bodo juniorji v naši garderobi, ob 9.30 pa I. moštvo. Postava je razvidna v garderobi. 5» ostani član Vodnikove družbe! Iz naslednjih besed je treba vzeti vselej po tri zaporedne črke in iz njih sestaviti resničen pregovor: SAMOSTAN - KOLEDAR — MENUHIN — SEPARATIZEM — KORIDOR — PRE-LUDIJ — ODMIKANJE — PRAZNOTA — PATRICIJ — VESELICA. Rešitve' ki jih moramo dobiti do pefka popoldne, naj bodo nepisane na dopisnici, v kotu pa naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo razdelil stric Matic spet nekaj lepih nagrad. Nauk borzne tečajnice Za nauke menda Me tiar j i niso preveč navdušeni. Vsaj po številu rešitev, ki so prišle ta teden, b,; moral sklepati stric Malic, da je tako. Sicer pa je bila uganka za 11 e-jzkušence res precej trd oreh in jim ne moremo zameriti, da so to pot odrekli. Kako pa Se je uganka rešila? Tečajnica je imela datum 4. to je bil ključ, da je treba vzeti pri vsakem tečaju četrto .številko in potem odbrati v imenih krajev tisto črko, ki jo pove četrta številka. Rešitev uganke pa se je glasila: »V slogi je moč!« Med reševalce je stric Matic razdelil pet knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji-: Stanko Čretnik, Maribor, Meljska c. 32, dobi roman »Blagajna velikega votjvode«. Vsevolod Košiša. Zagreb, torba rova ul. 14, dobi »Prigode gospoda Kozamurnika«. Albin Goreč. Senožeče, Via Roma 14, dobi »Roman treh src«. H. Chromy. Studenec, p. Stična, dobi roman »Pater Kajetan«. Marija Peršič, Ljubljana, Suvoborska 17, pa dobi roman »Papežinja Faveta«. Iz Murske Sobote ms— Gostovanje Neodvisnega gledališča. Drevi bo v dvorani Sokolskega doma uprizorilo »Neodvisno gledališče« iz Maribora starok i tajsko dramsko pe^nftev »Brestov evet« jn odlomek iz Shakesperovega »Sna kresne noči«. Od zadnjega oficielnega gostovanja ljubljanske Drame ni bila uprizorjena v Soboti nobena gledališka igra zato vlada za gostovanje tega avantgardnega ansambla veliko zanimanje. Igro bore-žirafl g. Fran Žižek. ms— Sezonski delavci se vračajo. Zaradi napetega mednarodnega položaja in mobilizacijskih ukrepov francoske vlade se vračajo z vsakim vlakom sezonski delavoii.Po-9ebmo mnogo se jih je vrnite b Parfea. ditve kulturnega značaja in ki spravlja človeka z omajanim optimizmom do razmišljanja, ali je sploh vredno posvečati svoje sile takšnim prireditvam, se vrši v Mariboru v unionski dvorani prva mednarodna razstava umetniške fotografije. Ker je ta razstava v bistvu le nadaljevanje tretje mrdnaredne razstave umetniške fotografije na ljubljanskem jesenskem velesejmu in predstavlja izbor najboljši del, ki smo jih videli v Ljubljani, naj velja to poročilo za obe razstavi. Mariborski izbor daje morda manj obsežen, toda vsekako nazornejši vpogl-d v fotografsko snovanje sveta. Motivična nagnjenja, 'slogovne in tehnične posebnosti raznih narodov stopajo gl dalcu bolje pred oči nego na ljubljanski prireditvi. In to je bil prav za prav glavni namen žirije, ko je iz množine skoraj 2000 slik izbirala tiste, ki naj bi pokazale naši publiki stanj - današnje umetniške fotografije. Nedvomno je, da se v fotografiji, ka-kor v vsaki drugi umetnosti, lahko izražajo specifično duševno nastrojenje, značaj in gledanj? naroda. To so sicer težko določljive vrednote in to tem bolj, ker se spreminjajo in mešajo z raznovrstnimi vplivi časa. ter osebnimi značilnostmi po-edinih tvorcev vendar je neka bolj ali manj stalna osnova, če ne že jasno vidna, vsaj močno občutna vsakemu pozornemu gledalcu. Baš v sestavi del. kakršna se je predstavila gledalcu v Ljubljani in sedaj v Mariboru, je že težko istovetiti recimo nekoliko okosteneli romanticizem angleških avtorjev z zdravim, skoraj že malo suhoparnim realizmom Čehov, vir-tuozni, bolj obljubljajoči nego izpolnjujoči artizem Italijanov z oblikovno in tudi vsebinsko dognanostjo Madžarov, impresionistično nedoločnost Poljakov s stvarno jasnostjo Nemcev ali pa dekoratrvnest v delih kitajskih in japonskih avtorjev z dinamično vsestranostjo Američanov. Pazljiv gledalec bo že s samim iskanjem takšnih skupinskih razlik našel mnogo močnega doživetja. Prva ugotovitev: Fotografija išče po dolgih letih spet svojih nacionalnih poti, fotografije poedinih narodov se razlikujejo vsebinsko in formalno čedalje bolj med seboj, ne da bi bilo trenutno še opaziti, do kakšne mere pojde ta diferencija. Druga ugotovitev: Mogoče je baš želja po tej diferenciaciji pripomogla do tega, da se je kakovost umetniške fotografije po nekoliko letih nazadovanja začela spet dvigati. Splošna višina te razstave se zelo razlikuje od stanja ob priliki prve in druge ljubljanske internacionalke. In tu gre res za celotno delo, niti ne toliko za poedine reprezentativne avtorje, ki v splošnem niso dosti napredovali ali pa so celo nazadovali. Kakšen Keighley, Misonne, Koparkar, Schensky, Thorek niso postali boljši, nego so bili. Misonne nam je n. pr. nekaj nov edino zato, ker nastopa z novim, izvirno svojim tehničnim načinom medionromije. Poedini pro-minenti, n. pr. Avstralec Smith, čeh dr, Lauschmann, Egipčan Milcovich, Italijan Glasersfeld, Avstrijec Neumiiller, Poljak Bulhak st, so celo nekaj nazadovali. Po drugi strani pa je izredno velika množica avtorjev, ki smo jih poznali kot povprečne ali pa so nam bili sploh neznani in ki dajejo sedanji razstavi značaj kvalitetno skoraj neoporečne razstave. Naj imenujem iz preobilice avtorjev samo nekatere: OUerenshaw, Yvonne (Anglija), Bohaček, Prachowny, Zemann (č. S. R.), Robinson, Slaten (Havaj), Bharadway, Row (Indi ja), Parentini, Pollitzer (Italija), Chin-San Long, Liu Shu-Chong (Kitajska), Angermayer, Rupprecht, Simon (Nemčija), Scholnik, de Ja Vergne, Showalter (U. S. A.). ganjajo fotografijo ta čas po kakovosti naprej. Iskanje nacionalne note, kar že samo po s:'bi zahteva poglobitev v delo, je gotovo eden izmed teh vzrokov. Ame^ ričanom, Poljakom ter deloma Nemcem pomaga nedvomno to, da se spuščajo v t'hnično zvezo ali vsaj ne preveč običajne načine izdelave, kar ima tudi za posledico poglobitev in nekaj več spoštovanja do dela. Madžare poganja naprej ži-lavost, s katero se držijo svojega tradicionalnega, za neresno delo kočljivega na-črna močnega leska. Brez dvoma pa je v ozadju tudi močna organizacijska misel, discipliniranost, težnja, da bi se njihova skupina kot celota dovršeno predstavljala svetu. Zato se Madžari tudi tako dolgo drže na višini, zavoljo katere jih občuduje ves fOtografirajoči svet. Takšno ambicijo je občutiti v ostalem tudi pri Italijanih, ki zato kot celota napredujejo in bodo dosegli zavidljivo viišno, ko uganejo še svojo posebno tehniko, slog in snov. Oblikovno in vsebinsko prednjačijo ta čas za moj okus Indijci. In naši? Tudi glede teh je videti, da razvoj še davno ni zaključen. Velik napredek s» očituje v slovenski fotografiji, če primerjamo nje nastop na ljubljanski in mariborski razstavi z zbornikom »Slovenska fotografija« iz 1. 1935., ko je naša fotografija prvič očitno pokazala neki svojstveni slog. Takrat pa so naši amaterji delali tako rekcč samo z instinktom in bilo jih je priilčno malo, ki so res nekaj predstavljali. Danes se pojavljajo že ra vseh koncih in krajih naše ožje domovine, organizacija vzgaja nove talente, satrejši odraščajo, igo ji jo tudi razumsko našo posebno noto in dajejo najboljši vzgled naraščaju. Oddelek začetniškega tečaja Fotckluba Ljubljane na jesenskem velesejmu j.e bil v tem oziru pravo razodetje. Biti moramo veseli, da so že za nami časi, ko je samo pet ali deset ^Ljubljančanov« pnedstavljalo viške slovenske fotografije. Morda gre ta trenutno bolj v širino, nego v globino, toda splošni razvoj v globino bo sledil brezpogojno. Razstave, kakršna je internaci-onalka v Ljubljani in Mariboru, pa dajejo najboljše pobud? za takšen razvoj, želeti bi bilo le to, da bi zadnja dva dneva, danes in jutri, vsi, prav vsi stremljivi amaterji mariborskega okrožja posetili to razstavo, kajti takšne prilike se ponujajo le pondkoma. In želeti bi bilo, da bi tudi lokalni činitelji podprli prizadevanja mladega mariborskega kluba. Danes jim morda še ni jasno, kako silen propagandni pomen ima dobro osnovana fotoamater-ska organizacija za neki kraj. Naj omenim mimogrede samo to, da nima mariborski klub še niti svojega lokala, brez katerega se takšna organizacija ne more razviti in za katerega pomoč ni težka. Z dobro voljo na strani lokalnih činiteljev in z eno potezo njihovega peresa se da to vprašanje takoj rešiti. K. K. Naše gledališče DRAMA Nedelja- 2. oktobra: Žene na Niskavuorjju Izven. Ponedeljek. 