f List 53. Tečaj LY. / a § / zh ajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr,, za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ,,Novic". V Ljubljani 31. decembra 1897. Vabilo na naročbo „Novic" % Leto se bliža svojemu koncu in bliža se čas, da se bodo čitatelji zopet morali odločiti kake liste naj si naroče za bodoče leto. Ker se je zadnji čas slovensko časopisje močno pomnožilo ni to več lahka stvar. i Novicam44 ni treba razvijati svojega programa, ker je že dovolj znan. Njih program je znani stari slovenski program, katerega so se držali dr. BIeiweis, dr. Costa, dr. Tomanin Svetec in kateremu so „Novice44 bile zveste v naj teža vnejših časih. Hodile bodo nekako srednjo pot in bojo ne bodo iskale, a vendar odločno branile slovensko narodno stališče proti vsakomur. Poganjale se bodo odkritosrčno za najširšo in neposredno volilno pravico, kakor so se dosedaj najdoslednejše izmej vseh slovenskih listov, ker so prepričane, da bodo postavodajni zastopi tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bolje bo vsem stanovom omogoćeno, izražati ob volitvah svoje mnenje Smatrale bodo za svojo nalogo, zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov. Posebno pozornost bodo obraćale na koristi našega kmeta in obrtnika. Ta dva stanova sta stebra našega naroda. Posebno kmet nima pri nobenem narodu tacega pomena, kakor pri našem. Naš kmet ni samo tisti, ki druge stanove preskrbuje z živežem, temveč najboljši močje našega naroda so se rodili v kmetskih hišah, naši najboljši pisatelji, učenjaki, politiki so največ iz kmetskih hiš, tako da lahko rečemo, da je kmet rešil našo narodnost. mestih je pa najvažnejši obrtni stan. To je jedini nezavisni stan, na katerega se moremo Slovenci zanašati, zato je pa dolžnost slovenskih politikov in časopisov, da ne pozabljajo ko- risti tega stanu. ,,Novice44 bodo v novem letu v jedrnatih in stvarnih člankih pojasnjevale vsa politična vprašanja. Posebno pozornost bodo obračale kakor dosedaj slovenskim in slovanskim vprašanjem. Poganjale se bodo z isto odločnostjo za narodno jednakopravnost in narodne pravice avstrijskih Slovanov. kot so se vedno v njenem polstoletnem obstanku. Skrbele bodo pa tudi za pouk kmeta in obrtnika. Pri tem mislijo posebno pozornost obraćati novim iznajdbam. V poučném in zabavnem delu bodo skrbele za primerno poučno in zabavno gradivo. Splošno se bodo „Novice" trudile v novem letu vsestranski zadovoljiti svoje čitatelje do katerih se obračajo s prošnjo, da jim ostanejo zvěsti v novem letu in še kaj novih naročnikov pridobe. ' * Dolžnost je pa, da izrekamo koncem leta tudi zahvalo vsem sotrudnikom in jih prosimo naj nam ne odreko svoje pomoći v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo s kratkimi poročili o dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoči na dopisnici. Izhajale bodo ,,Novice44 v dosedanji obliki in obsegu tudi v novem letu in cena ^ ostane stara in sicer za ljubljanske naročnike v tiskarni prejemane: za celo leto 3 gld. 50 kr., zà^llf pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. Po pošti prejemane za celo leto 4 gld., za pol letavi gld. in za četrt leta 1 gld. Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača ze celo leto 40 kr. Na ročnino se pošilja: Blasirikovi tiskarni y Izubijani. 516 ífcdhžfcáfcSř ft B A^^^^^^^dKf^dK^&&&&&& Politiški oddelek. Sprava na Kranjskem. Na shodu katoliškega političnega društva v Lju bljani sprožil je drž. poslanec dr. Šušteršič misel, naj slovenski stranki v deželnem zboru kranjskem združili v jedno stranko. Ta misel je obudila po vsem Slovenskem veliko senzacijo. Dotični odstavek Šušteršičevega govora šlové : „Sedanji tenotki so za razvoj Avstrije in njenih narodov velepomenljivi. Borba, ki se je pričela mej libe- rálními Nemci in Slovani, je velevažna in bo konec njen usoden in odločevalen za državo. Vnel se namreč na vsej črti boj Slovanstva proti neopravičeni nadvladi Nemcev v avstrijski državi. Zato je opažati pri vseh slovanskih narodih v Avstriji, da se resno pripravljajo za to borbo in sicer s tem, da opuščajo mej seboj bratovske prepire ter se družijo v krepko, združeno vojno, složno v borbi proti zagrizenim, krivičnim nasprotnikom. Tudi zastopniki Slovencev v državnem zboru so spoznali, da je v teh kritičnih razmerah nujna, najsvetejša domoljubna dolžnost, opustiti vse neplodne mejsebojne ne porabijo tega momenta, je njih usoda zapecatena za daljšo prihodnjost in ur8, za tako akcijo sedaj zamujena, povrne več nobena. Govornih je sklenil z željo se da na i veliki, u8odni dogodki najdejo Slovence kot narod zrelih mož, ki v teh kritičnih nalogo, kot del Slovanstva dneh umeva svojo važno v avstrijski državi ter se z mesebojno slogo pripravi na odločilno bitko bližnje pri- hodnjosti." Vsak rodoljub mora želeti, da se ta na sebi lepa in za vse Slovenstvo prevažna misel uresniči. A v tem, ko vlada povsod le navdušenje, ga skoro ni čuti treznega glasu. Slovenski stranki sta si stali že 1873. sovražni nasproti. Spoznavši žalostné posledice tistega boja, sta se združili, a ta jedinost je trajala zategadelj, ker dogovori j že nekaj let malo časa bili jasni in točni po sklepu miru, se je največ niso i in zopet prezgodaj, začel boj. Na to zdi'se nam da ni smeti pozabiti. Sloga mej obema strankama se lahko doseže, a skrbeti je, da bode imela v sebi jamstvo trajnosti, kajti sloga i ki bi tega ne imela, bi ne bila dosti vredna in bi pri prvi priliki razpadla. prepire ter združiti se v skupen klub, v katerem je ce lotno zastopan slovenski narod. Le tem potom je mogoče zastopnikom slovenskega naroda na Dunaju ugledno in svoj narod m njegove vspešno zastopati koristi. * Ta zveza slovenskih državnih poslancev brez razlike strank pa ne more biti trajna, ako se nadaljuje brezoziren Položaj Politični pregled. Prvi znaki, da se je začela doba absolu vsestranske tizma, so se že pojavili. Vlada je cakala konca letoônjega za- bratomoren boj mej strankama, kajti poslanci obeh sedanja delegacij, potem pa začela vladati s pomočjo g 14. naše ustave, torej brez sodelovanja druzega postavodajalnega faktorja To delovanje je popolnoma nezakonito in protiustavno, ali vlada si drugače ni znala pomoČi. S cesarsko naredbo na podlagi 14 je vlada uveljavila v poslanski zbornici sprejeti strank ne morejo dalje časa ostati ravnodušni nasproti a od gospodske zbornice V se ne potrjeni načrt o podporah po domačim borbam. Govornik