3 številka.
Ljubljana, v četrtek 4. januvarja. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI »
■h»ja vsak dan cve^«r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman ca avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden uesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brec pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina znaSa. Za osna ni la plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., č> se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu fit. 12. upravniitvn naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Sicilski nemiri.
Italijanska vlada ali prav za prav cela država ne nabuja v velekritičoem položaju in najbolj optimistični rodoljubi ho v strahu za bodočnost domovine. Troina zveza in nje posledica, velika vojska, naložila je v gospodarskem oziru itak ne preveč trdni Italiji velikanska bremena, ki so postala ue-zmagljiva v tistem treootku, ko je francoski kapital odrekel svo|o pomoč in se je italijanskim izdelkom zaprla francoska meja. Od tedaj so italijanske finance čedalje bolj propadale, d« fic t je strahovito hitro rasel in kralj je, hoteč preprečiti državni baokerot, moral poklicati na vlado starega Cnspija, jedinega moža, ud katerega je pričakovati, da bo morda zmagal razo.* težkote in reftil domovino.
F nančna kriza pa ni jedina nevarnost, ki preti Italiji. To svedočiio na otoku Siciliji nastali nemiri, kateri so tako veliki in grozni, da jih je Brneti po vsei pravici imenovati revolucijo tembolj, ker bo naravnost naperjeni zoper vlado in zoper jedinost Italije
T«> revolucionarno, vedno večje dimenzije do-bivainče gibanje je nastalo iz nezuosn h gospodarskih razmer, katerih sicer ni zakrivila zielinjena Itali;a, za katerih odpravo pa ve der ni ničesar storila, narobe, |ih ie Se poostrila. Na Siciliii je ves svet lastnina posamičnih veleposestnikov in sicilski kmet je tak revež, Sivi tako slabo, da se sme trditi : v primeri a sicilsktm kmetom ima nsJBiroroašnejši kraški kaižar sibaritsko ž vljenie. Povprečni zaslužek sicil tiktga kmeta za 15 ur traiajoče delo znaša 15 do 20 kr Tega zaslužka pa ne dobi vsega v gotovini, ampak deloma v naturabjah, katere mu posestnik čim dražje more saračuna Iz ostankov mora pa plačevati primeroma velikanski državni davek in vrh tega Se po več sto procentov znašajoče občinske pi.iklade in pa neizmerno visoko užitmno Kuko strašna revščina je valed teh razmer nastala, si lahko mislimo. Nič boljše kakor kmetom se godi delavcem v žveplokop'h. Tudi ti so last po«atničn;kov, ki izrabliajo del«vca in ga odirajo na nečuven način. Te razmere so prouzročile, da je sicilski kimt pre ■topil V tabor socialistov in anarhistov Potisnilo ga je v ta tabor obupanje. Uvidel je, da država zanj ničesar ne Btori, nego vedno le no* h dajatev od njfga tirja; uveril se je, da je za časa Bourbonov ■icrr tudi bil le suženj poseatnikov, da pa je vender dosti laglje iu bolje izhaial, nego sedaj, da torei od jedinstva države in nje meioamdue veliave nima ni-kakega dobička, ampak le očitno škodo — in to spoznanju ga je navdalo z obupnim pogumom, da je začel demonatrovati, napadati, moriti iu požigati.
Na Siciliji vladalo sedaj naravnost anarhistični oduošaji. Diu na dan se poroča o velikih izgredih, o groznih umorih tavnih iuukcnonariev, zlasti davčnih in carinik h uradnikov, o velikanskih požigih in o celih bitkah mei kmeti in delavci na jedni, ter vojaki in orožniki na drugi strani. S<ciIski proletarijat je prešinila silna strast, umč-ti vb- kar obstoji, in K zdivjano pohlepnostjo se je lotil tega poa>a. Vlada je v največji zadregi in si ne \e" pomoč*. Skrbela ie pač za izdatno pomnožitev voiake in zaukazala, da je z« vsako ceno vzdržati mir in pokoj, ali s tem je bore malo pomagano in le za h<p. Pred vsem je potrebna pomoč na gospodarskem polju. Javlja se sicer, da hoče vlad* odprav ti izvoznim« na žveplo, utesoiti porabo otrok za delo v žveplokopib, zaukazan izplačevauje zaslužka v gotovini iu ustanoviti neke vrste jiosojiln ce, kakor tudi na državne troske lačeti večja javna dela, sli to o-tane najbrž vse le
na papirji, ker bi te reforme prouzročile toliko tro-škov, da bi jih državna blagajnica nikakor ne zmogla. Crispi je pri nastopu vlade naravnost povedal, da je mogoče finance sanirati le če se na jedni strani kar največ Štedi, sa drugi pa pomnože davki. Sicilsko revolucionarno gibanje je nedvoumen dokaz, da je slednje absolutno nemogoče, da bi vsako povišanje davkov prouzročilo državi jako nevarno gibanje in zato nimamo vere, da bi se Cri-spiju posrečila stavljena naloga, pač pa nas sicilski nemiri prepričujejo, da za Italijo ni druge rešitve, nego da se odpove politiki velesile, da se odreče militarizmu in da zapusti stališče, na katero se je postavila napram evropskim velesilam. Prej ali slej se to zgodi, morda šele po bankerotu, zgodi se pa gotovo.
Primorsko razmere.
(Govor poslanca V. Spinclda v 255. seji drž. zbora dne 15. decembra 1. 1.)
(DaUe.)
Gospoda moja! A^o zahtevamo kako šolo, smo panslavisti, agitatorji itd Citirati ni treba v dokaz, kaki izrazi so se rabili v drugih številkah, kako postopajo naši, dobre ljudi imenujoči se sodeželani. Ta list rekel je v neki drugi številki, naj prebivalci dra. Laginjo, mene in druge slovanske poslance, če pridemo v kako slovansko vas, z brcami preženejo.
9V Istria", cficijozno glasilo avtonomnega deželnega oblastva, oblastva dežele, v kateri sta dve tretjini prebivalstva slovanske narodnosti, imenuje Slovane pogost orna tolpe barbarov, uskokov i. t. d. Zlasti slovanske duhovnike psuje in napada, samo zato, ker so Slovani, ker slovanski čutijo in se za narod, ki toliko trpi, potegujejo.
Ne grde jih pa samo listi, nego tudi c. kr. funkcionarji. Precej visoko stoječ funkcijonar rabil je pred kratkim besede „Porebi di Preti-, ne da bi mu bili dali duhovniki v to kak povod. Drug, še viS|i funkcijonar rekel je — kakor so mi priče po-v dale in pismeno potrdile —: „Non ste teoir coi preti, percl e i preti vi meneria in cattiva strada". Tako je govoril najvišji funkcijonar na Primorskem neki slovanske občine deputaciji o duhovščini, ki je jed ni vzdrževatelj morale v deželi.