3. oktobra: zaprto. Torek. 4. oktobra: Veriga. Red A. Sreda, 5. oktobra: Žene na Niskavuoriju. Izven. Četrtek. 6. oktobra: Izsiljena ženitev. Lju-bezer.-zdravnik. Red Četrtek. V finski literaturi je dosegla igra Helle Vuolijoki »Žene na Ši>kavuoriJu« najpomembnejši uspeh v zadnjih letih. Tudi pri nas na našem odru je delo želo toplo priznanje. Znana pisateljica se je uveljavila z močnim poudarkom, uspeh njenih del je zbudil po vsej Evropj splošno zanimanje za njeno krepko in jedrnato obLjkovario igro. katere dejanje se godi v Tavastlandu ter obsega 5 slik. To odrsko učinkovito delo spada v najzanimivejši sodobni repertoar. V glavnih vlogah: Marija Vera, Mira Danilova. Vida Juvanova in Jan. Re-žija_ je B. Krefta. Predstava bo v nedelo zvečer po običajnih dramskih cenah. OPERA Nedelja, 2. oktobra: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek. 3. oktobra: zaprto. Torek, 4. oktobra: Boris Godunov. Red B. Sreda, 5. oktobra: Ero z onesa sveta. Red Sreda. Četrtek. 6. oktobra: Na sinjem Jadranu. Opereta. Premiera. Premierskj abonma. Drevi se bo pela popularna češka opera »Prodana nevesta« po znižanih cenah. Več ko stokrat je to delo napolnilo naše operno gledališče m prepričani smo, da bo tudi nedeljsko predstavo sprejelo naše občinstvo z isto ljubeznijo in navdušenjem, kakor vse dosedanje vprizonjtve tega dela na našem odru. Glavne vloge bodo v rokah: Vidalijeve. Francla- ravnatelja Betetta in Banovca. Nedeljska zasedba je odlična, delo sijjno in priljubljeno, zato opozarjamo na vprizoritev. Prva operetna premiera v začetku nove sezone bo opereta »Na sinjem Jadranu«. Uglasbil jo je Edvard Gloz. Dejanje se godi v Biogradu na moru. V posameznih vlogah nastopajo: Poiičeva, Barbičeva, Jap-ljeva, Rakarjeva ter: Sancin, Peček. Zupan, Golovin, J. Rus in Pianecki. Muzikalno vodstvo je v rokah kapelnika Zebreta. Režija: D. Zupanova. Premiera bo v četrtek za premierski abonma. Repertoar Narodnega gledališka v Maribor* Nedelja, 2. oktobra ob 20. urh >Dva ducata rdečih rož«. Znižane ce^e. Bloka. Ponedeljek, 3. oktobra: zaprto. Torek, 4. oktobra ob 20. uri: »Hudičev učenec*. Premtjera. Bloki. Iz Trbovelj t— Strelska družina v Trbovljah priredi v nedeljo, 2. oktobra- strelske nagradne tekme s koristnimi dobitki. Dobitki in pogoji so razstavljeni v izložbi gostilne Ber-ger. Dobrodošli strelci sosednih družin. t— Krajevni odbor za obrambo pred napadi jz zraka priredi jutri ob 19. predavanje v dvorani Forte- na katerem nas bo predavatelj strokovnjak seznanil z vsemi zaščitnimi sredstvi in merami proti zračnim napadom. Dosedanji odziv trboveljskega prebivalstva k slični ni predavanjem je kazal prekomerno brezbrižnost za zaščitne mere pred vojnimi nevarnostmi. Pozivamo resno vso trboveljsko javnost, da se čim-številnejše udeleži predavanja. Predvsem naj se o zaščHnih me--a702« na ogl. odd. Jutra. 23020-1 Dva krojaška pomočnika ^prejme takoj Al. Smrke Žužemberk. 23104-1 Samostojna kuharic? snažna m pridna, kj tudi opravlja vsa druga hišna dela dobi mesto k boljši .družini na štajer skem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo sedenje« Inženjer kemije dobi mesto v tovarni. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Mlajša moč« 23124-1 Vzgojiteljico „ k štiriletnemu dečku z znanjem nemškega jezika in lepega obnašania iščem za ta koj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Imam srce do otroka.« 22907-1 Frizerko in brivskega pomočnika sprejmem v stalno službo. Koman, frizer, Dolenjska c. 13. 23195-1 Prodajalka mešane stroke, navajena posebno v manufakturi in špeceriji se takoj sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna in dobra moč«. 23116-1 Natakarica ki zna tudi kuhati in opravljati ostala gospodinjska dela dobi stalno službo na Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23170-1 Informator za razne poizvedbe se sprejme. Inteligentni ja vite naslov. Oglasni odd. Jutra pod »Informator« 23157-1 Frizerka dobra moč, resna, zmožna vseh del, dobi stalno služ bo. Plača do 800 din me sečno, štajer Božidar, — Kranj »Union«. 23334-1 Modistko sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra plača«. 23347- ) Absolventka 6 razredov realne gimnazije, želi pisarniško službo pri trgovskem ali industrijskem podjetju kot začetni ca. Gre tudi na 6 mesečno brezplačno prakso. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22982 Služkinjo za gostilno, veščo kuhanja sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Poštena« 23346- Mizarskega pomočnika in vajenca takoj sprej mem. Musar Vinko. Novi trg 4, Ljubljana. 23322-1 Deklic za navijanje volne 16 do 18 let staro začetni co iščemo. Predstavite se ponedeljek ob 8. v pi sarni čehojug, Miklošičeva 19-III. 23303-1 Frizerska pomočnica dobi stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif. ro »Dobra frizerka«. 23304-1 Natakarico zmožno nekaj kavcije sprejmem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23148-1 Dama vešča fine kune, okrog 24 let starosti, čedno ob lečena simpatična ln po vsem zdrava srednje ve likosti dob; mesto pri samostojnem gospodu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Georg* 23168-1 Trgovski pomočnik zdrav in močan dobi me sto v večji trgovini meš. blagom na deželi. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Posten in agilen« 23174-1 Samostojnega knjigovodja mladega, energičnega, ve-čega vseh pisarniških del, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23234-1 Postrežnico pridno in pošteno za dopoldne iščemo. Naslov: Celovška c. 61-T. Oglasiti se v ponedeljek dopoldne. 23257-1 Pletiljo ki zna dobro delati majce n plcst-i sprejmem. Hrana stanovanje v hiši. Krojaška 5-1. 23261-1 brivskega pomočnika dobrega, hitrega sprejmem t*koi v stalno službo Josip Fetrič, Tržič. 23278-1 Postrežnico pridno in pošteno takoj s^reimem. Sokolska ul 8-T. evo. 23270-1 Frizerka dobra moč. dobi stalno službo. Videmšek, Zaloška cesta 27. 23211-1 Iščemo odilnega kuharja za večio kuhinjo v Ljubljani. Ponud e na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prvovrstna moč«. 23225-1 Brivski pomočnik dober delavec, z večletno prakso, dobi mesto 15. oktobra. Plača mesečno din 750. Salan Gjurasek. Ptui. 23281-1 Frizerko samo dobro moč spreime Slavko Saračevič, Jesenice, Obrtniška ul. Gorenisko. >3284-1 Šestnajstletno dekle primerne zunanjosti kot pomoč v gostimi sprejmem. Ugodni pogoji.— Merica Kreft, Sv. Jurij ob ščavmei pri Ljutomeru. 23095-1 Trgovskega pomočnika prvovrstno, samostojno moč r manufakturi in špecenji, spretmem. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod »Manufakturist«. 22983-1 t--.- Iščemo I. a moč energično, izpod 40 let, za nadzorstvo in kontrolo produkcije v tovarni čokolade. Predložiti dobre reference. Ponudbe pod »Stalna, dobra služba« na ogl. odd. 22943-1 Iščemo fanta z dežele starega 16—20 let za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23390-1 Gospodinjo sprejme obrtnik in posestnik. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra Maribor pod »33 Ločenec«. 23392-1 2 natakarja srednie 'zobrazbe. iščemo za 15. oktober. Javiti se: Oficirska menaža. kasarna Kralja Petra I., Maribor. 23391-1 Za takoj iščemo: krojače, šivilje, kontoristko (začetnico) in tekačico. — »Express«, Ljubljana, — Emonska 2. 23389-1 Gospodično popolnoma zdravo in resno, z dobrim znan.em nemščine iščem k trem otrokom v starosti od 5 do 8 let kot vzgojiteljico. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Takoišen nastop«. 23382-1 Dekle pridno in pošteno vajeno gostilne dobi ^akoj mesto. Medvedova 20, gostilna, šiška 332. 23360-1 Zmožno prodajalko išče tovarna za svojo detajlno prodajalno v Zagrebu. Kavcij a potrebna. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Eksistenca.« 23362-1 2 čevljarska pomočnika za popravilo čevljev in tudi za moška zbita de la takoj sprejme A. £er-nilec. Kranj. 