je rekel, da je njegovo nepremakljivo prepričanje, da se treba tudi Slovencem na Kranjskem, vzlasti ujmah oškodovanim okrajem a je dotične svote povišala skoro za milijon gold, Dalje si je na ta isti način dovolila šestme- 1898., sečni budgetni provizorij in kontigent rekrutov za potem pa provizorno podaljšala nagodbo z Ogersko na jedno Na v deželnem zboru združiti, ako hote v sedanjem za Slo- leto, docim je krona določila svoto, po kateri se mej obe dr-vanstvo sploh in posebe za Slovence usodne trenotku iz- žavni polovici razdeli prispevek k skupnim potrebščinam vršiti svojo dolžnost nasproti samim sebi. Kar je bilo, to se mora pozabiti. ta način se je da Prevažno je vprašanje o prihodnjosti vseh Slovencev, tega ne mogli storiti. Ako pomislimo le za trenotek vlada za sedaj iznebila vseh skrbij. Način kakor je to storila, je jako priprost, a s tem si je vlada po- absolu- magala samo za trenotek, ne tudi za bodočnost tizmom se ne da dolgo izhajati, zlasti ker je do meseca maja skleniti definitivno nagodbo z Ogersko in obnoviti vojni zakon na neznosne razmere naših slovenskih bratov izven Kranjske, za dobo 10 let. Vlada bude poskusila omogočiti zasedanje dř- in na škodo, katero vsled prepirov trpé tudi Slovenci na Kranjskem v vsakem oziru, tedaj nam se ne bo v tem prevažnem trenotku pretežko osebno žrtvovati in v korist skupnega naroda vse poskusiti, žavnega zbora. Ker je to samo mogoče, če odnehajo Nemci od obstrukcije, namerava vlada ugoditi njihovim zahtevam, v kolikor UDa, da se potem Čehi ne lotijo obstrukcije. V ta da se namen je zaključila zasedanje državnega zbora, ker se s tem od-dožene tudi v pravi sedanje, Nemcem jako neljubo predsedništvo, potem pa premeni Badenijeve jezikovne naredbe in sicer baje tako, da ostanejo naredbene doloebe glede uradnega jezika neizpreme-njeno, premene se pa dolocke glede jezikovnega znanja urad-nikov tako, da v nemških okrajih nekaterim procentom urad-nikov ne bo potreba izkazati znanje češkega jezika, v čeških okrajih pa nekaterim procentom uradnikov ne bo treba izka- prične poskuse za spravo razdvojenih bratov. Dr. Šušteršič zati nemškega jezika. Na ta način upa vlada, da za- kranjskem deželnem zboru sloga mej slovenskima strankama. Ker pa katoliško-narodna stranka zastopa v deželnem zboru večino slovenskih volilcev, ima ona posebno odgovornost za prihodnjost in zato je njene dolžnost. da je završil svoj velepomonljiv govor z zatrdilom, da je dovolji Nemce, ne da ob jednem razburi Čehe. Ako se Nemci pomirijo, skliče vlada meseca februvarija ali marca državni zbor, če pa Nemci še ne odnehajo, hoče oktrojirati nov volilni sedaj za Slovence kakor za Slovane v Avstriji sploh na- počila nova doba, ako bodo znali izrabiti ugoden trenotek red.'po katerem bi zopet dež. zbori volili s tem, da se združijo v resno, skupno delo. Ako sedaj kakor pred letom 1873. držaane poslance 51? Tridesetletnica ustave Dne 21. decembra je Ogerska Vsled nagodbe je prišla ogerska vlada v bilo 30 let. odkar ie bila izdana decemberska ustava. Dasi je največjo stisko. Predložila je drž. zboru nacrt zakona s ka ta ustava globoko posegla v vse naše javno življenje in je v terim se samostojno podaljša nagodba za dobo jednega leta. premnogih ozirih znamenito predrugačila, se vender te oblet- Opozicijonalne stranke so se temu uprle z vso silo in dosegle nice ni nihče zapomnil. To je jako žalostno znamenje, kajti nepričakovan uspeh. Ogerski državnozborski opravilnik ne pozna četudi je ta ustava prikrojena v korist Nemcev in na škodo niti konca debata niti drugih tacih pripomočtov, kakršne Slovanom ter je Nemcem omogočila, da so si znatno utrdili na pr rabila večina avstrijskega parlamenta v minolem zase- svoj položaj, moramo na drugi strani vendar priznati, da je danju. To je združenim opozicijonalnim stránkám znatno olaj-ta ustava tudi Slovanom in posebno še nam Slovencem v pre- šalo njih boj. Izdali so parolo, da se nagodba ne sme obno- mnogih ozirih bila na korist. Brez pretiravanja se lahko reče, viti da mora Ogerska tudi v trojedinskih, carinskih in denar vsled te ustave mogli v zadnjih letih vsaj deloma stvenih zadevah da smo napredovati in utrditi svojo opozicijo, in bi bilo torej postati popolnoma. samostalna in z dolzimi prav da smo se je ob njeni tridesetletnici drugače spominjali, kakor drugi narodi. govori so tudi res dosegli to, da parlament vladnega zakon-skega nacrta ni mogel vzprejeti. Po jasnem besedilu ogerske ustave je s tem že zagoto samostalnost Ogerske tudi Delegacijsko zasedanje. Dne 22. t. m. sta imeli v rečenih zadevah. Ogerska ustava pa tudi ne avstrijska in ogerska delegacija zadnjo sejo. Obe delegaciji sta nobenega paragrafa, kateri bi pooblaščal vlado pozna eljavljati odobrili skupni finančni zakon za 1. 1898., dasi nobena ni take stvari^ naredbenim potom. Vlada si je pomagala na jako vedela, kako se prispevek repartira ! Tako slepo dovoljevanje přemeten način. Pustila je namreč razmerje mej Avstrijo in ogromnih svot mora osmešiti vsak parlamentarizem. V av- Ogersko tako kakor sedaj upajoč pa potem parlament strijski delegaciji je se pri tej priliki imela živahna debata. V pripoznavajoc samostalnost Ogerske v carinskih in trgovinskih imeni desnice je Jaworski izjavil. da desnica sicer dovoli, da zadevah obnovi nagodbo na 10 let kar pa se bržcas ne se nagodba uveljavi s pomočjo 14.. a s težkim srcem, zgodi prav ker se ni sklenila provizorna nagodba da pa odklanja od sebe vsako odgovornost za to in da zadene vsa odgov« most jedino in izključno nemške poslance, kateri se z obstrukcijo spravili vso državo v nevarnost. Nemški poslanci so se izgovarjali, da je bila obstrukcija samo silobran, da pa jo radi opuste, ako se prekličejo jezikovne naredbe. V imeni Čehov je na to odgovoril dr. Herold, kateri je rekel, da so Čehi s temi naredbaini dobili samo jeden del pristoječih jim pravic, zato se jim ne odreko, a Če bi vlada brez njih ved- nosti in privoljenja naredbe preklicali ali Čehom na škodo predrugačila, upi li bi se temu Čehi z vso odlocnostjo in brezob-zirnostjo Vlada je mogla iz teh izjav spoznati meje, do katerih sme s popustljivostjo napram Nemcem iti, ako jih prekorači, prisili Čeh e, da se loti jo obstrukcije in bila potem tam, koder se nahaja zdaj. Parlamentarna večina in nemška katoliška ljudska stranka — Jedro parlamentarne večine so Slovani, toda ta parlamentarna večina bi postala tisti hip manjšina, čim se