m Naatov — Addrta« l nova doba «117 »I. Clalr Av*. Cleveland, Ohi*. (Tel. Henderson 3889) (NEW ERA) Število članov J. S. K. Jednote že preseda 21.000. Ali jih bo konci tesa leta 122,001!? Eo, ee hoiemo! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION N°. 16 — ŠTEV. 16 CLEVELAND, O., WEDNESDAY, APRIL 22ND 1931 — SREDA, 22. APRILA 1931 VOL. VII. — LETNIK VII. SLOVENSKE vesti ia L ak,^ne tekme za prven-j Vo kegljaških teamov JSKJ L n Završile 18- in aprila L evelandu. Najprej sta se v^°dno prvenstvo spoprijeti, (;&liaška teama društva bu S?Ur?her’ št- 196 iz pitts’ 'Kha in društva George land št' 180 iz Cleve' štv U ^niagal je team dru- g ,a George Washington in si ,tvem Pridobil kegljaško prven- L ° Za vzhod. V tekmi med Jolieta1" I®'* št' 66 ,SKJ iz Iprv L- -le rePrezentiral “■ beri ! zapadnih kegljačev, in 11 ty‘ • 010111 društva George je S llne^on iz Clevelanda, ki Ll^ntira! vzhod, so zma-liet‘ Jolietčani. Tako si je Joined Pnboril Palmo enstva te Vseir>i JSKJ kegljaškimi 1 v Zedinjenih državah. Sl*\ ^ ske r‘' nost dvajsetletnice žen- fclevi društva št. 103 JSKJ . Slov0 tmdu’ ^ se -le vršila v LeenSkem Domu na Holmes izpj6 v nedeljo 19. aprila, je Fijen 1 ako> da so članice ome- I'aiil\8a ^ru^va lahko ponosne tio' ^azpoložen-ie Je ^il° iz* ^ ’ S°voranc ni' bilo preveč e Predolgih, postrežba je Vseh ozirih prvovrstna in |vp]je^^rireditve je bil prav po-. ‘ To zadnje je pokazalo, ,^a društvo v Velikem Htldu in še posebno v delu n°^*e naziva Collin woody predlogo vetiral. 4teije pHiateljev. Mnogo Pri’ ' 0 Pa more imeti le dru-tio. ’ , 1 Je dobro in priljublje-reditve ,Za^etka do konca pri-v°]ja . Je trajala sama dobra p°lož /n Pravo prijateljsko raz-P°Sti k6: Malokdaj se v jav- (lrn§tv aj 0 ^em ženskem uSj ,U’ a kadar se sliši, se q°bro. Ko ^'as Jeanette Per-V jj e’ ki se je vršil 18. aprila ^oČi]01^’6’ ^a-’ -ie ^i* glasom JErlas j ’ Velik uspeh. Njen :du je n Nastop je tako ugajal, f stvi( korala na zahtevo občin-V t0r° Vse točke ponavljati. iss pGc^lio 3. maja priredi ^eilskG C1^anova koncert v Slo-8t qj,1?1 Narodnem Domu na edeij^11 ^Ve‘ v Clevelandu. V iodeiov, aPrila zvečer bo pa skega a,a Pri koncertu pev-^kem tva “Soča” v Slove, v Domu na Holmes Clevelandu. t Slovar. I I e^Hi + “Sokolice” so pre-ia.rf0a 'r^enst, e^en. Ponovno dosegle fred k,V? v zaključni tekmi ^vepeUS ^kall skupinami druidu niCi(;ibratske lige v Cleve-6c zrn- ^ °^°^Ce so odnesle ve-ai)sko*we V omenjeni ligi tudi ^Pet V' Ponovna a je S^e tpi>0taza^a vrednost sokol- Cel°vadbe. v Ploven,,!. ZeVa]n J*® Pevsko in izobra-?,auShuC pStvo “.Bled” v Cone-k- aPril'. a’’ pi’iredi v soboto , ‘to v ‘l svojo pomladno vese-1)6,11 D.J)Vensk^ Izobraževal-Uoni11 v Franklinu, Pa. S" ^Sp? dr^tvo “Ivan Can-I^lslto Velandu zaključi to ^ila s Sezono v nedeljo 26. ‘% ^SlJajno spevoigro “Ma-I i° vršilil Zeni>” Prireditev se ga N'iv-Vi avditoi'iju Sloven-air AvP ° nega Doma na St. Popoldne in zvečer. ^evsif * ohicaeu(>n ,društvo “Sava” v ■v' ^Prilarired^° bo v nedeljo /'p°r<2dotri ^ncert z bogatim (D«ii. Pevskih točk w» »• a. .trtni). in ata dali i, i« poti-na«1 ?ttie, teta stric KAZN0 IZ AMERIKE IN V DRŽAVNI postajodaji Pennsylvanije je bilo vloženih več predlog, ki se tičejo policije, ki je znana kot “coal and iron police.” Nekatere teh predlog stremijo za popolno odpravo tega policijskega sistema, druge pa za omejenje moči istega. GOVERNER države Oregon je podpisal postavo, katera je bila nedavno sprejeta v legisla-turi omenjene države in ki določa, da so neveljavne takozva-ne “yellow-dog” pogodbe, sklenjene med podjetniki in delavci. Glasom dotičnih pogodb se delavci, predno so sprejeti na delo, pismeno obvežejo, da se ne bodo pridružili uniji ali jo skušali organizirati. PENZIJSKA postava, ki določa po en dolar podpore na dan vsem državljanom, ki so nad 70 let stari in nimajo sredstev za življenje ali svojce, ki bi jih podpirali, je bila sprejeta v le-gislaturi države New Jei’sey. Podporo morejo zahtevati le državljani, ki so bivali v držav) najmanj -15 let. V ILLINOISU sta obe zbornici državne legislature sprejeli predlogo za preklic državnega prohibicij skega zakona, toda governer Emmerson je Volilci, ki so pretečeno jesen z večino glasovali za preklic prohibicij skega zakona, obljubujejo, da bo ta veto Emmersona porazil pri prihodnjih volitvah. prog' IZ WASHINGTONA se poroča, da bo vlada Zedinjenih držav zavzela do republike Ni-carague v bodoče precej drugačno stališče, kot ga je zavzemala dozdaj. Državni tajnik Stimson je izjavil, da Američani, ki so kupili posestva v krajih, kjer je pričakovati notranjih nemirov, naj ne računajo na vojaško protekcijo Zedinjenih držav. Ameriški državljani, ki se nahajajo v Ni-caragui, ki pa ne vpoštevajo svaril in pozivov, da se s svojimi družinami podajo na varno, naj sami sebi pripišejo posledice. Želja Hooverjeve administracije je, da se ameriške čete kar mogoče hitro umaknejo iz Nicarague in da se končno likvidira ta neljuba dedščina po prejšnih administracijah. sr6n» ršil ^ e ** J i” ;o’jni1 v pi'1 ežši*1 eljei” brez' č»s» trUm našfj , kjer ,b ‘° u-h»r' PKIR0DNA BOGASTVA ZOBOBOL NA DEBELO M h, V ,ro*» .rlk« V ANGLEŠKEM parlamentu je Stanley Baldwin, vodja konservativne stranke, obdolžil ministrskega predsednika McDonalda in delavsko stranko sploh neizpolnjen j a obljub, češ, da je danes v Angliji več brezposelnosti, kot jo je bilo pred dvemi leti, ko je MacDonald prišel na vlado. Po daljši debati pa je bila izrečena vladi zaupnica s 305 glasovi proti 251. Tekom zadnjih desetih let slišimo večkrat o “konservaciji,” namreč o potrebi ohranjevanja naravnega bogastva, ali mnogi I si ni: o na jasnem, kaj pravzaprav pomeni “conservation.” Zagovornike ohranjevanja prirod-nega bogastva imenujemo “conservationists.” Njihovi nasprotniki so oni, ki hočejo izrabljati naravno bogastvo dežele brez ozira na korist bodočih generacij. Kar hočejo konservacijoni-sti, je le to, da se pri rodno bogastvo umno in previdno izrablja. Ko je beli človek prišel v to deželo, so neskončni pragozdi dajali vtis, da so neizčrpni za vse čase. Eilo je tudi polno divjačine. Polagoma pa so bili pragozdi posekani, da se umaknejo poljedelstvu in rastočim naselbinam in mestom. Nadalje so bili proizvodi gozdov potrebni za naraščajoče gospodarsko življenje novega naroda. Ustvarile so se velike lesne tvrdke, in kjer je gozdno bogastvo dežele bilo obilno, so posekale drevesa na brezobziren način v svrho dobave lesa za gradnjo hiš, izdelovanja pohištva itd. Pred nekoliko leti pa so se nekatere državne uprave začele zavedati popolnega pomanjkanja vsakih ohranjevalnih zakonov v rabi gozdnih produktov. Država New York na primer se je prepričala, da so bili njeni gozdovi hudo ogoljeni, in sprejet je bil amendment k ustavi, na podlagi katerega je bilo ustanovljeno državno gozdno zavetje (preserve), v katerem se ne sme posekati nikako drevo. Vsled tega je v Adirondac-ks in Catskills pogorju mnogo goz-dovja, kjer ni dovoljeno izsekavanje. Država Michigan na drugi strani pa se je prekasno zavedla resnobe položaja in ta država je dandanes takorekoč brez gozdov. Sicer so v zadnjem času začeli saditi drevesa, ali treba je 40 do 50 let, predno drevesa dorastejo, in tako bodo v tej državi morali čakati dolgo časa, predno se povrnejo v kolikor toliko normalne razmere. Konservacija pomenja, da či-nitelji znajo gledati naprej v bodočnost poleg ohranjevanja. Če bi država Michigan imela vpogled v bodočnost, bi bila videla, da brezobzirno izsekavanje dreves mora enkrat izčrpati prirod-no zalogo lesa in uničiti važno industrijo, če bi bili sadili drevesa vzporedno sposekovanjem, bi bili preprečili sedanje težave. Kakor so se gozdovi umikali razširjajoči se civilizaciji, tako je pojemala tudi divjačina, ker je bilo vedno več ljudi, ki so jo postreljali. Še pred leti smo imeli na milijone divjih golo bov in človek je mislil, da za loga nikoli ne mine. Pobijali so jih in prodajali za par centov, dokler so polagoma izginili, in dandanes ni več niti enega. Nekdo je razpisal na grado od $1,000 za vsakega, k bi našel enega divjega goloba. Ravno tako, kakor v zadevi gozdov, se je federalna vlada končno zavedla, da je treba imeti zaščitne zakone, ako hočemo, da divjačina in ptice popolnoma ne izginejo. Tako je bil ustanovljen posebni urad poljedelskega departmenta, ta-kozvani Biological Survey. Ta urad upravlja vse zakone, tičo-če se zaščite divjačine in ptic. Nasproti nekaterim evropskim državam, kot na primer Škotski, kjer so velika zavetja divjačine privatna last in ve-(Dalje na 2. strani) PRESTOLI SE RUŠIJO t BIVŠI ŠPANSKI KRALJ Alfonz, ki je resigniral, se nahaja s svojo družino “na počitnicah” v Parizu. Provizorični predsednik mlade španske republike, Niceto Alcala Zamora, pa se s svojim kabinetom trudi, da najprej spravi najnujnejše zadeve v soglasje z republikanskim sistemom, nakar bodo razpisane volitve za ustavodajno skupščino, ki naj formulira novo državno ustavo. Eden najvažnejših korakov provizorične vlade je bil raz-(Dalje na 2. strani). Vsi smo že slišali rečenico: če bi bili vsi možje en sam mož, če bi bila vsa drevjssa eno samo drevo in če bi bile vse sekire ena sama sekira, pa bi tisti mož vzel tisto sekiro in pošekal tisto drevo, kakšen tresk jbi to bil! Na podoben način bi lahko izrazili 'še marsikaj. Naiprimer: če bi bili vsi zobje en s^m zob in če bi bile vse zobne bolečine ena sama bolečina, kakšen hud zobobol bi to bil! Nekaj podobnega, čeprav, v znatno manjšem obsegu predstavlja zobozdravniška klinika Temple univerze v Philadelphi-ji. Na tej kliniki prakticira 200 študentov, ki so si izbrali zobo-zdravniški poklic. Velika “operacijska” soba inia 80 popolnoma opremljenih zobozdravniških stolov, na katerih se uniči ali omili okrog 150 zobobolov dnevno. Profesor Ashley Faught, ki je vodja zobozdravnike klinike omenjene univerze, pravi, da se mu vč|isi zdi kot bi bil superintendent nekake tovarne. Kljub temu je v deželi dovolj dela za vse zobozdravnika ki se izvež-bajo v omenjeni inštituciji. Imenovana zobozdravniška klinika računa, stojim pacijen-tom le toliko, kar stane za popravljanje potrebni materijah Za revne pacijent^, ki niti tega ne zmorejo, plačajo dobrodelne organizacije, tako, da'ni nikdo zavrnjen, ki imy, neprilike z zobmi. Poleg izdiranja in plombiranja zob specializira ta klinika tudi v uravnanju zob pri otrocih. Premnogemu fantiču in deklici so tam v lepo vrsto naravnali prej na razne kraje štrleče zobe. Študenti v tej veliki zobozdravniki kliniki opravljajo svoje delo pod vodstvom in nadzorstvom izkušenih zobozdravnikov vsak dan od devete ure zjutraj do polu štirih popoldne. Pri tem se izurijo v svojem izbranem poklicu, ob enem pa rešijo tisočere pacijente zobnih bolečin in jim na ta način izboljšajo telesno zdravje, proti primeroma majhnemu plačilu. -------o------- PRVI AVTOMOBIL Prvo današnjemu avtomobilu podobno vozilo je bilo v Zedinjenih državah izdelano leta 1892. Imenoval se je ta avto- bil “Violet,” in je bil res prava ponižna vijolica napram mo- dernim avtomobilom. Izdelal ga je neki Monsieur Phelein za priliko svetovne razstave. Avtomobil je imel žičasta kolesa, podobna kot so danes v, rabi, le da je bil en par koles mnogo večji od druzega. Gumijevi obroči še niso bili takrat v modi, istotako ne gasolin. Gonilna sila tega vozila je bila para. S tem častitljivim prednikom modernih avtomobilov se je nedavno poskušal voziti znani avtomobilski dirkač Ralph De Palma v Los Angelesu. Zanimivo je, da je ga spravil v “dir” osmih milj na uro! ----------------o—------ Vse je mogoče Neki protestantski pastor pravi, da je rum pomagal pokristjaniti prebivalce otoka Oahu, ki pripada Havajski skupini. Po njihovi stari veri so bile za pijanstvo zagrožene zelo hude kasni. Ko je kapitan Cook seznanil otočane z rumom, so se mu hitro privadili, in ko so se prepričali, da se grožnje o hudih kaznih za pijanstvo ne uresničijo, so sprejeli novo vero. Kraljevine Španije, ki je bila pred stoletji mogočna velesila nele v Evropi, ampak tudi na ameriškem kontinentu, ni več. Na njenem mestu je vzbrstela republika. Kralj Alfonz, poslednji Burbonec, ki je sedel na vladarskem prestolu, je odpotoval v pregnanstvo 14. aprila; družina mu je sledila kmalu potem. Dinastija. Burboncev se je pričela pred več kot tisoč leti, ko je leta 888 Eudes, sin Roberta Močnega, zavzel francoski prestol in ustanovil francosko dinastijo, ki se je končala z zadnjim Luisom. V Španiji so prišli Bur-bonci na prestol leta 1700, ko je Filip Anžovinski, vnuk francoskega kralja Luisa XIV. in španske kraljice Marije Terezije, postal vladar Španije. Z dvema kratkima presledkoma so Bur-bonci od tedaj vladali Španijo. Bili so v sorodstvu s Habsburžani in drugimi evropskimi dinastijami. Kralj Alfonz XIII., ki je dne 14. aprila resigniral kot vladar Španije, je po ženitvi v sorodu z angleško dinastijo; njegova soproga Viktorija je namreč sestrična angleškega kralja Jurija. Sodi se, da se bo iz republike Španije odslovljena kraljeva družina ustanovila na Angleškem ali v Franciji. Preobrat v Španiji se je že dolgo časa pripravljal; zadnje čase je držala kralja na prestolu, večinoma le želesfna diktatura generala Primo de Rivera in pozneje generala Berenguera. Španija obsega veliko večino Iberskega polotoka; mali zapad-ni del zavzema Portugalska. Visoko Pirenejsko gorovje jo loči od Francije. Površina kontinentalne Španije meri 190,050 kvadratnih milj, s prištetimi otoki in kolonijami pa meri 334,783 kvadratnih milj. Prebivalstva šteje Španija nekaj nad 22 milijonov; prebivalstvo kolonij pa se računi nekaj manj kot milijon. špansko prebivalstvo se deli v tri skupine, namreč Kastilija-ne, Katalane in Galici jane; občevalni jezik pa je kastilijanski ali španski. Poleg tega živi na severnem obrežju dežele še kakšnih 400,000 Baskov, ki so zelo starodavno ljudstvo in po krvi in jeziku zelo različno od Špancev; poleg njih je okrog 60,000 Morov, 50 tisoč ciganov in 7 tisoč Židov. Dežela v splošnem je precej revna in zanemarjena. Od zemlje, ki je pripravna za obdelovanje, je kultivirane komaj polovico ; polovica prebivalstva tudi ne zna čitati in pisati. Glavni pridelki so olive, grozdje, sladkorna pesa, lan, konoplja, oranže, orehi, pšenica, ječmen, oves, rž, koruza, fižol, riž, leča in proso. Dežela je precej bogata na rudah; pridobiva se premog, svinec, baker, železo, cink, živo srebro, žveplo, manga-nez in sol. Industrije je malo in še tista večinoma odgovarja le domačim potrebam. Španska kolonijalna zgodovina je blesteča, kajti njena moč se je raztezala do Amerike in Filipinov. Pred sto leti pa so ji revolucije iztrgale Mehiko in vse kolonije Centralne in Južne Amerike, leta 1898 se je osvobodila Cuba, in po špansko-ameriš-ki vojni je morala prepustiti Zedinjenim državam Filipine, Guam in Porto Rico. Njene sedanje kolonije so omejene na Maroko v Severni Afriki, špansko Gvinejo in nekaj otokov ob gvinejskem obrežju. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Minister za gozdove in rudnike je dne 1. aprila izdal na-redbo o ustanovitvi fonda za podpiranje brezposelnih rudarjeve v okviru bratovskih sklad-nic in v pobiranju prispevkov za ta fond. Naredba se glasi: 1. Z dnem 1. aprila se ustanovi pri vsaki bratovski sklad-nici za zavarovanje delavcev in osobja rudarskih podjetij v kraljevini Jugoslaviji poseben fond za podpiranje brezposelnih rudarjev. Organizacija tega fonda in redni upravni stroški padejo v breme dosedanjih treh oddelkov zavarovanja pri bratovskih skladnicah. 2. Od 1. aprila 1931 bodo pri izplačevanju delavskih mezd vsi podjetniki, katerih delovno osobje je že zavarovano ali mora biti zavarovano pri bratovskih skladnicah, plačevali poseben prispevek za ta fond, in sicer a) od delavske bruto-mezde pri podjetju po 0.15%, b) prav toliko, kolikor znaša prispevek vseh delojemalcev podjetja za navedeni fond. — Prej navedeni delavski prispevek in prispevek podjetja se bosta plačevala istočasno in na isti način kakor ostali prispevki bratovskih skladnic. 3. Uprava in poslovanje fonda za podpiranje brezposelnih delavcev, vrsta in višina podpore brezposelnim rudarjem bo določala posebna uredba, ki jo izda minister. Ta naredba je stopila v veljavo 1. aprila. VSAK PO SVOJE Državni proračun Jugoslavije za leto 1931-32 znaša 13 milijard in 210 milijonov dinarjev, ter je za 137 milijonov dinarjev manjši od lanskega. Stroški vrhovne državne uprave so preračunani na 332 milijonov, pokojnine in invalidnine na 1,035 milijonov, odplačevanje drža v n i h dolgov 1,220 milijonov, ministrstvo pravde 433 milijonov, prosvetno ministrstvo 895 milijonov, zunanje ministrstvo 156 milijonov, vojska in mornarica 2,595 milijonov, finančno ministrstvo 40 milijonov, gradbeno ministrstvo 279 milijonov, prometno ministrstvo 118 milijonov, kmetijsko ministrstvo 83 milijonov, trgovina, obrt in industrija 70 milijonov, gozdovi in rudniki 108 milijonov, socialna politika in zdravstvo 243 milijonov, notranje ministrstvo 644 milijonov dinarjev. Notranjska je nedavno izgubila vzornega gospodarja g. Ivana Lavriča st. trgovca, posestnika in gostilničarja v Travniku. Pokojnik je bil daleč naokrog znana osebnost, splošno spoštovan kot napreden gospodar in cenjen zaradi svojega prikupnega značaja. Posebno lepe zasluge si je pridobil kot soustanovitelj in požrtvovalni načelnik Posojilnice v Loškem potoku. Dosegel je čestito starost 79 let. Konci marca je pri Sv. Ani v Slovenskih goricah v 76. letu starosti umrl tamkajšnji veleposestnik g. Alojz Senekovič, ki je pol stoletja kakor velikan branil slovensko narodno mejo na severnih obronkih Slovenskih goric in ob naši zeleni Muri. Težak je bil pritisk nemštva pred in med vojno. Pod njim se je meja majala in kdo ve, če se ne bi zrušila, da ni bilo tedaj pokojnega Alojzija Senekoviča. Na vsem tem obmejnem slovenskem sektorju je bil on neporušljiv steber, pa tudi gospodarski in (Dalje na 2. strani) španski kralj Alfonz, zadnji Burbonec, je šel po gobe. Svet vendar postaja boljši in varnejši za demokracijo. Alcala Zamora, navaden plebejec, je prevzel vlado tisočletne države, ki si je nadela republikansko formo, eks-kralj Alfonz pa se je moral vkrcati na barko in zavoziti proč od solnčne španske obali. ❖ španski kralj je izgubil delo, in s tem se je splošna svetovna brezposelnost zopet pomnožila za enega. ❖ Dolgčas Alfonzu ne bo, kajti po Evropi se potika že toliko brezposelne kraljevske žlahte, da si bo lahko našel sebi enako družbo. V družbi sebi enakih bo tudi lahko pozabil na španske bikoborbe. * Kakor hitro je v Španiji propadla diktatura, sč je zrušila tudi monarhija. Kdo ve, če se je kaj kolcalo sosedu Viktorju Emanuelu in diktatorju Mussoliniju in če kaj premišljujeta, kdo bo “next!” * Pomlad je zelo nevaren letni čas. Poželenje po rdečeličnih vinskih čašah je takrat naj večje, dekliške oči so najbolj izzivajoče in zapeljive in revolucije so najbolj nevarne. * Neprevidni rojak je pri nekih delnicah izgubil tisoč dolarjev in od takrat nima nobene mirne ure več. Njegova boljša polovica mu namreč to očita vsak dan za zajutrk in večerjo. Ubogi Alfonzo, kadar mu bo začela njegova žena očitati, da je po neprevidnosti zafrečkal krono, prestol in kraljestvo! Sicer bo pa mož morda zadevo vzel od solnčne strani in bo hvalil bogove, da nima tisoč žen, kot jih je imel Salomon. * županstva nekaterih mest nemške šlezije so prepovedala gostilničarjem prodajati pijače v vrčkih, kozarcih, steklenicah in sploh v trdih posodah, da se politični nasprotniki ne krešejo z njimi po glavah. Pri nas v Ameriki imamo prohibicijo, zato takih prepovedi ne poznamo. Če nas prime prava ihta, se lahko udarimo s kozarci, steklenicami ali z galoncami. * Glasom poročil v listih je v mestu Missoula, Montana, neka deklica tako strastno objela svojega fanta, da mu je nalomila dve rebri. Vožnja iz Clevelanda do Missoule stane okrog 50 dolarjev. Kdo mi jih posodi? V Skoro vsaki teden me vabijo, zdaj od tu, *zdaj od tam, da bi se udeležil plesne veselice, društvene obletnice, koncerta, piknika, srebrne poroke itd. če bi se hotel vsaj večini teh vabil odzvati, bi moral imeti typewriter na kolesih in fond 25 tisoč dolarjev za potne stroške, kot ga ima predsednik Zedinjenih držav. K sreči taka vabila v splošnem niso resno mišljena, ampak se lahko tolmačijo kot tisto znano vabilo: “Na koline bi te povabil, pa' saj vem, da ne boš prišel. . Vedno imamo kakšno pešti-lenco med seboj. Ko je pojenja-la papagajska bolezen, je zavladala flu, in ko se je ta poslovila, nas prijemlje spring-fever. Vsekakor je to ša najmanj nevarna bolezen, ker je pač poslanka pomladi. Vsi znaki pomladi pa so dobrodošli, celo to, da je (Dalje na 2. strani). "^o^o Doba” Dr. F. J. Kern: ČUDNA ZDRAVILA GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland; O. VOL. VII. NO. 16 Pravila in toleranca Navzlic moderni vedi in učenosti smatra splošno ljudstvo zdravnika za čarodejnika in njegov črni kovčeg škatlo polno skrivnosti. Ni pač čudno, saj je bilo zdravilstvo zvezano s čarovništvom, c o p e r n i š t v o m, z vražastvom že iz davnih časov pred Kristusom, ko so prvi zdravniki ob reki Nilu sami kuhali različne tinkture in ekstrakte. Mnogo starih “receptov” je pa še dandanes v rabi. Arabci so verjeli, da za pasjo steklino pomaga pepel sežgane glave steklega psq. V nekaterih ameriških krajih zdravijo davi-co ali krup s pepelom sežgane bolnikove spodnje srajce, ki ga servirajo v čaju. Do zadnjih časov so bili ljudje prepričani, da so najboljša zdravila tista, ki so hudo grenka ali smrdljiva. Stari Kitajci so poznali pregovor: “Zdravilo mora razburiti bolnika, sicer ne pomaga.” Marsikatero domače ali umetno zdravilo res razburi človeka! Vnete oči še zdaj zdravijo po naših krajih s — scalnico. Včasih so rabili v ta namen žabje veke. Deževne črve z medom so vži-vali zoper slab želodec. Za otroške bolezni so pa priporočali gosenice, stopedi in drugo golazen, V starem Egiptu so nabirali mušje odpadke in jih mešali z zeliščnimi sokovi ter jih dajali otrokom, ki so preveč jokali. Marsikateri otrok je menda za vedno utihnil. Znano in jako cenjeno mazilo je bilo sestavljeno iz škorpijonove krvi, smrdljivega mesa, živalskega blata in gosje masti (ki je bila, že v starih časih v veliki časti). Kraljice so rabile olepševalno mazilo narejeno iz pasjih pet, datelj novih cvetov in oslovskih kopit, prekuhanih v olju. Za plešaste so imeli v starih časih razne žavbe, ki so bržkone prav toliko učinkovale, kot razna moderna patentirana mazila. Za časa egiptovskega kralja “Tuta” so plešavci plačali duhovnikom lepe denarce za mazilo narejeno iz delov krokodila, kače, mačke, ibeksa, hipopotama in konja. čim več različnih primesi je bilo v zdravilu, tem boljše je bilo, ker je bilo upati, da bo ena ali druga reč pomagala. Nekateri recepti so obsegali po tri do pet ducatov različnih lekov. Angleški kralj Henrik Osmi je največ zaupal v zdravilo, ki je bilo narejeno iz zmletih — biserov in zmešano z gvijakom. Kraljica Elizabeta je pa verjela le v hudo dišeča zdravila kakor so musk, mira itd. Ljudje so verjeli in še verja-Imejo v razne čare, amulete, sve-Itinje, blagoslovljeno vodo in drugo. Indijci smatrajo reko Ganges sveto. Opere jim vse grehe, in četudi je voda okužena od bolnih kopalcev in mrličev, jo dajejo piti bolnikom zoper vsakovrstne bolezni. Prav tako jc med kristjani v čislu voda iz Jordana in iz Lurda. Med Slovenci stare tradicije Se niso izumrle. Če ima otrok j gliste, mu navežite česna okoli vratu. Zoper pljučnico je seveda najbolj sigurno zdravilo “pul-fer” in naribana pesa. Vinski cvet ozdravi izvinjenja in je dober pri kostnih prelomih. Bradavice se zavozljajo z nitjo; vozel se zakoplje o polni luni pod kap in presto: bradavice izginejo. Za črv na prstu je dobra jajčja lupina, za krvavitev pa pajčevina. Če se kje gnoji in hočete pospešiti zoritev, bo kravje blato pomagalo. Za opekline je pa dobro kislo zelje. Pri boleznih so vsi narodi in vsi stanovi praznoverni, nekateri bolj, drugi manj. Potekla bodo stoletja, prodno se bo človeški rod otresel vraž in bo racijonal-no mislil o boleznih kot o naravnih pojavih in jih bo znal znan-! stveno presojati in zdravili. Naša podporna društva in naše podporne organizacije se, kar je samo ob sebi umevno, upravljajo na podlagi bratstva. Vemo pa, da človek kot bitje, posedajoče prosto voljo in različen temperament, ni ravno v stanu vedno sodelovati s sočlovekom harmonično, kot naprimer stroj, kjer se vsako kolo in vsak del giblje in vrti po gotovem redu. Prosta volja ustvarja pri posameznikih različna, večkrat malo ali veliko nasprotujoča si mnenja, in ne glede na to in kljub temu, da imamo za podlago pri naših društvih bratstvo, si moramo naj prvo več ali manj sporazumno preskrbeti nekak red, to je pravila. Red sam na sebi in pravila sama na sebi pa še ne zadostujejo. Treba se je po njih ravnati, ne samo takrat, kadar se nam poljubi in kadar smo pri volji, ampak tudi takrat, kadar nekako čutimo, da smo po njih neprijetno prizadeti. Ako se nočemo po temu pravniku ravnati, nam pravila koristijo ravno toliko, kot mrtvo listje, padajoče z drevesa. Podporne organizacije in društva imajo seveda tudi svoje odbore, katerih naloga je gledati, da, se ta pravila od strani članstva in društev izpolnuje-jo. Taki odbori sami na sebi, kakor pravila sama na sebi pa zopet niso nikaka garancija za točno, pravilno in bratsko obna šanje članstva. Za to je treba in to je glavno, volje in sodelovanja od strani članstva. Tako naprimer ni gl. porotni odbor nikakor sv stanu rešiti kake neljube zadeve, bodisi take, tikajoče se posameznega člana ali take tikajoče se celega društva, na način, da bi se vse prizadete zadovoljilo, ako ni 'pri tem koope racije od teh prizadetih. Izrek, razsodba sicer lahko pove, kaj je bilo in kaj ni bilo v smislu pravil, ali izrek in razsodba sama na sebi pa nima moči in ni nika-ko tako zdravilo, da bi hipno in popolnoma ozdravilo rane, prepir, nevoljo in' jezo, ki nastane med brati. Posebno je to oči-vidno v slučajih, kjer pride v teku debat in nesoglasja zraven tudi osebnost. Padejo razne raz-žaljive besede. Razna podtikanja in obdolžitve. Naj prvo seveda od tiste strani, ki začne, če je sploh mogoče dognati, kdo je začel, in potem tudi od druge strani. Tako nepravo in nebrat-sko dejanje ima to slabo lastnost in posledico, da sta nazadnje krivi nepravilnosti obe strani. Nastane torej mučna situacija in zagonetje, katero se more rešiti le na en način, da obe strani popustita in si odpustita in da se stran, ki ji razsodba bodisi društvenega porotnega odbora ali glavnega porotnega odbora ni po volji, pomiri in, če treba tudi malo žrtvuje zavoljo miru, ki je potreben. Večkrat pa je kaj takega zelo težko doseči. Primeri se, da je na eni, kot na drugi strani nepopustljivost. Pred več leti se mi je sicer drugače zelo dober član izjavil, da raje vidi, da vse hudič vzame, društvo in jednoto. kot da bi on popustil od onega, kar smatra za pravo. Prišla je tudi že zahteva na glavni odbor, da se mora glavni porotni odbor enostavno odstaviti. Prav dostikrat je velika ovira, da se zopet vpostavi red in mir pri društvu tudi v onih, v katerih prid je bila razsodba izrečena. Ti se vse preveč radi potem zmagoslavno obnašajo. Ha, ha, pa smo vas ugnali! Sedaj vidite, da smo mi prav imeli. Celo smejejo se. To kaj rado povzroči obnovitev ponovnih prepirov in jeze. Naša jednota je nepristanska. S -samo nepristranostjo pa nikakor ne moremo izhajati. Treba je tolerance. To je, treba je popustljivosti. Vsi si naj tudi zapomnijo, da ako naša jednota ni verska, da se s tem ne pravi, da je protiverska, in da ako nam ne pustijo pravila voditi politične propagande, da se s tem pravi, da mora biti jednota proti tej ali oni politični skupini. Kot nepristranski ravnamo v smislu ---------------------------------- i Vsi imamo svoje napake, ker če bi jih ne imeli, bi men- r da sploh prenehali biti ljudje. Dvomljivo je tudi, da bi bila i kdaj v prihodnosti človeška družba popolnoma brez napak. \ Vsi pravi človekoljubi stremijo za tem, da bi po možnosti j odpravili ali omejili tiste napake, ki največ škodujejo naši 1 življenjski sreči in