Okna Puljske čitalnice — to utegne gospodu grofu Franu Coroniniju biti drago slišati — so bila že večkrat z velikimi kamni pobita. Okna v stanovanji kurata L -goviei v Kopru so bila pobita in sicer pri pet ur trajajoči demonstraciji, vršivši bo pod okni c  kr. političnih in sodnih oblBstev.
Informirajte se pri njem, a ne pri sokrivcih ali celo pravih krivcih.
Tarški župo k Koraca in V šnjanski Župnik Močibob bila sta v lastni svoji hiši že mnogokrat v smrtni nevarnosti. Jednemu so nasprotniki na okna streljali >n vrata pobili, drugemu pa kamna v stanovanje metali in hišo njegovo oblegali. Zadnji čas se tudi zoper Pazinsknga župana in namestnika dež. glavarja odvetnka dra. Dukić* zlasti po noči demonatruje, tako, da se dr. Dukić ne upa po noči na ulico. Kriva so tega c. kr. oblastva, sakaj demonstracije so se zopet začele, odkar je v Paznu znani vitez Scbvrarz.
Dr. Dukič se je radi tega pri namestništvu in pri tnimsterntvu notran|ih opravil pritožil, ali ta dva oblastva sta pokazala tako nonkuranco, da se je Dukič odpovedal kot d- ž glavarja namestnik. Na-mestuištvo mu je pač sporočilo, da se ne sme odpovedati, ali on neče svoje odpovedi preklicati. V
11 1 1 • 1- :..      . _____!s
dveh političnih okrajih se je lani govorilo, da je za glavo dra. Liginje obljubljena talija 3000 gld. Prič za to je dovolj. Zapisane je imam. Orožniki so to javili predpostavljenemu jim oblastvu in tudi okrajnemu sodišču. Na neko zadevno vprašanje je okrajno glavarstvo odgovorilo, da ničesar ne \e o tej stvari.
C. kr. državno pravdmštvo v Rovinju je na nainanilo okrajnega sodišča odgovorilo, da tu ne gre za hudodelstvo, katero je uradnim potem preganjati.
Najprej je torej treba ubiti, potem je hudodelstvo še le storjeno, morda pa tudi ne. Da pa se take reči ne dogajajo samo pri nas v Istri, evo za to dokaza. Prijatelj mi je dal „Deutsches Volka-blatt* z dne* 5. junija I. I., v kateri številki je na-tisnen dopis s Primorskega, kjer se pripoveduje, da se je izid občinskih vol te v Tržaških 4. volilnega razreda t Gorici praznoval, in se potem pravi: Da pa Be je zmaga Se sijajneje praznovala, treba je bilo kako socijalno visoko stoječo, avstrijski mislečo osebo inaultirati in provocirati. V to je bil izbran grof Žiga Attems, potomec starodavne rodovine, ki si je za deželo pridobila velike zasluge. Ko se je grof Attems tisti dan vračal v svoj, zunaj Gorice ležeči grad, pridrvilo se je za njim od židovskih liberalcev najeto krdelo izprijencev. Ti so grofa na najpod-lejši način psovali in mej drugim kričali „da bi bilo vse avstrijsko misleče ljudi ubiti" ter proslavljali Italijo. Vrh tega je gref Attems dobil še mnogo pretdnih listov, v katerih se mu grozi z opustošenjem velikih njegovih vinogradov, če ostane še nadalje „austriacante".
Slišal sem, da je grof Attems vse to in še huje reči izrecno potrdil. Tudi govori, katere je bilo pred kratkim slišati v Goriškem občinskem za-stopu, zlasti govor dra. Marauija — mož je javno govoril, zato je pač dovoljeno imenovati ga — kažejo jasno, kako se govori in hujska zoper Slovane, kako se ti obrekujejo, kako sovraštvo se proti njim propoveduje in to radi stvarij, ki niti dokazane niso.
V zvezi s tem so tudi poulične demonstracije. O posamičnih teh demonstracijah mi ne kaže govoriti, zlasti ker so bile že omenjene v raznih govorih in interpelacijah. G kr. vladi pravim pa le to: Vprašajte slovanske deželne poslance isterske, kaj se jim je l. 1863. v Poreču zgodilo in kako se jim godi od tedaj sem v deželnem zboru iti zutiaj njega, zlasti če v zbornici hrvatski ali slovenski govore; vprašajte slovenske občinske svetnike in deželne poslance Tržaške, kako se jim godi, če se potegnejo za slovensko zadevo, vprašajte razne Hrvate in Slovence, kako se jim je godilo, če so zadnji čas prišli v Poreč, v Koper, v Vifiar, v Oprtali itd., vprašajte Buzetskega župana, kake poulične demonstracije so se proti njemu in proti njegovemu uradu priredile in kako so tedaj postopala c. kr. oblastva, vprašajte Buzetskega župana in Bu/etskega župnika-dekana, kako se jima je godilo, ko sta prišla k okrožnemu sod šču v Rovinju zaradi omenjenega napada na neko procesijo, vprašajte duhovščino OprtaljBke dekauije, kake poulične demonstracije so se proti nji uprizorile v Oprtlju dne 15. aprila 1891., vprašajte bivše ondotne duhovnike Jelušića, Sćutea, Frul ca in Topolovškega kapelana Knavsa; vprašajte duhovnika Bottegara in Štefa-nutt'ja, kako je okolo 600 oseb dne 8. maja 1891. v Bujah demonatrovalo in kaj se je vse proti njima pripravljalo; vprašajte duhovnika Ptašinskega, kako ae je I. 1860. proti njemu demonatrovalo v Poreču; vprašajte tega duhovnika in župnika Gorca, kake
demonstracije so se v Velikem tednu 1. 1891 proti njima v Poreču pripravljale; vprašajte župnika Koraca in Močiboba, kako se je proti njima v Taru in Višnjanu demonatrovalo; vprašajte župnika v Bocn in njegovega kooperatorja, kake demonstracije se že leta i o leta proti njim uprizarjajo; vprašajte kura ta L->gov>da V Kopru, kako ne je proti njemu demonatrovalo v Vižnadi in v Kopru, nekega dne, kakor že rečeno, celih pet ur in to pred okni c. kr. oblaBtev, ne da bi bila ta kaj storila zoper veliko mootico demonstrantov. Poznam, gospo la moja, ulice, poznam poslopje oblastev in kuratovo stanovanje. Vprašajte Se druge Hrvate in Slovence v Kopru, zlasti nekega učitelja, potem profesorje in dijake, kako in kolikokrat se je proti njim demonstrovalo.