23264-1 Službe išče Gradbeni tehnik (s IH. razredi) išče zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23045-2 Absolventka Christofovega zavoda z malo maturo in za vršnim izpitom, z znanjem stenogir.fije, strojepisja,, knjigovodstva, korespondence itd. želi zaposlitve v pisarni ali kot blagajničarka. Cenj-ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolventka«. 22716-2 Kuharica perfektna, samostojna, z večletnimi spričevali želi mesto v boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva, kuharica.« 23052 2 Žagar gaterist, cirkulmrist ali brusač samski, priden in zanesljiv išče službo za takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23054-2 Korespondentka perfektnim znanjem nemščine in srbohrvaščine želi premeniti služ bo. Odgovor na oglasni odd. Jutra pod »Noinška korespondentka «. 23058-2 Mlado simpatično smučarko inteligentno in muzika-lično. dobro gospodinjo, išče gospod. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Priroda v planinah«. 23047-2 500 din nagrade dam onemu, ki mi preskrbi službo v tovarni. Sem izučen krojač. Naslov v vse poslovalnioh Jutra. 2305T-2 Brivsko-frizerski pomočnik išče službo. Dela vsa de la spadajoča v to stro-ko. Govori več jezikov. Nastopi lahko takoj. — Ivan Spernjak, Lesce 23083-2 Absolventka trg. šole išče službo v pisarni kot začetnica. Gre tri mesece brezplačno Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva 22«. 23181-2 Frizerka išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pr vovrstna moč« 23113-2 Hotelska sobarica srednjih let pridna in poštena z večletno prakso, govori dva tuja jezika, išče službe v bolji hotel kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobarica«. 2319S-2 Rada bi menjala mesto mlada zelo pridna in po štena natakarica Zna nemško in hrvaško ter zmožna kavcije. Stara 20 let, prijazna, spre.na in zelo čedne zunanjosti. Gre samo v boljše lokale ali za kasirko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada« 23137-2 Pomočnik mesarski in prekajevalski želi namestitve. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Vesten«. 23282-2 Dekle stara 21 let izučena šivilja in kuharica išče službe takoj ali 15. oktobra A. Pla-tinovšek, Hrastnik. 23283-2 Trgovski pomočnik želi mesto kjerkoli. Cen|. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Takoj želim«. 23380-2 Prodajalka z 2letno prakso v meš trgovini želi premeniti službo najraje v okolici Ljubljane ali Celja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Iz-borna moč«. 23201-2 Gospodična trg. tečaiem vešča per-fektno nemščine, išče službe pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica 222«. 23206-2 Šivilja gre na dom za vsako delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Moda«. 23192-2 Korespondent samostojen, verziran v vseh trgovskih poslih z dolgoletno prakso; slovenski, nemški, event. srbohrvaški in francoski jezik, išča zapo slitve v popoldanskih urah Honorar zmeren. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Točen in zanesljiv«. 23142-: Društvo ki mi poskrbi stalno službo v pisarni, ekonomiji, kot skladiščnik ali kaj sličnega bo brezplačno poučeval v petju ali godbi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Upokojenec 300«. 23152-2 Upokojen drž. uradnik želi kakršnokoli privatno zaposlitev. Cenj. ponudbe na gl. odd. Jutra pod »Pod jeten 600«. 23151-2 Šofer lOletno prakso, 2 zna-jem nemščine in zmožen eh popravil, želi kjerkoli zaposlitve k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Po-udbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober vozač«. 23208-2 Natakarica prvovrstna, priljubljena simpatična, prikupljive zunanjosti, poštena, zanesljiva. zmožna ln — pridna išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Solidna« 23173-2 Blagajničarka ki je vešča tudi pisarniških del in je vaje-a trgovine z meš. blagom išče kakršnokoli za poslitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Veselje do trgovine« 23145-2 Začetnica s par meseci prakse išče nameše5nja v trgovini. Pon. na naslov: Resman Tržaška cesta 58. Vič. 23073-2 Gospodična iz boljše trgovske hiše želi mesto blagajničarke li prodajalke, ev. položi kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna* 23175-2 Absolventka mature, trg. tečaja in pisarniške prakse, proza poslitve v pisarni, trgovini ali k otrokom. Ponudbe pod »Zanesljv.i potrebna« na ogl odd. Jutra. 2333T2 Uradnica z dolgoletno prakso vešča knjigovodstva in vseh pisarniških del ter strojepisja išče nameščenia. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna moč«. 23237-2 Plačilna natakarica stara 22 let z večletno prakso, z znanjem slo-enskega in nemškega jezika želi nameščen je poštenem lokalu. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Pridna n poštena.« 23074-2 Gospodična srednjih let z večletno prakso slovenske korespondence, stenografije, strojepisja ter vseh pisarniških del išče službo pri kakem večiem podjetju. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zanesljiva moč 222«. 23231-2 \ Opozorilo. Naznanjam, da moj zastopnik ALFRED BERNIK nima več pravice za mojo tvrdko sprejemati naročila in nima pooblastila za mene denar kasirati. V naprej opozarjam svoje cenjene odjemalce. >STAKLO« B. TOBER, št. Vid n. Ljubljano Kuharica pridna, poštena, vešča vs®h gospodinjskih del, išče službo v privatni hiši ali gostilni. Ponudbe na ogl .odd. Jutra n« Jesenicah pod nesljiva«. 23023-2 Absolventka mešč. šole in Christofovega trgovskega tečaja zmožna nemščine išče službo v pisarni, trgovini ali ko; blagajničar ka v Mariboru. Celju, Ptuju ali okolici. Nasl. v vseli posl. Jutra 23114-2 Mesarski pomočnik vešč vseh mesarskih in pre. kaievalskih del želi namestitve. Ponudbe podružnici Jutra Ptuj pod »Spreten delavec«. 23291-2 Perfekten korespondent „ za italijanski, francoski, i angleški in nemški jezik išče zaposlitve pri večjem podjetju. Ponudbe na ogl. ocf-del. Jutra pod »Perfekten«. 23295-2 Zasebna uradnica vešča slov. stenografije, slovenščine in nemščine, išče službe. Je vestna in spretna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna«. Prodajalka zučena v trgovini z meša-nim_ biagom, z znanjem nemščine in srbohrvaščine, želi premeniti službo. Začasno sprejme tudi kaj drugega. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Poštena in marljiva«. 23387-2 Postrežnica išče službe zw popoldanske ure Naslov Turk Križevniška 11-HI. Ljubljana. 23327-2 Kuharica vešča raznovrstne gostilniške in meščanske kuhe in samostojnega gospodinjstva išče služ-|->o v kakšni večji kuhinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna«. " 23353-2 Dobra knjigovodkinja perfektna bilan čistka, samostojna uradnica za vsa pisarniška dela v trgovsko-industrljski pisarn; z mnogoletno prakso išče trajnega name-ščenja. Dopisi pod šifro »Prvovrstna knjigovodkinja« na ogl. odd. Jutra. 23354-2 Hiiiiiiiiiiii:imii!iiiiiiiimijii!iiii(iiijim«ii»'miiHHitti Vajenci (ke) !iUlltiitiiiiii;fi:i!iiiiii Priden fant poštenih staršev z enim razredom meščanske šole. bi se rad izučil trgovine, najrajši v bližini Celja. Cenjene pon. na naslov: Vuk Leopold Hras tnik-Studence. 23067-44 Brivskega vajenca sprejme takoj Zupane Miro, Poljanska c. 54. 23086-44 Dekle se želi Izučiti pri dobri šivilji najraje v Celju a-li Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra. 23159-44 Vajenko ki ima veselje do šivania išče »Modni salon Adamič« Erjavčeva 4a. 23276-44 Učenca zt špecerijsko trgovino sprej mem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23265-44 Modistovsko vajenko sprejmem takoj. Salon Mia, Kranj, Mestni trg 17. 23398-44 Pouk Gospodično višješolko sprejmem na brezplačno stanovanje za instrukcije. Naslov v vseh posl. Jutra. 23099-4 Frančoščino in klavir redno privatno poučuje Aneta Potočnik, strokov no diplomirana v Parizu Poučuje tudi nemščino. Prijave sprejema dnevno od 10. do 16. ure Trža ška ces:a 1-1. 23143-4 Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečau, oddelki od pol 7 do 8. in od pol 8. do 9. zvečer za začetnike n izvežbance — pouk tudi po diktatu — Vpisovanie dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Največia stroiepis-mca, najrazličnejši stroji. Pričetek pouk» poljubno. Šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. 