splošnosti. Brez napak najbrže ne bomo j nikoli, a če jih že moramo imeti, nadomestimo velike napa ke z manjšimi in manj škodljivimi. To je najboljši način, , da olepšamo življenje sebi in družbi, v kateri živimo. ; Ena naših glavnih napak, ki dela življenje mizerno nam . in drugim, je neupoštevanje dobrot in udobnosti, ki jih imamo, in neprestano tarnanje po dobrotah, ki se nam kažejo v daljni, megleni bodočnosti. Ako smo zdravi in ne poznamo pravega pomanjkanja ter si lahko tuintam privoščimo ' nekoliko razvedrila, ki je po našem okusu, morali bi to upoštevati in ceniti. To upoštevanje obstoječih udobnosti na? bo podžigalo k naporom, da te udobnosti povečamo in izboljšamo sebi in drugim v korist. Neprestano javkanje nas obratno lahko zavede v malodušnost in pelinovo razpoloženje, ki bo grenilo življenje nam in vsem tistim, ki prihajajo z nami v dotiko. Neki farmerski časopis je nedavno objavil zanimivo dogodbico.' Nezadovoljen farmer je želel zamenjati svojo farmo z drugo, ki bi bila bolj po njegovem okusu. V to svrho je pozval agenta firme, ki se bavi s prodajo ali zameno zemljišč, da mu to reč uredi. Agent se je oglasil na farmi, si zapisal vse podatke, nakar je poslal v lokalni list tozadevni oglas. V oglasu je agent navedel lego farme, rodovitnosl zemlje, bližino trgov in udobnosti hiše in drugih farmerskih poslopij v vseh podrobnostih tako mikavno, da farmer, katerega posestva se je to tikaio, skoro ni verjel svojim očem. Prečital je oglas dvakrat, trikrat, in končno si je moral priznati, da je agent zapisal v oglasu resnico, in da je njegova farma v resnici taka, da si boljše ne more želeti. Poklical je agenta po telefonu in mu naročil, naj oglas glede zamene farme takoj ustavi, češ, da je šele iz oglasa izvedel, kakšno dobro farmo ima. On je vsak dan te prednosti in ugodnosti videl ,toda ni jih primerjal z ugodnostmi drugih farm, zato ;c bilo treba tujca, da je to videl in mu povedal. Podobno kot s tem farmerjem je mnogokrat tudi z nami. Kar imamo v življenju dobrega, se nam .zdi samoumevno in vsakdanje, zato istega ne cenimo. Hrepenimo p? po nečepi negotovem, kar se skriva v meglenih daljavah onkraj gora. To je premnogokrat vzrok, da ne uživamo udobnosti, ki so nam pri rokah, kot bi morali, ob enem pa s tem tudi prav nič ne pospešimo prihoda tistih boljših časov, ki so še za gorami. Celo Einstein, znanstvenik svetovnega slovesa, je dejal, da napredek človeštva glede znanstva in splošnih živ I j c n j s k i h dobrot temelji na tozadevnih uspehih preteklosti. Sedanjost bo jutri preteklost, torej je vsega upoštevanja vreden temelj bodočnosti. Kdor prezira ugodnosti in uspehe, ki so bili doseženi do danes, se odreče kosilu, ki mu jc ponujeno danes, na račun zajutrka, ki bo postavljen na mizo jutri, pojutranjem, čez deset ali čez sto let, in glede katerega je dvomljivo, če ga bo dočakal. Cenimo torej v prvi vrsti to, kar imamo v rokah, kar je okoli nas. To smatrajmo za porcijo življenjske sreče za danes, ob enem pa za stopnico, ki naj nas povede bližje l< idealom popolnosti. Čim bolj se bomo zavedali življenjskih ugodnosti, ki so nam na razpolago danes, tem bolj si bomo prizadevali, da se tc ugodnosti povečajo in posplošijo. Naša J. S. K. Jednota nedvomno spada v vrsto najboljših jugoslovanskih podpornih organizacij v tej deželi. Njena nepristranost, njena solventnost, njena točnost v poslovanju in njena lepa rast jo postavlja na odlično mesto med njenimi sestrami. Mi vsi priznavamo in cenimo te njene dobre strani, ter jo ljubimo kot vzorno organizacijo. Toda, baš zato, ker jo ljubimo, se zavedamo, da še ni popolna in da ji je potrebna še marsikaka izboljšava. To nas podžiga, da delamo v smeri teh izboljšav, dasi jo smatramo za dobro in odlično že danes. Z mirno vestjo jo priporočamo vsakemu kandidatu kot eno najboljših jugoslovanskih podpornih organizacij, ker vemo, da je to v resnici, pri tem pa se trudimo po svojih močeh, da bi res postala izmed vseh najboljša. ------------------------------o------------ Albin Čebular: METULJČKI Metuljčki v zraku plavajo, se s cvetjem poigravajo, med travico se skrivajo, si z veterčkom napivajo. Se z neba solnček jim smehlja, smehlja poredno: hahaha! Metuljčki mu mežikajo, se veterčku dobrikajo. Se hroščkom zlatim klanjajo, o lepih časih sanjajo, ki prišli zopet so nazaj v preljubi tihi rodni kraj! VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) v tem času videti na cestah več rdečih lic in manj rdečih nosov. * Iz Jugoslavije poročajo, da se obeta bogata letina gob. Istočasno poročajo tamkajšnji listi o številnih odlikovanjih, ki kar dežujejo na vse strani, če so ta poročila kaj v medsebojni zvezi, ne vem. Razlagam pa si to reč tako: eni bodo dobili odlikovanja, drugi pojdejo pa po gobe. . . * Od prijatelja, ki se m udi v Havani, Cuba., sem te dni dobil kartico, ki kaže krasen vrt s palmami in eksotičnimi cvetlicami. Prav vesel sem bil lepe kartice, ki nosi tudi zanimivo znamko, toda, najbolj me je presunilo tiskano pojasnilo k sliki: “Owned by the Tropical Beer Co., it is paradise of beautiful flowers and exotic plants. This beauty spot is visited by thousands of tourists. Free beer is given to all visitors.” — V slovenščino vam ne bom prevajal, ker mi gre na jok že pri angleškem tekstu... * V nekem listu sem te dni videl naslov: “žensk je vedno več, otrok pa vedno manj.” Priznati moram, da res prav ne vem, kako naj to razumem. Dozdaj sem vedno mislil, da se tudi ženske razvijejo iz otrok. Po novem pa jih morda fabricirajo v beauty parlors ali pa jih izvalijo kok l.je. Kdo bi razumel ženska pota in kaprice! A. J. T. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Iakorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glav■! odboraikt: Predsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, Ul. Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 018 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa. Nadurni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUM5E, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburfh, Pa. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, 111' Porotal adbori Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th Bt., Calumat, Mich. sh 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. i. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. “ ■■■■.................... ---------I pe Jednotino uradno glaailo: 01 NOVA DOBA, 0117 St. Clair Av«., Cleveland, O. | .iff11 Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poiiijatv* * U naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae poiilja na prad' ; at sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n bolni!*1 i spričevala naj sc pošilja na vrhovnega zdravnika 0 Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in Izpr* M membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Clair Av*-> Cleveland, Ohio. , I Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan«^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj ae zgl**' tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev ae t* obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani *1' članicami. su Gi ch 0. de Ni DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje iz 1. strani) bo na programu tudi par prizorov iz operete “Pri treh mladenkah” in angleška opereta “C.ynlhias Strategy.” Koncert se bo vršil v SNPJ dvorani na Lawndale Ave. in se prične ob treh popoldne. Vstopnina za osebo je 75 centov. Društvo “National Star,” št. 213 JSKJ v Conemaughu, Pa., bo praznovalo obletnico ustanovitve 25. aprila s plesom v dvorani društva 36 JSKJ. Slikar Perušek bo razstavil lepo število svojih umetniških del v Slovenskem Domu v Rock Springsu, Wyo., 8., 9. in 10. maja. * Srebrno poreko sta praznovala 18. aprila Mr. in Mrs. Joseph Richter, oba člana društva “Bratje svobode,” št. 162 JSKJ v Enumclaw, Wash. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) pust senata, ki je bila nekaka gosposka zbornica, katere člani so bili imenovani od kralja dosmrtno. Ta zbornica je bila kralju seveda naklonjena in je znala preprečiti vse načrte poslanske zbornice, ki bi pomenili več svobode za ljudstvo in manj pravic za kralja. — Razmerje vlade do cerkve in cerkvenega premoženja ostane za enkrat neizpremenjeno. VOJAŠKA REVOLUCIJA je pretečeno soboto vzplamtela v srednje-ameriški republiki Honduras, ki je severna soseda vedna nemirne Nicarague. Več vojnih ladij Zedinjenih držav je bilo poslanih k obali republike Honduras, da v slučaju potrebe nudijo zavetje in pomoč tamkajšnim ameriškim državljanom. pravil, ako sc upremo verski ali politični propagandi pri društvih ali potom glasila. Nanese pa zepet potreba za ugled ali celo za korist društva, da smo primorani biti prijazni in tudi tolerantni. Tako naprimer ob času pcgicbov, raznih slavnosti, pa četudi je liri takih prilikah več •ili manj te ali one barve. Izjema je seveda pri slučajih, ako je prireditev ali slavnost te ali one vrste proti mestnim, državnim ali federalnim postavam. Anton Okolish, glavni porotnik JSKJ- PRIRODNA BOGASTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) čina prebivalstva nima prilike postreljati jo, v Zedinjenih državah more vsakdo streljati, ki si priskrbi lovsko licenco po zakonih posameznih držav. T)ekom teh zadnjih let je število divjih rac, ki so vsako leto vabile tisoče lovcev, znatno pojemalo, ker so bile oropane prirodnih gnezdišč vsled raznih osuševalnih projektov. Federalni urad je bil zato prisiljen skrajšati lovsko sezono in maksimalno število postreljenih rac. Ako se bodo race pomnožile v prihodnjih letih, bo ta omejitev bržkone odstranjena, dasi se je treba zavedati, da ptice bodo vedno potrebovale zaščito zakona. Dokler ni sedanja vlada storila konec razvadi, so v Italiji vedno postreljali vse sorte ptic, kot da bi ljudje ne znali, da so ptice njihovi dobrotniki in prijatelji. Ptic je treba, da se vzdrži ravnotežje v naravi. Ptice se hranijo z žuželkami in mrče-si, ki vničujejo drevesa in druge rastline in povzročajo ogromno škodo. Ravno radi tega je treba zaščititi ptice. Ptice imajo mnogo sovražnikov. Naj večji je človek sam. ki bi moral imeti več pameti v tem pogledu, in poleg njega je navadna mačka njim najbolj nevarna. Mačka je prirojen lovec in ubija ptice, kjerkoli more. Ceni se, da mačke v tem pogledu povzročujejo na milijone dolarjev škode poljedelstvu. Radi tega prebivalci na deželi bi morali vničiti mačke ki se klatijo, koder je mnoge ptičev. Zakon v državi New York dovoljuje vsakemu, ki ima lovsko licenco, da sme ubiti mačko, ki preži na ptiča. Ohranjevanje prirodnega bogastva je potrebno v interesu samoohrane. Ako bomo kakor Kitajci popolnoma vničili svoje gozde, ne bi se mogli boriti proti velikim povodnjim. Gozd, kar se tiče vode, služi kot kaka goba, ki drži v sebi vodo, tako, da jo kasneje oddaja rekam polagoma na oni način, kakor ga je predvidela narava. Ako ubijemo svoje ptiče, bi mrčesi uničili poljedelske produkte, kajti ti bi se pomnožili neskončno. Ptice pa so prirod-ni sovražniki teh žuželk. Mi smo najemniki na zemlji do smrti, ali ne smemo pozabiti, da drugi pridejo za nami in bi morala biti naša dolžnost, da pustimo zemljo v istem dobrem stanju, kakor smo jo našli. FLIS. --------o-------- J. S. K. Jednote pomnite la jc v organizaciji, kateri pripadate vi, tudi prostor za vaše otroku. ODMEVI IZ RODNIH ^ KRAJEV (Nadaljevanje s prve strani) 1 kulturni delavec. Kako silno,' jc udejstvoval tu še pred sm^jj priča to, da je bil načelnik ta^i kajšnje Kmetijske posojil^! starosta Sokola, predsednik 1 M. D., član Narodne odbnlf član gasilnega društva itd. KlJ| . temu, da je pokojni poseči \ c ljudsko šolo, se je sam izobf^ ^ v človeka z obsežnim znanje111! veliko inteligenco. Zato jeJ . tudi vedno prvoboritclj in Vl'j nik obmejnih Slovencev P>-e(* j med vojno in še prav posebej t prevratu, ko si je pridobil "V minljivih zaslug. ‘ f ( V noči med 24. in 25. mai‘cj je zakikirikal rdeči petelin 'j strehi hiše mladega, umnega 1 spedarja Janeza Grabnarja t iz Mirne vasi pri Trebeln#1^ b iz najmirnejšega spanja ^ j " družino. Prasketanje ognja 1,1 C stropom jih je jedva zdran# J) spanja in otelo grozne sm^1 d plamenu. Skozi okno je drtiŽ’ a :a z njihovim naj mlajšini nom dojenčkom odnesla le ^1 življenje. — Medtem ko je 11 petelin uničeval zgrajeno reflfj 0 rano gnezdo, .je žgal in z#| 0 Oglje in kope tam daleč od s' I ° domačije delovni Janez, ta1*1! 