Pred kratkim pisal mi je jeden teh profesorjev, da je nastal mir, odkar zboruje drž. zbor. Malo so tam torej vender v strabu, kadar zboruje državni zbor. Vprašajte urednika lista „Naša Sloga" in druge Hrvate in Slovence, ki so bili dne 28. avguata 1892. v Paznu, kako se je proti njim demonstrovalo; vprašajte dr. Maudidi, kako se je proti njemu demonstrovalo, ko je to poletje po službenih opravkih tja prišel; vprašajte hrvatske izletnike iz Senja, kake demonstracije so se proti njim priredile ua Krku, ko so to poletje tja prišli. Po ulicah in sploh povsod se demonstruje zoper tiste, ki hrvatski ali slovenski čutijo, ki ne pripozoavajo, da so primorske provincije italijanske provincije in ki so na poti isvršitvi iredentovskih idealov.
Sedaj pa prestopim k iredent zmu in kar je ž njim v zvezi. Ker bo etvar nekoliko daljša, prosim potrpljenja, gospoda predsednika pa dovoljenja, da čitam citate. Prej pa oaj omenim, da ne maram posegati v zasebno življenje in da ne dolžim itali janskega naroda v celoti. Želim Bamo, da si naredi visoka zbornica pristno sliko o razmerah na Primorskem in da se tudi vlada informira, ker imata zbornica in vlada pravico in dolžnost, poznavati razmere v posameznih provincijah tako glede na narode, kakor glede na drŽavo in na vladarja ter varovati interese narodov, države in vladarja.
Šolska družba „Pro Patria" je bila razpuščena zaradi govorov na njenih zborih. Meato nje se je ustanovila druga šolska družba .Lega uazionale" s povsem jednakimi pravili in v povsem jednak smoter kakor „Pro Patria", ne glede na to, da društvo ne usta.iavIja samo š)l v varstvo italijanske narodnosti, ampak zlasti šole za poitalijančevanje slovenskih in iuvatrtk.li otrok. V teh šolah aa kar očitno politikuje.
Meseca januvarja 1893 so se v LoČniku pri Gorici vršile občinske volitve. Takrat se je očitno govorilo o stranki „Legini" in mej drugim se je reklo, da ima „L 'ga" dovolj sredstev za borbo zoper avstrijski misleče Slovane. To je treba dobro zapomniti. Po mnenji LegiBtov je borba zoper primorske Slovane identična z borbo zoper avstrijsko misleči del prebivalstva. (Čujte! Čujte!)
V kniigi profesorja dr. Benuttija „Manuale di geografia, storia e Btatistica del Ltorale" in v knjigi že prej omenjenega Karla de Francescbi se imenujejo Slovani „strauieri". To ima svoj pomen. V knjigi drugo imenovanega moža na str. 7., 8. in 9. uvoda b8 imenuje Italija ,občudovan>a vredna mati Istre, Trsta, Gorice in Gradiške." (Čujte! Čujte!) Attilio Brunialti skuša v Bvoji knjigi „Gli čredi della Turcbia", Milano 1890, v četrtem poglavji dokazati, da bo Avstrija Trentin in Primorsko odstopila Italiji in da mora, dokler se to ne zgodi, z Italijani v tej deželi prijazno ravnati, kakor se tudi res ravna. Govorim spmo o Primorskem. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notritiije <ležcle.
V Ljubljani, 4. januvarja. De zvini xborl.
Včeraj   začeli   bo   zborovati   deželni zbori is te rs ki, Tržaški in gorenjeavstriJBki Deželni glavar isterski pozdravil je poslance samo v italijanskem jeziku. Kot vladni zastopnik pozdravil je okrajni glavar Eiluscheg deželne poslance. Ko je začel govoriti, zapustili so hrvatski poslanci zbornico  in  ker deželni zbor vsled tega ni  bil več sklepčen, zaključil je deželni glavar  sejo. — V Tržaškem deželnem zboru pozdravil je župan Pitteri poslance, v imeni vlade pa barun Cinrad — V go renjeavstrijskem deželnem zboru snujejo liberalci in klerikalci nekako koalicijo in baš klerikalci se zanjo najbolj poganjajo, dasi imajo večino zagotovljeno. Dva staročeika glasa
Dunajski poročevalec Peterburfikega lista »Kraj imel je pred božičnimi prazniki pogovor a vodjo
staročeške stranke dr. Riegrom. Stari rodoljub je ruskemu novinarju marsikai zanimivega povedal. Rieger je priznal, da rase mladočeško gibanje vedno bolj, in da je sedanji položaj tak, da glede bodočnosti nihče ne mora ničesar reči. Imenovanje češkega ministra rojaka bi sedaj češkega naroda ne pomirilo. Z Mladočehi se skoro si moči porazumeti, ker so že predaleč zašli. Moravski Cehi so se Že prenaglili, sicer pa je bila ustanovitev slovanske koalicija nesrečna misel in naravnost škodljiva, ker je levica vsled tega dobila na svojo stran nemške nacijonalce in Coroninijev klub, vsled česar ima že sama večino, tudi brez Poljakov ia konservativcev, in ta njena moč je slovanskim narodom v Avstriji nevarna. Sta* rofiehi se še niso odločili, kako stališče jim je zavzeti napram novi vladi. To je odvisno od vladnega delovanja. Osoba Pienerjeva ne obuja mej Cehi zaupnosti. Mogoče je, da se bo Plener premenil. On je pameten mož in ve, da „viele Hunde sind des Hasen Tod." Slovani smejo največ računati na Madeyskega Oa je jako sposoben mož in bo kot minister jako samostalen. Levica je morda glede njega v veliki zmoti. Prej je bil morda levičarskim uplivom pristopen, ali danes to gotovo ni več. Zadnji njegov govor v Kra-kovu kaže, da se za levico ne bo nič preveč brigal. Juvrorski je ven in ven pošteniak, a ne tako samoBtalen, kakor Madey*ki. Knez VVindischgraete je pošten mož, ki ima dobro voljo, ali nedostaje mu inicijative. Tako dr. Rieger. — Vodja moravskih Staročehov dr. F a o d e r l i k govoril je tudi pred Božičem z dopisnikom „Mosk. VeJomosti" in mej drugim rekel, da je njegova stranka delovala za Tasft-a, ker je ta hotel oslabiti Nemce in ojačiti Slovane. Sedanje ministerstvo, v katerem imajo levičarji troje svojih mož, Pienerja, Bacquehema in VVurmbranda, deluje pa na hegemonijo Nemcev Zakaj so H »henwtrt in češki kavalirji odstranili grofa Tat-fiha, ni znano nikomur. Slovansko koalicijo je bilo lahko ustanoviti, težko pa jo bode obrauiti. Moravski Staročebi delovali bodo kar najbolj na to, da se utrdi. Na vprašanje, kaj sodi o slovenskih, v Hohenvr&rtovem klubu ostalih poslancih, ni hotel Fanderlik ničesar odgovoriti.
V u a ii Je države.