22950-4 Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svoboda, Emonska 2. 23185-4 Višješolec odličnjak instruira po zmernih cenah ali proti hrani oziroma sobici v centru. — Naslov: Breznik, Pražakova 8-III. 23399-4 Dipl. učiteljica poučuje nemščino, francoščino, klavir. Informacije od 10. do 11. in od do 7. Naslov v ogl. 23296-2~ odd. Jutra. 23191-4 'Jlapredek časa ZAHTEVA, DA STE VEDNO LEPO IN MODERNO OBLEČENA, SAJ TO NI TEŽKO. NABAVITE SI BLAGO ZA VAŠA OBLAČILA PRI TVRDKI ffltanica kom. d. MESTNI TRG 17. KJER DOBITE ZA MALO DENARJA LEPO — MODERNO EV TRPEŽNO BLAGO. Angleščino Miss Farler prične z angleškim poukom sredi meseca oktobra 1938. Dvora-kova ul. 3-111. 23147-4 Podučujem vse srednješolske predmete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stud. phil.« 23187-4 ^Zaslužek Pozor! Iščem trgovce in maloprodaja lce za prodajo malega predmeta, ki ga rabi vsak« gospodinja. Znamko za odgovor! Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »J. V. C.« 23053-3 Dragocenosti Vsakovrstno zlate ttupuje po najvišjih eenan CERNE — juvelir, ^jubijana. VVolfova al Radio Radio aparat 8 cevni, znamke His Masters Voice v odličnem staniu naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22924-9 Zlato rudo je našel Vincenc Je-hart v Dravogradu, vsaj to ko trdi on in prosi zanimance ln strokovnjake. da se za najdbo zanimajo. 23060 3 Edinstvena prilika dobrega in stalnega zaslužka V vsakem večem kraju otvarjamo prodajna skladišča za brzo postrežbo ■vseh krajev z našimi jedinstienim monopol skim artiklom. Zahteva se v milijon komadih Dnevni zaslužek za vo ditelje pridajnih skladišč do 700 din, poleg toga fiksna plača. Inte-referenti s kapitalom od 8.000 do 15 000 din naj stavijo resne in ob sežne ponudbe pod »51023« na Publicltns. Zagreb. 23010-3 Dober krajevni posel oddnm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 23025 3 2500 din potrebujete, da zasluži te 1000 din mesečno. Pl šlte ANOS Maribor — Orožnova ul. 296 3 Absolventka trg. akad. sprejema prepisovanje na stroj v domačem. nemškem ter francoskem jeziku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana I«. 23229-3 Zastopnikom obiskovalcem privatnih strank nudimo :aslužek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zaslužek«. 23279-3 Potniki Zastopnike za prodajo predmetov pri trgovcih, brez kolekcije, za dnevnico od din 50 in provizijo, iščemo. Obširne ponudbe na Zagreb, I. pošt. pretinac 385. 22895-5 Agilen potnik vpeljan, redno obiskujoč specerije, sprejme sopredmet vzorca metel z naročilnico? Ponudbe pod »Petodstotna provizi jn na ogl. odd. Jutra. 23197-5 Več potnikov(ic) za obiskovanje trgovin in privatnikov iščemo. Potrebna mala kavcija za vzorec. Oglasiti se je pri ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7. Hiter in dober zaslužek. 23249-5 Zastopnike za prodajo šivalnih strojev za Ljubljano in Notranjsko iščemo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Uspeh«. 23285-5 Partija radio aparatov najnovejših z garancijo in več že rabljenih za res poceni na prodaj pri »Prometu« nasproti Kri. žanske cerkve. 23356-9 Radio znamke Orion nov ugod no naprodaj. Naslov vseh posl. Jutra. 23106-9 Glasbi la Trovrstno harmoniko zelo dobro ohranjeno prodam za 850 din. Anton Vodnik, Ročevnica. pošta Križe — pri Trži ču. 23055 26 Nov alt saksofon izredno ugodno prodam Naslov v vseh poslov. Ju tra. 22730 25 Klavirsko harmoniko z registrom in 80 basov kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Klavirska«. 23042-26 Klavir skor nov, dobro ohranjen se ugodno proda. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 23277-26 Kromatično harmoniko popolnoma novo 56 tipk, 4 vrstno, 80 basov s kov čekom in šolo prodam zaradi premestitve za 2.800 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Hromatična«. 23310 26 Klavir znamke »Rutschera«, 3 ogledala, lepo starinsko pohištvo, slika Madone etc. — Ogleda se pri Špedicija Ranzinger, Masarykova. 23333-26 Oblačila Nov črn moški plašč prodam za 550 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23026-13 Zimsko črno suknjo eno kratko, zimski temen plašč, prodam ugodno. — Vodnikova 27-1., šiška. 22764-13 Prodam Blagajno 999.99 v dobrem stanju, takoj ugodno prodam. Štefan Košir, Zagorje ob Savi. 23050-6 Berkel tehtnico in več mesarskega orodja ugodno prodam. Boš Zgornja Hrušlca 28 pri Ljubljani. 23062-6 Otroški voziček globok, moderen, skoraj norv, poceni prodam. Ciglerjeva 29, Moste. 23065-6 Več železnih ogrodij štedilnikov starih dobro ohranjenih, plinski štedilnik, vrat in enojnih oken prodam Ogled od 15. do 17. na Starem trgu 9, Štrukelj. 23CČJ-6 Stiskalnico za vino plinsko napravo za pogon motorjev, lito železno kovaško ognjišče, poljske tračnice 2 m, peresa z-i avto proda: Kristan, Tyrševa 54. 23036-6 Čebele Zaradi bolehnostl opustim čebelarstvo. Poleg rožnega čebelarskega o-rodja. praznih panje/, na prodaj tudi še 11 Až z obilno zimsko zalogo ajdovca. Cena zelo nizka. Lujo Burja, učitelj. Krško. 23024-6 1 Prodam in montiram vse potrebščine za manjši vodovod in zasebno kopalnico, dalje prodam tambu-raške instrumente, konjsko sedlo z opremo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodno 500«. 23153-6 Lutzova peč 21 110—170 kub. m kurilnega prostora, dobro ohranjena, poceni naprodaj. Ogledati pri ravnatelju Kmetskega doma, Tavčarjeva ulica 1. 22877-C Barako leseno, dobro ohranjeno pokrito z eternitom poceni prodam. Priravn« za razne namene. Ogle dati Tyrševa 69. naspro ti artilerijske vojašnice. 23190-6 Browning puška C 16 enocevTca ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lovski blagor«. 22465-6 Otroški voziček globok, železno posteljo in šivalni stroj prodam. Novi trg 5. 232^9-6 Tehniški pribor za zobotehnike kompleten, poceni prodam. Vprašati: Černetova 3-1. 23215-6 Vrtne stole železne proda Verbič, Stritarjeva. 23302-6 Ugodno si lahko nabaUte raznovrstno manufakturno blago za jesen in zimo po solidnih cenah pri OMačilnici za Slovenijo Ljubljana. Tyrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze). Državnim in sa. moupravnim uradnikom nudimo blago tudi na mesečno odplačevanje — pod zelo ugodnimi pogoji. Cene nizke postrežba solidna. 23090-6 Kostim popolnoma nov angleško blago prodam. Metel kova 5. 23102-6 Nagrobne spomenike iz starega pokopališča Sv. Krištofu dobite za nizko ceno pri kamnoseku Franjo Kunovarju, pokopališče Sv. Križ, LJubljana. 21876-6 Posteljo kompletno, čisto prodom Naslov v vseh posl. Ju tra. 231216 Dve hiši trinajstimi stanovanji, z velikim gospodarskim posestvom 2000 kv. m iadnega in zelenjavnega vrta, v ijub-ljanskem predmestju, takoj in ugodno prodam zaradi preselitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22855-6 Prodam dobro ohranjeno Lutzovo peč. Dalmatinova 7-III. desno. 23194-6 Otroški voziček globok skoraj nov se proda pri Ablfeld, Streliška ul. 29a. 23196-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen se ugodno proda. Ljubljana VII. Gasilska cesta 6-1. desno. 23200^ Dve omari 230 100-96 in 2 omari 140-94-67, nepieskane, primerne za obrtniki ali trgov ca, ugodno naprodaj. Čuden, Sturetova 14-L 23307 6 Otroška posteljca prodam. Poljanski nasip 14-11 nadstr. vrata št. 5. 23368-6 Poceni naprodaj 5 komadov Dunlop gumijev Balon z zračnica ml 4.75 do 17 prj Bre-mec v Celju. 23373-6 Vreče vsakovrstne in •> vsaki množini ima stalno na zalogi Križnič, Maribor, Dajnko-va 10. 23384-6 Veliko omaro starinsko, prodam. Ogleda se: Karlovška c. 18, II. n. 23332-6 Avtogenični aparat s 4 steklenicami, prodam. Ogled: Garaža »Lojze« od 11. do 12. ure. 23345-6 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Pišite: Drame Alojzija, Gallusovo nabrežj® 29. Ljubljana. 23275-* Dvokolo dobro oranjeno kupim, Verbič, Stritarjeva. 23299-r Tehtnico za 10 kg dobro ohr»» njeno, kupim. Verbič, Stritarjeva ulica.. 23301-T Hrastove frize 5 in 6 cm široke, 35 do dolge, primerno suhe, k»* pujem. Skra ne ponuJ>e ni podružnico Jutra v Celju pod »Plačam takoj«. 23379-71 Kupim takoj obleke, plašče, pohištvo, samiške opreme, radio, ši* valni stroj, avto in motorn« kolo. »Express«, Ljubljana, Emonska 2. 