0 šentjanških gozdovih. In k°,| j5 je vrnil, je našel le pogof’^ ' Gospodar Janez je bil delom*1* varovan. I c Sofijski list “Pladne” pod naslovom “Italija hoče 'I polnoma kolonizirati Albami da se je lansko leto mu<$ | ^ | Dunaju zaupnik kralja Zog'JJ je imel izvršiti, posebno n11] pri raznih evropskih vladaj. ^ svojim najintimnejšim zha^i ^ jc ta zaupnik povedal, da jVj v gova misija predvsem v , jj težavnim gospodarskim v jem Albanije. Opozoril Jc J v prizadevanja albanske vla^ji f bi dobila v Švici posojilo v 1 j ^ ku 6 milijonov švicarskih i.J j kov. Priznal je, da jc W j vsiljevala Albaniji posoj*^, enaki višini, toda pod tak° j j kimi pogoji, da je moral Zogu italijansko ponudbo °® i j, niti. Italija je namreč J f la, da se more vsako leto A v Albaniji do 2,000 italijJl,1v ( rodbin in to skozi 20 let. ^ ^ je jasno razvidno, da bi c IUdija sistematično kolon'2’p Albanijo, ki jo sploh srnami tfj nekako svojo kolonijo. Pole#, tj je Italija še zahtevala, da ^ : t( ljali za te italijanske nasel^ i h samo 'italijanski zakoni, h zakoni države, v kateri bi A Tako zahtevo more stavi*-1 i ^ samo država, ki smatra A1 1 ^ nijo za svojo kolonijo. ° . t\A w Koliko novih članov W imate ~a prihodnjo sejo? I I tu II j .................................. . I . • ■ ENGLISH SECTION Of ▼ oK'cial °r9*n ▼ of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS /*// • Current Thought. national bowling champion I pother national SSCU championship lodge was crowncd as I pC when SS. Peter and Paul Society, No. 66, SSCU, defeated 5. chGOrge Washington Lodge, No. 180, SSCU, Eastern SSCU I 0 ai^p*on’ during the bowling tournament held in Cleveland, j ^•» April 18 and 19. Thus two national champions have been f j/ erm*ne(i within the last two months—Chisholm Jubileers, | °M an^ ^>e^'ei’ an(^ Paul, No. 66. I g, °.re and more the American-born Slovenes and others are I l Wlng increased interest in the sport movement conducted h °U,r Slavonic Ctitholic Union. More and more the same I ou Ure becoming conscious of the true purpose for which I j.. r Maternal benefit Union has been organized—to insure | | ^selves against possible sickness, disability and death, v« 1 fulf7°Se ^°r sP01't fund has been organized is being Jfid* am an<^ unquestionably will create even more enthusiasm iliM j j °n£the younger members to show a marked interest in theii ^jCa l°dge. During the last convention held in 1928, at Ely, JnnV the sponsors for the sport fund were aware of the pos 'ues that such an arrangement might produce. ENGLISH UNITS ENROLL NEW MEMBERS n£lish-conducted lodges enrolled a number of new members Hot'Ulg rnon^ °f February, 1931. Especially was this *n ^e Center Ramblers, No. 221, of Center, Pa., who of n e^even new members. Jefferson Collegians, No. 205, ^ an°nsburg, Pa., and Young American Boosters, No. 216, of g a Senburg, Colo., enrolled four new members apiece, while I)01’t Majesties, No. 218, of Export, Pa., Collinwood Booster • *88, and George Washington, No. 180, both of Cleveland, of three new members each. Ely Arrowhead, No. 184, ja Minn., added two, while Betsy Ross, No. 186, of Cleve-gta ’ an^ Pittsburgher, No. 196, of Pittsburgh, Pa., and Illini ^s> No. 211, of Chicago, enrolled one member apiece, r th CCOrdin^ to contributing articles from different members, .rnernt>ership campaign has just started. This is encourag-| coDHn^eed’ and is sincerely hoped that the rest of the Englishmen' Uc^ed groups as well as the English-speaking members of '°r lodges devote some time to the membership campaign. jn ere are twenty-three English-conducted lodges organized COn°sUr Union. At the current rate, the year 1932 should see s>derably more organized. , ADDRESSES BOWLING GROUP IV li.i 6,1 ty R. Perdan, Chairman of SSCU Supreme Board of Trustees, at Banquet Party Held April 18 in Honor of Visiting Teams F r ton T s Note: Prizes were awarded to the George Washing-banc 0clSe of Cleveland, Eastern SSCU bowling champs, at the T*et *n the Slovenian National Home. So impressive Otig r°' Berdan’s speech that a prolonged applause followed. j)re the watch charms awarded the Washington bowlers was detl^eilted to Bro. Perdan as souvenir. Bro. Drobnič, vice presi-uVv ^ the Washington lodge, made the presentation and also r ed one to the writer as well. }\ rjj| fe^°w-members of the S. S. C. U. and friends. It gives %i'4 0ccas^''ea^ PleaHUre to be here tonight on this memorable \A °Per t^’ ^ makes me happy to see the enthusiasm and co- ^ dose*1 l0n which this sports season has been brought to a J tali'I oijj. ‘ t am a most ardent supporter of the sport activities for kot Port °?ng peoPle’s lodges. Just as I promised you every sup- nroi'i^ n We had our sports conference in Cleveland, in Sep- Very ^ 80 let me say once more that I shall always be With everything that is in my power to help along e Kood work that is being done, and which I hope wiJJ , (lit j w Ue and get better and better as it goes along. če 1» yo ^°U youn£ people to know that the organization back wiiiij Sl' 18 0116 °* °^est> strongest and most powerful among IdilPr0udOVenian People of America, and that the organization is '1‘ u,j help °t" her youth, and stands back of you with every offer to nljsl j °U ^evelop your lodges along lines that will become out cottie the history of our youth in America. There will the a» when the older generation will have to turn over is\yhyjlrs the organization to the younger blood, and that . Want to urge you young people to help keep up the good bei> t^n your own lodge, go out after new members, and remem-Way clean sportsmanship is what we want! Only in this , th ^^gh standards of the S. S. C. U. be upheld, and v I’A ^lo\v8 eT^me comes for us older men to give way to you young fm ther6 f’ am sure that we will do it with happy hearts, and 1 ^ orJ5 n-° reason why we shouldn’t grow into the most power- jilo ^ut remniZa^°n the country, if everyone does his very best! -°ko t the eni^er’ it will take the good-will of every one of you ;a, ]{f> ful 0r e c®'°Peration of each and every member of our wonder a otiK'‘ In co nifat.i°n hring us to this goal! ^ aij ync Usi°u let me once more wish you the best of success /A\friend i°Ur Un<^ei'takirigs, and remember me always as you*-' °ya^ supporter and fraternal brother, ‘l/ t(’ fi,:t - <-cnts an Hour" nt Um h°nest i:,,-S at if they could not tj es he Wouldl?8i,OUtsicle durin8 hard b’^»Vhe^fhthembackaS trUS' mcliC h0Ur^P’ P>enty t0 /0arm place I 'vh/ 0r their iou and 2 cents an n J havnever thL bf)r‘ Th«V could leave bi i\ p ase> but not many lVflW byPereVent'robbWarden Thomas h°Pes A' a"d check-forging er their are Una*3le to find meir parole. inf I 'Vha* We »ant8** What we deserve ‘han '01 I tpr#- Avt'i inoS Kltf> 0 K li »II anl) J silno i smrti! ik M s, 0 Inik 1 dbran i. m obm njen1’ > je in ' , pred' lebej1 jbil elin f; iega 1 rja i lnei" i zb"' n.ja "I ami'0! sniv1;- družjjl lini ^ Oi COMMENTATOR STOCKHOLDERS When the memorable stock crash of 1929 occurred, a number of people were stripped of their wealth. It would appear to the layman that this factor would discourage a great number from further gambling on the stock market. But the opposite was true. Following the crash, Radio Corporation was register ing new stockholders at the rate of 900 a day. General Motors was registering them at the rate of 1,500 a day. American Telephone and Telegraph Co. before the market crash had 45,000 stockholders. It now has the unprecedented number of 527,000. U. S. Steel had 110,-16G stockholders three weeks before the market decline. One year later it had 135,506. As the speculators were hurriedly moving out, the investors were moving in. The investors, according to authentic reports, shows an amazing small amount of interest in the company that his money is invested in. Provided the stock is active on the exchange the average investor is satisfied, not realizing that at any time the quotation might take a severe dip following an unfavorable report, such as omission of the annual dividend. Only then does the investor realize his plight. In some cases it is too late, the damage is done and the investor stands A a chance of suffering a heavy loss or losing the entire invest mcnt. General consensus of opinion was that 20,000,000 Americans own the great business machine that serves us. But this is not so. In 1928 the Treasury found some 3,300,000 stockholders in corporations which paid dividends. And the great bulk of their stock was owned by 516,000 persons, all with incomes in excess of $5,000 a year. The stocks of our industrial and utility corporations are owned about as follows: By c o r porations, 31.75%; by people with incomes over $5,000, 65.95 '/< ; by people with incomes under $5,000, 2.3%. o------------ Advance Sale of Tickets ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U. Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vice chairman: J. L. Zortz, 1G57 E. 31st St., Lorain, O. Joseph Kopler, R. j). 2, Johnstown, Pa. J. L. Jevitz Jr., 131C Elizabeth St., Joliet, 111. Anton Vesel, 2089 Carter Ave., St. Paul, Minn. * ♦ * Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ) idali' av^c> x jc ' zV?ji I)?1", il )e fcf< MODERN TICKET OFFICE A large room finished like a drawing room in a private English manor house, describes the new office opened by the Canadian National Railways in New York. No counter keeps inquiring ticket purchasers at a respectful distance. The walls are large panels of English and American oak. A daylight effect is obtained by artificial windows illuminated by reflector lights back of the glass. It is a pleasant and restful place marked by absence of rush and hurry. How the world does change. -------O-------- Go to it! Even an electric button, won’t accomplish anything unless it is pushed. SS. Peter and Paul Society, No. 66, SSCU, of Joliet, 111., is national SSCU bowling lodge champion, having defeated George Washington Lodge, No. 180, SSCU, holders of the Eastern title. Game was played Sunday, April 19, at Cleveland, O. Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, of Pittsburgh, Pa., met defeat at the hands of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, in the game played Saturday, April 18, to determine the Eastern SSCU champion. Lodge Nc. 103, SSCU, of Collinwood, O., celebrated its twentieth anniversary Sunday, April 19, by holding a banquet in the Slovenian Home on Holmes Ave. A number of out-of-town visitors participating in the bowling tournament were present. Miss Jeanette Perdan will appear as soloist Sunday, April 26, in a concert given by the Slovenian Singing Society Sofa. The affair will take place in the Slovenian Home on Holmes Ave., Cleveland, O. On May 3 Miss Perdan will present a concert of her own in the Slovenian National Home. Award I. L. League Cup Cleveland, O.—Saturday evening, April 18, the bowlers competing in the national SSCU tournament gathered in the Slovenian National Home for a banquet party. Watch charms were awarded the George Washington Lodge for taking the Eastern SSCU bowling championship. During the course of the evening Mr. Heinie Martin, president of the Inter-Lodge League, presented a loving cup to the George Washington Lodge for taking the championship. Mr. Martin also emphasized the deep interest shown by the older members of our Union in the sport activities of its youth. Bro. Rudolf Perdan, chairman of the Supreme Board of Trustees, was called upon first. A copy of his speech appears in this issue of the New Era. Other speakers called upon were Brothers Jevitz of Joliet, Kompare of Pittsburgh and Jaklich of Cleveland. A dance followed the festivities, at which a number of out-of-towners were present. St. Aloysius’ Lodge, No. 6, of Lorain, O., was the most conspicuous by the many members present. -------o------- Indians Win Tournament Opener, 15 to 13 SPORTING BITS Chicago, 111.—Tickets for Miss Jeanette Perdan’s concert to be held May 9 may be obtained from local SSCU lodge secretaries. C. S. P. S. Hall at 1126 W. 18th St. will be the scene of Miss Perdan’s appearance. A special offer of 50c per ticket is made if the tickets are purchased before May 9; at the door the price of admission shall be 75c. After the concert there will be a dance given by all of the SSCU lodges of Chicago. It is reasonable to expect the entire membership to be present, as all lodges shall profit from the dance. William B. Laurich, Supreme Board of Trustees. --------o------- George Washington, Attention! All members of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, who have not paid their dues must do so Thursday or Friday, April 23 and 24 between 6 and 8 p. m. Notice should be taken, as dues will not be accepted on the 25th. Julia Bouha, Sec’y., 6618 Bonna Ave. ---------o-------- Join the S. S. C. U. National Star Lodge, No. 213, SSCU, of Conemaugh, Pa., will hold its first anniversary dance April 25 in St. Louis Hall. Charles Lausche rolled 793 for three-game series in the city-wide bowling tournament in Cleveland, O., that may place him in a position to receive first prize. Joe Vosmik makes spectacular start in his first year with the majors, playing with the Cleveland Indians of the American League. His batting and fielding ability has won him a host of admirers. Vosmik is only 21 years old, having played_ with a Class E team some four or five years ago. First Anniversary Dance National Star Lodge, No. 213, SSCU, of Conemaugh, Pa., will hold its first anniversary dance Saturday, April 25, at St. Louis' Hall. Music will be furnished by Bing Rodgers’ Orchestra. Friendly City, Flood City and all other lodges are cordially invited to attend. The National Star Lodge has earned a reputation to give only the best entertainment to all guests attending an affair sponsored by them. The first anniversary dance will be no exception. Little Ikey: The teacher told us that in Alaska a day lasts six months. Papa Levy: Oyavoy, I’d like to do business there. Little Ikey: Why so, Papa? Papa Levy: Just to think, when a man came to collect a bill I could tell him to come back tomorrow. Chicago, 111.—The Indians, No. 220, SSCU, Illinois state basketball champions, beat the House of Garibaldi Saturday, April a score of 15 to 13. The Indians, as victors at the Howell Neighborhood House, had been*chosen to represent the house in the Chicago Intersettlement League. The game played Saturday was the first of the series. The Indians had a poor start, as shown by the score at the half, 8 to 2 against them. However, Bud Prudik, Indian guard, at the opening of the second half sank two beautiful, long shots. Inspired by his example, the Indians crept up and at the end of the game were conquerors by the score of 15 to 13. Indian rooters got a scare when just as the whistle blew De Pinto of Garibaldis was fouled. Although he could take his time and tie the score, he wasn’t able 2f'j ,c Non Ledger assets........................................................... 3,8*^ Ki Gross assets ..................................................... $92,7^ ^ Less assets not admitted......................................................... v Total admitted assets..................„.............................$92,/ LIABILITIES I P From Juvenile Statement, Reserve I C( Fund Items Only: I Unpaid death claims.......................................................$ -'.I P1 Other liabilities ............................................................. yj t( From Schedule of reserves noted below: Reserve or net present value of all the outstanding certificates in force Dec. 31, of current year: ,i j S’ On death and endowment benefit certificates............................... 