Uprav«i Nebotičnik, Ca« Jev« ul. L Telefon 38-SS. ček. računi Ljubljani itev. 14.614 Izhaja vseli mn. ničen ob ponedell« kih' la po praznikih'.
6t. 6,
GLAS NARODA
Naročnina na mesce je 13 Din. Za tujino 30 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnili^ Gnjeva ali-oa It I. Telefon 38-SS. Rokopisov ne vračam«
LJUBLJANA, četrtek, 9. januarja 1936.
Leto H,

Mrzlične vojaške priprave na suhem in na morju
Ustanovljene so vojaške formacije egiptske mladine — Angleške varnostne mere v Keniji — Angleški rušilci v grških vodah — Francoske
eskadre pred Gibraltarjem
Spet trije italijanski letalci ubiti
Kdo je negušev Pomočnik za zunanje zadeve ?
g. Addis Abeba, 8. jati. (Reuter) Kakor smo že včeraj na kratke »boroči-li, je prišel v Addis Abebc reki 28 letni Amerikanec, čigat je bilo včeraj še tajno. Danes ,c doznava, da je ta mladi Ameri-‘mec neki J. li. Spencer, doktsji ' ''4va s harvardske univerze, ki je ^'lan strokovnjak v mednarodnem avu in ki so mu dobro poznane Pjopske razmere, ker je študiral F* v Nemčiji in Švici. Za službo to« 11CSl|l|lij( ga je angažirala abc-Lns*[a delegacija v Ženevi. Spen-r, »o figuriral kot tehnični sveto-j‘iee neguša v zunanjih zadevah L, j0, »a ta način zavzel mesto ^easkega generala Virgin a, ki Vrni/6 'z zdravstvenih razlo.gov v domovino.
Vojaška pogodba mei' Francijo in Anglijo
• ° poročilih iz pariškega čašo f.ta Anglija in Francija ž laški '1 nacrt medsebojni vo Situ' ...
S sta Anglfja *in Francija" ^ jaši- 1 nacrt '° medsebojni vo Kitu•' l,om(>e'. ki določa med dni
Srp'/Ekranibo angleške posesti m Poir?j‘ems^em tr>orju v primeri ^keci s Pomočjo vsega pomor
& in ^ovja
zračnega francoskeg
|kočM?^8 ‘sc obvezuje, da pri ha	r unci ji v primeru potreb,
*iJ°"}°č z vsemi svojimi moto to	oddelki ter z vso svo
*t'aku°*eri0 na morju in i Varn“ V. Primeru, če bi bilo v ne t/ye. 'fl obmejno ozemlje Fran
Vije n*jiesnejše sodelovanje 'An f n’ obrambi severne Francije "o |e '!incija pa se obvezuje, di Podda svoje glavni bi nZfj si!e Pred Gibraltar, di Vo t„l y Primeru spopada z 7/a Z J stopiti v akcijo.
At Angleški rušilci
i jS' ian riNB poroča: fdci	Pridi Ut ir ji ang>
Zllcii PHčakujejo zdaj pri-P/av,,* ir*b rušilce^’, tako da bo v , angleških rušilcev v Pirejski luki.
London, 8. januarja. Reuter poroča: Abesinci še dalje nai>adajo italijanske sprednje vrste na severni fronti. Vendar pa tudi danes ni bila še Izvedena nobena abesinska akcija večjega obsega, ker so božični prazniki. Tudi na južni fronti vlada mir.
Reuterjev dopisnik poroča iz Berbere, da so v obmejni pokrajini angleške Somalije italijanska letala pred nekaj dnevi bombardirala studence pit Bulali. Italijani še zmeraj spuščajo letake s podpisom generala Grazianlja. Na letakih piše: Ubili ste našega idiota proti določbam mednarodnega prava. Pričakujte naše represalije. Nekateri letaki nosijo tudi podpis samega Mussolinija. Po zadnjih vesteh, ki so prispele v Berbere, se javlja, da sta tudi obadva italijanska pilota z letala, ki je moralo pristati blizu Dagaburja- bila opažena in ubita iz puškinih strelov. Tretji je najprej pbbegnil, vendar pa so ga Abesinci dohiteli in ga ustrelili^
Reuterjev" dopisnik poroča iz Aleksandrije, da bo vsakdo ubit, če bo poskušal, da pride skozi žično ograjo, ki se razteza v dolžino 320 km skozi libijsko puščavo in ki sedaj označuje meje med Libijo in Egiptom. Ta dolga žična proga je ponekod prekinjena in so tam postavljeno italijanske vojaške straže, ki so oborožene s strojnicami. Zaradi sedanjega mednarodnega položaja Italijani zelo pridno stražijo to mejo- Vojaška delavnost Italijanov v Cirenaiki je zelo velika. V Bengasiju je bilo izkrcani h veliko število letal in velike ko. ličine vojnega materijala. Eritrejske čete. ki so bile zbrane okoli trdnjave Madalaim, odkoder se cepi cesta v puščavo, so bile zam en ja ne z belimi četami.
Strah pred obupno gesto Italije
Pariz, 8. januarja, llavas poro: ča: Ust »Ordre« piše, da Italijan« sko časopisje podčrtava naravno potrebo, da se morajo Italija, Nemčija in Japonska solidarizi* rati. Priznati je treba, pravi list, da obstoje za Italijo velike sku: šnjave, da se izjavi, komu se bo v skrajnem slučaju priključila. Sicer bi taka gesta obupa bila ze-/o nespretna. Italija namreč ne sme pozabiti, kar se Nemčije ti*
če, da ta želi čimprej izvesti pri* ključitev Avstrije, in to bi bila silna nevarnost za italijansko mejo na Premierju.
Kav pa sc tiče odnošajev z .la« ponsko, je imela Italija zadnje mesece dovolj prilik, da se je pre« pričala, koliko je med obema dr« ž a vam n možnosti za stalne spore in neprilike in v koliko je Ja« ponska posebno napadalna kar sc tiče gospodarske in demografske politike.
s. Varnostne mere v Keniji
Nairobi, 8. jan. (United Press.) Uprava angleške kolonije Ken\ie, ki meji ob reki Djubi na italijansko Somalijo, na severu pa na Abesi-nijo. je pod vzela številne varnostne ukrepe spričo nevarnosti mejnih kršitev z italijanske ali abesinske strani, ker se, kakor znano, v neposredni bližini angleške kolonije. pri kraju Dolo, nahajati obe armadi, italijanska pod poveljstvom generala G r a z i a n i j a in abesinska pod poveljstvom rasa D e -
s t e. Na meji so zdaj razpostavljene obmejne čete. za katerimi so večje vojaške postojanke. Angleška letala pa stalno kontrolira o gibanje italijanskih in abesinskih čet.