23388-* Avto, moto Mali vozovi Opel Kadet, Peugeot, Morris, DKW, z majh* no porabo bencina, dobro ohranjeni, ugodno na prodaj. Beka d. z o. z., Ljubljana, Celovška, cesia 38. 23077-10 Sachs motor samo motor aii ogrodje, kupila. Ponudbe na ogl« oddelek Jutra pod šifra »Denar«. 22890-10 Tovorni avto znamke Saurrr 2BH, v d. 23027-7 Za motorno kolo novejše 200 do 350 ccm dam nov radloaparat mo del 1938 4 cevni Unlver-sal za vse napetosti stru je Ev. doplačam. Aparat tudi prodam. Kobili, ca, Tržaška cesta 4-H. 83098-1» Motocikel 350 ccm turni poceni prodam tudi s prikolico Gunclje 40 pri št. Vkfc» nad Ljubljajio. 23138-1«! Jelovih in smrekovih odpadkov vsajio količino kupim__ (Letvice) brez skorje ln ne preveč tanke. Plačam v gotovini. Koloman Beer. Zagreb, Nodik>vw 7-m. 23092-7 Cement-betonsko železo Storj*, vijake, žice in žični-ke, okovje, štedilnike, peči, stranišča, kopališke opre me, lepenko, smolo, katran ter vse druge stavbene potrebščine priporoča po zmerni ceni »Zeleznina Koutny«, Ljubljana, Med-edova 28. 23205-6 Božična drevesca 2000 kom po 1 m, 2000 kom po 1 in pol m. 1000 kom. po 2 m, in 1000 kom po 3 m, dobavljivo do 5. novembra, iščem. Ponudbe na Bandur Mirko, Pančevo. 22377-7 Steklenice Franc Jožefove grenčlce čiste kupimo. Drogerija Kane, Židovska 1. 23128-7 Štedilnik zidan, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro 23287-7 Motor znamke Ariel 500 touring.: novejši tip, o«* lično ohranjen prodana po ugodni ceni. Naslov? v vseh posL Jutra. 23107-1» ' ^ Motor Harley Davidson 750 ccm » prikolico ugodno prodam tudi na obroke. Ogleda s« na Ambroževem trgu št. 7m Ljubljana. 2J235-M* Motor 123 ccm nov, radi odpoto* vanja prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22248-1» Za avtoizlet išče dama starejših za, neeljivlh avnomobilistov. Dopise na. ogl. odd. Jutra pod: »Stirisedežea kabrlo«. 23308-10 f——-- Nov DKW Kabriolet Special počen! naprodaj pri Bremcu V Celju. 23374-10 M novfi nrmnuFflKTURA OGLEJTE SI NAJINO NOVO ZALOGO DAM-SKEGA IN MOŠKEGA BLAGA, SVILE IN PERILA VSEH VRST f PRED ŠEnKLAVZEm/jELočn.K /simončic NAŠE GESLO JEi dobro blago, za vsak okus, nizke cene! solidna postrežba, 4 i Avtomobile tovorne, osebne in avtobuse, dobro ohranjene, vseh j« kosti, kupite pri O. 2i»žek, Krupp zastopstvo,, LJubljana, Tavčarjeva 11. 23316 10 Avto DKW štiri sedežni, v dobrem stanju poceni n«prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno plačilo.« 23361 10 Sanitetni avto popolnoma zaprt, poceni n« prodaj pri Bre mec. Celje. Poceni naprodaj lovska puška Avtomat FN pri Bremec v Celju. 23372-10 Opel avto limuzina, 4 sedežna, 6 cii., tir 34 v najboljšem stanju, taVoj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah luira. 23377-10 tsmji Več pletilnih strojev Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šii-ro »Stroj«. 23051 29 Šivalni stroj celo dobro ohranjen ce. no prodam. Kolodvorska 35 r. nadstr., de^,0. •23040-29 Spalnice, Jedilnice, kuhinje po danlb ln lastnih na fcrtlh po Jako ugodni ce ni, 8 troj no mizarstvo a Lancoš. Wolfova 12 219 IV Lokomobilo I ni. nasproti križan-ske cerkve. 23355-29 Pletilni stroj drSro ohranien, »Tdeal«. — 8 X 60 naprodaj. Šeplc, Mali! or. Koroška c. 31. 2 ?-■,£>(<;. jo Kislo zelje, repo, sarmo, prvovrstno vsake množino dobavila Homan. Ljubljana, Sv. Petra C. 81, telefon 35-39 Cene brez konkurenčne. 293-33 Sir za zajtrk kajmaksir. desert in aj-diimski blok sir v najboljši kvaliteti poceni razpošilja mlekarna — Gross, Novi Sivac 22563-33 Gobe na slanici in prešna Jabolka nudi te takoj tvrdki Artur Nachbar Radeče. 22583 31- Divji kostanj kupuje vsako množino: V. H. Rohrmann, Ljubljana. 23309-33 Prodam trgatev boljše vrste grozdja za 600 do 1000 1 mošta. Vprašati v trgovini An-tončič, Poljčane. 23013-34 Jabolka za prešo vagonske pošiljke stalno raapošilju Mirko Tobias, — trgovec Pacinje pri Ptuju. 23021-34 Družabnika tihega ali sodelujočega k rentabiln, in biezkonkurenč ni industriji v bližini Celja ki ima zveze z inozemstvom v svrho plasiranja izdelkov v inostranstvu -n razširitve obrata najno iščem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Bodočnost 150.000«. 23271-K Družabnika ali posojilo iščem v dobro vpeljano aobičkanosno podjetje PonudDe na ogl- odd-Jutra pod »Sigurna ek sistenca«. 23328-16 Kompanjona ali posojilo do 100.000 din iščrm za dohroidočo trgo vino. Ponudbe na ogl. odo. Jvtra pod »Št. 102«. 23314-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirie- 3% obveznice bone, srečka, delnice itd. val rte vseh držav. Prodaja srečk državne raz redne loterije. 344 16 Kratkoročno posojilo do din 15U.000 iščem na prvovrstno posestvo v Savinjski dolini. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju I-od »Ni tri leta«. 23378-16 Bosanske slive za žganjekuho dobavlja najceneje Jugosad. Res IJeva 4. 23144-34 Brusni les obd-en in neobeljen, ža-rr i:e in krajnike kupuicm st?!no vsako množino. Ponudbe poslati na: Celulozna tovarna, pošta Videm pri Krškem. 23203-1 Pohištvo novo in že rabljeno, k1 pa žeiite prodati ali sa mo dati • sbnunbo sprejmemo v posebni cx5 delek v komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev je tem oddelku vedno do volj za dobro obranjent pohištvo Vso reklamr. preskrbimo sami Spo ročlte naju na dopisnic: ali ustno. Prevoz pohl štva ? naš komisljsk oddeiek preskrbimo sa mi. Ivam Mathian Ljub Dana. Tvrševa cesta 12 79 ir Mobilje jedilnico, spalnico in ku hinjo ugodno prodam. Ponudbe na Novak. Lju bljana, postni predal 217 23315-12 Črešnjevo spalnico novo, nerabljeno, poce ni proda: ABC. LJublja. na. Medvedova 8. telefon 24-44 (poleg Gor. kolodvora). 23339-12 Kompanjonko sprejmem za povečanje dobro vpeljane dobička nosne trgovine. Fotre ben kapital 20.000 din. Cenj. ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska 20.000«. 23007-16 Ugodna prilika Irčem ,n nAr> din posoiila. V protiuslugo nudim prosto stanovanie blizu Bohinjske-ga jezera v sezoni ali stalno za gotovo dobo. Ponudbe na Janez Mikelj. čevljar, Boh. Srednia vas. 22876-16 Ureditev dolga potom sodnih in izvensodnih poravna«. Nasveti » konkurznib za .tevah in *seh drugih trgovsko obrtnih poslih. Stro a maj«. 23039-19 Večjo gostilno na periferiji Ljubljane prodam. Velik gostilni ški in zelenjadnj vrt, primeren an lepe stavb ne parcele Kupci z goto vino naj pošljejo naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro »5001« 23120-19 Poslovni prostor takoi oddam na dvorišču Bleiweisove c. 48. Poizve se pri dr. Vriačniku, Trdinova ul. 7. 23274-19 Mehanično delavnico dobro vpeljano, na promet ni točki na deželi ugodno prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Točko«. 23280-19 Lokal za mesa reko obrt, v več jem kraju, pod zelo u godnimi pogoji oddam Naslov v vse poslovalni ca h Jutra. 23255 19 Mlekarna dobro idoča, eksistenca anslgurana. zaradi seli tve ugodno naprodaj. Na slov v vseh posloval Jutra. 23351-19 Mlekarno s prostori za kuhinjo, na najprometnejši točki prodam. Gerbec. Gosposvetska 13 23359-19 Pritlične prostore fci se dajo z malimi ml stroški preurediti za lokal, event. tudi z ve* jim • skladiščem ali klet 1o. oddam. Novi trg 5-11 levo 23367 19 Posest Parcele v Št. Vidu 5000 kvdr. m prodam Stavbni material na me stu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr«. 23078-20 Stavbno parcelo odovod elektrika pro dam Poizve se Slovša Kolezijska 19 . 23123 20 Ugodna prilika! Naprodaj trgovska hiša lobro vpeljana z 8 sob« mj ob glavni cesti v ln -lustrijskem kraju. Elek trika vodnjak, vrt. vse dobrem stanju. Nasl. vseh poslov. Jutra 22572 20 Tovarno za bučno olje stanovanjsko hišo, dobro vpeljano, lepo donos, kapaciteta 450 kg olja v 12 urah, prodam ali pa tudi stroie same, radi starosti in bolehnosti za res ugodno ceno. Potreben kapital 450.000 D.n. Dam tovarno tudi v naiem. Dopisi na Tovarno olja, Maribor. Ta borska. 22481-20 Njiva pri sv. Križu cca *000 kv. m pripravna za vrtnarja, kamnoseka ali stavbišče, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 22984-20 Krasna velika hiša vsem komfortom, 15 mi nut od centra Maribora, ve lik v -----' zidanje adi selitve pod vrednostni ieno naprodai. Ponudbe na ogl odd. lutra pod šifro »Dobro naiožen denar«. 