5,02' On the accumulations for credits at time of transfers to the adult class Total liabilities ...................................................$ 5,0$i SCHEDULE OK CERTIFICATES AND RESERVES THEREON (D J (2) I ' (3) I (4) j ......................................... (5) 1 i Reserve on | w Number | Amount ; Form ] Death and Reserve on t of I of | of Endowment Accumulations,.-' S' _Ccrti f icatcs_| Insurance Certificates Benefits j Transfer Crcty; J _ 7,022 | $2,146,344 j Term to 16 j $57027.93 j Totals | $2,146,344 ~j________________________|____$5,027.93 [_________________ J The above valuation indicates that, on the basis of the Standard Indus1^-Tablc of Mortality with interest at 4'/r, the future assessments from the SodcJ £ Juvenile Branch, at the net rates now being collected, together with the *J invested assets, arc sufficient to meet all certificates as they mature by terms, with a margin of safety of $87,718.75 over and above the statu11 § standards. 1 y, STATE OF IOWA ] ss. j Ž COUNTY OF LINN J ^ ^ R. D. TAYLOR being duly sworn, deposes and says that he is the Actll(; (or Accountant) who made the foregoing valuation report concerning ; r condition of the Juvenile Branch of South Slavonic Catholic Uniofl a.Sjf ] December 31, 1930, and that the same is correct and true to the best o’ • information, knowledge and belief. ( " R. D. TAYLOR- \ Subscribed and sworn to before me this 4th day of April, 1931. (Seal) OLGA NAJT- M Notary Pub11 J 0- Grape Juice Has Kick Grape juice with or without a “kick” is made possible by “grape concentrate.” Which is the way the California Grape G r o w e r s’ Co-operative marketed surplus grapes last season. To make the concentrate, the water is squeezed from the grapes. When dispensed at drug store fountains water is added, making a palatable grape juice drink. However, adding water and letting the air work on the juice is said to result in a wine with a powerful kick. The growers insist the concentrate is not sold with the representation it can be made into wine. But their Milwaukee advertisements make one think of the days before prohibition. They suggest that the wine grapes are being marketed on a “new plan which makes it easy for you have a home supply of these beverages which the law permits”—port, tokay, muscatel, claret, burgundy, sauterne, etc. A 5-gallon keg costs $14.75, a 10-gallon $24.50. A court decision permits a person lawfully to possess fermented fruit juices of one-half of 1 per cent or more of alcoholic content in his home for exclusive use, providing it has not become intoxicating in fact. —Capper’s. Wonder what effect the foregoing will have on prohibition. The drys will probably contend that the court’s decision makes the prohibition law harder to enforce, while the wets will acclaim as another proof of the failure of Lhe 18th amendment. Lumber Studios Fair Sex Might Be Interested A studio in the heart of, the j, city to exhibit different kinds of lumber was advocated by a number of members, of the! Ohio Association of Retail Lum- j ber Dealers at a session held in Cleveland, O., recently. Lumbermen may abandon their 1 two-by-four offices in vacant lots near railroad sidings in the future. A model lumber studio was on exhibit and illustrated a modern lumber selling theory that the customer prefers a; sales room downtown, where i he can view samples of differ-i ent kinds of lumber, to a lumber yard oil the outskirts of the city. Women would frequently buy lumber, it was argued, if they could visit a wood studio while shopping. During the session a sharp difference of opinion arose over the advisability of the lumber yard owner engaging in the contracting business. One maintained that it would be good I business for a lumber company MORE SPEED IJY RAP' The railway speed of 60 and 70 1,1 |f an hour is slow in comparison t0 | airplane’s 150 miles an hour. ' Who knows but that the future | find railways equipped with ^ J roadbeds, larger and heavier tics, 1 of 150 pounds or more a yard, * locomotives propelled by elec,rl -j making speeds of 100 to 125 hour. This is not impossible if want to meet the over-increasing ( mands of a fierce and increasing petition. ---------o------- CORKWOOD Balsa wood, or corkwood as ^ | sometimes callcd, is the lightest Jk in the world. It is used for and insulating purposes, and ^cC.m i of its great buoyancy it is in grc? ft , mand for use ir» life preservers. J |w;ood looks like white pine, I balsa tree itself resembles the co11 | cottonwood of North America. 0 -------------- BEST WISHES “Sorry to hear you’ve got to b the hospital. Operation?” “Yes.” • “Well, I hope everything coii'cS ; all right.” , , ^ to sell a house in a corAl ^j-unit and then to call in » tractor to’ do the work. Bi*1 J other argued that such yllt) rangement would increaSe. lumber business competiti0 TIO) DOPISI za njega. Pravijo, da kar se priprosi, se brez skrbi nosi. Pozdrav! Frank Kramar, tajnik dr. št. 174 JSKJ. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Leadville, Colo. Naj se še jaz malo oglasim tu s coloradskih hribov. Vreme imamo jako prijazno, brez sne-! ga in toplo, kot ni navada v teh goratih krajih. Brezposelnost je pa velika. Vsaki dan odpuščajo delavce, tako, da bo menda v par mesecih vse delo ustavljeno. člane društva sv. Jurija, št. 111 JSKJ, obveščam, da sem moral pustiti tajniški urad in posel, to vsled razloga, ker odpotujem od tukaj. Novi dru-1 štveni tajnik je: “Mark Russ, 522 Elm St., Leadville, Colo.”-V vseh zadevah, ki se tičejo taj-| ništva, naj se člani v bodoče obračajo na gori omenjeni naslov. Izpremembo naj vpošte-vajo tako tisti, ki so na potnih listih, kakor v mestu bivajoči člani, članom se zahvalim za vso naklonjenost, in upam, da bodo šli tako na roko tudi novemu tajniku in mu lajšali delo. — Z bratskim pozdravom, Anton Hren, bivši tajnik dr. št. 111 JSKJ. Hibbing, Minn. Zimo smo imeli tu v Minnesoti letos nenavadno milo in tudi pomlad je povoljna, toda. nesreča ne počiva. Dne 19. marca je po šestmesečnem bolehanju preminil rojak in član društva sv. Frančiška, št. 54 JSKJ, FRANK DOLINAR. Pred šestimi meseci je ponesrečil v rudniku; vrtalni stroj mu je namreč odtrgal palec na roki. Zdravil se je šest mesecev v bolnišnici, končno pa je posledicam poškodbe podlegel, star šele 45 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary Dolinar, hčere Mary, Frances, Pe-,pie in Paulino in sina Franka, bi-ata Johna in sestro Mano, v starem kraju pa brata Josipa in sestro Marijo. Rojen je bil pokojni Frank Dolinar 14. avgusta 1885 v vasi Trboje, pošta Smlednik pri Kranju. Pogreb se je vršil 21. marca 1931 po katoliških obredih. Družina se tem potom naj lepše zahvaljuje društvenim sobratom, kakor tudi prijateljem in znancem za krasne vence, kakor tudi za udeležbo pri pogrebu in za vso izkazano naklonjenost sploh. Posebej se še zahvaljuje družini Božič in sestričini iz Sparte. — Pokojniku pa naj bo ohranjen blag spomin! Mary Dolinar in družina. ----- Braddock, Pa. Dne 17. aprila je tu preminil član društva sv. Alojzija, št. 31. JSKJ, sobrat Joseph Žarn, in sicer po dvadnevni bolezni za srčno hibo. Pogreb se je moral vršiti v nedeljo 19. aprila ob dveh popoldne, to je baš pa dan društvene seje, torej je bilo treba sejo preložiti. Tem potom se obveščajo člani društva št. 31 JSKJ, da se redna mesečna seja vrši v nedeljo 26. aprila ob dveh popoldne v Slovenskem Domu. Asesment bom pobiral kot po navadi 24. v Slovenskem Domu, in seveda na seji, ki bo 26. aprila. Članom, ki pošiljajo svoj asesment po pošti, naznanjam, da je za mesec maj 15 centov društvene naklado, in sicer v pokritje stroškov venca. To društveno naklado morajo plačati enakopravni in neenakopravni člani in članice. Toliko vsem v prijazno obvestilo. Anton Rednak, tajnik, 1634 Popular Way. Chicago, 111. Članom in članicam JSKJ v Chicagu in okolici, kakor tudi • drugim rojakom, naznanjam, da se bo vršil koncert Miss i Jeanette Perdanove 9. maja ob osmi uri zvečer v C. S. P. dvo-, rani na 1126 W. 18th St., in ne ’ v American-Bohemian dvorani, i kot je bilo že parkrat poroea- BOLNIŠKA PODPORA IZPLAČANA MESECA MARCA 1931 MONTH OF MARCH, 1931 Št. dr. Ime Svota Lodge No. Name March 6 Amount 15 Antonia Klun $ 75.00 18 Mary Jaksa 4.00 20 Angela Juhant 20.00 25 John Shutte 5.00 25 Frank Debelak 27.00 25 Katherine Fritz 28.00 25 Theresa Okoren 58.00 25 Frances Fritz 51.00 25 Joe Sustersich 80.00 28 Anton Shray 16.00 33 Frank Mlinar 31XX) 33 Anna Laurich 29.00 39 Paul Drazich 15.00 39 Matt Kauzlarich '5.00 39 Filipina Brozovich 28.00 39 Steve Gasparac 75.00 39 Nikola Kosanovich 14.50 39 Frances Brozovich 29.00 39 Nick Desa 80.00 39 Matt Dragin 60.00 39 Antonia Kauzlarich .... 15.00 39 Mirko Pavlich 56.00 39 John Minerich 52.00 39 Tony Chopp 75.00 39 Tony Chopp 28.00 39 Sophie Briskey 14.00 39 Annie Minerich 28.00 44 W. A. Morton, Guardian 33.00 44 Anton Petrich 10.00 44 Anton Ujcich 75.00 44 Anton Ujcich 13.00 44 Anna Blazich 15.00 44 Mike Platnar 24.50 44 Lucy Krizaj 15.00 44 Anton Bclovec 14.00 44 Louis Shamrov 30.00 44 George Lautar 14.00 44 Anna Stella 48.00 44 Frank Matko 59.00 54 Frank Dolinar 61.00 no. Vzrok premenitve dvorane je nesporazum z lastniki. C. S. P. Hall je čedna dvorana, dobro poznana Slovencem v Chicagu ir. okolici, ter ni nobenega dvoma, da bo občinstvo s prostorom zadovoljno. Glavno je, da se vstopnice dobro ! prodajajo med člani JSKJ in drugimi rojaki. Nad 500 vstopnic je danes med članstvom za j razprodajo; ako bi jih kdo več potreboval, naj se obrne na taj-nike^ društev ali pa na pisarno I sobrata Wm. B. Lauricha, 2214 S. Lincoln St. Vsi slovenski rodoljubi v Chicagu so prošeni, da sodelujejo za večjo udeležbo pri koncertu. Naša odlična pev-jka Jeanette Perdanova nam je obljubila za priliko tega koncerta še nekaj posebnega, česar dozdaj še nismo bili deležni v Chicagu. Mi pa z obilno udeležbo pokažimo, da znamo ceniti umetnost, nele med tujci, ampak tudi med lastnimi brati in sestrami.—Za društvo Zvon, št. 70 JSKJ: John Zvezich, predsednik. Strabane-Canonsburg, Pa. Rojaki, te okolice so vabljeni, da se mnogoštevilno udeleže shoda, ki se bo vršil v sredo 29. aprila ob sedmih zvečer v dvorani društva Postonjska Jama. Nastopilo bo več govornikov, med njimi tudi nekateri iz okrajne sodnije v Washing-tonu, Pa. Gre se za važno zadevo, zato je priporočljivo, da pride občinstvo na shod v obi-lem številu, posebno iz North Strabane township. Vabljeni so vsi, moški in ženske. Po zaključnem programu se bo udeležencem serviral prost prigrizek. Ne pozabite priti v dvorano društva Postonjska Jama v sredo 29. aprila zvečer! ’ John Žigman. ; LISTNICA UREDNIŠTVA : M. P., Pennsylvania.—Cipre- Msa se imenuje v angleščini “cy- - press,” izgovori se pa podobno i kot “sajpres.” Cipres je več ■ vrst. V Ameriki so najbolj znane in razširjene ciprese, ki se imenujejo botanično “Cu-• pressus macrocarpa.” Evropske in orientalske ciprese, ki . rastejo visoko in ki jih mnogo-1 kje sadijo na pokopališča, se i| botanično imenujejo “Cupres-, sus sempervirens.” Obrnite se 3 na kakšno drevesnico, kjer se ) bavijo z gojenjem lepotičnib - dreves in grmičja, ali pa si pre-3 skrbite cenik take tvrdke. Mor-, da najdete, kar želite, zdaj ko - znate za ime. ac° t$e 1 tjoll' nsurfi >. Detroit, Mich. °* ^ ,er.ac^a zopet nadlegujem ,rednika 2 mojim dopisom, to-ni moja krivda. Krivda pa-■ e na članice ženskega odseka • • Doma, ki so mi dale na- I S°, da v listih malo poagiti-. am za našo “večerinko,” da b0 več uspeha. >0,93fi| ,.u^es’ da so slabe delavske , jazmere v Detroitu in da je v I N r^as^ težko delovati za S. • om, vendar če pogledamo I ski °- °k°^’ vidimo, da se druge r k’,J}1,n.e ne oziraJo dosti na to. Lli-1 n Se llam niti ne sanjalo >15,012' e slabih časih, prirejajo se tpSe u?6’ ,koncerti> igre, opere- I kai" m kaj vem j■ S]0 r *e’ Vse tako, kot da je ta'eca Hooverjeva prosperite-, I j . V J lepšem razvoju. Pa 13,8 S miš/6 ne moti in naj ne I st) -1 šmentana pro- ;; a res začela cvesti na bo nar°be je, nič ne I nj0 za letos. Pozebla je, 1 lo r ^os n* ^^a ze" >8,S# ^da zima, kakor običajno. Tri/rti -rm!; a 80 vsaj vremenski bo-jiM L nekoliko simpjatizirali z Sil «Hbavitfnimi’ ki Si niS° m°gli 111 premoga za zimo. >2.51- S7.874| s 1 Pa sem že -predaleč zašla I sek°^’ x°rej nazaJ ! Ženski od- ja “ 'v Doma priredi 2. ma-actuj n, večerinko” v znani dvorani | Sl RojakTTle Road in Woodward- ;t 0 da • okolice so vabljeni, DR. I jo n V °kilem številu poseti-Dačvi °^n^ai’ji imajo nekako v fivj iniu’da bi zgradili nekak za- ile, . ^om, za manjšo svoto, Za d'i’ ^ar odgovarjalo vsaj ?a ° na^m potrebam, to je Ali tGJe. *n manjše prireditve, ja, “di to stane PreceJ denar' j’g2lJ koliif Se moramo žrtvovati, 7^ easih0r je Pač mogoče v teh ■" v s K vs* na večerinko “Si fakn00?0 2- ma->a’ PriJ'etno bo f PoskU bomo kar od veseMa, I Čev]je Kdor ne bo liotel -1 Podkv! raztrgati> naj si kal' -I teh f 11 a Podplate pribije. V P),j s H^ih časih moramo tudi J svi.^>0^Platih varčevati. — Naj Zdravi-e torej 2- maja in P° 1 avl)eni! 5^, Katie Krainz. " ,!,( ^ Sharon, Pa. ionsf stVo m, Pot°m poživljam član-S2SJ društva Sloga, št. 174 ležj 1 da Se Polnoštevilno ude-^HtslUVnosti 15-letnice našega ;oci«‘L 2ftp r,.0ga društva Slovenec, št. si ic bil P,J v Pa. Tak tatu‘^1 Seje ZaKljuček naše društvene Njihov Se bomo odzvali I n-T" P°zivu in se udele-u3| dvom^ prireditve bodo ne-ing f meSeCa° °ni tudi to vpoštevali 1 a(S|i avKusta, ko bomo mi 1 I c0 ali društveno petletni- Clan. • jT>. i štv»dn° i!1 ^aniee našega dru-ubllt haj^11'0^, da bolj redno za- m S".. . P“":T I g°8pOsV ’ S0 in 1$ ^hainK Postali- da ne marajo , 11) da [ . na seje, pa naj skrbe, ' i ° . *meli denar za ases-; ^eSecuPljravljeP okoli 24. v cs, f,J bil, y a ga l)om gotovo do-rd’ cif 8etn 1Zadnjih treh mesecih V clar, ,Pozen z asesmentom, if 'j; S še do polovice ne iingJ Seux Co zadnjega dneva, pa ng I okolj “lfral še po 25. * skakati iti ,•:! a Sem dobil tiste cente 1 Vsak 1 °. D°slal. Jaz mislim, da »s 'V kotlZJe p^a za same- st ? eiHn0v tajnik za 2() ali več lfc»f bil y'1 v ,^eseca decembra sem %! j«««*. 