Egiptska mladina
se vojaško organizira
Kairo, 8. jan. a. Pod predsed« stvom glavnega tajnika nacionali« stične stranke Muhavem Aleide je bilo tu zborovanje, ki so se ga udeležile vojačke delegacije z vseh egiptskih visokih šol. Skle«
njeno je bilo, da sc v okviru stranke »IFafd« ustanovi poseb* na omladinska organizacija na čU sto vojaški podlagi, ki naj bi se razširila na ves egipfski narod. Člani te organizacije bodo nosili modre srajce, sive hlače in rdeč fes. V, tukajšnjih krogih smatrajo novo mladinsko organizacijo za začetek nove egiptske nacional« ne vojne.
Nova zveza držav
Istambul, 8. jan. b. Tekom v-če« rajšnjega dne je imel afganistan« ski minister daljše razgovore s predsednikom turške republike Ata Turkom. Državnika sta raz« pravljala o možnosti sklenitve po« sebnega bloka, v katerega bi vsto« pile Turčija, Iran, Irak in Afga« nistan, in to po vzgledu ostalih podobnih državnih skupin, kakor sta Balkanska zveza In Mala an« tanta.
Pred važno sejo angleške vlade
London, 8. jan. u. Angleška vi --da se sestane prihodnje dni k seji, da razpravlja o mednarodnem po-ložaiu in o vprašanju petrolejske prepovedi.
Kakor trde poučeni krogi, angleška vdala v vprašanju poostritve sankcij in uvedbe petrolejske prepovedi ne bo nastopila Iniciativno. Počakala bo. da bodo te predloge stavile druge države. Nato šele bo zavzela napram tem vprašanjem svoje stališče.
Predsednik angleške vlade Bal-dwin je sprejel ameriškega držav* nega podtajnika PMMpsa *n imel 8
njim daljši sestanek, ki ga spravljajo v dobro poučenih krogih v zvezo z vprašanjem petrok sankcije.
Italijanski prestolonaslednik v vojnem svetu
Rim ,8. jan. a. Doznava sc. da so za člane Vrhovnega vojaškega sveta imenovani italijanski prestolonaslednik U m b e r t o 5« divizijska generala Marto VieroeDU n<» in Italo Garibaldi«
Dnevna pratika
Četrtek, 9. januari a. Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije.
Katoličani: Julijam.
Pravoslavni: 27. dec. Stevan. DEŽURNE L'EKAR N'E:
Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, ded, Gesta 20. oktobra 31.
Gledališče
Drama
Začetek ob 20. uri
9.	ji'iin. četrtek: Moli ere Red »C«
10.	jan. petek: zaprto.
11.	jam. sobota: »Tuje dete« Izven.
Opera
9.	jan. četrtek: »Trubadur«. Gostuje
tenorist dr. Maks Adrian Red četrtek.
10.	jan. petek: zaprto.
11.	jam. sobota: »A id a« Red »B«. £
tijii
Kino :iF
četrtek 9. januarja
Kino Matica:	Sequoia. — Kino
Ideal: Zakaj mora žena varati ? — Kino Union: Epizoda. — Kino Sloga: Pesem sonca. — Kino Sokol-šiška: Poljubi me, Aneta!
Vreme
Kraljevina Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini z manjtšimi zjasnit-vami v vzhodni polovici države. Deževje v gornjem Primorju in v Dravski banovini. Najnižjo temperaturo izkazuje Plevi je —3 C, naj višjo Erceg Novi +15 C.
Napoved za danes:	Oblačno po
vsej kraljevini z dežjem po nekaterih krajih, zlasti na zapadni polovici. Snežilo bo morda v s e vero zapadnih krajih in po planinah. Temperatura bo nekoliko padla. Sonce vzhaja ob 7.16. zahaja pa ob 16,14.
Dunajska napoved: Bo pretežno oblačno. V gorskih predelih bo nastopil mraz, čez dan bo pa južno vreme.
Poročilo za smučarje
Rateče-Planica —1 C, barometer pada. 15 cm srenja. Kranjska gora —1 C, barometer pada, 15 cm srenja. Vršič, Krnica in Tamar 50 cm srenja, Bistrica-Boh. jezero 2 C. dežuje, megleno, snega nič. Bled-Jezero — 1 C, p riši. Pokl juka 7. jam. — 4 C, sneži, se-verozapadni veter na 30 cm podlagi 5 cm pršiča. Smuka idealna-Skakalnica uporabna. Krvave 6. jan.: — 4 C- jasno, mirno, na 40 cm podlagi 10 cm pršiča. Smuka idealna.
Radio Ljubljana
Četrtek, 9. januarja. Ob 12.00: Ameriški Slovenci pojo, plošče, 12.45: Vreme, poročila, 13: poročila 13.15: Naši operni pevci im pevke, plošče. 14: Vreme, poročila, 18: Radi iški orkester, operetna glasba. 18.40:	Slovenščina za
Slovence, prof. Kolarič. 19: Vreme, čas in poročila. 19.30: Narodna ura:	učitelj žarko Jovanovič
predava o rojstnem dnevu N j. Vel- kraljice Marije. Prenos iz Beograda. 22: Vreme, poročila, čas. 22.15:	Koncert Radijskega
orkestra. Konec ob 23. uri. V
V Kairu je prišlo do hudega incidenta med pekim domačinom in angleškim oficirjem, ki je potegnil revolver m je pri tem, kakor pravi komunike, slučajno rani! domačina.
Spet nesreča z avtom
Maribor, 8. januarja :V Studencih pri Mariboru se je danes pripetila težja avtomo« bilska nesreča, ki po srečnem na« ključ ju ni zahtevala človeških žrtev. Okoli 15. popoldne so bili v gostilni »Novi svet« maribor* ski tovarnar Oton Ehrlich, go< stilničar Pesek Adolf in Klene? s ek Katarina. Hoteli so se neko? liko peljati okoli, pa so sedli v
avto. Šofiral je g. Ehrlich. Radi neprevidne vožnje je avto zdr*
knil v prepad ob cesti in se ne? kajkrat preobrnil. K sreči je bila tam lesena uta, ob kateri se je avto ustavil. Če bi bil avto dr? vel še naprej, bi se bil gotovo razbil in bi bile smrtne žrtve. Vsi trije, ki so sedeli v avtu, so lažje poškodovan' in so jih pre? peljali v bolnišnico.
Iz domače politike
Novi minister g. Dragiša Cvet? kovič je imel v Zaječaru veliko zborovanje jugoslovanske radi? kabio zajednice. V daljšem govo? ru je med drugim takole očrtal naš glavni notranjepolitični pro? blem: Za pravilno funkcionira? nje političnega in državnega živ? ljenja so potrebne politične svo? boščine, Mi radikali smo bili ved? no prepričani, da je v tej državi mogoče priti do zdrave in prave demokracije samo preko politič? n ih svoboščin in državljanskih pravic; in samo v državi, kjer vla? da prava in zdrava demokracija, lahko nastopi tudi pravo in zdras vo državno življenje. Z zdravo demokracijo v preteklosti smo mogli mi v naši predvojni Srbiji tako lepo urediti vse politične, gospodarske in financ, prilike. V tem pravcu moramo delati tudi zdaj. Z vsemi silami se moramo truditi, da vzpostavimo demokra? cijo in damo narodu popolne dr? žavljanske svoboščine, ker samo na ta način lahko pridemo do dobrega in. naprednega življenja v državi. Demokracije brez svo?
bode si niti misliti ne moremo.