nemška katoliška ljudska stranka. Veliki večini loci od nje Srbija Zadnje dni je bilo usmrćenih vec hajdukov, kateri so izvršili blizu 200 najgrozovitejših roparskih umorov. Dotična sodna obravnava je spravila na dan, da so ti hajduki morili največ samo politične nasprotnike radikalne stranke a da je bil njih glavar vodja radikalne kmetske stranke poslanec Banko Tajšic Sodniki, prisitaši radikalne stranke, so Taj-šiča sicer obtožbe oprostili, a Tajšic je vzlic temu pobegnil v črno goro njim je izginil s pozorišča jeden politični vodi- telj, kateri je srbsko ime pred vsem svetom osramotil. .ft fř; •'fi íti ífeíiiřííd&flliítiřfc íti jîiflfcffcîiiiîïtfe A^A^ítittiflfcítiíftífiťiiífctiiíftíll^ «Si « Óbrtnija. & » » 9 WWWWWWWWWWWWWWWWW WWWWWW m Moderna umetelna obrt. Moderno literaturo imamo ; moderno umetnost tudi, te stranke se mora priznati, da se je v zadnjih parlamentarnih gamo 0 moderni umetniški industriji še ni duha ni sluha, bojih krepko držala svojih slovanskih zaveznikov in se ni ustra- dar ^ umetnost in umetniška obrt nerazdružno šila silnega nemškonacijonalnega viharja, kateri je nastal proti njej. Toda v stianki sami so tirolski poslanci ves čas dělali zgago in večino opetovano spravili v največjo nevarnost. Dotično postopanje Dipauiijevo in Kathreinovo je našim čitate* in kak zlatarski izdelek Pollajuolov, mora priznati, da zvezani. Vsa zgodovina umetnosti in obrta nam to izpri-čuje. Ako kdo pogleda sliko Lionardovo, Fayenco Gubbiovo ljem še vedno v dobrem spominu. Tudi sedaj ta frakcija ne daje miru Veino ruje in spletkari proti večini in šele zad-njič je Zallinger na nekem shodu govoril tako soviažno proti večini, da je to Slovane moralo do skrajnosti ogorčiti. Slovani bi bili to frakcijo že davno vrgli čez prag, da jim ni za res pošteno in zvesto nemško katoliško stranko, katera se seveda trudi, da ohrani jedinost mej svojimi pristaši. Žal, da je ru-vanje tirolskih poslancev tudi že druge Člane katoliške stranke zbegalo in celo dr. Ebenhocha. Ta je zadnje dni v svojem listu obtlodanil článek, v katerem je grajal, da Slovani na nemško- še vedno samo renesančne in rokoko-izdelke in še te brez sta bila sleduje imenovana prav tako velika umetnika, kakor Linoardo, in isti utis ima kdor primerja kako sliko slavnega Watteaua s kakim porcelanskim izdelkom severskim ali s kako kovino saintgermainsko. Literatura, slikarstvo in kiparstvo je zašlo vimpre- sijonizem obrt v naturalizem, v misticizem, toda umetelna ostala tam, kjer je bila in posnema kakor opica nacijonalna izzivanja odgovarjajo s povdarjanjem svojega na-rodnega stališča. Iz tega članka se vidi, da se je tudi dr. Ebenhoch že ustrašil gibanja nemških nacijonalcev in to je slabo znamenje za bodočnost parlamentarne večine. ukusa, brez tistega razumevanja, katero naredi iz roko delstva umetnost. Kje so v tem Francozi! Na francoskem cveto Reka. Te dni so se vršile nove volitve v reski najrazličnejše umetelne obrtnosti. Obrtniki so se poprijeli občinski svet čigar člani so bili vsi odstopili, ker ogerska že pozabljenih tehnik tako vlivanja svinca m vlada ni spoštovala reške avtonomije, ampak je nekaj ogerskih zakonov siloma uveljavila tudi na Eeki. Volilni boj je bil jako ljut. Madjari so se na vso moč trudili, da bi napravili zmeš-njavo, a ni se jim posrečilo, kajti laški avtonomisti so zmagali z veliko večino. stvarjajo čudevite reči, katere prodajajo po vsem svetu za drag denar î kajti proizvodi umetelne obrtnosti se ne kupujejo samo za kratek čas, samo za okratek, ampak za praktične uporabo. t 518 V Avstriji smo v tem oziru daleč nazaj za Francozi. Nekatere stroke umetelne obrtnosti so se sicer znatno razvile, vender še ne more nobena konkurirati s fran-coskimi izdelki, največ ker so vsi ti proizvodi premalo umetniško izdelani. Pri nas Slovencih je umetelna obrtnost še v povojih. In kaj bi ne bila, ko niti dovolj krojačev in črevljarjev nimamo. Strokovna šola za lesno obrt in za čipkarstvo v Ljubljani se lepo razvija in priznati se mora, da se učni uspehi jako lepi. Lesorezna delà so lepa in ukusna, četudi še dolgo ne tako, kakor bi mogla biti in kakor bi bila, da imamo v tem oziru kaj tradicije in tudi kaj občinstva. Žal da razen lesorezne šole v Kočevju ni dobiti na Slovenskem zavodu, v katerem bi se gojenci na-vajali k umetelni obrtnosti, saj so vsi obrtni zavodi, naj se imenujejo že kakorkoli, namenjeni sami praktični omikl, omejeni na vsakdanje potrebe. Nekaj izboljša te razmere obrtna šola, katera se osnuje r Ljubljani, največ koristi pa je pričakovati od obrtnega muzeja, in zato iskreno želimo, da se ustanovi čim prej mogoče. Ac&é&dk áfcifeíti&íÝirft&&&&, flfeitl &itldkikítl&&&&&&& ffc H Jeli treba tudi svinje snažiti ? Pri umni reji donašajo prašiči obilnih koristij. 01 svinje lahko malo da ne vse obrneš v prid ; tudi parklji, kosti, ščetine in čreva ne gredó v nič. Svinjsko meso in mast je skoro jedini poboljšek, kterega si sme privoščiti ubožnejši kmetovalec. Prašič se spita v kratkem času ter vrže lepe bankovce ; za debela svinjčeta se najdejo vedno dobri kupci. Ali svinje bi dajale še mnogo več dobička, ako bi jih pravilno držali (gleštali), tečno krmili in večkrat snažili. Naš gospodar pa tega ne pozna. On svinjo povsem zanemarja, na pravilno hranjenje in na zdrave hleve se ne ozira, za čistočo in snago se prav nič ne briga ; za vsako drugo domačo žival bolj skrbi, kakor za prašiča. In baš to je največja napaka pri naših svinjerejcih ; zaradi tega toliko boleznij, toliko nesreč in tcliko neu8pehov! Gledé na krmljenje in na snago storé naši posestniki navadno tó-le : V nesnažno, s staro, ckisano pičo do polovice napolnjeno korito vržejo nekoliko klaje, sem in tja površno nasteljejo. Jedino, kar storé za svinjsko snago, ja površno nastiljanje. Ljudje živé namreč še dandanes v neki nespametni veri, ktera uči krivo, da se valja prašič za-voljo same nesnažnosti po blatu. „Čim bolj je svinja blatna, čim bolj nesnažna, tim bolj ji tekne, tim bolj se redi," tako zatrjuiejo neumni nevedneži. To misel so po-dedovali od svojih starih očetov in se dandanes se je držé, kakor klošč pasje kože. Pred toliko in toliko leti ni bila živinoreja tako razvita, kakor je današnje dni. Ljudje so videli, da valja svinjče po blatu, ter so dejali : „Glej no, kako mu to dobro dé.a To mnenje se je přeneslo od očeta na sina, od tega na njegove otroke, in tako je šio od ust do ust ter se je ohranilo med