116 m J * ’ marca §26; tega 2' »• vež- Asesment Se ’ ^vene ne zaklada iz dru- I ki ni , blaSa.ine, ampak vsak, I v ,n!Cal Prayočasno in ni či- 0 SlJsrieMfi-UC nem ^asilu, da bi bil J 36 Ujni|''an’,na'' bi Pomnil, da jjics f p založil zanj iz svoje-/ ljO(j0 vse, da skrbijo, da Pl'ip.° * asesmente pravočas-' / V« žaS ker « morem L i' 8yoje ka-i ti imam tudi t * lJa v l esT1°Ske .in izdatke. Kdor y, ga neUhlllma 8 čim plačali’ UJ mc sram, ampak Vl’ Pu se bo poskrbelo 54 Mary Povsha .................. 58.00 55 Joseph Pičel ............... 16.00 66 Frances Zelko ................ 15.00 70 Joseph Kocian ................. 70.00 70 Frank Zeman ................... 38.00 70 Louis Dolmovich ............... 6.00 70 Frank Klopčič ................. 5.00 70 John Push .................... 28.50 70 Frank Zalokar ................ 43.00 82 Jennie Koschak ............... 75.00 85 Amelia E. Fugina 17.00 89 Mary Poholsky ................. 15.00 103 Rose Ivancich ................. 18.00 104 Ludvigi Kosirnik .............. 56.00 104 Anna Zorko .................... 12.00 104 Ignac Potočar ................. 28.00 107 Anna Movern ................... 56.00 107 Angela Tomick ................. 23.00 109 Anton Baraga .................. 59.00 109 Joseph Schutte ................ 64.00 109 John M. Rebrovich 7.00 109 John Janezich ................. 27.00 114 John Petrič Jr................. 75.00 116 Frank Primožič ............... 75.01' 116 Frank Primozich ............... 34.00 142 Martin Mavrinac ............... 16.00 142 Sam Kosanovich ................ 34.00 142 Joseph Vlastelich .............. 2L00 142 Lucille G. Domitrovich 15.00 142 Milija Pasich ................. 31.00 142 Rose Rodocay .................. 25.00 144 Joseph Kokal .................. 50.00 152 Jacob Cukjati ................. 28.00 182 Anna Racic.................... 150.00 184 Angela Pirsh .................. 21.00 185 Frances Ivak .................. 11.00 185 Imbro Yagodic ................. 40.00 200 Mike Matesha ................. 74.00 200 John Škufca .................. (5.00 200 Anton Erchul ............... 158.00 200 Charles Pusovich ........ 14.00 200 Leopold Erchull .............. 16.00 202 Mary Mrak .................... 15.00 204 Matt Lavrnja ................. 56.00 215 Frank Gornick ................ 11.00 215 Joe Verant ................... 28.00 217 John Kostelic ................ 28.00 March 14 5 Julia Zallar ................. 15.00 12 Frank Štravs ................. 13,50 12 Rudy Oft .........'.......‘ 28^00 20 John Škerjanc ................ 11.00 20 Anton Raktel ................. 75.00 26 Leopold Valenčič ............. 74.00 26 Leopold Valenčič ............. 56.00 27 Mary Roitz ................... 15.00 30 William Kochevar ............. 44.00 32 Frank Smith .................. 31.00 32 Andrew Primozich ............. 28.00 41' Valentine Dagarin ............ 16.00 49 Michael Novak ........... 50.00 57 Frank Lavrich ........... 9.00 57 Theresa Martinsek ....... 28.00 57 Anna Vardijan ........... .36.00 57 Mary Pavkovich ......... 28.00 57 Nick Negich ............. 42.00 57 Nick Lubanovich ........ 20.00 57 Rose Kogovšek ........... 15.00 57 Mary Nagoda .................. 60.00 58 John Gross .................. 15.50 64 Frances Mihelčič 44.00 68 Philip Lescanac ......... 12.00 68 Jela Domjancic ........... 28.00 69 John Lahajner ........... 15.00 69 Andrej KocjanCic ......... 26.00 70 Anton Kermec ............. 68.00 71 Joseph Ulle ............ 1.00 107 Josephine Sertich ........ 32.00 107 Josephine Sertich ........ 28.00 117 Peter Zupan ............. 8.00 120 Rose Lobe................ 14.00 125 Elizabeth Melissa ....... 75.00 125 Elizabeth Melissa ........ 6.00 125 Elizabeth S. Melissa.... 54.00 125 Valentine Petrich ........ 75.00 125 Valentine Petrich ....... 19.00 125 Valentine Petrich ........ 9.00 125 Frances Geržina ............... 32.00 125 Ludvik Cadalina ................ 5.00 125 Geno Cocovich ................. 14.00 132 Frank Sajovic.................. 18.00 137 Rose Jaklich ................. 15.00 143 Joseph Ribich ................. 18.50 143 Joseph Ribich ................. 10.00 143 Tom Rihtarich ................. 27.00 146 Antonio Snyder ................ 6S.00 146 Agnes Lavrič ............ 9.,50 146 Frank Rigler ................... 6.00 151 Frank Vitežnik ................ 16.00 165 Joseph Ofak .................... 2.00 172 Louis Bizjak .................. 33.00 175 Matt Rutar .................... 58.00 178 Paul Ozanich .................. 16.00 194 Josephine Mauser ........ 22.(X) 194 Rudolph Božic.................. 23.00 205 Elizabeth Polk ................ 15.00 205 Anna Retzcl .................... 4.00 212 Henry Pippan .................. 54.00 212 Joseph Zallncr................. 12.00 212 Rudolf Wultz .................. 36.00 212 Ludwig Remillong .............. 46.00 214 John Plaveč .............. 64.(X) March 17 2 Frank Golob Sr............... 28.00 2 Frank Seme Sr 22.00 j 2 Frank Shepel ................. 36.00 2 Louis Škerjanc ............... 86.00 2 Joseph Pucel .................. 12.00 2 Margaret Škerjanc ...... 60.00 2 Louis Lesar .................. 52.00 2 Mary Dragosh ................. 14.00 2 Louis Rebol ...........!......... 19.00 2 Ludvig Mestik ................ 75.00 2 Joseph Glinshek .............. 11.00 4 Frank Branko .................. 4.50 4 Dominik Erkiavc ............... 3.00 45 John Hribernik ............... 14.00 45 Anthony Garbes ............... 25.00 45 Katherine Lambert ............ 16.00 45 Louise Cendon ................ 41.00 53 Jacob Prestopnik ............. 28.00 53 Frank Grasich ................ 48.00 53 Andrew Dobrovolc ............. 14.00 53 Josephine Masle .............. 75.00 87 Nick Chernich ................ 33.00 87 Theresa Speck ................ 24.00 94 John Slabe .................... 8.00 94 Valentine Gosar 5.00 103, Daniela D. Mah 19.00 118 Andrej Turkovich ............. 28.00 118 Antonia Malovac .............. 56.00 119 Frances Zakovsek ............. 11.00 119 Anna White .............. 31.(X) 133 Mary Prcshercn ............... 30.00 148 William Mauser ............... 16.00 149 Anton Smrekar ................. 21.00 149 Lusia Mikec .................. 40.00 149 John Ludvik .................. 14.00 154 Philip Zakovsek 23.00 154 Anton Kolesa .................. 78.00 155 Anthony M. Bradley 9.00 160 -Joseph Simcic ................ 14,(X) 164 Martin Stukel ................ 31.00 183 Frank Scdminck ............... 11.00 183 Mike Korbar .................. 30.00 183 Frank Ticar .................. 24.00 203 John Makovec ................. 18.00 203 Andrew Gombach ............... 24.00 203 Julius Jerich ................. 7.00 203 Mary Sokol ................... 18.00 211 Charles Jezek ................ 31.50 March 24 George Barich ........... 14.00 Mike Papesh ............. 8.00 Frank Sasek .................. 29.00 John Tekavetz ................. 29.00 Katherine Spreitzer 39.00 Mary Harvat ............. 15.00 John Stukel .................. 56.00 John Loushin .................. 32.00 Peter Maurin ................. 50.00 Louis Moravitz ............... 24.00 Joseph Pucel .................. 56.00 Frank Baltich ................ 20.00 Joseph Krall .................. 51.00 Anna Sadler ................... 59.00 John Tomsich .................. 26.00 Mike Sever .............. 18.00 Frances Jershe ............... 44.00 Marko Junke .................. 56.00 Barbara Shikonja ........ 10.00 Frank Jerich ................. 28.00 Jim Nickoloff.................. 26.00 Mary Stalcar ............ 7.00 Martin Barlich ................ 21.00 Anton Pogorelc ............... 28.00 John Svet ..................... 28.00 Mary Jug ...................... 75.00 Joseph Matan .................. 13.00 Mike Ursich ................... 27.00 Sam Kezman .................... 40.00 Rudolph Kosten ............... 28.00 John Kestnar .................. 28.00 George Klobuchar ............. 28.0(3 Frank Sedlar ................. 28.00 Anna Sofer .............. 12.00 Stephen Laknar .......... 14.00 3 John Butala .................. 44.00 ) John Stariha ................. 19.00 9 Frank Lenarsich .............. 40.00 9 Albert Mum .................... 4.50 9 Peter Shegina ................ 28.00 9 John Kobe ............... 17.00 13 Louis Planinšek .............. 10.50 15 Frank Stofac .................. 62.00 15 Joseph Culig ................. 43.00 16 Mike Osaben .................. 28.00 16 Andrew Sustarsich ............ 14.00 16 Rozalia Jurkovich ............. 22.00 16 Frank Pressburg ......... 9.00 18 Lawrence Pivec ................ 41.00 18 Frank Ravnikar ................ 28.00 18 John Jereb .............. 8.00 18 Frank Hafner ............... 24.00 18 Anton Kuznar ................ 28.00 20 Ignac Kramar ............... 37.00 20 John Gašperlin ............... 30.00 20 Anton Raktel ............... 35.00 20 Frank Peternel ............... 28.00 20 George Kobe .................. 36.00 20 John Benchina ................ 44.00 20 Anton Goush ............. 75.00 21 Jacob Jelnikar ............... 25.00 21 Joseph Marolt ................. 8.00 21 Matt Jankovich .......... 32.00 21 Nick Gurich ............. 68.00 21 John F. Primozich 16.00 26 Marko Cavrk ............. 13.50 26 Joseph Zagar ............ 14.00 26 Jacob .Parorta ............... 56.00 26 Antonia E. Pecman 15.00 26 Edward Gerlovich ........ 75.00 26 Edward Gerlovich ........ 18.00 26 George Stepanovich .... 54.00 26 Jennie Pivik ............ 75.00 26 Jennie Pivik ................. 34.00 27 Frank Zupanc ............. 15.00 27 Anton Sabec .............. 28.00 27 Katherine Vehar .......... 8.00 27 Frances Rosenstein ....... 27.00 28 Anton Shray .............. 82.00 29 Thomas Shifrar ........... 20.00 29 Joseph Zupanc ............ 15.00 29 Anton Polsak ............. 13.00 30 Jacob Petrich ............ 75.00 30 Frank Arko ............... 14.00 30 Joseph Lovshin ........... 26.00 30 Anton Henigman ........... 18.00 30 Louis Ambrozich .......... 48.00 30 John Pryatel ............. 36.00 30 John Pryatel .................. 28.00; 30 Frank Tomsich ................ 28.00 30 Frank Ruparsich .......... 30.00 ! 30 Frank Ruparsich ............... 16.00! 31 Frank Poljanec ............... 56.00! 31 Joseph Cernoia ................ 84.00: 32 Frank Smith .................. 28.00 32 Andrew Primozich .............. 30.00] 35 Frank Arhar .................. 15.00 35 John Jereb .................... 26.00] 35 Andrew Drobnich .............. 28.00 35 Lucy Junic ................... 24.00 | 35 Mary Cerka ................... 29.00 36 Louis Fine ................... 24.00 36 Agnes Gall ................... 30.00 36 Joseph Petrovčič ......... 14.00 36 Ignatz Grozdnik .............. 26.00 36 Ignatz Skufca ................ 44.00 36 Frances Jager ................ 23.00 36 Jennie Stermec ............... 15.00 159 36 Frank Zupančič ................ 28.00 36 Louis Malnar .................. 20.00 36 Matt Krebelj .................. 13.00 36 John J a near ................. 28.00 36 Andrew Matica ............ 11.00 36 Frank Ulle .................... 34.00 36 Frank Bcvc .................... 54.00 37 Louis Arko .................... 14.00 37 Frank Podlipcc ............... 28.00 37 Anton Vehar ................... 6.00 37 Margaret Cerar ............... 28.00 37 Anton Koren .................. 75.00 37 Anton Koren .................. 25.00 37 Anton Glavan ................. 14.00 37 Frank Skodlar ................ 18.00 37 Martin Mencin ................ 9.00 37 August Aucin ................ 26.00 37 Anna Zaic .................... 11.00 40 Frank Zurman ........... 19.(X) 40 Matt Regina ................. 24.00 40 Matt Regina ................... 4.00 40 Anton Jakcl ..........*.......... 17.50 40 Anton Likar ................. 10.(X) 40 John Istinich ................ 28.00 40 Joseph Kregelj ................ 14.00 40 Frank Cekuta ................. 28.00 40 William Rednak 18.(X) 40 Anton Menard ................. 12.00 40 Jacob Winslow ................ 26.50 40 Martin Medic ................. 25.00 40 Martin Regina ................. 20.00 40 Martin Regina ................ 28.00 44 Anton Petrie.................... 1.00 49 Anton Kramar .................. 45,00 50 Maftin Mum .................... 36.00 52 Frank Zalctto ................. 28.00 61 Peter Chernich ................ 20.00 66 John Zelko Jr.................. 29.00 66 Anton Sraj ..................... 8.00 66 Henry Bluth ................... 12.00 66 Joseph Muren ................. 20.00 71 Anton Kresal ................. 28.00 71 Ignac Fatur ................... 7.00 71 Frank Bovha .................. 45.00 71 Frank Roberts ................ 16.00 71 Martin Peterlin ............... 8.00 71 Joseph Vodopivec ............. 32.00 71 Frank Grdodolnik ............. 27.00 71 Stephen Pular ................ 14.00 71 John Mezgec ................... 54.00 71 Charles Smrdelj .............. 23.00 71 Benedict Pajk ................. 14.00 71 Albin Farenchak .............. 22.00 76 Frank Erjavc ................. 28.00 81 Nicholas Dahm ................ 23.00 82 Joseph Starich ............... 13.50 82 Anton Prislan ................ 13.50 82 Frank Brozin ................ 30.00 82 Michael Kokot ................ 27.00 82 Joseph Rodic ................ 13.00 83 Joseph Jelac.................. 56.00 83 John Frolich ................. 38.00 84 John Marcen ............ 58.(X) 84 Louis Shain ................. 28.00 84 John Logar.................... 6.00 86 Anton Baraga ................. 3.00 86 Nick Radovich ............... 32.00 86 Katherine Sardar ............. 26.00 69 Anthony Bratosh ............. 38.00 99 John Arh ..................... 26.00 99 Vincent Urbanja ............. 56.00 99 John Pestotnik .............. 48.00 99 Annie Hanna ................. 38.00 103 Frances Judez ................ 19.00 103 Mary Valter ................ 150.00 103 Frances Jarc ................. 19.00 103 Mary Simenc ................. 