G. minister se je v svojem go? voru dotaknil tudi vprašanja kmečkih dolgov in je v tej tvezi izjavil: Truditi sc moramo z vse? mi silami, da gospodarsko poma? gamo kmetu, kajti če ne bomo imeli gospodarsko močnega km e? ta, ne bo dobro niti obrtnikom, niti trgovcem, niti ostalim sta-no? vam, ki so med seboj v nepretr? gani gospodarski zvezi. Ko pri? baja kmet v mesto vesel, tedaj je vsm dobro. Le ne verujte onim je vsem dobro. Le ne verujte onim ki pravijo, da se bodo dolgovi izbrisali. Dolg se mora plačati, to? da to še ne pomeni, da se mora plačati tudi to, kar je nepravičnp in nezakonito.
ZA PLEMENSKO SO UDAR? NOST
V božični številki beograjske »Pravde« je Božidar Vlajič, taj? nik bivše demokratske stranke, napisal članek pod naslovom: »Prava pot«, v katerem pravi med drugim: Šele v kolikor bi se vzpo? stavil v državi normalen red, ki bi mogel ustaviti ono fatalno na? gibanje k stanju, v katerem bi se nered zamenjal z nasiljem, bi
Dve Američanke, o katerih govori danes vsa Amerika. Spadata med najboljše plavačice. Sta sestri in se pišeta Elizabeta in Erna Kompa. L. 1924. sta se preselila iz Nemčije v Ameriko. Njun oče je rudar. Erna (desno) je nedavno zboljšala svetovni rekord Ho; landke Masterbroek v 400 m hrbtnem plavanju od 6:05 na 6:048 minut. Udeležili se bosta tudi ol impiade 1936, tako da bodo o
njima S e čuli.
mogli biti danes dani pogoji z® zadovoljitev tudi ločenih plemen8 skih, pokrajinskih, razrednih in stanovskih zahtev. Z nečem pa s* moramo biti na jasnem. Naj se prizna ali naj se ne prizna moral' na solidarnost vseh teh posebnih interesov, ki se v resnici prepih tejo drug z drugim, dejanska so? Udarnost vendarle obstoji.
j	Poplave v Franciji
!	Dramatične ure v Nantesu
Pariz, 8. jan. z. Slaba vreme $e zmeraj traja v Franciji. Vendar Pa se je naraščanje Seme ustavilo M strokovnjaki računajo, da bo posle) vsaki dan za 20 cm padla. Tudi re' ka Loiira je začela padati. Reka Sarant je pri Nantesu tako narastla da je vsa okolica pod vodo in pre' bivalstvo ne more iz hiš. Železni' ški nasip, je poplavljen. Iz Bordeau-?? Poročajo, da Oaronne ne nara' šča več in da pada v vsaki uni za 2 cm. Dočim se torej položaj d rušo d popravlja, se je pa pri Nantesu poslabšal.
Tam je voda narastla za 40 crn in to tekom ene noči. Mnogo to' varu je moralo ustaviti delo. ZiU' tra, je bilo 28 ulic samega Nantesa pod vodo. Meščanstvo preživlja zelo dramatične položaje.
Najvišja točka vode se pričakuje za danes zjutraj ob sedmih Ce bo voda še naraščala, potem grozi me' stu katastrofa. Že sedaj mnoge to' varne ne morejo več delati In tramvaji po mestu tudi ne moreio voziti' Avtobusi vozijo samo še po nekaterih ulicah. Na cesti proti La R°' chelle stoji voda meter visoko. Pre' bivalstvo mesta je z veliko groZ0 pričakovalo večerno plimo, ki nastane posebno ob polni luni. Naraščanje morja bi moglo v mnogei'1 zaustaviti odtok vode in bi s teri poplava silno narastla.
Nemške podmornice so krive
VVashington, 8. jan. Havas por0'
ča:	Senatni odbor, ki preiskuj
vprašanje nabavljanja municije irl orožja, je danes začel s svojim d'1' lom in je zaslišal J. P. Morgana njegovega bančnega tovariša monta. Oba sta podrobno razlož' la delo svojih bank, kakor tudi kri' dife, ki sta jih v času svetovne v;))' ne dajala zaveznikom. Člani odbi+' so vprašali Morgana, ali ni Arnika zaradi teh kreditov bila potegni6^ v svetovno vojno. Bankirja sta 3(i' govorila, da so to zagrešile neb1' ške podmornice in irč drugega.
Zadnje v nekaj vrsta*1
Nemiri v argentinskem gl. ute**1''
senadaljujejo. izgredi delavstva s
zavzeli revolucionaren značaj. Xri>' da je bila prisiljena izdati varnostne odredite. Vse glavne P1’^ metne točke je zasedlo vojaštv ; Delavstvo pa se je polastilo /-*7. niških postaj. S policijo je priš’o 3 novih incidentov, pri katerih je lo 12 delavcev. Mnogo oseb ie ar tiranih. Ves promet je ustavljen- .
Iz Rima poročajo, da je <, danes v drugo sprejel švedske*;, poslanika v Rimu zaradi bomba’’,,’ ranja švedske misije Rdečega k’
V Addis-Abebi in nad vso _Abe* nijo divjajo strašna neurja, ki sl' ovirajo vojne operacije Ita1iiaii°v‘ 1 Iz Pekinga poročajo, da so ponc; zavzeli Taku, pristanišče entsina.
Raiaovorž s žitateMi Svet ie bolan...
Ljubljana, 8. januarja.
tiospodarstveniku v Mariboru: Res je, kakor pišete: »Kriza je ^anes dobrodošel izgovor za vse s'abo. splošen kozel-grešnik. Če se ne napravi, je izgovor tu: kriza R kriva, zaradi krize se ne da nlč napraviti. Gotovo vam je znano, kako so v nekem podjetju, s katerim gre navzdol, za voditelja Postavili protežiranca nestrokovnjaka, češ saj je vseeno: podjetja 'lak ne bi mogel podvigniti, četudi 'n 8a vzel v roko strokovnjak, — ker je kriza. Jaz pa pravim tako, na mora dober gospodar znati biti k°s še tako hudi krizi. Izgleda, da s,no se predali krizi kar tako na 'nilost in nemilost in čakamo, da Patu bo Bog pomagal. Ne smemo nnpustiti, da kriza nas obvlada, Pnipak mi moramo njo obvladati.