nekte-rimi nepokvarjeno do današnjega dne. Hvala Bogu, da se nahajajo tudi že gospodarji, kteri so se otresli starinske navade ter se držé novih in koristnih izkušenj. Umen živinorejec dá prasičem dosti sveže vode, da se v njej okópajo, očistijo in ohladé; nadalje je omiva vsak dan s hladno vodo, potem jih pa odrga s slamo. Debele svinje tudi po zimi — a ne z mrzlo, ampak z mlačno vodo — in kasneje jih odrga s cunjo, da se posušé. Ta posel iz-vršuie v gorkih svinjakih, kajti znano mu je, da se sicer prřšiči prehladé. a) Svinja ljubi čistočo in snago baš tako, kakor vsaka druga domaća žival. b) Čistin snažen prašič je vedno bolj zdrav ter c) donaša večjih dohodkov, kakor nečist in umazan. To troje bom skušal častitemu čitatelju v kratkem dokazati, da bo v prihodnje umno ravnal, sebi v korist, a meni v veselje. Prašič pušča svoje blato vedno v jednoistem kotu svinjaka, da si ne ogrdi vsega ležišča; nikdar se ne vleže na onesnaženi prostor, Ako je le še nekoliko čiste slame v hlevu, poišče si jo ter zarije v njo. Ker se osnaži vedno v jednem kotu, in ker se ne vleže v blato, zatorej ljubi čistočo in zametuje nesnago. Res je, da se svinja rada drži blata, luž in mlak, a to stori Je zaradi tega, da se ohladi. Privošči svinji čiste vode za kopanje, osnaži jo po koži, in prepričal se boš, da ne pojde nič več v blato in mlako. Ali si še videl kdaj, da se je valjalo svinjče po zimi v blatu? Po zimi tega ne stori, ker mu ni vroče, a po letu mora iti v nesnažne mlake, ker mu ne daš hladne in čiste vode. Snaženje kože in omivanje z vodo je svinjam ravno tako, ali še bolj koristno, kakor ostalim domačim živalim, Zaradi pomanjkanja vode in nesnažnosti nastane mnogo svinjskih boleznij. Vsak se je že lahko prepričal, da bolehajo prašiči po letu češče, kakor po zimi. Vzrok tej prikazni je nesnaga in velika vročina, ktera škoduje posebno debelim svinjam. Ta povzročitelj pa se lahko odstrani s hladno vodo in snaženjem ; pravi nespametnež je torej tišti, ki se ne varuje škode. Zakaj pogine v železniških vozovih toliko debelih prašičev? Zavoljo tega, ker jim primanjkuje sveže (frišne) vode, da bi se skopali in ohladili. Kaj je vzrok rszličnim izpuščajem na koži, kteri so včasi precej nevarni, ker jim se pridruži huda groznica? Najprvi, najpoglavitnejši in najčešói vzrok tej bolezni je vročina in nesnaga. Uši opažamo največkrat na blatni in zanemarjeni koži; čista živina ne postane ušiva. Akoravno se priklati sem in tja kaka uš, vendar ze hitro odstrani s snaženjem. V nesnažnih svinjakih dobé zanemareni pujski včasi toliko ušij, da začnó hirati in hujšati in često tudi poginejo. Gniloba ščetin je jako nevarna svinjska bolezen, vsled ktere pocepa mnogo živalij. Na gnilobi ščetin bolan prašič postane slab, nevečen in kasneje prav nič ne jé. Dlesna mu je vneta, iz gobca se izceja, smrdljiva slina. Ščetine tičijo prav rahlo v koži, malo dete jih more izpuliti ; na koncu vsake izpuljene ščetine opazimo kapljico črne krvi. Žival vidno hira, da, često 519 jih še zasmehujejo, zató ker Koliko doslej kakó društvo zabavalo m tudi pogine, Kaj pa je vzrok tej bolezni, in kako jo za- prizadevajo, branimo ? Najpoglavitnejši vzrok gnilobi ščetin je nesnaga. ne, da Omenjeno bolezen odvrnemo takó-le: Svinje držimo v smehujejo snažnih svinjakih, dajemo jim tečne piće ter sveže vode javno, za pijačo in kopanje, slednjič jih očedimo vsak dan po vnanje koži. Prašiči pcstanejo ikrasti, ako se klatijo po nečistih treba kotih in po straniščih, ker se nahaja človeško blato.. Ži- še mnogo vinozdravništvo uči, da se prikaže rudečica ali svinjska v borbah kuga največkrat med svinjami tistih gospodarjev, kteri telja, soproga ? ! jih drže vse leto v nečistih hlevih ter se za snaženje da jo prav nič ne zmenijo. Nesnaga sicer ne povzroči svinjske boren obstanek, kuge, ali vendar jo pospešuje. t. j. nesnažne živali zbolé marljivost češče, kakor pa snažne. ženska Čeden in čist prašič se bolj razvija, hitre je raste hodila. ter se bolj spita, kakor nečist in nesnažen, To uči vsak- danja izkušnja, in o tem se more vsak sam prepričati brez ljubezni Bodi mi dovoljeno v dokaz navesti vzgled, kterega sem • pernostjo do izvršil pred nekoliko leti : Za poskus sem odbral dve si v bodočnosti popolnoma podobni svinji. Bili sta jednako staro, jednako odprto več potov veliki ter jednako težki. Prva je bila 14 dnij v nečednem kakor hlevu, rila je po blatu, kolikor ji je bilo drago, ter se ni konov in prav nič čedila. Drugo svinjo pa sem ukazal zapreti v čist svinjak, vsak dan so jo izmili s svežo vodo, in ^ tudi satl> za kopanje je bila hladna voda vedno pripravljena. Obe ce'° svinji sta dobivali jednako hrano v jednaki meri. V 14 usmiljenja dneh je tehtala čisto in čedno držana svinja blizo 1 kilo- ravno gram več, kakor njena nesnažna tovaršica. \rgh istim izpitom Otresi se, ljubi čitatelj, zastarele in jako napačne vestno misli, ktera zatrjuje, da ni potrebno snažiti prašióev. Samo ženska, poskusi in redno izvršuj, kar sem ti nasvetoval, korist dneSa življenja. in dobiček ue bodeta izostala. Sploh pa se drži natanko vseh navodil, ktera zem ti razlagal v pričujoči knjigi, in Preradl zabavljajo? kmalu se boš prepričal o veliki vrednosti njenih naukov. s^am Osvedočil se boš, da je vse čista in gola resnica, kar uči edineSa P^dsodka — „Umna živinoreja". željnost <é>ft.'fc.'ti^./ti^.i^^ in ne !Í1ÍÉÍ!.........Po ii ô riïïiri " 'wbaviïr deir^llS il v,jal° ................................................................................................one stopinje napuhu Nekoliko besed o ženskem vprašanju. voljeno (Spisala Pavlina Pajkova.) da bi (Konec.) v izpolnjevanju Tudi kmečki in delavski stan ne spada v to mno-žico. Kmečka in rokodelska hči, če se ne omoži, gre svoji služit in ako je pridna in poštena, preshrbljena je za celo misli svoje življenje. Kako Drugače pa se godi nepremožnim — in nepremožne so malo da ne vse — uradniškim hčeram. One so pri- nego siljene, ali se omožiti ali pa si z vednostmi zagotavljati preskrbljive obstanek. Ker se pa vsaka možiti ne more, tedaj je na- stojen ravno, da se morejo tem više izobrazovati za kakov njim se število primeren stan. Takim ženskam moralo bi človeško društvo bi ženske že iz sočutja prihiteti na pomcč in z dobrimi nasveti, coskem vzpodbudnimi besedami podpirati jih v dosegi njih na- manjše mena, kedar si pridnostjo, učenjem in lepim vedenjem pr. pri pridobiti kako javno ali