22944-20 V Šoštanju naprodaj v dobrem sta nju nahajajoča se se demstanovanjska hiša pripravna tudi za vsako večjo obrt ali manjše ndustrijsko podjetje. H ša stoji sredi mesta in ima precej obširen vrt ki se bo prodal ločeno i.li skupno s hišo naj višjemu ponudniku. T.avna ustna licitacija bo 10. oktobra 1938 oh 10 uri dopoldne v ob činski pisarni v Snšta nju. 22593-20 Komfortno hišo novo večstanovanjsko, do nosno v bližini centra ku pim Plačam v gotovini. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do 600.000«. 23189-20 Kupci V Vašem interesu je, da se pred nakupom hiš, vil, po sestev itd obrnete na reali tetno pisarno ADAMIČ Liubljana, Gosposvetska Strogo tajno in solidno po slovanje. Brezplačne infor macije. 23239-20 Parcele pri bežigrajski šoli napro daj. Pojasnila daje čuva Stadiona. 23286-20 3—4 stanovanjsko novozidano hišo donosno 20—28.000 din — kupim. Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Gotovina 150.000«. 23218-20 Kupim malo hišo m nekaj zemlje v okolici Liubljane ali pa v bližin Novega mesta za ceno 20— 30.000 din. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod iifro »Novi dom«. 23226-20 Obiščite naš vsakoletni Mestni trg 26 — Stritarjeva 1-3 A nt. Krispcr, Ljubljana Gostilniško hišo enonadstropno zelo pro metno prodam. Ponud be na poclrui. Jutr« v Mariboru pod »390«. 23393-2U Novo hišo enonadstropno, &stano vanjsko prodam Studen ci prt Marlhoru. Kralj Matjaževa 25. 23385 20 !£nonadstropna dobičkanosna hiša Mariboru Je na prodaj. Ponudbe na podr Jutra v Mariboru pod >Dobra kupčija « 23394-20 Vila 4 sobami, kuhinjo, shram bo, 2 kletmi in lepim vrtom ugodno naprodaj. Naslov. Vlager Jožef, Petrovče št. 30 pri Celju. 23376-20 Prodam posestvo 40 oralov, celjska okolica, gostilna, dobava gline za to \aino, 2.000 hmelja, 20 ora iov gozda za sečno, vino-giad, pridelek 4.000 litrov vina. Posestvo leži ob bano-vmski cesti 2 km od kolodvora P.'ii«nila Rustja, Ce , Dečkov trg. 23381-20 Hišo s trgovskim lokalom, k stan. trUobna ln 2 stan. enosobna s kabinetom, ter vsemi pritiklinami, prodam za 420.000 din Leži v severnem delu Ljubljane m ima bodoč nosi; PRISTAVEC Franjo. realltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva 4a 23397 20 Vila komfortna, s centralno kurjavo, plinom, garažo velikim vrtom z baze nom pod ugodnimi pla Silnimi pogoji na pro daj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 23335-20 Hišo rinadstropno, novo, so lidno grajeno. krasna sončna lega, prodam Cisti donoi 81 000 din Cena 1,400.000 din Nasl v vseh posloval. Jutra. 23336 20 Kupim parcelo oi roti kvdr. m ns l'o jg. Šiška 302. pri šoli 23343-20 Dvosob. stanovanje 3 kabinetom sončno pri garnizijskl bolnici Kodt ijevo. Povšetov« ulica 50 s 1. novembrom oddam 23111-21 Enosob. stanovanje v Rožni ulici 21 pri Sv. •Jakobu oddam s 1. no vembrom. 23180 21 Trisob. stanovanje na B!eiweisovi c. 11, 11. oddam novembra ali pozneje Ogleda se od 11. do 12. ure 23183 21 Trisobno moderno stanovanje z vsem komfortorr se odda zj november. Ogled od 3 do ? ure pop. Sv. Petra cesta 24-n. 23169-21 4 stanovanja po 2 sobi z vsem komfortom, oddam v novi hiši l. novembra. Celovška 22 (Morbacher). 23207-21 Enosob. stanovanje oddam 1. novembra. Mil-činskega 69. 23227-21 Vinogradno posestvo in manjše posestvo blizu LJubljane kupi Društvo posestnikov v Ljubljani Salendrova 6. Navesti Je opis s ceno. 23342-20 Velika trgovska hiša dvonadstropna, v sredini Celja, z velikimi skladišči na prodaj. Ugodna naložitev kapitala. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Mesto Ce lje.« 23383 20 Nova hiša moderna, visokoprltlič na. zidana, elektrika, studenec, velik fadonos-nik ln vrt v bližini postaje Slivnica zelo poceni na prodaj. Pripravna za vpokojenoa. In formacije: Maver. Nasipna 79. Pobrežje pri Mariboru 23384 20 Stavbena parcela na Mirju ugodno naprodaj. Poizve se v Bohoričevi 8. 23340-20 Naročniki »JUTRA« ao imraml b 10.000 Dtn. Enonadstropno hišo novo zgrajeno, v sirovem staniu, 7 min. od kolodvora prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23217-20 Hišo z vrtom kupim proti mesečnemu odplačilu, na oiji periferiji. Prevnem hipoteke. Event. v najem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »V Ljubljani 227«. 23306-20 Trgovsko hišo z več loteali ln stanova nlem. v sredini mesta na prodaj zw 900.000 din. Polovica hipoteke. Jančar, Sv. Petra c. 27. 23329-30 Samsko stanovanje v sredini mesta se odda s I. novembrom. Nalsov v vseh poslovalnicah lutra. 23165-21 Stanovanje 3sobno komfortno v no vi hiši Za 1- november oddam Naslov v ogl. od delku Jutra. 23164-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom oddam. Po jasnlla Laurih. trafika Celovška, nasproti stare mitnice 23171-21 Stanovanje moderno, komfortno v I. nadstr. n« novo po slikano oddam takoj. — Informacije trafika p«sa Sa. 23178 21 Dvosob. stanovanje s centralno kurjavo in plinskim štedilnikom oddamo s 1. januarjem 1939. Dvigalo Podrobnejše informaciic daje vsak delavnik med urad nimi urami od 8. do 12. ure Vzajemna zavarovalni ca v Ljubljani. Miklošičeva cesta št 18. (Telefon 25-21 in 25-22). 23228-21 Lepo stanovanje dvo- do trisobno event. vrtom, takoj ugodno oddam stranki, ki hoče biti sama in ljubi mir. Pot na Rožnik 2. 23298-21 Dvosob. stanovanje oddam v novi hiši. bližini kolodvora no. informacije: Tyrteva 1. Med Košir, 23311-21 Stanovanje sob in pritiklin, oddam takoj. Dolenjska cesta št. 48 pri Rudniku. 23223-21 Trisob. stanovanje iscm komfortom, oddam 1. novembra za Bežigradom Informacije Bežigrad, št. : pritličje. 23305-21 Dvosob. stanovanje xid<;m v Rožni dolini cesta VIII. št. 27. Ogled >d 10. do 12. 23314-2i Stanovanje soba. Kuhinja, priUkU ne. takoj oddam za 180 din. Jurčkova pot 55 v Ljubljani. 23365-21 Enosob. stanovanje za eno ali d e ot-ebi takoj cddam ali pa s 1. novembrom. Ollnce. ce sta XIII. št. 6, tik po staie cestne železnice. 23331-2! Tričlanska družina državnega uslužbenca, mirna, išče za november stanovanje 1 sobe 1 kuhinjo s pritiklinami v bližini Tabora. Dopise n« ogl. oad. Jutra pod »Točen in reden olačnik.« 23006 21a Sobo fa malo kuhinjo čisto išče ena oseba. Ponudbe pod šifro »Cel da» odsotna" na ogl. od. Jutra. 23292-21* Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. odd 3 s 1 novembrom Hranilni in posojilni konzorcij. G* Jeva 9. 23349-21 Stanovanje 3 sob shramba, balkon, oddam s 1. novembrom. Frankooan.ska 23. tik go renjskega kolodvora. 23348 21 'iHMilL Opremljeno sobo ; posebnim vodom, oddam takoj. Naslov v vseh >Dsloval. Jutra. 23069 23 Čedno sobo a elektriko ln uporabo kopalnice t ud! z zajtrkom odd3m solidni sta rejši osebi Vprašati P'Xl I'oceni ln stalno na ogl odd. Jutra 23132-23 Stanovanje 2—3 sob pritikline za tri odrasle osebe, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Redna stranka«. 23219-21a Enosob. stanovanje komfortno ev. s kabinetom ali kopalnico, čisto, s >nčno iščem v mestu za takoj ali pozneje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drž. upokojenka« 23094-21a Stanovanje eno ali dvosobno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dvoje«. 22949-21a Čisto sobico po možnosti s štedilnikom, za starejšo kuharico, kt bi bila čez dan odsotna iščem najra-e v bližini Sv. Jakoba dr, Frančiškanov. Eventuelno tudi kot sostanovalka pri čedni pošteni osebi — sostanovalki Ponudbe na og>. odd. Jutra pod šifro »Za pridno kuharico«. 23172-:ia Dvo- in trosobno stanovanje Kidam. Naslov v vseh ->osloval. Ju ra 23317-21 Trisob. stanovanje rConUortno s kopalnico m \semi pritikii.-iajni, xidam na Mirju, vogal M»rmontove in Jadran ke ulice. Poizve se na Uvbišču vsak dan od . do 2. ure. 23319 21 Dvosob. stanovanje kabinet, soinčno. »rt, ddam s 1. nov., poleg nove šole v Zg. Sliki. Vprašajte pri »Na Na. na Tyrševi 12. 23321 21 Dvosob. stanovanje kuhinje ln 1 enosobno 3 kuhinjo ter pritikline oddam s 1. novem. NVislov v \M?h posloval. Jutra. 23324 21 2-sobno stanovanje v podpritličju V Tobačni ulici 14 oddam s 1 novembrom. 23350-21 Komfortno stanovanje dvosobno, s teraso, plinom oddam 2» novem ber. Cesta v Rožno dolino 26-1. „. 23357-21 Enosob. stanovanje ah veliko sobo z štedilnikom išče mirna ženska. Pri tličje ali kietno v mestu predpogot. Ponudbe na ogi. odd. lutra pod »Sama«. 