Skrajni čas je, da se lotimo tega Problema z vso odločnostjo in pre-"oarnostjo. Kje je ostala tista napovedana mobilizacija vseh gospodarskih sil In energična ofenziva proti krizi? Namesto tega je spet ^Se zapadlo v čudno nepojmljivo nrrtviio. Ali res nimamo smisla in •asa za nič drugega, kakor samo ZaPo!itiko,
iRrijatelj, menda bo že tako. To-,dz'iiyo je pri tem samo to, da mgje tudi ni dosti bolje ali pa še vpoše. Ali ste brali zadnjič poro-!a iz češkoslovaške poslanske 'Porniče ob priliki razprave o no-"J davčnih zakonih? Obupne slike Pedi ljudstva so se tam razgri-J, e- Ali je potrebno — je vzklik-8 ,,neki poslanec —, da v tako bo-deželi kakor je naša, kjer '!10 »neti lani 50.000 vagonov žita vee, družine brezposelnih umi-1° od lakote? Po drugi strani pa v t"i1?’ kako v teh resnih časili tu st 63 niši ubijamo čas z ničevnimi n, arttli- Na sejah, ko razpravljava, v° tako važnih eksistenčnih kotfanjih, je v zbornici navzočih aj tucat poslancev, jjivit^ilo torej tudi pri tako marnih !’ a^‘inih, podjetnih in odpor-bo,*r?tih Cehih. Svet je očitno Vspt”’, lu^0 bolan ... In to je zares hec? Sna l<r‘za! Kakšen bo ko-
Oomovina
joiaku v tujini:
Zdrav!,axlliemo se Val,‘ za ^ do . „ "aša ljubezen in zvestoba
ražen»6 s*°venske domovine, iz-besedai.V *tratlcih, a tako prisrčnih tem nas ie ganila. Ostanite v Misp00 trdni’ neomahljivi! strunf.11??’ da zadenemo pravo ddgovn ■ ^*1 občutkov, če Vam tiap|Sa, rM10 z besedami, ki jih je •voji	Josč Ouintana v
ni donin.8?d1^ P61ayo»: »Mar S«	Ali ie
••h pr-iiho Jv dober Španec v svo-! mojih-" P"3 d,ha brez prestanka V ntikVZVl^ena vcra mojih de-Phov, 8var,e ^Ke- njihov jezik, ge nlJ* zakoni imajo tu oltar, more.w n k(lar nič oskruniti ne
^vstvujte, dragi rojaki
Vsem Hudem še Bog ne more
ustreči
Doživljaji ljubljanskega kolporterja
L j u b 1 j a n a, 8. jan.
Cital sem v «Glasu naroda»: »Sprejmemo za naš list takoj še nekaj vestnih, zanesljivih, urnih in spretnih kolporterjev!» Sijajno! Zakaj se ne bi ponudil!
Vijak iz nebes v pekel
Stopim v hišo, ki sili v nebesa. Veža iz črnega kamna. Na steni ovekovečeni možje, ki so stvorili ta stvor (lep sozvok, kajne!) Njih imena so vklesana z zlatimi črkami v črne stene! In štiri bronaste glave z gostimi bradami, menda so to najzaslužnejši, čudno, da so drug drugemu na vso moč podobni! Po omotično zavitih stopnicah v prvo nadstropje! Prijatelj je imenoval te stopnice vijak iz nebes v pekel, ali pa tudi obratno! Sveti Peter z njimi privija samega belcebuba. «Glas naroda» je pa samo ob teh stopnicah, pač samo kot opazovalec.
Debutiram pač ...
V upravi! Kmalu so opravljene formalnosti, za slovo dobim še kopo dobrih naukov! Pod pazduho kopa časopisov! Debutiram pač v tej vlogi, zato imam precej treme! Le hitro na cesto!
Glas naroda! Glas naroda! za-ori moj glas kot jerihomska tromba! Samo en dinar!
Kmalu imam kupca. Politično zrel možakar! Sršate brke pod nosom, spada med vrsto bivših dr-žavotvorcev! Sicer pa sigurno rodoljub z dežele.
«Kaj pa počnete, da je tako majhen ?»
Kar osupne me konkretno postavljeno vprašanje! Toda kolporter, ne bi bil kolporter, če ne bi takoj vedel odgovora!
Poprnemo tla, če ribamo
«Se lažje vtihotapimo povsod!» je moj odgovor! Možu zastane sapa! Ni pričakoval take bistre!
»Druge časopise vsaj lahko pogrnemo, če ribamo kuhinjo» mi ugovarja možakar! Kar prešine me žalostna usoda drugih listov, nam je vsaj to prizanešeno! Bom predlagal upravi, da zmanjša format v velikost pratike! Potem bomo vsaj sigurni, da ne bodo nesramno hodili po nas!
»Saj z našim listom tudi lahko pogrnete*, oporekam.
»Je pa vendar premajhen!*
Hitro prekalkuliram ter rečem: Pa kupite dva!* Jasno, dva lista, zame dva dinarja več, provizija itd. Možakar ugane moj trgovsko-ži-dovski talent, zato odite!
Logična posledica nelogičnosti
Drugi kupec. Nežna damica! Vsa lepa, vsa čista, kot bi rajske rože dihala! Klobuček ala Abesi-nija, plašč ala Pilmont, čeveljčki ala Pairs, obrazek ala Ljubljana.
»Bi kupila, če bi tudi imeli notri »Dopise* ali pa vsaj »Ženitve*. Tako je pa list tako suhoparen!*
Kolporter ne bj bil kolporter, če ne bi vedel odgovora: Gospića, zato imamo rubriko »Prodamo*. Pomen je isti.*
Dragi moji, dobrotno nebo, vse sile pekla, komaj sem ostal živ. O podrobnostih molčim, zato le na kratko: bule na moji glavi, črne maroge na telesu ter zlomljen damski dežniček! To je bila logična posledica mojih logičnih izvajanj!
Kaj pa z rekordi
Tretji kupec: izrazito športni tip, bele nogavice itd. Bog živi naše športnik
»Imate že zadnje rekorde notri? Zadnjič, ko je bila tako važna tek-
Obisk pri
M a r i b o r, 6. jan.
Prijatelj našega lista, ki je temeljito proučil vse okulistične vede, je zbral tudi nekaj zanimivih podatkov o spiritizmu in spiritistič-nih krožkih, ki jih je v Mariboru in njegovi okolici mnogo. Naprosil sem ga, naj mi o tem pove kaj zanimivega. Gospod, ki je sicer vnet borec za boljšo bodočnost človeštva, mi je kaj rad ustregel. Dejal je: »To pa že rad napravim. Spiritizem in okultizem sta za našega malega človeka poguba, kajti vera vanj je tako absurdna in nenormalna, da povsem zbega nerazsodnega, ki često konča v blaznosti ...»
»Naše čitatelje bo najbolj zanimalo, če jim opišete na primer spiritistično sejo», sem ga prekinil.