zasebno službo. jih človeško društvo, pri tem podpiralo, še za- moški čestokrat zasebno in včasi tudi Kako se zabavlja ženski učenosti Da tako ra- brezsrčno in da kaže moralno popačenost, ni mi razlagati : saj je očevidno. Ali niso take ženske bolj spoštovanja vredne, kakor one, ktere imajo za živijenje na svoji strani podpiratelja, brani- Marsiktera izobražena ženska, ko vidi > si rada z ukom zaslužila in ko previdi, da je nje trud, njena in prizadevanje brez uspeha, marsiktera taka zaide obupna s pota poštenosti, po kojem je dotlej tudi žensk stopijo v zakon ne samó in spoštovanja do soproga, temveč celó z zo-njega. To pa iz edinega uaroko, ki se bojé nepreskrbljene ostati. Ko ženskam bilo dušnému razvitku in javnim službám gotovo bi se zmanjšalo šlevilo nesrečnih za i rodbinskih bed. Imela sem na Slovenskem večkrat priliko poslu so se rogali kakšni učiteljici, kakó se na nje račun, (brekujoč jo brez dostojnosti ) kakor da ženska ki se je istega učila kakor moški nje tovariš, ki se je pod- kakor vsak učitelj, ne znala in ne mogla izpolnjevati svojih stanovskih dolžnostij, kakor da sama živi ne mogla živeti nravnega, vzgle- Zakaj pa moški samicam in ukaželjnim ženam tako Gotovo .ne zató, kakor da bi žen-potrebne zaaožnosti do znanja manjkalo, ampak iz ker baš ženska in ne moški Moškim sta prirojeni dve glavni slabosti: vlado-in presamosvestnost. Oni hočejo v vsem biti prvi trpijo da bi bitje, ktero iroenujejo slabotno opra njim enake opravke, da se one povzdignilo do izobražencsti, ktero doseči je po njihovem in krivem mnenju samo moškim mogoče in do in ker se tudi dal j b>je in to po pravici jih ženska, kar zadeva točnost, veâtnost in vztrajnost dolžnostij ne prekosila. Neomoženim ženskam domišljavosti menijo, pa zató zabavljajo i ker v da ženska sploh na drugo ne in po drugem ne koprni, nego da dobi soproga. se pri tem motijo ! Da je pri ženskah res želja do zakona bolj iskrena pr moških, uzrok temu tici edino v strahu od ne- bodočnosti. Dajte ženskam več pnlik, na do-način priti do kruha in videli bodete zmanjševati prisiljenih in dogovorjenih zakonov. Zakaj ne kakor na Nemškem, na IUlijanskem, na Fran-opravljale ne samo učiteljske, temveč tudi druge iavne službe? Koliko je takih majhnih služeb na pošti in telegrafu, vzlasti po trgih in vaseh, v 520 prodajalnicah in enal ih mestih še več. Vse takošne slu-žbice so moškim skoro prelahke; tudi se za nje premalo plačuje, ženska pa, kakor je znano, potřebuje k življenju mnogo menj nego moški, ker je z malim zadovoljna in ker zna bolje gospodariti. S plačo, pri kteri moški za silo izhaja, živela bi ženska celó dobro. Moški spol pa, izgubivši te majhne slnžbe, bi gmnotno nič ne trpel, temveč taka prenaredba hi mu v nekem oziru bila celó v vzpod-bujo in na korist. Mládenči previdevši, da imajo ženske do majhnih služeb predpravico, udajali bi se v resnejšo voljo najprej šolskemu poduku, pozneje pa višim študijam, da bi dosegli večje, boljše službe. Oni pa ki bi za uk ne imeli ne sposobnosti ne volje, izstopili bi iz šole o pravem času ter si iz volili kteri drugi stan. In tako bi se obema spoloma na pravičen način pomagolo. Naj se mi ne očita, da ženska nima dovolj samostojnosti, volje in kreposti, da bi upravljala javno službo ! Dokazala sem že v prvem oddelku tega ;spisa, da ženska zaostaja za moškim samó, kar zadeva telesne moči, če-ravno tudi ta ugovor ni po izkustvu in znanosti popolnoma utrjen. Vse druge duševne lastnosti pri moških kakor pri ženskah so sad odgoje, izobrazbe in razmer. v kterih dotični člověk živi. Kakor pa je ženska sposobna za odgojiteljico in učiteljico, tako bi tudi bila za drug de-lokrog. Saj je znano, da je podučevati in odgojevati mladino eden najtežavnejših poslov, kteri je ravno ženska m najbolj primeren. L A .. Osobito mi se vidi, da bi zdravilstvo bilo jako primeren ženski posel Ženstvu in deci bi ženski zdravnik bil bolj primeren in bi vzbujal pri dotičnih bolnikih več zaupanja nego moški. Ko bi v vsakem okraju bila po ena zdravnica, moška praksa zavoljo tega ne bi mnogo trpela. Znano je, kako so usmiljene sestre izvrstne ču-vajke in postrežnice bolnikom; znale bi torej tudi biti izvrstne zdravnice. Z znanostjo bi se pri njih družila tudi sočutnost, potrpljivost in něžnost, lastnosti, ki so že same na sebi nekak lek ubogemu bolniku. Res je,, da se je že veliko storilo v teku let in posebno v tem stoletju v poboljšanje ženskega stanja, a mnogo še trebalo storiti in prenarejati^ predno ženske dosežejo vsaj polovico one samoslojnosti in neodvisnosti, ki je moškim lastna. Pred petdesetimi letmi na pr. de-vojke niso imele niti podedovne pravice. Pozneje se jim je začel prepuščati postavni del: sedaj se deli premoženje med moške in ženske v enake delu. Prišlo se je vendar do spoznanja, da je žanska ravnopravni ud človeštva kakor moški, in da potřebuje živeža k življenju, a ne živi o samem zraku. Židje imajo med svojimi molitvami odstavek, v kterem se Bogu zahvaljujejo, da se niso kot ženske narodili. Skoro da bi jim prav dajala. Biti ženska ni sreča, toda ne zató, ker bi ženska menda bila bedasta stvar, ampak ker jej je prisojena najtežavniša usoda. Že nje porod se sprejemlje s kiselim obrazom; kedar se pa narodi dečko, tedaj je vsa hiša vesela. Ko deklica nekoliko odrase, vpraša se: Je-li lepa? Kdo se pa briga za fan-tovsko lepoto? — Pozneje ko je deklica postala devojka, nastaja še le najvažnejše vprašanje ! Ima-li kaj dote? In ako jej razun lepote manjka še dote, gorjé njej ! Ako se ženska omoži, je včasih preskrbljena, včasih pa tuđi ne; a zató je podvžena drugim težavam. Stem, da je zavezala v zakon., izgubila je tudi svojo svobodo, in vsled zakonskih pogodeb izgubi dostikrat tudi pravico do imetja, Kot mati ne sme po lastni prepričanosti voditi otroške odgoje, in ako oče in mati ništa enega mnjenja pri sklepanju zakonov svojih otrok zadostuje očetova beseda» In ko bi zakon slučajno ne bil primeren, uboga mati mora gledati neizogibljivo nesrečo svojih otrok ! Udova, razven da se mora boriti s pičlo pokojnino, % dobi postavnega varuha, ker se jej niti ne zaupa uravna- vanje bodočnosti lastnih otrok! Ženske torej imajo jako malo pravic, one uživaj o malo zaupanja, njih usoda je z večine suženjska, in zakaj ? Samó vsled krivega predsodka, da so one duševno sla-botne in neraz vi te. Zakaj pa se z ženskami, kedar se proti postávám pregrešijo, ravno tako strogo postopa kakor z