28.00 103 Annie Zivkovich .............. 28.00 106 Andrew Zalar ................ 11.00 1C6 Frank Štrukelj ............... 20.00 106 Sofia Honigman ............... 28.00 108 Mike Biscan .................. 60.00 108 Joseph Vlasich .............. 10.00 110 Joseph Bambich ............... 26.00 111 John Locnikar ................ 27.00 111 Charles Jakopich ............. 42.00 111 Joseph Smuk .................. 35.00 111 Joseph Kastelc ............... 32.00 111 Johana Hochevar .............. 32.00 111 Joseph Stariha ............... 75.00 111 Joseph Stariha ............... 19.00 111 Joseph Malenšek .............. 23.00 114 Anton Gradishcr .............. 10.00 114 Victor Novak ................. 66.00 114 Louis Markovich .............. 56.00 114 Louis Gradisher .............. 18.00 114 Hannah Senta .................. 7.00 114 Anton Bubash ................. 56.00 114 Matt Cherne ................... 6.00 114 John Petrich Jr 35.00 114 John Smrekar ................. 34.00 114 Frank Dcyak .................. 32.00 120 Margaret Papesh .............. 19.00 120 Frances Jerich ................ 75.00; 120 Frances Jerich ............... 22.00 120 Rose Svetich ................. 66.00 120 Anna Cherne .................. 30.00 120 Anna Skubic .................. 54.00 120 Christine Dolenshak.... 18.00 120 Elsie Arola .................. 48.00 120 Elsie Arola .................. 15.00 120 Margaret Hutar 28.00 j 120 Mary Antoncich ................. 8.00 120 Josephine Bolka ............... 4.QQ 120 Angela Zobetz ................ 28.00 120 Rose J. Lobe.................. 13.50 120 John Evanish ................. 28.00 121 Anna Ducich .................. 28.00 122 Joseph Mlinarich ............. 11.00 122 Nick Bencich ................. 56.00 122 Mary Lisac ................... 28.00 122 Anna Grubich .................. 6.00 122 Anna Grubich ................. 60.00 123 Marko Vukelich ............... 26.00 126 Mike Fink .................... 28.00 j 126 Josephine Penich ............. 28.00 128 Thomas Marsh ................. 75.00 128 Thomas Marsh ................. 36.00 128 Joseph Kovacevich ............ 18.00 128 Fabijan B. Mrsich 56.00 128 Dorothy Brula ............... 150.00 128 Dorothy Brula ................ 27.00 128 Anna Juresich ............... 15.00 129 Mary Pluth .................. 27.00 129 Katie Godec .................. 8.00 129 Angela Zergaj ................ 23.00 129 Ivana Kvas ................... 21.00 129 Mary Champa .................. 11.00 129 Mary C. Rom.................... 5.00 133 Josephine Matzanich.... 32.00 135 Mary Novosel................... 6.00 139 Mary Welfin .................. 28.00 139 John Stih .................... 40.00 140 Paul Klobas .................. 56.00 140 Mary Bozich ............. 29.00 141 Anna Golobich ........... 19.00 141 Louis Thomas ............ 29.00 141 Barbara Kramer .......... 42.(X) 141 Matt Yerman ............. 28.(X) 145 John Savko ................... 33.00 150 Mary Perkovich ............... 15.50 150 Mary Champa ............:.. 30.00 150 Jennie Rupasich .............. 32.00 155 Frank Vidic ...................62.00 Michael Fracol ............... 30.00 159 Mary Cek ..................... 15.00 170 Mary Dovjak ................ 28.00 170 Anna Suponk .................. 30.00 171 Jernej Skcrl ................. 28.00 171 Tony Bozich .................. 28.00 171 John Mezan .............. 28.00 171 George Mavrovich ............. 14.00 173 Mary Bcnigar ................. 33.00 174 Anton Sabcc................... 56.00 174 Mary Speck ................... 28.00 174 Katherine Spicko ............. 28.00 175 Anton Penko .................. 18.00 176 Matt Jurancich ............... 28.00 176 Joe Surina ................... 74.00 176 Joseph Tencich ............... 28.00 176 Joe Juricich ................. 64.00 179 Joe Nicoletti ................ 36.00 182 Anna Racic ................... 24.00 182 Anna Wallace ................. 27.00 187 John Sivec .................... 14.00] 193 Joseph Mcznarsic ............. 28.00! 196 John F. Golobic Jr 6.00 203 John Cunko .................... 34.00 j 207 John Chelosky ................. 56.00 207 Stefan Krojacich .............. 34.00 214 John Stariha .................. 16.00 217 Lovro Bregar ................. 18,(K) 217 Mark Fcrderber ................. 6.00 217 Joe Tomazin ................... 16.00 217 Anton Govednik 82.00 218 Frances Nagode 33.00 218 John Moretto .................. 24.00 37 Ursula Terhlen .......... 15.00 March 31 6 Frank Matitich ............... 13,00 II John Bosanac................... 10.00 20 Joseph Nova, Guardian 254.00 42 John Kocman ................... 17.00 42 Louis Marinšek ........... is.00 42 Thomas Muhich ................. 28.00 43 Eleanor Smole 15.00 49 John Novich 61.00 55 Martin Prah 29.50 55 John Sustersich 11.00 55 Mary Hrvat 15.00 55 Mary Hrvat 35.00 55 Joseph Kodric 34.00 55 Jennie Sustersich 15.00 58 John Gross 13.50 70 Frank Zagar 28.00 75 Paul Kerpan 28.00 75 Frank Zitko 17.00 75 Frank Males 26.00 75 Frank Velkovrh 28.00 77 Slavia Sokol 28.00 77 Louis Bregar 56.00 77 Thomas Magdic 29.00 77 Anton Petrich 77 Dorothy Flanick 31.00 85 Josephine Jamnik 8.00 85 John Knep 22.00 85 Joseph Turk 6.00 88 John Erzen 14.00 88 Louis Merhar 100.00 105 Louis Boltazar 29.00 105 John Simonich 26.00 105 John Deslich 59.00 105 John Stankovich 22.00 105 Joseph M. Blutt 64.00 116 Frank Primozich 31.00 122 Alfonso Domenickini 34.00 127 Peter Malovich 16.00 137 Terezija Verbič 44.00 137 Mamie Surtz 20.00 137 Anna Klancher 24.00 146 Jennie Crisafi 15.00 162 Peter Richter 13.00 162 John Krasovetz 5.00 162 Peter Ramshak 28.00 165 Frank Cefuta 40.00 165 Joseph Ruper 10. CX) 174 Rudolph Germadnik . 75.00 183 John Rozanc 17.00 199 Mike Britz 31.00 200 Charles Pusovich 14.00 200 John Korošec 56.00 200 Josephine Ravnikar ... 9.00 200 Leopold Erchull 28.00 200 Leopold Erchull 21.00 200 Joseph Jenko 21.00 200 Mona Pusavc 24.00 200 Joe Stushek 27.00 200 Joe Vertnik 22.00 200 Joe Markovich 6.00 200 Joe Markovich 3.00 201 Katie Mearsha 75.00 201 Katie Mearsha 22.00 201 Albin J. Petelin 29.00 201 Patrick Kennedy Jr... 75.00 209 Anton Rigler 26.00 Skupaj-Total PODPORA IZPLAČANA IZ SKLADA ONEMOGLIH ME-SECA MARCA 1931 DISABILITY BENEFITS PAID DURING THE MONTH OK MARCH, 1931 Št. dr. lme Svota Lodge * No. Name. March 6 Amount 2Š‘ Frank Koren 9.33 25 Jacob Podbevsek 9.67 39 Anton Janecek 9.00 39 Matt Majnarich 8.33 39 John Segota, Treas 19.68 44 Frances Skubelj 32.00 47 Louis Grohar, Treas 22.80 77 Rose Novak 18.00 77 Rose Novak 18.67 85 Frances Paulisich 30.00 109 Matt Pribanich 10.00 110 Frank Novlan 40.00 114 Anton Bolka 9.33 130 Alojzija Juvan 10.00 131 Mary A. Spesack 15.33 142 Karolina Rojch March 16 10.00 12 Frank Janezich 10.00 12 Vincent Volk 6.67 25 George Kotze, Treas 19.68 57 John Sever, Treas 10.92 69 Anton Knafelc 9.33 132 Matija Orazem 10.67 135 Milan Bozich 9.67 143 Jim Lovrich 18.67 172 Martin Koroshetz March 17 10.00 4 Frank Branko 39.33 133 Mary Peternel 16.00 149 John Tomsic March 24 10.00 3 Joseph Brezovar 10.00 3 Frank Kuhar 10,(X) 6 Peter Rohotina 10.01» 9 Michal K. Kobe 18.67 13 Martin Zapkar 10. CX) 15 Joseph Mehle 30.00 16 John Tegelj 10.00 16 Mary Becaj 10.(X) 18 John Petrovčič 10.00 20 Joseph Germ, Treasurer 9.24 27 Mary Arko 10.00 29 Frank Virant, Treasurer 14.04 30 John Kochevar 20.00 31 Katarina Germ 38.67 32 John Tratnik, Treasurer 11.52 37 Frank Strmole 9.33 37 Frank Kacar, Secretary 21.00 45 Jakop Lekse, Treasurer 21.60 71 Gregor Rajer 10.00 81 Jacob Bartoncel 10.00 82 Jennie Koschak 15.33 82 Joe Rakun, Treasurer.... 14.34 84 Joseph Gerl 20.00 114 Anton Bolka 9.67 120 John Kochevar, Guard’n 27.33 128 John Rozich 9.67 141 Matt Judnich 19.00 141 George Sterk 20.33 145 Rose Cebran 10.00 152 Martin Rogel, Treasurer 21.60 171 Joseph Bukovac March 31 10.00 11 Mike Sutej 20.00 43 Joseph Lenard 10.00 50 I'rank G. Tassotti 20.33 55 Frances Sepic 20.00 75 John Premro 9.67 77 Manda Flanjak 11.00 101 Cora Kapushion 20.34 Skupaj-Total $1,025.70 -0- Vsi otroci članov J. S. K. Jednote bi morali spadati v mladinski oddelek. Od tam jim bo logičen in lahek prestop odrasli oddelek. uumimitu ....... • ■4 m ~ Lea Fatur = V' I I, E M 1 B POVEST IZZA TURSKIH BOJEV jj -'"MiutiMmnimniiiiiKiiiiimiiiiimmiimimiMiiiimmEHiiiiiiiiiiHmiiiiiii? n := - /i (Nadaljevanje) Na Tisti, ki je ležal na čelu pred vratmi, se je stresel . kolenih se je drsal preko praga in zaprosil: “Jelena—odpusti!” Naglo, kot v dneh mladosti, je vstala in mu stopila naproti. Za hip se ji je povrnila lepota. Rdela so lica, zlato so zažareli lasje okrog čela, ljubezen je sevala iz očesa. Bila je Jelena mladosti, tista, ki je stala tako krasna jutranji uri ob vrtni stezi--------- “Jelena, moje solnce!” je vzkliknil Ivo in jo stisnil k sebi. Tesno so se ga ovile suhe roke, nagli udar njenega srca je čutil ob svojem. Rosnih oči sta gledala otroka starše, združene po tolikih letih. Radivoj je pogledal hvaležno proti nebu. Ta hip sreče mu je poplačal obilno ves trud njegovega življenja. Vse kar mu je še mogla dati zemlja Sreče, se je zgrnilo nad spokornim Ivom. Pa v šepetu sladkih Jeleninih besed in poljubov mu je donel drug glas . . . “če me ljubiš, pusti vse.” Gospod, preveč mi nalagaš . . . Pusti, da se solnčim v sreči ljubezni otrok in žene ... Toda Gospod mu je olajšal nastop k pokori. Jelena se je ozrla na brata in otroka. Vsi so tukaj, trdni v veri, močni v upanju, edini v ljubezni do nje ... In nasmejala se je srebrno, veselo. Bil je smeh sreče, ki je zvenel tako nepozaben v srcu Vilemirjevem. Pa nagloma—kakor poči struna so je utrgal smeh . . . Usta so ostala odprta, oko je strmelo . Bled je priskočil Radivoj, vzel sestro iz naročja okamenelega svaka, jo položil rahlo na divan, se sklonil nad njo . . . Rosik kaplje na čelu, so strmeli vsi na Jeleno, na strica; stali so tu kot okameneli. Hipni čar lepote je izginil z Jeleninega lica. Zaprli, udrli sta se očesi, rumeni, nabira se koža v neštete gube, nos štrli tako ostro—usta so tako sinja . . . Napor duha, prevelika sreča, je zlomila trhlo posodo . . . Brat je prekrižal sestrino čelo: “Ne motite z glasnim žalovanjem njenega miru ... Se plava njen duh nad nami . . . Lepo smrt ti je dal Bog, Jelena, zlata duša, Jelena, sestra edinica ... Z Bogom, sestra . . .” Drugim je branil, sam se je razjokal. Rože v laseh Jeleninih niso venele, osvežile so jih obilne solze. V fojniški cerkvi je stal frančiškanski pater v črnem plašču pred oltarjem. V lesenih svečnikih so gorele lojenice okoli preproste lesene krste. Ne ljubezen ne bogastvo nista mogla preskrbeti Jeleni bogatega pogreba. Počivala bo v siromašni rakvi svojih prednikov . . . Cerkev je bila natlačena preprostega, tlačenega naroda, med njimi so stali visokorasli borivci za svobodo, ponosni hajduki. Vsi so se klanjali, odpevali, prosili za dušni mir Jeleni Vladimirovičevi. Raja ni pozabila krasne bosanske cvetki, še je pela pesem o zvestem bratu Radivoj u, o ljubljeni sestri Jeleni. Pomilovaje so gledali mrki možje junaka, ki je klečal zlomljen pri krsti toliko let iskane, dekleta in mladeniči so se ozirali na mladenko, zagrnjeno v črni pajčolan, iz katerega je gledala zlatolasa glavica, na vitkega plemiča, čigar plemenito lice je razjedala bolest. Ni uvel bosanski cvet . . . živel, cvel bo v otrokih . . . Blagoslovi Bog Jelenina otroka—nasuj jima cvetja na pot življenja . . . Ivo ni klečal pri krsti. Izdajalec se ni smel pokazati narodu. V temnem kotu je poslušal, kako je zaškripal kamen, ko se je zaprla rakev Vladimirovičev nad Jeleno. Poslednja njih rodu, ki se odpočije tod ... Po tujini bosta blodila njena otroka, ne brat, ne sin ne prideta po končani poti k njej. Zunaj so čakali konji. Nestrpno je prestavljal Tone nogi. Ni gotovo, da odneso zdravo kožo iz Bosne, da uide žeža haremu. Hajduki so silili na konje, ker je bil prinesel Miho vest, da hiti od Vejhum-paše poslana četa za begunci. Vejhum je dobil vesti in ukaze iz Carigrada. Pa Radivoj je ležal na rakvi sestre, Vilemir in Romana se nista mogla odtrgati od očeta. Prijatelji so stali solzni okoli njih. Ivo je hotel nastopiti pokoro—zapustiti draga otroka. Meniška obleka ga zakrije svetu, hlapec bo siromašne raje— suženj sužnjev. Po kolenih se bo plazil po cerkvi, poijuboval stene, izpiral s svojimi solzami tla, prenočeval na Jeleninem grobu. Vzdihi in molitve bodo sledile, iskale draga otroka, plemenitega svaka. Tako bo izpolnoval Gospodov ukaz, zapustiti vse, dokler ne udari ura, ko zadosti s svojo krvjo za svoje grehe. XV. Med hrasti in bukvami po bregovih Save so stali kostanji v belem cvetu. Kadar je zazibal veter veje, se je širil sladek vonj, so leteli beli lističi raz drevesa. Krasne so bile gore v svežem zelenju, travniki v pestrem cvetju. Veselo je šumela srebropena Sava, ljubimka in čuvarica slovenskih gradov, mimo Brežic. Visoko nad cesto ob Savi je sedela Romana pod cvetočim kostanjem, zraven nje je stal Radivoj. Gledala sta v doli na malo ravnico ob visokem Savinem bregu. Živahno se je gibalo tam. Vozili, nosili, vlačili, kopali, merili in zidali so goloroki tlačani. Ponosno se je kretal med njimi Vilemir. Ukazoval in odkazoval je težakom delo in se oziral zdaj k stricu v goro, zdaj na brežiškega gradnika, ki je sedel na kupu kamenja ter opazoval zidanje in ljubljenega mladeniča. Veselje je žarelo iz oči sorodnikov na gori, veselje iz oči gradnika in težakov pri pogledu na Vilemirja. Bil je sokol, ki si zida gnezdo. Ne na strmi pečini, pod varnim zavetje gore in vode, ne; na griču, kjer je preživel tlačan prva leta, preko Save, Brežicam nasproti, si zida dom poslednji Vladimirovič. Veseli se vitez Radivoj, ko gleda ponosnega potomca, pa zamegli se mu pogled, ko se ozre na nečakinjo. Dolga se vije črna halja okrog nje, prozorni zavoj zakriva lase, nič več tako bujne. Lepo je Romanino lice, kakor peresce rože žari rdečica na njem, polt je prosojna, oko seva kakor zvezda. Vendar se zrcali mračna skrb v licu stričevem. Roka, počivajoča na črni obleki, je prozorna, suha . . . Zaveje vetrič, natrosi belega cvetja po Romani—pa spominja strica, da je tudi ona padajoči cvet . . . Romana hira; pravijo, da ji peša kri. Vikarjeva Bleda kuha in tolče koreninice. Pokorno pije Romana grenke pijače in se smehlja . . . Kaj si misli Radivoj, ko gleda na to prihodnje življenje pod seboj? Zida se grad, zida tudi rakev —Romana, prcnežni cvet—kaj te položimo res prvo vanjo? (Dalje prihodnjič) Ivan Albrecht: Prve velikonočne počitnice Nikoli ne bom pozabil tistih prvih velikonočnih počitnic, ki sem jih bil deležen kot študent. Prav za prav sem bil še šolar-ček, a zadnji razred ljudske šole sem obiskoval v mestu in sem seveda s starejšimi študenti vred junaško priromal domov za veliko noč. Moja gospodinja je bila zelo skrbna in p a m e t n a ženska, vestna in poštena stara korenina, kakršnih je menda zdaj čedalje manj na svetu. Kolikor nas je stanovalo pri njej, se je zavzemala in po svojih močeh in j)o svoji previdnosti skrbela za nas ko za svojo lastno kri. Jemala je vedno na stanovanje same kmečke sinove, češ, da so ji naj ljubši, dasi je bila sama prava “Ij ubij anska srajca.” Nadzorovala je naše učenje in napredovanje: kadar je bilo pri komu v šoli kaj narobe, je bil doma pravi sodnji dan. Nu, poleg tega nas je likala tudi'v vedenju. Kako je treba vedno reči “Prosim” in “Hvala”—tudi v trgovini, kadar človek- kupuje. To nam je šlo najtežje v glavo. “Kaj bom prosil, če plačam?” smo ugovarjali, a polagoma smo se le privadili. Mimo tega je polagala posebno važnost na pozdravljanje. Z doma smo bili vajeni čisto drugačnih pozdravov, nego jih je želela ona. Doma smo se pozdravljati: “Kam pa greš?”