«Bom», je bil kratek odgovor. Nato si je gospod nažgal cigareto in pričel pripovedovati:
Življenje za spiritizem
Predmestje. Hiše tso nizke in redke. Ves blaten sem prispel v hišo, ,kjer je bila napovedana spi-ritistična seja. Sprejeli so me z nekim nezaupanjem. Predstavil sem sc jim kot človek, ki se je temeljito bavil z vsemi takimi in sličnimi nadnaravnimi pojavi. Tega jim ne bi smel povedati. Kajti sedaj se mi niso upali razkriti vseh bedastoč, o katerih se z neko spoštljivo grozo šušlja po predmestju. Pripovedovali so, da se je pred leti eden izmed teh spiritistov obesil, da bi tako potrdil eksperiment. Obljubil je namreč spiritističnim tovarišem, da se bo takoj po svoji smrti kod duh javil pri »sejansi* (tako imenujejo apiritisti svoje seje), če se je io res zgodilo, ne vem.
Pričetek »sejansc*
Bilo nas je osem. Gospodinja nas je povabila v neko sobo. Luč so pustili v kuhinji, tako, da je svetloba lahko prodirala skozi vrata. Posedli smo okrog mize. Najstarejši član, imenujejo ga »škof*, je razdelil med nas neke listke. Njegov obraz je bil zelo naiven. Sploh
ma, pa vas ni bilo na spregled! Pravijo, da imate predolg gobec!* Nisem se čudil res ekstremno športnemu izreku in izrazu! Tako v gobcu sem pa zamolčal, samo o športnih rezultatih sem mu pojasnil, da ne beležimo tega, če kdo dobi po gobcu! Za pristnost te trditve jamčim!
Četrti kupec: Poštar na, vendar krepka žena! Tu so šanse! Poizkusimo!
Trnjeva pot
«Ali imate kuhinjske recepte tudi notri? Rada bi skuhala kurjo obaro, pa imam samo goveje meso!* Kolpolter ne bi bil kolporter, če ne bi vedel odgovora, ampak topot ga pa res nisem vedel! Zato zopet ni bilo nič kupčije! Sklenil pa sem, da popišem trnjevo pot slovenskih kolporterjev in evo je tu! Upam, da nisem napisal nič proti državi!
Pik.
spiritistih
se mi dozdevajo nekateri teh ljudi precej čudni.
Na listku je bila z okorno roko napisana neka molitev. Slovenščina je bila tako slaba, da me je sililo na smeh. Nato smo se pokrižali in pobožno zmolili, oziroma prebrali molitev. Kuhinjska vrata so se zaprla. šele polagoma so se moje očj toliko privadile temi, da so lahko razločevale silhuete postav. Zaslišal sem škrtanje svinčnika in šum papirja. Napel sem pogled. Da, moj sosed je napisal. Nato je nekdo zahteval luč. Pri svetlobi so prečitali pismo.
Duh me je pozdravil
Naslovljeno je bilo name. Neznan duh, zaščitnik tega spiritis-tičnega krožka, me je pozdravil in kot novega člana pozval, da mu ostanem zvest. Vse se mi je zdelo smešna prevara. Vse to je vendar napisal moj sosed! Vprašal sem jih, na kakšen način je nastal ta poziv. Sedaj se bodo ujeli..! Toda čudno! Nisem pričakoval, da bodo priznali. Najstarejši mj je pojasnil!
»To je pisalni medij. Izgubi vso lastno voljo, katere se polasti duh. Duh vodi njegovo roko in piše...*
»Res zanimivo!* sem odgovoril. Ogledal sem sj medija natančneje. Njegovo lice je bilo ostro izklesano. Pogled je bil lokav in prodoren. Kmalu sem si bil na jasnem, da je prav za prav on duševni oče vsega pokreta, »škof* in vsi ostali so le igračke v njegovih rokah. Motrila sva drug drugega z grozečim pogledom. Za hip sem se nekoliko nasmehnil in ukazal:
»Dalje!*
Srečanje z Bogom
Zopet tema. Nekaj minut smo sedeli povsem mimo. Nihče se ni upal prav dihati. Tedaj — globok vzdihnil! Glas je bil tako nenaravno živinski, da me je pretreslo: «Joooj... joooj... aaa ... a .. .* Polagoma sem vstal in se sklonil preko mize v smeri, od koder so prihajali glasovi. Skozi okno J«
prihajalo nehaj svetlobe in tako sem lahko precej razločno videl, še sedaj me je nekoliko groza, ko se spomnim: Tik pred mano je v naslanjaču slonel starec. Oči so mu bile široko razprte in obraz strahovito skremžen. Zrl je nekam pod strop in ustne so se mu počasi premikale kot v prividu: «Joooj... moja otroka, kako me vabita. Til-ček se smeje... Zdaj... zdaj sem v nebesih ... Kaka sreča ... Tam prihaja On... On ... Bog! ... Kača... Kača mi je za petami... Ugrizniti me hoče ... Tilček, brani me... Otrok ... Bog, Bog!...» Začel je otepati okrog sebe in tulil na ves glas. Nato je nenadoma utihnil. Ko so prinesli luč, je neka ženska klečala pred njim in ga motrila kot svetnika. Vsi so stali okrog njega ter ga izpraševali, kaj je videl. On pa se je samo smehljal in trdil, da se ničesar ne spominja. Kmalu nato je škof zaključil sejo.
—ob—
Vse premaga ljubezen, vse doseže denar, vse konča smrt, vse požre čas.
Španski pregovor.
UMOR TOVARNARJA AMBROZIJA.
Kakor poročajo iz Petrovgrada, umor bogatega tovarnarja Geze Ambrozija kljub prizadevanju policije še vedno ni pojasnjen. Aretiran je trgovski pomočnik Josip Schnitzler, ki je bil svojčas nameščen v trgovini umorjenčevega brata, a odpuščen ker je bil osumljen tatvine. Schnitzler je bil prepričan, da je njegovo odpustitev iz službe povzročil Ambroži in je takrat izjavil, da se bo za to še maščeval. Zdaj se je policija spomnila na tisto Schnitzlerjevo grožnjo in ga je aretirala. Schnitzler pa odločno taji, da bi bil na tem umoru kaj udeležen.
MANDŽURSKI BRZOVLAK OPLENJEN.
Iz Peipina poročajo: Brzovlak Peipin—Mukden so v bližini postaje Čang-Čuan zaustavili razbojniki, ki so oplenili pošto in vse potnike. Pri tem je bilo ranjenih več oseb. Razbojniki so nosili kitajske policijske uniforme.
MEDNARODNA VAS.
Kmetje raznih narodnosti složno živijo.
Sofijski časopis «Novi Dni» poroča, da je na Bolgarskem narodnostno najbolj pestra vas Carev Brod, ki se je prej imenovala Endža in ki leži 11 km od mesta šumen v vzhodni Bolgariji. Omenjena vas je že silno stara, stoji že nad 900 let. V njej prebiva 2500 prebivalcev, ki se delijo na 11 narodnosti: Bolgari, Turki, Tatari, Armenci, Rusi, Čehi, Poljaki, Madžari, Nemci Albanci in Ho* landci. Poročilo pravi, da živijo vaščani v prav lepi slogi. Prebivalci so večinoma kmetje in kmetski delavci. Zanimivo je, da je v kulturnem pogledu vas na visoki stopnji, saj imajo vaščani v vasi nešteto kulturnih ustanov in šol.