Srbske vesti. Državni svet je volitev vladnega kandidata Marinkov ci županom Beligrajskim razveljavil, ker so uradni orgioi nezakonito uplivali na volitev, ter določil, da ima novo volitev voditi začasno imenovano občinsko predstojuištvo. Rizprava proti zato-ženim bivšim ministrom trajala bo najbrž nekaj mesecev. Sedaj bo hkrati trije sodniki oboleli, vsled česar se je moiala razprava za nekaj časa popolnoma ustaviti.
Novoletni vzprefemi.
Nemški cesar ni pri novoletnem vzprejemu nič političnega govoril. Vender pa ta vzprejem ni bil brez pomena. Pokazalo se je namreč pri njem, kako veliko je nasprotttvo mej Prusi in Bi vari. Generaliteta se je imela polnoštevilno pokloniti cesarju, a bavarska princa Leopold in Arnulf, prvi gen.-inspektor, drugi zapovednik voja, sta udeležbo odklonila, ne da bi se kakorkoli opravičila. — Francoske republike predsednik Carnot govoril je politično brezbarvno. Omenil je velike rusko-francoske slavnosti in izrekel nadejo, da se ohrani mir tudi v novem letu. — Italijanski kralj je izrekel iato nadejo in to z neko posebno zaupnostjo in sigur nostjo Finančni krogi pravijo da zato, da bi ugodno uplival na — kura italijansk « rente.
Dopisi.
Is Trata. 28 decembra. [lev. dop ] (Slovenščina pri sodišči.)   V prihodnjem letu bo bode baje v deželnem zboru, odnosno v mestnem svetu  Tržaškem   razpravljalo  o  zemljiSČni knjigi Tržaški.   Pred nekaj leti   veljal je pri Tržaškem zemljeknjižnem uradu kakor sploh tudi pri sodniji jedino le italijanski jezik.   V zadnjih letih pridobil bi je pa nad jezik i tu veljavo. Naš državni poslanec g  Iv. Nabergoj storil je v tem oziru prvi korak Zahteval je in dosegel je, da se ju dotično njegovo posestvo vknjižilo v slovenskem jeziku. — Od tega časa prihaja na Tržaško sodnijo vedno več sloven nkih zemljeknjižnih  spisov, kateri  pa  morajo na vadno dolgo  čakati na rešitev.  — Dolgo čakati pravim, kajti vodja zemljeknjižnega urada ces. kr. civilne mestne preture o. pr. ne umeje slovenski, temveč dela v tem jeziku le kar more po nekem napravljenem mu fortnularju narediti.  Sploh se na hajajo pri Tržaškem sodišču le dva ali trije izven-pravni (kaucelijaki) uradniki, ki zamorejo uradovatt v slovenščini — pri Tržaškem trgovskem in pomor skem sodišču pa ni nobenega takega uradnika! — Tržaške Labone 15 js neizmerno, da si pridobiva naš jezik veljavo i v zemljeknjižnih stvareh. In kadar se bo o tem raspravljalo v Tržaškem mestnem avetu, tedaj bode krika In vika dosti!   Kričalo se bode o prikrajšanju pravic italijanskega jezika, ter se pri tem izgovarjalo na vie mogoča izvirne in neizvirne
istine Tržaškega mestnega arhivi. Seveda bi lahon-ska gospoda tedaj pozabila, da se je zahteval nekdaj od strani mestnega magistrat« pri razpisovanju dotičnih služb tudi znanje našega jezika I Gospod predsednik Tržaškega višjega sodišča ista se nekako tihega; ni je bilo menda doslej pritožbe proti njemu v nobenem slovenskem listu. Neki ran) prijatelj, v teh stvareh menda dobro informiran, mi je pravil, da je gospod predsednik našega Tržaškega sodišča zato tih, ker Ima respekt pred slovenskimi državnmi poslanci, a menda ne pred onimi, kateri so ostali v Huheamrtovem klubu „Kar ni očito — je pa prikrito". Pričetkom njegovega alužbovanja kot pred« sednik višjega sodišča obiskal je ta viaoki goapod nekega dne nenadoma zemljeknjižni urad ter si puatil pokazati zemlje knjižni akt v slovenskem jeziku. Ko se je ustreglo želji tega visokega gOBpoda — in se je isti prepričal, da je res piaan v slovenskem jeziku, izrekel se je baje o tem jeziku tako neparlamentarno, da se ne upamo natisniti njegovih besed. Seveda so dotični uradniki se kar čudili, ter so hiteli iz aobe v Bobo pripovedovati svojim kolegom, kako se je izrazil gospod višjesodni predsedniki Mislim, da je bilo pač vredno o tem izpregovoriti, ker se bo dalo porabiti pri razpravi o protestu La< bonov zoper uvedenje porabe slovenščine v zemljiSČni knjgi. No, imenovani gosp. višji predsednik je skušal pa i drugod podkopati našemu jeziku pristoječo mu veljavo! Pri civilni meatni preturi (kjer se vlaga navadno največ slovenskih aktov) imel je naš jezik še za časa bivšega višjega predsednika Delacisa mnogo več veljave, nego se.laj, pod sedanjim, gori-imenovanim predsednikom. S slovenskimi strankami so se na prav! j ali zapisniki v slovenskem jeziku — tako, kakor se napravljajo z Italijani italijanski in z Nemci nemški, seveda le če je pri preturi služboval slovenščine zmožen uradnik. Čim je nastopil novi višjesodni predsednik svoje mesto, se je to bistveno premenilo. Italijanski jezik mora biti od tedaj povsod in v vsakem oziru na prvem mestu, njemu se mora klanjati n e m š i i na prav tako kakor slovenščina ! Zapisniki slovenskih in nemških strank začenjajo se od tedaj vselej le v blaženi italijanščini, jedro se napiše v slovenskem (oziroma nemškem jeziku)
— ter konča spis spet z italijanščino. — človek bi res ne verjel tega, ako bi ne bil osobno o tem prepričan t
— Slovenščina torej v Trstu pri sodišči nazaduje, z „državno nemščino" vred! — Vlada bi že morala uvideti, kam pride z zatiranjem vernih in krotkih primorskih Slovanov. Velikonemci — sedaj vladajoča liberalna nemška stranka, — katera vselej podpira Lahone — in ž njimi irredeoto — najti utegne pač v navedenem faktu le — „zaušnico!" X.
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Avskultant prizivnega sodišča v Gradci gosp. Karol Št ur m je imenovan koncipiatom pri policijskem ravnateljstvu v Trstu. — Finančni tajnik Medicu s v Trstu imenovan je fin. svetovalcem, koncipist dr. K. Neuscheller pa koncipiatom pri fin prokuraturi istotam. — Na-mestu upokojenega predsednika trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu, dvornega svetnika gosp. Jož Z en ko vic ha bil je sedanji predsednik tega Bodis'ia In podpredsednik deželnega sodišča v Trstu, dvorni avetnik dr. Leo Fiochi izvoljen predsednikom razsodišča delavskega zavarovalnega zavoda proti nezgodam, ki ima za Trst, Goriško, Istro, Kranjsko in Dalmacijo svoj sedež v Trstu.