moškimi? zakaj se z ženskami v tem oziru ne ravna kakor z otroci ? zakaj sodnija ne olajšuje njih kaznij, kakor pri mlado-letnih ? Poglejmo žensko stanje na kterokoli stran, vedno nahajamo, da ženska trpi krivico. Res pomilovanja vredna stvar je ženska! Ali je upati, da se s tekom časa od-pravi trnjev pot, po kterem morajo one hoditi? — Te-lesno trpljenje je ženskam neizogibljivo, a duševnd poni-žanje in tlačenje bi moralo izginiti v časih, v kakoršnih živimo, ko društvo in posameznik hrepenita in se trudita za napredek, svobodo in blagostanje. A utrditi blagostanje žen, hčerk, sester in žensk sploh bil bi po mojem mnenju najbiažji in najlepši naprelek, kterega bi mogel svet nčakati. Zanemarjenje ženskega blagostanja človeštvu samó maščuje. jít í&ít1. ífc íti , ífe vři rfc ífc rfc rti , řtiáň 9 Deželni zbor kranjski. I. seja due 28. de3einbra 1897. Zasedanje dež zbora se je začelo s slovesno sv. mašo, katero je v stolni crkvi daroval posl. kanonik Kalan. Sejo je otvoril dež. glavar Detela z ogovorora v katerem je pozdravil poslance in dež. predsednika, čestitajoč mu na imenovanji tajnim svetnikom, ter izrekel upanje, da bodo razprave mirne in stvarne. Poslancem veleposestva je rekel, da so doslej redno podpirali delovanje dež zbora in dokazali, da more tudi manjšina uspešno delovati, potem pa povdarjal da je le od brezpogojnega priznavanja jednakovrednosti vseh narodov mogoče parlamentarno delovanje. Notranjepolitični položaj ô£l Avstrije je opasen, a vse narode tolaži to,, da presvetli cesar tudi to vprašanje ugodno resi V znak neomahlj zvestobe Zbornica je predlog soglasno »dobřila Posl M pozval je glavar poslance, naj zakličejo cesarju trikrat Slava in Hoch, kateremu pozivu se je zbornica navdušono odzvala. je potem poročal o dopolnilni volitvi v trgovinsko zbornico in v pavsko-idrijskem okraj in je predlagal, naj se izvolitev Dež. glavar posl. Janka Kersnika in posl. Mateja Lavrenčiča, in naprosil po Kleina in Božica odobri Sprejeto. Došle predloge se je dalje spominjal umrlih članov dež. zbora, peticije so se odkazale pristojnim odsekom. Koncem seje so dr Maj in tovariši interpelirali dež predsednika zakaj zbornico naj dovoli, da se nje izraz sožalja zapiše v zapisnik ge n\ jzdaio slovenski prevod novega civilnopravdnega reda Čemur je zbornica pritrdila Končno je dež glavar naznanil, da na kar dež. predsednik baron H odgovoril, da bode Leon grof Auersperg odpovedal maniata in da je bil na mestu njega izvoljen baron Friderik Rechbach. dež. poslanec ta^0j posredoval v smislu stavljene interpelacij da pa ve, Deželni predsednik baron H je pozdravil poslance bode dež. glavar slovenski prevot možno pravočasno izdati Potem je akíjucil sejo, želeš poslancem veselo novo leto naznanil, da je imenovan dež glavarja namestnikom posl. baron Lichtenberg in da predloži vlada v kratkem načrt zakona, glede « oprostitve osebnega djhodarinskega davka vseh dežeinih in obč. doklad, ter se končno zahvalil za izrečeno čestitanje, za- Osebne vesti Zač okrajni komisar Karol Ekel in deželnovladni koncipist Ivan K sta imenovana def gotavljaj zbora in da bo vlada z zanimanjem sledila delo dež prizadevala, sodelovati pri tem v obče dobro dežele kranjske. Posl. Lichtenberg je izrekel zahvalo za imenovanje okrajnima komisarjema, deželnovladni koncipist Karol grof Kii- deželna vladna koncipista zač okr. komisarjem Silvester Dom in dr zač Anton Pilshofer def. deželno glavarjevim namestnikom in prosil zbornico naj hotno podpírala Nov izvoljena poslanca K ga blago-in baron vladnima koncipistoma deželnovladna konceptna dr. Maks Schescharg in dr. ErnstStad praktikanta \V o 1 f e r s- Rechbach sta potem storila obljubo, posl Božič je opra- gnua vičil svojo odsutnost. Na predlog posl. Murnika je zbornica zač deželnovladnima koncipistoma, finančna koncipista per acciamationem izvolila rediteljema poslanca grofa Bar bot Franc Gerstenma vana provizoričnima in Karol Bihlm sta imeno dave nadzornikoma in davkar in Lenarčičí in dr. Žitnik verifikatorjema pa poslance dr. S c h a í f Grab davčnim nadzornikom za Kranjsko Viktor Pravni dalj na predlog posl. Murnika sklenila praktikant pri dež. sodišcu Ijubljanskem Erih Muh da se ne voli poseben verefikacijski odsek, ker proti izvršenim imenovan dopolnilnim volitvam dí nobenega ugovora in končno na predlog kultantom Notar v Gornjem gradu Anton Svet je imenovan notar j em v Pliberku XV uratorjeni Murnika skienila, da se voli poseben odsek 9 članov cipkarske šole v Bolcu in Cepovánu je posl ^■^■■■■■■■■■■■■■■■H kateremu oe odkáže v poročanje predlog glede premembe volilnega reda. Zbornica je potem volila člane raznih odsekov in ■ i . _ so bili izvoljeni v finančni odsek poslanci : Grasselli menovalo ministerstvo Ivana Vogelnika, c kr kurátor čipkarskih šol v Idrij m v Idriji Dol-Otlica Doslej bil v ze Bernard Langer, Luckman, dr. Maj Povše. Kalan Murnik, dr, Papež, (načelnik) Vovk, vpok. gimnazijski profesor, obhajal te dni svojo zlato mašo. Preblagemu zlatomašniku na mnoga leta ! Dr , dr. Schâffer (nač. namestnik), Schwegel. Višnikar, dr. Majcig Žitnik ; v upravni odsek poslanci: Barbo, Božič. Giobočnik, Majcigerj Jelovšek, Lenarčič, baron Lichtenberg (načelnik) Modic, Pakiž, sin mariborskega profesorja in pisatelj je imenovan sekundarijem v dež Ivana bolnici v Mari boru Povše, baron Rechbach Wurzbach dr. Tavčar (nač. namestnik) baron Za družbo sv Cirila in Metoda v Ljubljani (nač v odsek za letno poročilo poslance: grof Auersperg so poslali od 5 novembra do 20. decembra namestnik), Grasselli (načelnik), Kajdiž Klein Košak Murovec, dekan v Cerknem iz nabiralnika v župnišču 2 gld Lenkh j Lov i Perdan, Schwegel ; v odsek za volilno re- 40 kr Pri g formo poslanci : Barbo, Grasselli (načelnik), Kalan, dr. Maj hednici g Žargaj brs^n svota v Ljutomeru se je nabrala na od gld 25 kr katero g Pfeif dr Schâffer Tavčar, dr. Žitnik (nač namestnik) baron Schwegel. dr dr A Mihalič Brezniški Mohorj PotoČniku Dež glavar D e t e 1 a odklonil izvolitev v finančni je naznanil, da posl K Gori 2 gld gld 10 50 kr kr.. Po poslal po c. g župniku Miklavčiču v Višni nabrane v veseli družbi „pri Kralj odsek in je odredil novo volitev Mohorjani na Selih pri Kamniku 2 gld pri kateri je bil izvoljen posl. Hribar. Posl. Murnik poročal o budgetnem provizoriju in je nujno predlag potem Hodnik kritju v Bi svoto 9 gld 30 kr slike čitalniškega dobrotnika J. Tomšiča . Kristijat nabrano