Pred plesnim večerom Katie Delakove
Ljubljana, 8. januarja.
V ponedeljek 13. t. m. se nam obeta zanimiv plesni večer Katje
Delak, njene plesne skupine, švicarske plesalke Suši W e b e r
in plesalca Fritza Bergerja. Nastopili bodo v ljubljanski operi. Katja Delak obvladuje glasbo.
izrazna čuvstva in svoje telo, ta glavni instrument plesa. Njena izrazila so harmonično skladna. Tehnično je na višku, kakor tudi čuvstveno. Ne smemo jo šteti med artiste. Pleše umetnišk Največ doseže s svojimi izredno bogatimi izraznimi sredstvi, to so mimika, roke in celo lasje.
Prvič se bo širšemu občinstvu ta večer predstavila tudi njena plesna skupina, ki je z uspehom že nastopila v Ljubljani na dobrodelnih prireditvah.
Fritz Berger bo partner Katje Delak. Nastopil bo s plesoma «Tira» in »Argentinski tango», s katerima je že žel velike uspehe. Suši Weber, ki je študirala v šoli Hel!erau-Laxenburg in bila učenka Rosalie Cliladek ter Haralda Kreutzberga, se je tudi že uveljavila v svetu s svojo umetnostjo. Po nastopu v Ljubljani je namenjena na veliko turnejo v Anglijo, Francijo in Švico.
Zelo zanimiv je tudi spored tega večera. Zato opozarjamo plesno umetnost ljubeče občinstvo na ta večer.
Kako se bo koncaSa abesinska afera!
Izjava najstarejšega francoskega astrologa.
Djemaro, nestor francoskih astrologov, ki mu je zdaj 75 let, je na prelomu starega in novega leta tudi dal svojo izjavo o poteku glavnih dogodkov v mednarodnem življenju. Posebno pozornost so vzbudile njegove izjave o Mussoliniju in italijansko - abesinskem sporu, ki je zdai v ospredju vsega mednarodnega zanimanja. Djemaro je izjavil med drugim:
Stojimo pred velikimi diplomatskimi dogodki z vsemi neizbežnimi spori in nasprotji. Mračne politične sile v Franciji bodo zadale še mnogo skrbi vladi, ki se že itak težko drži... Vendar sem glede Francije optimist.
«Za Mussolinija se bojim...»
Horoskop Mussolinija je nenavaden in jaz sem že zdavna ugotovil, da je temu človeku — prav tako kakor Hitlerju — že v naprej
astrološko napovedano, kaj se bo z njim zgodilo. Vse moje napovedi glede njega so se do zdaj do pičice izpolnile. Seveda zvezde ne dajo točnih in enakih odgovorov vsem astrologom. Tudi tu odločajo individualne sposobnosti in posebna zaznavanja ... Jaz se za Mussolinija zelo bojim. Radi svoje ve-like zaposlenosti ie obkrožen z nevarno okolico slabih svetovalcev in lizunov in njegova usoda prav zato ue bo tako srečna kakor bi sicer lahko bila ...
«Buce bo moral odstopiti...«
Italijansko-abesinski spor bo povzročil čedalje večje skrbi, dokler se nekega lepega dne ne bo mirno končal. Italija pa bo radi tc afere toliko oškodovana, da bo Duce-jeva popularnost močno padla. Moral bo celo odstopiti. Kako? Z navadnim političnim prevratom?
S samomorom? Z ubojem? Vsega tega se je treba bati... V ostalem pa v nobenem primeru ne mislim na komunistično revolucijo v Italiji.
Kaj pa Hitler?
Hitlerjev horoskop je po mnenju Djemaroa še mnogo slabši °u Mussolinijevega, vendar se Djemaro glede Hitlerja ne spušča v podrobnosti. Zdi se, da veže DJ'e' maro Hitlerjevo usodo z usodo italijanskega vodje.
HALO — RADIO SEVERN1 TEČAJ!
Naselbina raziskovalcev na plavajoči ledeni puščavi.
Iz Osla poročajo, da priprav* Ijajo znanstveni krogi večih držav sistematično proučevanje polarni'1 krajev ob Severnem tečaju. lU hočejo zgraditi stalno opazovalnico in pa veliko radijsko oddajno postajo. Delo bo pričelo že v 'e' tošnjem letu.
Brez dvoma se Pearyju, ki prvi raziskoval polarne kraje of Severnem tečaju, kakor tuu Amundsenu in Byrdu, ki sta preletela Severni tečaj, še sanjam ni, da bo nekoč stala ob Severne11 tečaju stalna opazovalnica in r1!' dijska postaja. Morda je komu Pfl' šlo na um glede avtomatične ra' dijske postaje. Toda na resnie1^ postajo, ki bi jo opravljali strokovnjaki, seveda nihče ni mislil-
Severni tečaj je teoretičen P°' jem, ki ga je ugotovila astronO' mija. Danes je ugotovljeno, da i6 ta točka v ledeni puščavi, ki tak0' rekoč plava v morju, ki je na te mestih globoko do 4000 m. Selc daljavi kakih 700 km je prva lina. Na tej plavajoči ledeni Pa. ščavi nameravajo sedaj postav1 oddajno postajo.	, ;
V teku letošnjega leta se bo o pravila dobro pripravljena cK pedicija^ na ledolomilcih proti s,g veru. Čim ledolomilci ne b° j mogli več dalje in ko bodo na e ji na večni led, bo posadka 0 zgradila večjo letalsko postajo-letalska postaja bo nekako izh® | šče k Severnemu tečaju. Več 1 bo ekspediciji stalno na razpok'1* j Ciin bodo ugotovili točno SevC tečaj, bodo iz letal s padali SP stili na ledeno puščavo Severu tečaja pogumne raziskovalce ^ seveda tudi vse ostalo, Por/^e. pravijo, da kar cele majhne k v katerih bodo prebivali vuz11’ ^ valci. Polagoma bodo letak1 isti način pripeljala tudi vse trebne sestavne dele za obe staji, opazovalno in radijsko K,j stajo. Sčasoma bodo razisko <e, napravili tudi moderno .,ci$ tako da bodo mogla poslej -g, tudi pristajati na Severnem tc ‘ ^
Trenutno so ta napredovaUJUv, čudovita pesem najbližje nosti. Toda, kdo more 'kjib nekega dne res ne bomo v radijskih aparatih začuh Halo — radio Severni tečaj-
»Očka, kaj pa je to: 0(*me.V' uk
»Edina prilika, kjer žens majo zadnje besede.«
Kitajski bolniki.