— (Občni zbor „Sokola" Ljubljanskega) je jutri dne 5. t. m., kakor smo Že naznanili, zvečer ob 7. uri v vi t nem salonu restavracije .pri Zvezdi". Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi poročilo o novem opravilniku. Po završenem zborovanji je prosta zabava. Želeti je, da se člani prav obilno udeleže tega zborovanja. Članom Sokola moremo javiti veaelo vest, da se je deputaciji, ki je izvršila sklep včerajšnjega jour-fixa, posrečilo z velikim trudom pridobiti od veleza služnega staroste g. Ivana Hribarja zagotovilo, da hoče Žrtvovati se še nadalje in prevzeti meato staroste. Naj bode jutrišnji občni zbor torej tudi glede na to prav dobro ob:skan.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec*) ima svoj redni občni zbor v nedeljo 7. t. m. ob 2. uri popoludne v poletnem aalonu gostilne pri Ferlincu po običajnem vzporedu.
— (Včerajšnji ,jour-fixe«) Ljubljanskega „Sokola" v Ferlincevem salonu is bil prav živahen.   Vsi prostori do zadnjega so bili zasedeni.
Po končanem streljanji začela se je splošna zabava. Reditelji bratje Ivsn in Joaip Rebek in Ivan Traven skrbeli so za prav zanimiv in mičen vzpored. Pevsko društvo .Ljubljana* razveseljevalo je pod vodstvom g. Cepudra navzoče a prav izbornim petjem in smo z zadovoljstvom opazili, da se je pomoož<lo z nekaterimi krepkimi m'adimi močmi. Podstarosta dr. Vilfan pozdravil je navzoče in posebno omenjal velicih zaslug velecenjenega staroste Iv. Hribarja. Govor je bil vzprejet z na vdušenimi Na zdar klici. V dvoigri na citrah sta se odlikovala brata Seidl in Traven, potem pa Se posebno brat Seidl, ko je sam igral svoj veliki potpourri slovanskih pesmi j. Brat dr. K u Sar predlaga, naj se jednoglasno proglasi kandidatura brata Iv. Hribarja za starosto ter ga naprosi, da doda šestemu letu starostovanja &>•> sedmo, posebno z ozirom na bližajočo se otvoritev .Narodnega doma" in ustanovitev „Sokolske zveze". Predlog vzprejel se je z radostnimi vzkliki jednoglasno in se je takoj volila deputacija treh članov, bratov Druškovič, Rebek in Turk, da gredo k obče priljubljenemu starosti in mu sporočijo ta jednoglasni sklep ter ga prosijo, da zopetno izvolitev blagovoli vzprejeti. Dalje predlaga dr. Kušar, naj se v odbor voli tudi jeden telovadec, kar se odobri. Komičen prizor .Stotnik in njegov sluga" predstavljala sta prav dobro brata Barborič in Traven ter vzbujala mnogo veselosti. Brat Turk izrekel je še neki dodatni predlog k predlogu dra. Kušarja, ki se je istotako jednoglasno vzprejel. Brat N o 11 i nazdravil je društvu .Ljubljana11, ki vedno prijazno sodeluje pri sokolskih veselicah, na kar se je zahvalil g. Petrič. Zvezdi gled brata Babovca kazal je razne izvrstne zvezde in slike in pridobil primerno vsoto za .Narodni dom". Ko se je še reditelj Rebek zahvalil vsem navzočim, posebno tudi društvu .Ljubljani", zaključil bo je oficijelni del. Reditelji prihodnjega večera so bratje Barborič, Bahovec in Vernik ml.
— (Slovensko gledališče.) Libreto opere .Čarostrel ec", ki se poje danes zvečer v slovenskem gledališči se dobiva pri gledališki blagajnici in v trafiki g. Cesarka, sicer pa tudi v knjigarnah gg. Zagorjana in Giontinija po 25 kr.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista poslal je iz Tolmina kot novoletno darilo za prekoristno družbo sv. C rila io Metoda 100 kron g. Andrej Vertovec, blagajnik moške podružnice v Tolminu; darovali so: ČSitalniški pevci po dr. Tumu in F. Kovačič u 24 kron, KovaČičeva družina pri sv. Luciji 6 k., gg. dr. Turna, c. kr sod. pristav 5 k., Andr. Vertovec, učitelj 4 k , Josip Kragelj, dekan 3 k ; gg. Mat Kenda, učitelj v Volčah, Oskar Ga-beršček, gostilničar, Franc Gatej, urar, Franc čargo, A. Marušič, c. kr. cest. pristav, vsak po 2 kroni; gg. Rud. Polenčič, not pisar, Jos. Milovčič, c. kr sodnik, Jožefa Štrukelj, Jul. Tuzulin, Jos. Gabršček, Andr. Vogrič, fami organist, Miha Štrukelj, obč. tajnik, M ha Ztvadlal, c. kr. profesor, Anton Deve-tak, c. kr. poštar, Josipina Milovčič, I/. Hrust, Fr. Golja, c kr. poštar v Grahovem, Fr. Prežel j, gostilničar; gg. Marija Premeratein, Mirni Zavadlal, lika Devetak, Alojzija Prezelj; g. Iv. Krajnik, učitelj v Podmelcu; gg. Leopolda Gabršček, Ljuboslava Gabršček, Ant. Devetak, c. kr. postat*, Vuga, gost. pri sv. Luciji, Alojzij Bajec, učitelj na c. kr. vadnici v Gorici, Ivanka Sovdat, vsak po l krono: g. Alojzija lvaučič, udova, g. Jeglič, c. kr. sodni pristav, vsak po H kroni; gostje pri Oskarju 19 kron 40 vis. Čital-niški tarokisti 84 vin.; gg. Marija Sivec, Antonija Pallin', Marija Sivec, Ivan Vajenec, Irene Skarek, Rozalija Fon, Ivana Kavčič, Antonija Sfiiigaj, Amalija Sovdat, vsaka po 60 vin; gg. Antonija Fon, Ivana Fon, Marija Sfiligoj, Marija Fon, vsaka po 50 vin.; gg. Natalija Hrast, Jožefa Kavčič, Terezija Prezelj, Ivanka Sivec, Ana Pagon, Ivanka Sivec, Ana Sfiligo), Ivana Tuzulin, Jožefa firavničar, Marija Leban, Marija Leban, Marijana Ivban, Katarina Batiželi, Antonija Batiželi, vsaka po 40 vin.; gg. Marija Vogrič, Katarina Ćufir, Ana Sovdat, Josipina Fon, Roža Šuligoj, vsaka po 20 vin. (NB 14 kron 84 vin. ostane k nabiranju druge stotice kron.) — Živile rodoljubne darovalke in darovalci in njih nasledniki 1
— (Za .Na rod u i dom") v L ubijani nabral je „zvezdogled" pri včerajšnjem .jourfize" Sokola Ljubljanskega vsoto 9 kron, katero je uredništvo n«.šega lista vsprejelo in jo izroči vodstvu. 2ivili vrli darovalci!