23199-2la Dvosob. stanovanje ali enosobno s kabinetom išče tričlanska družina za november, ponudbe na oel oddel. Jutra pod šifro »Do "0<<- 23202-2U Opremljeno sobo lepo sončno oddam. — Devinska ul. 8 (Kolezi-ja) 23136-23 Gospodično rejrruiu z vso oskrbo no nizki ceni. Osoje 3 I. nad. srednja vrata pod Gradom nad Sv. . Naslov v vseh pošlo-vainicah Jutra. ^ ^ Opremljeno sobo s souporabo kopalnice in posebnim vhodom oddam takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ^^ Tisoče zahval prejema »M©RANA« Kletno stanovanje enosobno, suho oddam s 1. nov. starejši stranki do dve oseb. Sta^ nlčeva 21. Vprašati od 13 d° 16 23354-21 Lasje presta-nI^o" takoj izpadati-- IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU— ODSTRANI PRHLJAJ iu JACA IN HRANI LASNE KORENINE • POŠILJAMO P.O POV2ETJU-STEKL.n!N jC - Trgovina z železnim* na veliko in malo Zagreb - Petrinjska ulica 3* Veliko In dobro sortirano skladišče štedilnikov in peči po najsolldnejših cenah. Zahtevajte prospekte! Nedelja, 2. X 1938. 18 »JUTRO« SL 229. NEGA LEPOTE Šminkati se treba znati! FARDS PASTEL Ali ni to največja umetnost žene? Predvsem je treba znati izbirati šminko. V presenetljivi izberi šminke PASTEL boste našli, milostiva gospa, ono nianso, ki zares odgovarja Vaši polti. Svetle, nežne in baržunaste šminke FARDS PASTEL Vas bodo navdušile. BOURJOIS Parfttmeur - Paris Opremljeno sobico oddam. Beethovnova nI. 15. pri hišnici. 23177-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam eni ali dvema osebama. Poljanska cesta 41-1. 23146-23 Malo sobico s posebnim vhodom ev. s hrano oddam takoj edino gospodu ali dijaku. Poizve se pri hišniku, Medvedova cesta 5, nasprot gor. kol. 23182-23 Dve veliki sobi za poslovne prostore, odda Vokcč ,Krekov trg lO-II. 23320-23 Dve opremljeni sobi souporab« kuhinje in kopalnice odda^m boljši stranki. Ponudbe prosim pod »šmartlnska« na ogl. odd. Jutra. 23131 23 Šiviljske pomočnice sprejme takoj modni a-relje Lesjak, Miklošičeva 16. 23323-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, oddflm takoj solidni go-lidni gospodični. Naslov v vseh posloval. ]utra. 23325-23 Sostanovalca sprejmem v čisto in zračno sobo blizu Taborja. Fiignar-jeva nI 13.-II. vrata 16. 23250-23 Kabinet etažna kurjava gorka, mrzla voda, kopalnica, posebni vhod oddam. Dvoržakova 6 visokopritličje. 23254-23 Posebno sobo prazno ali opremljeno oddam 1. novembra solidnemu gospodu ali gospodični. Cesta v Rožno dolino 52. 23260-23 Veliko sončno sobo moderno opremljena sepa-riran vhod z uporabo kopalnice oddam dvema osebama- Krojaška 5.-I. 23262-23 Slivovko, klekovačo, kajmak in druge Užičke proizvode nudi zastopstvo Adamič O., Ljubljana, Erjavčeva 4a. 23275-33 Elegantno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23289-23 Sobo oddam mirni osebi. Zelena jama, Bezenškova 32. 23214-23 Sobico oddam gospodu. Gajeva 9, II. vrata 9. 23213-23 Prazno sobo s posebnim vhodom suho, zračno, parket, elektrika, oddam 15. oktobra na Pru-lah, Sokolska 14. 23212-23 Sobo oddam dijakinji ali uradnici Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 23210-23 Sobo oddam 15. oktobra solidnemu gospodu. Krakovska štev. 11. 23220-23 Jurista zadnjih semestrov, vzamem v dvosobno garsoniero kot sostanovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skupen študij«. 23216-23 Prazno sobo lepo, s posebnim vhodom na Mirju oddam. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 23267-23 Sončno sobo opremljeno v vili, krasno, veliko v centru mesta oddam dvema osebama. Po želji z uporabo klavirja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23269-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama in posebnim vodom oddam na Celovški 66. 23256-23 Prazno solnčno sobo trogo separirono oddam -a november. Tobačna ilica 16, Vrteča. 23318-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom jn s kopalnico, event. z hrano oddam v Streliški ulici 22. 23326-23 Čisto, zračno sobo novo opremljeno, oddam in sprejmem v popolno oskrbo dve osebi. Istotam nudim do^ro primorsko hrano. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23300-23 Opremljeno sobo oddflm bakoj stalnemu uradniku v Maistrovi 14 23352-23 Sobo za dve gospodični s kopalnico in hrano oddam takoj nasproti Gorenjskega kolodvor«. Naslov v vsefc posloval. Jutra. 23358-23 Prazno sobo takoj oddam. Poizve se: Mlakar, šelenburgova 4. 23363-23 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom oddam na Celovški cesti 84. 23370-23 Lepo solnčno sobo popolnoma separirano, takoj oddam na Mirju štev. 29. 23330-23 Opremljeno sobo sončno, mirno, komod-no. s posebnim vhodom ugodno oddam solidni osebi Večna pot 29. 23337-23 Lepo sobo oddam s 15. oktobrom. Gregorčičeva ul. 17-a, n. nadstr. Ogled vsak delavnik od 13. do 16. 23338-23 Lepo veliko sobo z vso oskrbo, oddam dvema visokošolcema ali vlsokošolkama. Zrinjske-ga 7-1., nasprotj stopnic. 23396-23 Sobe išče Dva akademika iščeta sobo eventuelno z vso oskrbo za 15 oktober. Ponudbe z ceno na ogl. odd. Jutra pod »Tehnika«. 22999-23a Sobico ali kabinet iščem za nekaj ur na teden v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separlran« 23088-23a Gospod išče stanovanje pri samski vdovi ali gospe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama sem«. 23238-23a Sobo prazno z vso oskrbo 1-šče gospod z štiriletnim otrokom. Event. bi najel z samostojno gospo primerno stanovanje. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Dobra otroku.« 23312-23a Za stalno išče opremljeno sobo z lončeno pečjo, solidna v plačilu točne gospodična bivša poštna uradnica za 15. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sončna soba.« 23313-23.—, 1,000.000.—, 3 po 500.000.—, 1 po 400.000.— ifl 2 po 300.000.—. Poleg teh premij pa je tudi ogromno število dobitkov in sicer po 200.000.—9 40.000.—, 15.000.—, IOO.OOO.—, 35.000.—, 12.000.—, SO.OOO«—, 30.000.—, IO.OOO.— 60.000.—, 25.000.—, itd. 50.000.—, 20.000.—, V najsrečnejšem primeru z možno združitvijo premije in dobitka v V. razredu lahko zadenete na eno samo srečko Din 5,200.000. Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke lahko dobite pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih srečk, ki so skoro v vsakem večjem kraju. Pobližja navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Z nakupom srečk državne razredne loterije pomore vsak posameznik poleg osebnih koristi, ki jih je lahko deležen, narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji in invalidom, ker se razdeli čisti dobiček od prodaje srečk v gori navedene svrhe. hbhbm Kupujte srečke državne razredne loterije. Žrebanje se vrši 12. oktobra t. L CENE SREČK: cela Din 200.—, polovična Din 100.—, četrtinska Din 50.—. V najsrečnejšem slučaju je možno zadeti Din 3,000.000.—. Nikdo naj ne zamudi kupiti srečke že v I. razredu v kolekturi »Vrelec sreče«. — Vsak igralec ima možnost zadeti kak večji dobitek. — Srečke, ki so bile kupljene v kolekturi »Vrelec sreče« v 36. kolu so zadele veliko večjih dobitkov. — Poleg tega je zadela it. 32670 PREMIJO EN MILJON DINARJEV — kupljena v kolekturi »VRELEC SREČE«. Priporoča se: Glavna k&lektura državne razredne loterije moderna higiena ust C E H E 1 S E Kupite še danes propagandni zavoj 1 VADE M EC UM vvc&o zco uszco nm/zicusru, zcakn i 1VADEMECUM f^tsta, za, z^ DmlOr F (Ti zavoji bodo v prodaji samo omejen čas!) BRRHRH&EH — STOCKHOLfD Zaloga: COSMOCHEMIA, ZAGREB, Smičiklasova ul. 23. aktivnim in vpokojenim državnim uradnikom, državnim in samoupravnim nastavljencem, poročenim brez porokov, na večletno ugodno odplačevanje. Informacije daje naš pooblaščenec: FRANJO L.KLEMEN Ljubljana, Gosposvetska 10 BANKA I HRANILNICA D. D- I Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Vrelec sreče", Alojzij Planlnšek LJUBLJANA — BEETHOVNOVA 14 — TELEFON 35-10 ZA VSE RAZMERE atsfom, regulatorje, zatvomice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. S C H N EIT E R. ŠKOFJA LOKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference* — Zmerne cenel * V ^is-tec* ^ * * v » ^ ■ - - vi • '' V> ; • . • ' '• •■" .• "-j - 'v.