^početka, preden se je na to na* Vlidil, se zdravnik ni mogel dovolj kačuditi odgovorom bolnikov. «Kaj yas boli?» — «Nič, samo moja i^tra ne dihajo.® — «Ali imate vro-— *^a’ v 'ev' dlani.®
'Kaj pa je vam?® je vprašal v Pibukanci staro ženico. — »Meni f *ani umrl si i. prosim za kake apljice zoper mojo žalost® — «In aJ je vam?® — «Nič,» je odgovo-1 debelušast Kitajec, «samo bi ad vedel, ali sem dosti krepak za 0Pel pozimi.® Nasprotno pa so ribajali brezupno jetični z željo, .n bi jih ozdravil v dveh tednih , so ponujali zdravniku veliko vpflarja, če jim prežene «duha mu-utelia» iz prsi.
Nekoč so prinesli v bolnišnico apitana Tsina, sina starega Tsina, rektorja orožarne. Kapitan je v , 1 neštetih bitk med generali dobil. stre* v trebuh, in operacija je t a llujno potrebna. Stari Tsin pa r f3 ni dopustil in šele ko je ubogi imv !lec v blaznih bolečinah po-dr^i kr!čaI- kako ga peče krogla v vrbovju, je stari v to privolil, ]jCo ''malenkost tako majhno krog-Pot 'Z. !ak° majhne luknjice ven : esniti». Težavna operacija se
Pitn re^a’ ^ez dva tedna je ka-<n že lahko zapustil bolnišnico, oKna?* zdaj pa je nastalo silno bru’. cen.je v rodbini zaradi tiste bulh5^'ne na kapitanovem tre-ohxi 'n zahtevali so od zdravnika v.se n,!no>. ^š da 'e mladenič za življenje telesno «skažen».
^ retepen profesor anatomije.
teti v r-en ‘'e 11 a medicinski fakul-toiui putuju poučeval tudi ana-zu J„°'. * Pa mogel dobiti mrličev Hi (]nicira!^c- Tega kitajski običaj "kria'Hl'StiI' JC naProsil guver-trupi’ naj da šoli na razpolago č|ne	kakega usmrčenega zlo-
stu	aj 80 bile usmrtitve v me--
spočetV.1 Ilevneni redu. Guverner, htevn -a (>g()rčen nad tako za-Pa slednjič privolil. Še hujše da h, ' ° ogorčenje prebivalstva, burien.C v šoli seciral mrlič; raz-totuj) a 11111 ožica je vdrla v ana-tep|a ta,n vse razbila in pre-Na sluge, dr. šena in dijake, her yaSa zatem pa je guver-1 'd bitko proti svojemu
tekmecu. Ta je prišel zdaj na njegovo mesto in se je pokazal bolj naprednega. Dovolil je praktični pouk v anatomiji in je dal to razglasiti po mestu.
Duša rumenega človeka
Zflode in nezgode evropskega zdravnika
v Kitaiu
Francoski zdravnik dr. Gervais 's kitajskim priimkom «Šen») pripoveduje zanimive doživljaje iz svojega dolgoletnega službovanja v Centuju, glavnem mestu kitajske Province Sečuan.
Vodil je tam katoliško bolniš-uico, ki je imela nekaj dvoran za razne bolezni, posebno dvorano Pa še za kadilce opija. Dr. Šen se Je prvi dan začudil, da je bilo med |emi pacijenti veliko bogatih Kitajcev. «0, ti prihaiajo,® mu je pojasnila sestra bolničarka, ki je tu službovala že dvajset let, «dva-krat na leto, da se pozdravijo od Posledic zastrupljenja. Tako jim je Potem mogoče uživati opij s še Večjo naslado.®
Zabava za ljube otročiče!
Na določeni dan so se zbrali v dvorani anatomije vsi visoki uradniki. Povabljencev je bilo toliko, da še dijaki niso imeli prostora. Sam guverner je prišel s svojimi osmimi ženami in dvema otrokoma, osemletno deklico in štirinajstletnim dečkom. Ko so se vsi posedli, so štirje vojaki pripeljali noter zvezanega jetnika. Bil je to na smrt obsojen razbojnik. A kako se je guverner začudil, ko se je dr. Šen branil secirati živega človeka! — «Pa saj se bo vendar kmalu spremenil v mrtvaka, če ga boste razparali!» je menil guverner in naposled nerad, majale z glavo dal ukaz Vojaki so odvedli razbojnika na dvorišče, počil je strel in čez nekaj minut so vrgli na mizo okrvavljeno truplo. V dvorani je nastal hrup. Otroci so kričaji, najbolj pa guvernerjeva otroka. «Kako so mogli otroke pripeljati k takemu prizoru!® je doktor Šen nejevoljno pripomnil direktorju šole. A že je bil guverner smeje se dvignil hčerko na svoja kolena, isto je storil njegov sosed s svojim sinčkom. «Otroci so kričali, ker niso vsega videli®, je dostojanstveno rekel direktor.
Kaj je to? Brezčutnost? Okrutnost? Ali enostavno drugačna predstava smrti kakor jo imamo mi Evropci? Po desetletnem bivanju v Kitaju, tem ogromnem človeškem mravljišču, je dr. Gervais prišel do tega prepričanja. Kitajcu je misel na neizogibni konec tako v krvi in mesu, da ga smrt prav nič ne straši in je nanjo tudi vsak hip pripravljen.
Stotisoči odveč.
Ko je v Centuju izbruhnila kolera in So tuji zdravniki prišli h guvernerju, da se ukrene vse potrebno proti strašnemu umiranju, je vprašal general Losinču; »Koliko človeških življenj pa upate s tem rešiti?® — »Najmanj 200.000», je odgovoril Gervais. »Glejte®, je dejal general in pokazal na zem-
ljevid. »Čeprav je naša provinca ena najbogatejšili, imamo vendar vselej, kadar je slaba letina, lakoto v deželi. Prebivalstvo je pač pregosto. In 200.000 ljudi manj more pomeniti samo pomoč za preostale.® —
Dr. Gervais pravi v svojih zapiskih: »Jasno je, da to zagonetno in brezmejno deželo vladajo tisočletne tradicije in da vse tehnične in politične novotarije, ki jih vnašajo vanjo z zapada, ne bodo mogle spremeniti njenega okrutnega in čudnega obraza Da se bo Kitaj prerodil, za to ni potrebna armada v evropskili uniformah, za to je treba silovite duševne revolucije, ki bo to deželo iz oblasti praznoverja, trhlih tradicij in nesmiselnih načel rešila in zopet napravila iz nje to, kar je bila domovina kitajskih blagovestnikov Konfucija in Lao-Tsa nekoč v davni preteklosti: luč Azije.
TRINAJSTKRAT MU JE USPELO
V Moskvi so pred dnevi aretirali nevarnega sleparja in pustolovca Travkina in njegovega pomočnika Primjerova.