— (Kolera — k a -1 i ?) V Podsorici zbolel je bil o Božiči neki, iz Srbije vrnivši se delavec ter bo razne okolnosti vzbujale sum, da je dotični, ki je že v Srbiji bil sa kolero zbolel, v svoji domovini zopet zbolel na azijatski koleri, vsled česar je politična oblast odredila posebnega zdravnika, da bolnika natanko preišče Kakor se nam poroča, dognalo je zdravniško preiskovanje, da dotični ni zbolel za kolero, ampak za grižo Nevarnega azijskega gosta ae nam torej za sedaj še ni treba bati.
— (Sneg, burja in zameti.) Zadnja dva daeva palo je po Dolenjskem, osobito v Črnomaljskem, Kočevskem in Litijskem okraju, — ter po Notranjskem — nad 4 palce snega, in Bejmarji imeli so s svojimi vozovi že ovire ponekod, ter morali tu in tam posluževati Be priprege. — Po Notranjskem, zlasti na Krasu, pa razgraja huda burja in bati bo je žametov, če prične gosteje snežiti, zajedno pa tudi zamud Tržaških vlakov. — Da je tudi mraza te dni povsodi dovelj čutiti, umeje se samo ob sebi.
— (VodovodvRibnici) Ker je vodovod, ki je bil pred kakimi 20 leti narejen s precej ve likimi stroški, postal vsled tega, da so cevi bile slabe ilovnate, neranljiv, sklenila je občina Ribniška, da napravi nov vodovod, katerega stroški so proraču-njeni na 21 000 gld. Napeljala bi se kake 3 kilo metre oddaljena studena Radlesovec in B>bodljivec Deželni odbor je že prej dovolil prispevek 5000 gld. iz deželnega zaklada, zdaj pa je še poljedelsko ini-nisterstvo dovolilo državni prispevek 2500 gld., ako se v trgu naredi tudi korito za napajanje živine.
— (Tamburaške društvo) snuje se, kakor ae nam poroča v Logatci, in mu bode Bedež, — če se ustanovitev posreči, — v Dolenjem Logatci. — Želeti je, da se ta misel obistini m tako zopet oživi nekoliko zadnji čas tolikanj zanemarjeno tamošnje društveno življenje.
— (Zdravstveno stanje.) V nekaterih vaseh občine Žre v Logaškem okraji zbolelo je 25 otrok za škrlatico. Bolezen pa ni huda in ni še noben otrok umrl, ozdravelo pa jih je šest.
— (Živinska sol.) Tiskovine za razdelitev posameznim občinam na Kraniskem odmerjene mno zine živinske soli mej živino redeče poljedelce (zapisek o razdeljevanji živinske soli) in za naroč tev te živinske soli pri dotičnem c. kr. solnem uradu (.naročilo živinske soli"), kakor tudi za seznam*-, ki ae rabi j) pri skupni naročitvi živinske sob, so ie popolnoma dogotovljene, ter jih lahko dobijo občinski predstojniki proti povrnitvi narejn h stroškov 1 krajcarja za polo pri pristojnem oddelku c. kr. finančne Btraže.
— (Celovški .Mir*) prinaša v svoii poslednji številki mej mnogim prav zanimivim gradivom tudi listek „Kako o nas pišejo Čehi", iz katerega je razvidno, kako živo ae zanimajo češki listi za uboge brate trpine na jugu, za koroške Slovence. List poudarja, koliko so napredovali, četudi le počasno in bolj na znotraj v 12 let h koroški Slovenc, odkar jih budi ,M r". Izhajal bode v sedanji obliki tudi zanaprej po trikrat na mesec in se priporoča blagohotni podpori vseh slovenskih rodoljubov, ki so ga podpirali doslej.
— (Goriške novice.) Č. g. poslsncu dr. Gregorčiču se zdravje vidno vrača in ni nevarnosti, vender pa utegne dolgo časa preteči, predno bo zopet povsem zdrav, kskor je gotovo iskrena želja vsacega Slovenca. — Pravila novega glasbenega društva v Gorici so že sestavljal a Za orkester se je oglasilo zadostno število gospodov. Novo društvo bode mnogo pripomoglo, da se oživi in osveži na rodno življenje v Gorici in tudi v okolici. — »Slovanske knjižnice" izšel je 7. vezek. Nuj bi vsi Slovenci podpirali prav izdatno to zares vs<* bvale vredno podietje. Pii tako nizkih cenah bode le tedaj moglo napredovati uspešno, ako je ne bode zavedne slovenske hiše, kjer bi se ne nahajala .Slovanska knjižnica". — Nabrežinsko pevsko društvo in tamošnje bralno društvo priredita dne 21. t. m. veselico, ki bode vrstnica dosedanjim veselicam teb d u štev. Sodelovalo bode 15 mol vojaške godbe iz Trsta.
— (Proti koleri) Da se zabrani nevarnost, da bi se zanesla kolera iz Turčije, odredil je Tržaški magistrat vse potrebno. Vsi iz Turčije dohajajoči potniki morajo se takoj prijaviti magistratu. Opazovalo se jih bode pet dnij zdravniški in desin-flciralo se bode njih umazano perilo.
— (Preložitev okrožnega sodišča iz Rovinja v P ulj)   V juatičnem miniaterstvu
se resno razpravlja preložitev okrožoega sodišča iz R>vinja v Pulj. Istrski deželni odbor je že dobil nalog, da to stvar v smislu obstoječih zakonov spravi pred deželni zbor in zasliši negovo mnenje. V uradniških krogih se je ta namera pozdravila z velikim veseljem. Pulj, ki je narastel na 32 000 prebivalcev, ima vsa svojstva, da postane glavno mesto Istre in morda tudi sedež za zborovanje deželnega zbora.
— (Domoljubne čestitke.) Kakor poroča .Obzor", zbrala se je na starega leta večer v neki ZegrebŠki hiši privatna družbica Č h iv, Slovencev in Hrvatov. Sklenilo se je Čestitati vodjema hrvatskega naroda dru. Ante S tarče viču in biskupu Strossmayru, dalje onim slovenskim poslancem, ki so pristopili slovanski koaliciji in češkemu poslancu dru. H ero Id u, katerega posebno napadajo v poslednji dobi nasprotniki Deputacija 3 članov, vsake narodnosti jednega, izročila je osobno čestitko dru. StarČeviĆJ, ostalim pa so se odposlale brzojavne čestitke.
— („Matica H r va t s k a* ) v Zagrebu javlja svojim društvenim poverjenikom in članom, da je vsa naklada Mntičinih knjig, to je 10.000 iztisov, popolnoma razpečana do zadnjega iztisa, da se torej ne vzprejmejo več člani za I. 1893. R-izpošiljanje knjig se prične v kakih osmih ali desetih dneh.