— “Ali ste že orali pri vas?” — “Lepo je danes. Ali boš gnal popoldne past?” Taki in slični so bili domači pozdravi. Da bi pri tem privzdigovali klobuke, nam ni bilo mar, najsi smo jih tudi imeli, vsaj po zimi. Gospodinja je vse te naše šego devala v nič in naročala, da je treba pri pozdravu v lepem loku dvigniti klobuček in reči: “Dober dan,” ako’ srčfčamo sebi enakega, pri starejših pa : “Klanjam se!” V mestu smo se že dokaj točno ravnali po tem odločnem navodilu, za počitnice pa nam je še posebej zabičila, da se moramo povsod pokazati olikane in dostojne ljudi. To bomo pa najbolje izpričali z vljudnim pozdravljanjem. Pred odhodom na prve velikonočne počitnice sem ji trdno obljubil, da se bom vestno ravnal po njenih besedah. In sem se tudi, brez zamere, prosim, prav pošteno sem držal dano besedo. Ko smo se študenje pripeljali s postaje na vas, bilo nas je menda pet, a jaz edini novinec med vsemi, sem s svojimi zavitki ,moško korakal proti domu. Spotoma sem srečaval svoje nekdanje sošolke in sošolce, nekateri so imeli še sveže studenčke pod nosom, pa sem kljub vsem svojim paketom junaško vihtel klobuk in se jim priklanjal: “Dober dan!” Otroci so me gledali ko čudo nazarensko, so se nasmihali in brili norce. Jaz pa sem v zvi-šenem pomilovanju teh neote-senih sirot tem bolj vneto kazal svojo oliko, ko sem opazil, da se mi smejejo. Ko sem prestopil domači prag, sem najprej srečal staro deklo, ki me je nekoč pestovala. Brž sem dvignil klobuk in v otroškem altu zapel: “Klanjam se!” Dekla me je debelo pogledala in mi dekla “vi!” Zdaj šele, zdaj sem spoznal moč olike! Materi in očetu sem se poklonil, se malo pomenkoval, potem pa po vasi, da obiščem sorodnike. Naj vedo vsi, da nisem bil zaman v šolah! Tega jim ne morem praviti, kar je pisal baron Janez Vajkard Valvazor, z oliko jim pa lahko pokažem, kdo sem in kaj. Pa ti srečam po cesti Parte-ža. Partež je bil star pastir in volar in vse, kar je treba takih poklicev in pri najbolj premožnem kmetu na vasi. Bil je razcapan, da je vse viselo od njega. Ljubil je žganje in žvečil tobak. Kadar človek ni bil na-hoden, ga je lahko ovohal že iz precej znatne razdalje. Poleg tega je imel Partež še eno lepo lastnost. Preklinjal je namreč tako gromko, da se je kar bliskalo. Nikoli ni izrekel treh besedi, da se ne bi bil vsaj dvakrat pridušil. Ali Partež je bil star, preko petdesetih je že moral imeti. Zanj torej ne bi bil na mestu samo navadni “Dober dan!” Gnal je živino napajat in je krepko pokal z bičem, ko mu pridem nasproti, na vso moč prijazno zavihtim klobuk in zapojem v prijaznem naklonu: “Klanjam se!” Oj, ti gromska strela, kako sem se prestrašil! Še pokril se dobro nisem, ko začutim čez roko in čez lice ostro: “Švrk!” Klobuk odleti po tleh, Partež pa s hreščavim glasom: “Na, hudič zeleni, piškavi, da se boš drugič vedel norčevati iz mene! Misliš, kaj si, če po šolah hlače trgaš, nihče zanikar-no!” In je bilo vmes toliko duš krščenih, da bi bila vas premajhna, če bi si bile vse odzvale Parteževim klicem! Roj otrok se je na vse grlo smejal in drl, ko sem ves rdeč in ko piruh pisan pobiral svoj zaprašeni klobuček. Jokal nisem, ali v srcu mi je bilo tako težko, da bi bil umrl od žalosti in sramote . . . Vse počitnice in prazniki, vse je bilo ska-ženo! In sem rekel potlej gospodinji, da je marsikaj lepo in prav, samo tisto zastran olike pa nak! Tega pa ne! Tudi na licu in na roki se je še poznal pasič, tako da mi je morala tudi gospodinja verjeti, kaj sem moral prestati .zaradi olike. (‘•Slov. Narod”). ODMEVI IzTrODNIH KRAJEV stotine ljudi so spravili v ječe. Mnogo so jih konfinirali. Akcijo proti slovenski duhovščini z vso vnemo nadaljujejo. V Gradiški je imel Avenanti predavanje pred zborom tamkajšnjih fašistovskih učiteljev. Rekel je, da morajo delovati na to, da se ne bo le deca naučila italijanščine, in navzela italijanskega duha, marveč da bodo tudi starši teh otrok čutili, da so sinovi Italije. Hranite in obrestujte Vaše prihranke po Te dni je fašistovski pokrajinski tajnik v Gorici Avenanti posetil dva važna kraja v gori-ški pokrajini, pregledal faši-stovske organizacije ter jim dal navodila za nadaljno akcijo, ki jo je z vso ostrostjo pričel izvajati z namenom, da v nekaj mesecih poitalijanči Julijsko Krajino. Fašistovski listi pojejo glorijo Avenanti ju, češ, da se je v goriški pokrajini io-til odločilne borbe proti Slovencem. Za to borbo je mobiliziral fašistovsko policijo, javno in tajno, vse fašistovske organizacije, hišnike, natakarje, kakor tudi ves državni aparat, a vse to z izgovorom, da se mora fašizem braniti pred neko slovensko teroristično akcijo. Zanimivo je, da tržaški listi z neznanskim zadoščenjem ugotavljajo, da je terorizem izginil že lansko poletje. Toda v zmislu Avenantijeve bojazni in obrambe se po vsej Goriški preiskujejo hiše in hlevi. Ljudstvu so odvzeli ne samo vse lovske puške, temveč tudi daljše nože. Poplenili so slovenske koledarje in molitvenike. Na V bližini Skoplja so našli te dni del glave prazgodovinskega fosilnega sesalca mastodo-na. Najdba je dragocena pri-dovitev za muzej Južne Srbije in za prirodoslovce. Najdba bo pa tudi vzbudila pozornost znanstvenikov vsega sveta. Profesorji skopi janske fakultete z veliko vnemo raziskujejo geografsko, geološko, arhieloško in zgodovinsko in antopogeografsko strukturo Južne Srbije. Tako je nedavno profesor dr. Jovanovič preiskal z dvema inženjerjima skop-Ijansko kotlino. Pod vasjo Ne-rezi je našel pozornost vzbujajočo belo kopo. Ker je vedel, da je bila ta kotlina včasih vsa pod vodo in da so tu v njej že našli prazgodovinske ostanke raznih živali, je posvetil vso pozornost kopi in ugotovil, da gre za kost, in sicer za ogromno kost prazgodovinske živali. Naslednji dan je s prijatelji začel s kopanjem in izkopali so ogromno čeljust sesalca masto-dona iz prazgodovinske dobe. Dobro je ohranjen en zob mleč-nik, ki je dolg nič manj kot en četrt metra. Ker je bila čeljust v ilovici, se je do danes dobro ohranila. Stara je več tisoč let iz dobe, ko so živeli veliki sesalci. Dr. Jovanovič proučuje sedaj najdbo v svojem kabinetu. Zaradi dobro ohranjenega zoba bo po mnenju najditelja mogoče ugotoviti natančno vrsto tega sesalca. Dne 25. februarja se je vršila v Pančevu tretja seja predstavnikov občin Beograda, Zemuna in Pančeva. Razpravljalo se je kakor na prvih dveh o spajanju vseh teh občin v eno prestolniško občino. Delo na tej spojitvi naglo in uspešno napreduje. V prvi vrsti gre sedaj za to, da se uvede enotno poslovanje v vseh treh občinah, da ne bo v trenutku spojitve težkoč pri uradovanju. Pri varni in zanesljivi Slovenski hranilnici The International Savings and Loan Co. \ 6235 St. Cia ir 'Ave. 811) East 185th St. j £ CLEVELAND, OHIO «j Ustanovljena 191G. Premoženje preko dva milijona' J * Sprejema vloge po pošti £ I nas GLAVNI SKUPNI ali PRVI SPOMLADANSKI IZLET P° }. FRANCOSKI PROGI priredimo s parnikom “ILE DE FRANCE" C O dne 15, maja in tedaj bo potnike spremljal naS dolgoletni uradnik | O g, A. PE8TOTNIK skozi de Ljubljane, ki bo skrbel za udobno in § brezskrbno potovanje. jj i|; PRIHODNJI IZLET cc bo vršil z istim parnikom na 5. junija W I tedaj b» potnike spremljal g. J. VOLEK, poslovodja III. razreda ! tukajšnega glavnega urada FRENCH LINE. j ) I PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI z ladjo “VULCANIA” priredimo dne 19. maja. i/,1 Nadaljni izleti po tej progi in s to ladjo se bodo vršili na1:' 1 i' .{j 30. julija 8. septembra 13. oktobra in 14. novembra I Poleg teh prog, zastopamo tudi vse druge proge kot na primer: f U. S. — CUNARD — WHITE STAR — RED STAR — NORTH | GERMAN LLOYD — HAMBURG-AMERICAN — HOLLAND- J AMERICAN LINE in druge. Kdor želi brezskrbno potovati v prijetni in veselo razpoloženi I družbi, je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih izletov: z® | vsa pojasnila in cene pišite na domačo tvrdko: SAKSER STATE BANK i 82 Corllandt St. New York, N. V. J O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Jr Slovensko-Amerikanski ZA LETO 1931 je izšel CENA 50<* Po zanimivem čtivu presega vse dosedanje BLAZNIKOVE P R A T I K E za leto 1931 Cena 20 centov Naročila pošljite na: “GLAS NARODA” 216 W. IStii St., New York. N.Y. GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Je najbolj razširjen slovens^ list v Ameriki; donaša vsakd*" nje svetovne novosti, najbolj5*: izvirna poročila iz stare domjj' vine; mnogo šale in prevod* romanov najboljših pisateljev. : Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 216 W. 18th St., New York, ""ISKOVINE od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO Nnjrcčja la cl«tv«n*k» slwUrtka (rgoviaa * Anarikt. Zlatarske predmete vseli vrat, gramofone, piace in radio va«fa cmn In Izdelkov dobile pri nas. FRANK ČERNE sou »t. Clulr At«. In »H B. Tlth Ut.. Cimbal «. SLOVENSKAČVETLICARNA V JOHNSTOWN, IM nudi rnjaknm po zmernih cenah VENCE In CVETLICE za najra».ličneJJo prilike — Istotnm sl lahko Izposodite slovenske knjige. MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, Pa. (Tel. 6211-B) NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo občinstvu žalno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja ljubljenemu sinu oziroma bratu Čudrat-u v nežni mladosti 13 let. Spravila ga je srčna bolezen po enem mesecu; najboljša pomoč St. Francis bolnice ga ni mogla rešiti. Za vedno je zaspal 9. aprila, pokopan pa je bil po katoliških obredih 12. aprila na St. Mary’s pokopališče v Sharpsburgu. Tem potem naj bo izrečena iskrena zahvala darovalcem vcncev, katerih imena slede: Društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ; Mr. in Mrs. John Smrdelj, Mr. in Mrs. Tony Seles, Mr. in Mrs. Klun, Mr. in Mrs. Tony Skerlong, Mr. in Mrs. Joe Fabec, Mr. in Mrs. Kelly, Mi-, in Mrs. Vajzer ($5.00 mesto venca), šolska mladina. — Hvala naj bo dalje izrečena Rev. J. Škuru za pegrebne obrede in spremstvo na pokopališče, šolskim sestram za ubrano petje, pogrebnemu zavodu Braszo-Balkovec za lepo urejeni sprevod, hvala šesterim mladeničem, ki so pokojnega tovariša nosili in šesterim deklicam, ki so spremile na zadnji poti. Prav lepa hvala naj bo izrečena vsem, ki so dali na razpolago za pogreb potrebne avtomobile in brezplačno vozili pogrebce. Njih imena, v kolikor se jih spominjamo, so: John Zbašnik. Mrj. Gorišek, Hrvatin, Antlogar, Mivšek, John Fabec, Basel, Klun, Louis Skerlong, Šalovan, Tony Dekleva. Ako je kateri pomotoma izpuščen naj oprosti; hvaležni smo mu istotako. Najlepša hvala vsem, ki so pokojnika obiskovali na mrtvaškem odru, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ki so nam na katerikoli način izkazali svoje sožalje, pomoč in naklonjenost. Ti pa, ljubljeni sin in brat. ki si se poslovil od na:; v cvetu mladosti, počivaj sladko in lahka Ti bodi rodna ameriška gruda! Žalujoči ostali: John in Pauline Čudrat, oče in mati; John Jr.,. brat; Mary, Anne in Rosie, sestre. Pittsburgh, Pa., 19. aprila 1931. L S-?; NAZNANILO IN ZAHVALA ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 5400 Butler Street Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastil«, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, »poroke la vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amerik« «11 stari krai. Pišite ali pridite osebno. Potrtih src naznanjamo žalostno vest. da je po dolgi bolezni za vedno zaspal ljubljeni soprog, oziroma oče JOSEPH RIBIČ Pokojnik je bil star 46 let in je preminil 1. aprila 1931' Pokopan je bil po katoliških obredih na pokopališču sv-Vincenca pri Latrobe, Pa. Bil je dolgo vrsto let član društva sv. Alojzija, št. 13 JSKJ in društva št. 141 SSPZ. Obema društvoma se najlepše zahvaljujemo za podarjene vence, za udeležbo pri pogrebu in za vsestransko tolažbo in pomoč v naši*1 težkih urah. Prav srčna hvala naj bo tudi izrečena sosedom in prijate' ljem za darovane vence, za brezplačno vožnjo z avtomobili in pomoč in tolažbo za časa pokojnikove bolezni in smrti. VseiH’ ki so nam na katerikoli način izrazili ali izkazali svoje sočutje' sožalje, pomoč in tolažbo v težkih dneh, naj bo izrečena iskreno hvala?. Ti pa, ljubljeni soprog in oče, odpočij se v tihi gomili P° trudapolnem življenju. Tvoj spomin bo ostal za vedno v naš'11 srcih, in ohranili Ti bomo zvesto ljubezen, dokler ne pridemo «a Teboj tja, kjer ne bo več trpljenja in ločitve. Žalujoči ostali: Mary Ribič, soproga; Joseph in Anthony; sinova; Mary, hčerka. Vsi v Slickville, Pa. — V stari domovin* biva sestra Zofija, omožena Polh. Slickville, Pa., 15. aprila 1931.