ob od Izvenaka V pokritje primankljejev pri deželnem in normalnešolskem demična podružnica v Gradcu po g Fr zakladu naj se pobirajo od sledeče přiklade: do konca aprila 1898 Avgust Skočii, kurat v Cradcu december Mohorj v Jarenini po 1 400 o A. Za deželni zaklad : priklado na užitnino od vina, dnega mošta in od mesa ; . samostojne naklade: vinskega in sa gld 1 gld 10 kr Podružnica na Premu od Hrašovcu 20 gld. 5 gld. za mesec . Gomilšeku V. Repivca Iz nabiralnika „pri Petru u v Slov Bistrici po Medvedu 1 gld. 50 kr Moška podružnica v Ajdov razločka na hektolitra ; od porabe likerjev in oslajenih opojenih pijač brez stopinje alkoholovine po 15 gld. od vsakega ščini 45 gld gld. Podružnica Nekateri Mohorj po g. dr. Iv. Svetini Ivan Sakser, župnik v Hotedršici 2 gid v Medgorjah po g Senska podružnica v Go po tajniku Ebnerju 20 gld . Am. Drufovki 50 gld od porabe vseh drugih žganih opojnih pijač po sto- letnine Podružnica v Poljanah nad Skofj Loko pinjah lOOdelnega alkoholometra po 30 kr. od vsake hekto- žu£niku J- Ramovšu 25 gld po č. g Ivan Trpin, beneficijat literske stopinje od vsakega hektolitrz porabljenega piva brez razločka v Smartinu ^ pri Litij družnica v Skofi 1 gld 80 kr. iz nabiralnika Loki 59 gld 50 kr Milosrčnim Po SIo na stopinje alkoholovine nimi pobiralnimi načini ; vsi deželi po gld pod določe- lOo/ o vencem se priporoča naša jako potrebna družba za kak božični dar. Nebeško dete Jezušček naj obilno blagoslovi vse dobrotnike slovenske mladine. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Klub narodne stranke v dež. zboru kranj- doklado na polni předpis vseh neposrednih davkov skem je izvolil svojim načelnikom posl. dr. Tavčar ja, pol . 30%no doklado na polni předpis vseh neposrednih davkov izvzemši personalni dohodninski davek. m aln ošolsk klad izvzemši personalni dohodninski davek načelnikom pa ces. svet Murnika. » 522 — Politično in gospodarsko^ društvo za Not- ranjsko je dne 21. t. m. priredilo shod v Postojni, na katerem sta poročala drž. poslanec dr Ferjančič in dež. poslanec Lenarčič v svojem delevanju v državnem oziroma v dež. zboru Posl. dr. Ferjančič je govoril tudi o spravi mej narodnima strankama na Kranjskem in rekel, da ni dovolj, če se doseže samo porazumljenje mej poslanci v dež zboru, ampak je treba, da se doseže tudi mej pristaši. Tudi nam se zdi. da je to treba, kajti le če se doseže porazumljenje tudi zunaj dež. zbora, če sprava ne bo omejena samo na poslance, potem je upati, da se uresniči, kar želimo vsi in kar je v korist naroda res potrebno, da se doseže prava in trajna zveza. — Slavnostna otvoritev mestne clektrarne ljubljanske se vrši dne 1. januvarija 1898 ob 11. dopoludne v centrali v Slomškovih ulicah. — Popoludne ob dveh isti dan je tem povodom slavnostní obed v veliki dvorani „Narod-dnega doma". — Osuševanja ljubljanskega barja. „Slovenec" javlja, da je vlada že pričela ieševati zadevo glede osušenja ljubljanskega barja in da je poljedelsko ministerstvo uradne odloke glede vodopravnih razprav že odposlalo deželni vladi v Ljubljani. — Slovenski napisi v Ljubljani. Prihodnjo pomlad dobi Ljubljana za vse ulice, ceste in trge kakor tudi hiše nove table s slovensko-nemškimi napisi. — Novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani. C. kr. naučno ministers vo potrdilo je natančni nacrt za poslopje nove višje gimnazije v Ljubljani, za katero bodo skupni stroski znašali 202.C00 goldinarjev, od te svote znašajo stroški za notranjo opravo 20.000 goldinarjev. Z zidanjem poslopja, ki bode stalo poleg „Narodnega doma", pričeli bodo prihodnjo jomlal dovršeno pa bode 1. 1899. Poslopje bode imelo ne-zanin in dvoje nadstropij in bode imelo na pročelni strani 15 oken. — Dopolnilna deželnozborska volitev. Pri dopolnilni deželnozborski volitvi iz kurije veleposestva dne 28. dec. je bil izvoljen g. Friderik baron Rechbach. — Umrl je na sveti dan zvečer v Kranju upokojeni žrpnik Tomáš Šlibar. Rojen dné 18. dec. 1822 1. v Kovorju, posvečen 1849 služboval je kot duhovni pomocník v Knežaku, na Blokah, v Šrn artnem pod Smamo Goro, v St. Jurju pri Kranju in slednjič kot župnik v Dnpljah do 1892 1 ; bolehen je preživel zadnja leta v Kranju. kjer ga je poklical Gospod k sebi po muČni bolezni, večkrat previdenega s sv. sakramenti. — Sodné razmere v Gorici. „Soča" piše: Sodni avskulant v Gorici g. Henrik Lašic je premeš en v Buzet. Sedaj imamo pri okrožnem sodišcu goriškem le jednega av-skulanta, katrri zna slovenski, odnosno hrvatski. Pri okrajnem sodišču pa je tudi le jeden avskulant, kateri zna slovenski — sodnikov pa niti jeden ne zna dovolj slovenski. (In vender je to sodišče za Slovence !) Slovenske uloge ležijo mesece nere-šene in ako jih rešijo, tedaj jih morajo rešiti sodniki pri okrožnem sodišcu Radovedni smo kako bode po novem letu, ko se bodo morale voditi razprave v onem jeziku, v katerem se slušijo stranke? — — Kaj vse se sme v Gorici ? — „Sentinella" od sobote je zopet govorila o petju pri sv. Antonu In kako?! — Tem ljudem ni nič za dějstvo, da se je pelo slovenski pri zornicah, kar se spominjajo najstarejši ljudje, ampak hočejo, da „pravica naj se umakne sili". „Sentinella" se norčuje, da se je reČ prepozna koncala zakonitim potom, in modruje ; Ako kdo dobi zaušnico, pa jo mirno vtakne v žep ter gre potem tožit, tak člověk je „un vigliacco". Žaljenje je treba takoj osvetiti (Y offesa deve essere sentita e vendicata prontamente). Kratek posnetek obširnejšega sestavka je tale: Čitatelji „Senti- nelle" se hujskajo, naj nastopajo s silo proti slovenskemu petju v cerkvi sv. Antona, - češ: sili se bodo morali udati. Skratka : laško ljudstvo se hujska k samosilstvu in k nezako-nitostim. Ali le poglejte to slavno c. kr. državno pravdništvo, kako se obnaša proti „Sentinelli". Docim dobiva v vsaki no-čevi naši věstici že razna „hujskanja" po §§ 300 — 30& itd., pušča lahonskim listom, da tako infamno šČuvajo proti Slovencem. (Gospod drž. pravdnik, zaplenite tudi te vrstice l §. 