— (Od gladu zblaznel.) Na Zriniskem trgu v Zigrebu opotekal se je te dni neki delavec, potem s" pa zgrudil na tla. Prenesli s> ga v bolnico milosrdnih bratov in se je Hpoznalo, da je siromak zblaznel o I gladu. Doma je iz Slovenje Bistriškega okraja.   Kmalu pa je okreval in se zopet okrepčal.
				
		1		
		Slovenci in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda! k A		
				
				
Razne vesti.
'"(Amerikanski Čehi) se živo zanimajo za svoje rojake v stari domovini. T«ko je poslala amerikanska .Matica" za šole na čaškem te dni .Uiifedni Matici" v Pragi 1000 gld. kot dohodek češke gledališke predstave v Ctiieagu. Uredništvo lista „Slavni" v Utcinu v zjedinjeuih državah pa je podalo 598 gld., kat-re je nabralo za prenos Ko-larovih ontanfeov z Dnuaja v Prago. Ker pa češki rojaki v domovini niso pritrdili preuosu, daruje to vsoto ,Uitf Matici".
* ( P o m i I oš če n i e.) Bivši urednik Novosadske .Zastave' Jtša Tom č, ki je, da brani čast svoje soproge, usmrtil državnega poslanca, urednika dr. D mitrijeviči in bil obsojen glede na olajšujoče okolnosti na 6 let ječe, bode v kratkem pom loščen. Prebil bode te dni 4 leta svoje kazni in ga |e oger-ski pravosodni minister priporočil za pomiloščen e, ker se je ves čas obnašal uzorno v zaporu
* (Ponesrečeni hrib o laze i.) V Bočnih praznikih ponesrečili so trije Djnajski turisti dr. Kohn, dr. Patza in Pick, ko so naredili izlet na .Veliki Zvonik" (Grossglockner) Z-tsačil jih je snežni zamet in so našli vsi trije smrt. Zarad silnega viharja ni biio moč iskati ponesrečence, ko ao vodniki našli najprej dr. Kthsa mrtvega. Tudi ostala dva ponesrečenca našli so vodniki mrtva in odvedli vse tri mrliče v Kala.
* (Iz tabora anarhistov.) V Madridu vrši se obravnava proti anarhistom, pri kateri je zatoženi Muaoz, ki je bil agent provocateur, prav cimčno izpovedal, da je obema sokrivcema preskrbel bombe, atentat izmislil, pripravil in vodil, ker mu je policijski pref «kt obljubil, da ne bode kaznovan in je celo želel, da se organizujejo atentati. Predsednik io državni pravdnik sta opetovano poklicala k redu. Njegova izjava je naredila velik utis in jo časopisi razpravljajo prav burno.
Telegrami „Slovenskemu Narodu'4:
Trst 4. januvarja. Včeraj in danes je tu strahovita burja. Mnogo oseb je težko ranjenih. Mnogi so si noge zlomili. Lloydova paril i ka Jris" in „TriesteM nista mogla odpluti. Lokalni promet s parniki je ustavljen. Burja šc ni ponehala; začelo je malo snežiti.
Praga 4. januvarja. V včerajšnji seji obč. sveta predlagal je dr. Podlipnv, naj se mladočeskim poslancem, ki so v drž. zboru; posegli v debato o izjemnih naredbah, izreče najtoplejša zahvala. Černohorskv povdarjal je, da je treba proti vladi voditi skrajno opozicijo ter izjavil, da stoji popolnoma na stališči, katero je Gregr zavzel s svojim govorom v drž. zboru.
Praga 4. januvarja. Zatožnica proti 78 Omladincem izide tiskana v francoskem in v češkem jeziku. Francoskemu prevodu se bode do-
dal daljši spis o čeških razmerah. Dr. Herold ni odpovedal zagovarjanje zatoženih Omladincev.
Praga 4. januvarja. V Kralj ViiKhra-dih bili včeraj raztreseni listki veleizdajske vsebine. Policija prijela 181etnega tipografa Sou-knpa ter ga izročila kazenskemu sodišču.
Rim 4. januvarja. Vtled najnovej-ih izgredov na Siciliji odpošlje vlada zopet 12.000 vojakov tja, tako da bo tam zbrana vojska 40.000 mož. Crispi ne pojde na Sicilijo, ker se je bati, da se začne revolucija tudi v Spodnji Italiji. Usti pravijo, da je Francija prouzročila upor na Siciliji.
Madrid 4. januvarja. Policija ulovila je v raznih mestih več jako nevarnih anarhistov, v Saragosi nekega Francija, ki je obstal, da je storilec dinamitnega atentata v Barcelonskem gledališči.
Novi York 4. januvarja. Mej republikama Nikaraguva in Honduras začela se je vojna.
Oeneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohra* nitev dobrega prebav ljenja ae priporoča raba mnogo desetletij dobrosnaaega, pristnega „Moll-ovega Seidlits-praAka",
ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse tezkote preliavljenja. Originalna Skatljica 1 gld. a. v. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsitk dan lekar A. MOIX, c. in kr. dvorni zulagHtelj, na DUNAJI, Tncb-laubeii 0. V lekarnah nn deželi je izrecno zahtevati MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. __1 (16-1)
Umrli so v I, jcibljani:
31. dtcemlira: Marja Klumbaner, nsmiljena sestra, 29 k't, KtHvja doima št. 11.
1. JMiinvHrja: Henrik pl. K< ch, major v pokoji, 80 let, IlilsTJeve nlioe št. 10. — Francu Kodein, delavčeva hči, 3 mesece, Tržaška c»-s'a št. 1*2. — Katarina 15.It.m, po< sestiokova žena, s "i let, Euionsk acesta it. 10.
2. decembra: Koza Trtnkar, saiebnloa, 72 let, Kon-g'esni trg št. 2. — Leopold Rffegular, krojačev sin 3'/, me-Btca Marije Terezije cesta št. 14 Kajetan Krašovic. umirovljeni uradnik, 76 let, Pred škofijo. — Jožef Pust. dela-Vtc, 35   let, Hritdeckeg* v>> s št. 12.
3. januvaffti : StNflilhiV Hubat profesorjev sin, 4 mesene, Gotpodlke ulice št. 6. — Joftera M*»yer, uradnikov* vdova, 71 let, Gospodske ulice št. 1.
V deželni bolnici. 1. januvurja:   Elizabeta Kdar, gostija, 80 let. 2 j.riiivarj;i: J.«nez Koglc, delavec, 23 let. — Jurij Benedek, kl .veo, 70 let.
Meteorologično poročilo.
1	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
i a 1 h	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7363 mm. 785'9 iam. 737 6 mm.	— 8 4° C — 9 0« C —11 2° C	m. vzh. m. vzh. m. vzh.	obl. obl. obl.	0 00 aa
Srednja temperatura —9-5*, sa 6 7» pod normaloro.
dne" 4. januvarja t. 1.