-.;-.y?y f- M* ŠAZPIi Uprava Delavskega doma v Ljubljani razpisuje dobavo mleka za svojo kuhinjo za dobo 1. XI. 1938. do 31. III. 1939. DNEVNA POTREBŠČINA 40 DO 50 LITROV. Specijalni dobavni pogoji se dobijo v upravni pisarni Delavskega doma Bleiweisova c. št. 42. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 15. oktobra 1933 najkasneje do 11. ure dopoldan v pisarni Delavskega doma. Kavcijo v znesku 5% od ponudene vsote je vložiti najkasneje do 10. ure istega dne pri Mestni blagajni v Ljubljani. — Ponudbe se bodo odpir-'e v soboto, dne 15. oktobra 1938. ob 11. uri dopoldne v pisarni Delavskega doma v Ljubljani V LJUBLJANI, dne 1. oktobra 1938. UPRAVA DELAVSKEGA DOMA V LJUBLJANI Točno plačil] »Jutru« naročnino, varuj svofsem zavarovalnino! Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti al) barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-« -'ralnfca — Sv«IoUfct)n)»-. Parkete vseh vrst Izdeluje ln dobavlja po nizki ceni Leo Paulin tovarna parket in furnirja, parna žaga. PoŠta: Straža pri Novem mestu. .............♦>»»»»» I »v s mm* I Dežne plašče Sbalon svila, veterni suknjiči | obleke, perilo itd si nabavite naj-1 boljše ln najce-1 nejše pri Preskerju, Sv. Petra o. 14. Cunje Erojafike odrezke. stari pap;T. tekstilne odpadke, ovčjo volna govejo d lato (aravco). — trupi vsako tniiožlno ARBEITER, Maribor Dravska ul 15. iNSERIRAJ V „ JUTRU"! ACADEMIE SCIENTIFIQUE DE BEAUTE PARIŠ 376> RUE SAINT HONORE V*<> fV^V0^ I^^CREME ETERNELLE JEINESSE PUDER ETERNELLE JEUNESSE ZA AEVTRALNO KOŽO Academie Scientifique de Beaute, Pariš, eden najstarejših zavodov in višja kozmetična šola v Parizu pošlje v Jugoslavijo strokovnjakinjo-kozmetičarko zaradi konzultiranja z damami. . , , „ Damam se nudi s tem možnost, da se neposredno m brezplačno seznanilo z najnovejšim pariškim sistemom negovanja lepote. Pariška kozmetičarka bo dame predvsem seznanila z najnovejšo in uspesno nego gub s preparati „VIVORMONES" IN CREME HORMONYL VITAMINEE Obiske sprejema pri Parfumerija »NADA«, Ljubljana. Frančiškanska ul. 1., 4. in 5. X. Prosimo za predbeležbo obiskov pri gornjih tvrdkah. Drogerija VRTOVEC, Celje, 6. X. Drogerija M. RANC, Maribor, Gosposka ul., 7. in 8. X. ■ ; gjSflSečtte placuf norcctnnc paru; svojcem xava*£>vahiino t j r . .v Zahvala smrH as e ^^^^^^^^preMOi Franceta Dolenca LESNEGA INDUSTRIJALCA se z neprimerno požrtvovalnostjo ves čas bolezni zavzela zanj, c. sestri usnuljenki, cc. aunovscmi teko Mn^fr^sK ^ pokojnika. Zahvaljujemo se vsem gg. govornikom za pnsrcne poslo-Stae besede pevcem iz Preddvora in sokolskim pevcem za v srce segajoče zalostinke in slednjič Tsem ^egovim številnim prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremljali v njegovi pos,ednjidonu žalujoči ostali INSERIRAJ V WJUTRUMJ * %!" !" ")">!"+')&)$! !"!"!"!"7 !"! """ "!PUP7UUP7 Nedelja, Z X, 193& 20 ->JDTRO< ŠL 229. ZAKAJ samo biološka nega lepote s Schroder-Schenke ? ker so to najstarejše, na-£iaiO ravne in zajamčeno zares uspešne metode negovanja lepote. CISTO POLT brez mozoljev, sojedcev, maščobno se bleščečih jamic, ove-nelosti kože in znakov staranja dosezate samo z biološko kuro za čiščenje obraza. Garnitura din 120. ZA PREHRANO KOŽE in zoper drobne gube samo Pasta Regis! Dovršeno negovane dame jo dobro poznajo, a mi izdamo tudi Vam njihovo »tajnost lepote«. Din 18.—, 36.—, 40.— in 60.—. RAZŠIRJENE ZNOJNICE (PORE), maščobo in ogrce odpravlja man-deljno mleko »Asiami«. Odstrani obenem tudi šminko. Izdatna steklenica din 50.— in din 30.— SUH OBRAZ poživlja in pomlajuje črte obraza voda iz kumaric. Odlično odstrani tudi šminko. Steklenica din 50.— in 30.—. GUBE POD OČMI (vrečice) izginejo z uporabo dragocenega olja »Mu-skelol« najmodernejše in najuspešnejše. Steklenica din 45.—. NEPRIJETNE DLAČICE na obrazu odpravi skoienino vred »Rapidenth« Garnitura din 50.—. Zahtevajte brezplačna navodila in naše velike ilustrirane kataloge! # Razvitje grudi # Okrepitev grudi Intimna higijena žene # Zaščitna # sredstva m Stezniki in pasovi Parf.in kozmetika »OMNIA«, oddelek I'2, Zagreb, Gunduličeva 8, visoko pritličje. Pošljemo tudi po pošti proti naplačilu poštnine. TELEFON 97-67 iHZfllS* OBČINA KRIŽE v srezu kranjskem razpisuje pragmatično mesto m tajnika. šolska izobrazba: mala matura. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »JUTRU« pri tej občini. UPRAVA OBČINE KRIŽE, dne 29. septembra 1938. ZO LC KAM E NCKE in bolezni želenega mehurja dobite pri glavnem zastopniku: LEKARNI PRI SV. IVANU Kaptol 17 — ZAGREB — Kaptol 17 Prospekte o zdravljenju pošiljamo zastonj. Varuje sp imitacij. reg. S. br. 27870 HALO! — VINARSKA IN KLETARSKA ZADRUGA V METLIKI — ima že na razpolago siovo pristno portugalko vabi kupce, da se naročijo, dokler traja zaloga, cene nizke. ZADRUGA Trgovskega potnika za Ljubljano, Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko, s šoferskim izpitom, največ 35 let starega, išče tovarna mila in kozmetike. Ponudbe z natančnim življenjepisom poslati na »Publicitas« d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Kaucija«. Enodružinska vila s 7 sobami, centralno kurjavo, vsem kom-fortom in vrtom v bežigrajskem okraju se vsled preselitve ugodno PRODA. Naslov pove Aloma Company d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 2-1. Klavirji planini Warbinek so prvovrstne kvalitete, vredne cene krasnih instrumentov. Konkurirajo vsem znanim Inozemskim tvrdkam. Izredne tonske lastnosti ln trajnosti, ki so plod dol-goetne izkušnje v izdelavi klavirjev, preseneča. Izposojevanje po najugodnejših pogojih. Warblnek tovarna klavirjev LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 4 pri Frančiškanski cerkvi. FORTUNA Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico! REŠITELJ MALE OBRTI in STRAH NAŠIH KONKURENTOV! Din 6.800.— »Mizarski merster Kah-ne Višnja gora sporoča: Ko' srečni posestnik »Fortuna« stroia model B se Vam na|-prisrčn«je zahvai)u;em za Vašo promptno in solidno postrežbo. Zagotavljam Vam moic vsestransko priporočilo.« PETER ANGELO d. z o. z. stroji za obdelavo lesa LJUBLJANA, Tyrševa 36. AIVECJEDOM&CE ST ROČNE TVRTKE mm mHI KR.4M3R5R1 DOBAVITELJ > NIKOLIEEVA. 10. IA DEŽEVNO JESEN 1937—18822 Močni moški nizki čevlji za štra-pac. izdelani iz govejega boksa, z močnim elastičnim gumijastim pod-piatom. Izdelujemo jih v črni aH rjavi barvi. 4767—67711 čevlji za delavca in kmeta iz močne mastne krovlne z neiv.z:it,)Jl-vim gumijastim podplatom Namenjeni so za štrapac, ker Vam njihova široka oblika omogoča luhko in udohn° hojo. 97977—676 Guma Je edini materijsl ta izdela, vo obutve, ki ne propušča vode. Delavec, ki opravlja svoje delo na polju, v gozdu, v kanalu ali na cesti, ne more biti brez teh škornjev. Moški galoši lz črne lakirane gume so prav trpežni, udobni, pa poceni. Po dežju in blatu varujejo noge prehlada. propagandista, kot stranski poklic v prostem času, z bivališčem v vseh večjih mestih Jugoslavije, IŠČE večje kemijsko podjetje. — Izčrpne ponudbe pod 50910 poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Ne oklevajte pri izbiri čistilnega sredstva! Temveč zahtevajte pri nakupu n To je prvovrstno in ceneno čistilo domače proizvodnje, katero sijajno očisti vse kovine, štedilnike, točilne mize, porcelan, vso kuhinjsko posodo itd. itd. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh! TEHNIČNA MAZILA (MAŠČOBE IN SLIČNO) KOLOMAZI ITD. Inserirati v „ imaio «V.\vV *• / . t ■ ■ - ■ J ** -- ; i Izdeluje in prodaja: HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA D.D. ZAGREB, Radnlčka cesta 29. Tel. 23-255 1 23-256 ZEMUN. Tvornlčka ul. 70. tel 37 317 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobrosrčni in iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, gospod nton Huncic POSESTNIK IN LESNI TRGOVEC danes ob 3. uri zjutraj po kratki mučni bolezni umrl na Jesenicah v najlepši moški dobi. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 2. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, iz pokojnikove vile na Jesenicah, Železniška ulica. JESENICE NA GOR., BLEJSKA DOBRAVA, 1. oktobra 1938. MARIJA, mati; K ATI, soproga; brat,,sestre in ostalo sorodstvo. .Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra«, Stanko .ViranL - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je fidgovoreiLAlojz Novak, .—..Vri X Ljubljani