300 vam je pač na službo !) „Sentinellino" hujskanje je imelo tudi nekaj vspeha! Nekaj laških babnic je uprizorilo v nedeljo cei skandal proti slovenskim pevkam ! — Najbolj si je odlikovala žena nekega agenta Ferrinija. Ta agent služi največ okoli Slovencev! — Slovenščina ni deželni jezik v Gorici Neki dopisnik iz Gorice^v dunajském „Salon-Blatť' je sodil nekam še dovolj stvarno o razmerah v Gorici. To je razsrdilo ,,S^n: tinello". Kaj vse blebeta v svoji lahonski nervoznosti, ne bomo omenjali; dovolj bodi, ako povemo, kaj pravi o Slovencih. Trdi namreč velemodro, da slovenščina tu ni „lingua del paese"T kakor ni n. pr. nemška v Milanu ali v Rimu, dasi živi ondi mnogo Nemcev. — Primerjati Slovence v Gorici z Nemci v Milanu, — to morejo le otrocaji- okoli „Sentinelle". Da je tu velik razloček, o tem že še dokažemo z dejstvi v prihodnjih 10 letih! - Čitatelj i „Sentinelle" morajo sami več govoriti slovenski nego laški, ako hočejo živeti ! Altro che „non è lingua del paese" ! — Pri štajerskem deželnem namestništvu zgodile so se nekatere premembe. Graški namestniški svetnik g. drr Evgen Netoliczka imenovan je dvornim svetnikom pri štajerskem namestništvu. V kolikor nam je poslovanje tega gospoda znano iz dobe, ko je bil okrajni glavar v Celji, privoščimo mu povsem to važno povišanje. — Železnica iz Velenja v Dravograd na Spodnjem Štajerskem se je pricela graditi dne 28. m. m. Dovoljenje za gradnjo omenjene proge ima D Laap, rudnišk podjetnik v Škalah pri Velenju. — Koroški deželni šolski svet ugrel se je zadnji čas za ustanovo mešcanske šole *v Velikovcu ter je že pripo-ročil ustanovo deželnemu odboru Koroške že ima po našem mnenji dovolj mtšcanskih šol, a to za dečke kakor za deklice Pred nego potreba take šole v Velikovcu, je menda dotične oblasti naklep, s tem nekak slovensk značaj tfga ed nega me-steca na Koroškem oslabiti. i — Skrivnosten umor. Na poličkem vrhu pri .Tare- nini v maritorskem okraju stanoval je posestnik F. FrilDC sam e svojo ženo v svoji hiši, ne daleč od hiše pa prebiva njegov zet. Pred nekaj dnevi našli so ljudje Ferlinca in njegovo' žeoo grozno razmesarjena v njihovi hiši in dognalo se je, da sta morala biti vsaj tri dni prej umorjeni. Kdo je morilec in kaj je uzrok umoru še ni znano Čudno je to, da zet Frlinčev ni nič vedel o storjenem zločinu, da si je navadno on krmil Frlinčevo živino in prihajal vsak dan v tas- tovo hišo. — Pazite na otroke ! V Trstu zgodila sta se vsled nepaznosti' starišev dva žalostna slučaja. Dne 8 t. m. padel je iz prvega nadstropja neke hiše 41etni Humbert Vegile, a takoj drugi dan iz neke druge hiše 31etni Karol Zajc, sin nekega kovača. Prvi si je zlomil nogo ter se sploh nemarno pobil, drugi pa je dobil močna notranja poškodovanja. Oba sta v bolnici. Tržne cene. V Ljubljani dne 15. dec. 1897. Pšenica gld. 12.25 kr. rž gld. 9-40 kr., ječmen gld. 7'— kr., oves gld. 7*— kr ajda gld. 9.— kr., proso gld. 7*— kr., turšica gld. 6 50 kr., leča gld. 13 - kr., grah gld. 14'- kr., fižol gld. 9* - kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) / 523 Loterijske srećke. V Brnu due 24. decemb. t 37 20 58 45, 80 Na Dunaji dne o decemb. t. 1.: 46, 65, 84, 40, 13 V Gradci dne 24 decemb. t. 1.: 29, 69,. 56 45, 60. « m Jedino prayi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu in tovarne farmacevtičnih u pre parat o v A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti občinstva vrednimi mc- pred ponareja- pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih (60 10) oblastev. (22) nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Nojstareje, najpristnejo. najoe- neje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis-njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre&upce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajoč'lr drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajsno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF lekarnar Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašel j, pr sobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastaraní kašel j se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolnik L dobijo tek za jelo, lahko spi jo in na ta način hitro o krev a jo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (12) i 79 4) »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; potrebujem jih z a moje znance Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v il n i s o k v s i m p r s o b o 1 n i m. S poš tovanjem Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr za zámotek) ali pa po poštnem povzetju. Geniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. TÂM fejárff T\Řdt ^Mm ^Mđ ^Mđ ^Mđ ^AM ^Èd ^Mđ ^MM ^kt je: Redilna stupa za knretino, edino koristna za kokoši, purane, race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tuđi množi valjeiije jajec. 1 zavoj z navodilom 25 kr, 5 zavojev samo 1 gld. Redilna stupa za prasice. Najboljše varstveno m dijetetično redilno sredstvo za prašiče. 1 zavoj z rabilnim navodilom 25 kr., 5 zavojev samo 1 gld. j Redilna stupa za živino za konje, rogato živino in ovce i. t. d. Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina ne mara jesti, dalje zboljšuje mleko. Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld. Vsa ta našteta sredstva se dobijo: (50 U) v apoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. v Pregradi pri Rogatec-Slatini. jf * v^ mifm ^ .Vi I odlikovana tovarna raznih likerov maraskina (Maraschino di Zara) Najbolji, n aj z d r a v ej i gl asoviteji svetu bemu želodcu Kdor si hoče ohramu zdrav že- lodec, kdor dobro počutiti, biti vesel. ob varovati si zdravje, pije celem svetu razširjeni vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije jM TSÍIJK I All Ili edini svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. 41 í ti In It, Yar uj te Zadra ponarejanj katerega zahtevajte yedno pravi Ylahoy dobiti y vsaki trgovini in kavarni. Založnik Odlikovanja: , Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Moji izdelki Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz Castni italijanskega zavoda „Pogresso odlikovalno svetinjo. Privilegiran vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan sledečih razstavah Dunaj 1873. razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, \T V • • • N emciji, Angliji, Ru s i j i, S vedij i Norvegiji, Svici, Danski, Svitinja za zasluge Neapel 1880. Svetinja I. razreda Kalkuta 1888 Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. Ti v • • • urciji, Grški, Španiji, Portugalij i, Rnmuniji, Srbiji, Bolgariji, Črnigori, Otoku 3Ialta, Belgiji, Zjedinjenih držav ah amerikanskih, Braziliji, Meksiki, Argentinj i, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, i i v • • • Alzeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. ft « Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk inzaložba: J. Blasnikovi nasledniki.