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru   . .
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4°/, . . . Ogerska zlata renta 4°/0 .... Ogerska kronska renta 4°/0 • • • Avstro-ogerske bančne delnice   . .
Kreditne delnice.......
London vista.   .   . ,.....
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov .........
Italijanski bankovci ......
C. kr. cekini.........
98 gld. 40		kr.
98 „	25	
	80	•
.    % „	70	a
.   116 „	80	,
•    94 ■	80	II
. 1001 .	—	m
853 .	25	m
.   128 ,	85	m
.     60 ,	80	a
.    12 .	16	■
.     9 ,	85«/,	
.    43 „	57«/,	
.     5 .	85	•
Tažnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preialustno vest, daje nai iskreno ljubljeni sinček, oziroma bratec
P©pO WUE&9a?
31. grudna 1893 ob 9. uri zvečer, po kratki, mučni bolezni, v 5. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb je bil v torek 2. prosinca ob 8. uri popoludne na pokopališču pri farni cerkvi sv. Jakoba v Kostanjevici. (13)
Zahvaljujemo se vsem prija eljem in znancem za milo sočutje in pričujočnost pri pogrebu.
Dr. Joalp Wurner,
c. in kr. polkovni zdravnik v p. in okr. zdravnik, oče.
Amalija Warnir,
m a 11.
Arnold, Frloe, Adela, Joslplna,
brata. sestri.
C. tr. glavno ravnateljstva avstr. dri, želeiaic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega odL 1- olctolora, 1893.
Nastopno omenjoni prihajali)! In odhajalnt časi oanatonl ao v arednjeevroptkem času. Srednjeerropaki ca, j« k rajnemu čaiu * Izubijani xa S minuti naprej.
Odhod Is LJubljane fjuž. kol.).
Ob 19. uri S min. po noH osobni Tlak ▼ Trbii, Pontahol, Beljak, Celovec, Franaenafoate, Ljubno, Dunaj, čna Selithal t Aunee, Iaehl,
Gmunden, Bolnograd, Lend-Oa,tein, Zeli na jeaeru, Htejr, Lino, Bu-dejoTice, Ptaenj, Marijine vare, Eger, Franoove vare, Karlove Tara, Prago, Draidane, DunuJ Tla Anutettan. Ob 7. uri Od mi m. zjutraj oaebni Tlak t Trbli, Pontabel, Beljak, Oa-Iotbo, Franzenafoite, Ljubno, Dunaj, će, Selathal t Solnograd, Dunaj Tla Amitetten.
Ob 11. uri SO min. dopoludne osebni Tlak t Trbli, Pontabel, Beljak, OeloToo, Franzenafeite, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri HO tnin. popoludna oaebni Tlak t Trbii, Beljak, Oeloveo, Solrograd, Leml-Oaitein, Zeli na Jeaeru, Inomost, IJrejnio, Ourih, Oonaro, Paril, Lino, Iaohl, Budejovioe, PlienJ, Marijine vare, Kger, Franoore Tare, Karlove Tare, Prago, Draidane, Dunaj via Amutetteo,
Prihod v LJubljano (juž. kol).
Ob B. uri BS min. zjutml osebni Tlak a Dunaja Tla Arnatetten, Drai-dan. Prage, Franoovih varov, KarloTih varov, Birra, Marijinih rarov, Plsnja, BudejeTto, Solnograda, Linoa, 8teyra, Iaohla, Gmundeua, Zeli« na jeaeru, Lisuil-Uaiteina, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franaanafeata,
Trbii*.
Ob 11. uri »7 min. dopotuHn* oiebnt Tlak a Dunaja via Arnatetten, Draidan, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, PUnja, Budejevlo, Solnograda, Iaohla, Omundena, Lino«, Btejrra, Pariza, flotmvo, Curili*, Bra«nice, Ze.la n* jeaeru, Lend-Oaateini, Ino-moata, ltjubnega, Celovca, Pontabla, Trblia.
Ob 4. uri 63 min. jtopotudn* osebni vlak a Dunaja, Ljubuega, Beljaka, OaloToa, Franaenafeato, Pontabla, Trblia.
Ob B. uri 'J7 min. znvrr oaebni Tlak a Dunaja, Ljubuega, Beljaka, C«-lovca, Pontabla, Trblia.
Odhod li LJubljane (juž. kol.).
Ob  6. Hri i!S min. ajutrnj    t Kočovje. „ 1».   „   OO   ff    opvludne n a „   0.   „    tO    „     »rwrr       „ „
Prihod v Iajnbljano (juž. kol).
Ob 8. uri IO min. tjutrnj      la Kočevja. „  1.   „   Ol   „    popoludne n n ,i  8.        46    i,     »reder        „ ■
Odhod la Iajubljane (dr*., kol).
Ob   7. uri 18 min. zjutraj       r Kamnik. n    V.   n   OS    „    ftopoiudne , , ,   O   n   so    „    mveier       m m
Prihod v Iajnbljano (drž. kol.).
Ob   8. uri SI min. zjutmj       ia Kamnika. ■  11'   n   18    n    dopoludn« „ „
„   6.   „  »o   „    arrrrVr        „ ,,
,4-3)
1033
To varili* k u Kalotu
šivalnih strojev in velocipedov 1:1 IVAN JAX
v Izubijani, na Dunajski cesti štev. 13. —M Ceniki zastonj ln poštnine proito. Hfc—
Stari trg št. 21 Jakob Zalaznik Stari trg st. 21 M
priporoča p. n. občinstvu in čestitim lastnikom in zakupnikom restavracij, krčem, gostiln in kavarn svojo bogato, vsak dan trikrat svežo zalogo vsakovrstnih izdelkov, spadajočih v
pekovsko ri slaščičarsko obrt.
Od dne 6. t. m. dalje dobe se tudi vsak dan sveži, slastni
in ukusni (3—y)
pustni krofi.
P. n.
Podpisanee uljudno   naznanja p.  n. cenjenemu občinstvu, da bode
s specBrijskim in kolonijalnim blagom in z vinom
nt« dl obuo hi nn <IoIm Io. ki jo je že prevzel od gospoda
Janeza Luckmanii-a
koj po novem letu premestil
v Schleimerjevo hišo v Šelenburgovih ulicah št. 4
nasproti stari čitalnici.
Z velespostovanjeiu
i M i Liliani.
Nenavadna
razprodaja.
Začetek včeraj 3. januvarja. Traja samo 8 dnij.
Razprodaja se mnogovrstno zaostalo zimsko blago
globoko pod navadnimi
ami.
"iS
f* CD
Q 0
05
ihti»
■   9 *0#*k
as t*
55
O as
co "r«
I dajatcli iu odgovorili urednik: Johijj No 11 i.
Lautaiua in tink „Narodne Tiukarne*.
W5
3A
^92245