Travkin je prežal na svoje žrtve v hranilnicah. To so bili ljudje, ki so prišli po svoj denar v zavoide. Če je Travkin opazil, da je kdo dvignil večjo vsoto, je šel za njim in ga v prvi samotni ulici ustavil.
Z vso uradno strogostjo mu je velel: Državljan, izvolite mi pokaza1! vašo legitimacijo! Jaz sem detektiv!
Navadno se žrtve niso protivile. Ko je slepar prebral ime, je vzkliknil: Ravno Vas iščem! Aretirane ste! Izročite mi takoj denar in dragocenosti, ki jih imate pri sebi. Na stražnici dobite potrdilo!
Z aretirancem je lažni detektiv šel do bližnjega telefona in poklical policijo. Klical je kako izmišljeno številko, potem je pa aretirancu javil, da si sme kaj nakupiti, ker nihče ne ve, koliko dni bo brez hrane v preiskvalnem zaporu. Medtem ko je žrtev stopila v trgovino, je Travkin s plenom izginil. Trinajstkrat se mu je posrečila taka sleparila. Štirinajst žrtev se mu je pa uprla in je zahtevala, naj se legitimira. Tedaj je Travkin skušal pobegniti, toda pravi detektivi so ga ujeli. Med njegovimi žrtvami so umetniki, inženjerji, profesorji in drugi, katere je spravil ob
7.000 rubljev. Njegov pajdaš je pa vnovčeval «zaplenjene® dragocenosti.
Astrološka napoved
za 9. jai .ii
V ozvezdju danes dve kvadraturi, ki vplivata v marsičem nedobro na vsakdanje življenje. Za motorna vozila slab dan. Z električnimi aparati kaže danes previdno ravnati. Za veletrgovine je dan kritičen. — Utegnemo slišati senzacionalno vest, ki ne bo povedala nič prijetnega. V domačnosti bodite danes pripravljeni na nevšečnosti. Bo veliko duševnih razburjenj, čutnih zmed in pojavov nizkih nagonov. V ljubavnem življenju pretijo ohlajenja in odtujitve; nagib k ločitvi je ta dan posebno močan. Zato opustite danes vse snubitve in korake, ki naj pripravijo ženitev. Bati se je danes liubavnih škandalov.
«Vi ste tore!, kakor pravita. «9-kar, pesnik In glasbenik?
«Da.»
»To sc torej pravi, da kar trikrat obenem stradate?!®
*
Pijanec kolovrati domov. Spotoma nahruli nekega gospoda in prejme od njega krepko zaušnico.
»No, no,» mrmra pijanec, »kaj sem že doma?®
*
Še ena: Škot plača s čekom večji račun. Prodajalec ga opozori, da je ček nepodpisan, a Škot odvrne:
«Moj princip je, da ostanem vedno anonimen!®
*
»Francka, zvečer imamo domačo zabavo s plesom. Pripravite vse potrebno!®
Kuharica: »Ne vem, gospa, modernih plesov ne znam tako dobro ...»
Orjaško ameriško letalo »Douglas®, ki ga ravno preizkušajo v Santa Monici v Kaliforniji. Letalo ima osem kabin za potnike. Razpetost kril znaša 20 m. Letalo je opremljeno z vso udobnostjo.
fttran 6.
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.	10
r Ela je opazila železni obroč. 'Čvrsto se ga je oprijela in ob-iVisela. Naenkrat je začutila, kako |o je okoli pasu prijelo dvoje rok.
«Rešena!» je zaslišala glas neke ženske, ki je ni mogla videti, ker Je bilo precej temno. Ko se je navadila na somrak, pa je opazila pred seboj mlado, bledo dekle. Polna hvaležnosti ji je prisrčno Stisnila roko.
1 Dekle pa ji je odtegnilo roko in reklo:
«Ni se mi treba zahvaljevati. Pomagala sem vam samo zato, da Se znesem nad tem lopovom, čigar žrtev sem tudi jaz. Kako dolgo sem že tu, ne vem, zdi se mi, da že mnogo, mnogo let. Ničesar ne yem — samo to, da mi je ime ijenny — oh, moja glava — kako govi.»
Ela je z grozo opazila, da je ubogo	dekle	blazno in	da se	ji
Samo	tu in	tam malo	zjasni	v
glavi.
cNekaj časa noraš ostati pri meni«, je šepetala Jenny. «Zdaj je še prezgodaj, da bi odšla. Služin-čad bi takoj kaj sumila. Dala ti bom ogrinjalo, da se boš lahko zavila in te ne bodo spoznali.«
Ela	se je	nekoliko	pomirila.
Dolgo	časa sta čakali,	dokler	ji
'Jenny ni velela, da je prišel čas, ko lahko gre.
Zdaj ji Je prinesla ogrinjalo in jo povedla skozi neka vrata. Ela je bila na prostem, toda še ne rešena.
Z utripajočim srcem je šla počasi preko vrta do izhoda. Tam blizu je stal vratar, ki jo je pogledal, a ni nič rekel. Bil je vajen, da so v to hišo vsaki čas prihajala in Odhajala dekleta.
Počasi je Ela stopila na cesto
bila je svobodna.
V «Terorjevem« pristanišču.
Tom se je naselil v hiši št. 19 v ulici zapadne obale, tam, kjer je ponavadi ležal «T&ror» in čakal na povelja svojega kapitana.
Tom je bil ravno pri kosilu, ko ipu je sluga javil, da ga kliče kapitan. Tom se je naglo odpravil.
Kapitan ga je sprejel prijazno in flejal: «Danes napraviva poskusno vožnjo s .Terorjem', da se boste 'dobro seznanili s svojo ladjo.* s Stopila sta h krmilu.
1 »Pritisnite na tale gumb, in ,Te-jor' se bo takoj spustil v globino*, ga je poučil kapitan.
Tom je pritisnil na gumb. Čudil Se je, kako lahka in gibčna je ta ladja pod vodo.
Kapitan je zadovoljno opazoval, kako sigurno in spretno krmari (Tom.
»Vidim, da vam lahko brez Skrbi zaupam ladjo«, je dejal po polurni vožnji. »Zdaj pa se vrnimo. iVozite tik desne obale. Opazili boste rdečo lučko. To je vhod v vTerorjevo' pristanišče.«
«Ha, to je ladjica, da je veselje z njo pluti! Zanjo ni nikjer zaprek«, je navdušeno vzklikal Tom.
«Ni jih«, je pritrdil kapitan. «,Teror' je lahko tudi tam, kjer se ga najmanj nadejajo.«
Tom je malo začudeno pogledal kapitana, toda ta je samo še kratko dejal:
«Čez nekaj dni bova imela daljšo plovbo. Do takrat pa lahko počivate.«
Nov zločin.
Noč je. — Čudno naključje! To noč je v VVithechaplu bilo zelo malo stražnikov. Zato pa jih je v drevoredu Gasile kar mrgolelo.
Povsod, kjer je bilo le kakšno količkaj pripravno skrivališče, je stal kak detektiv ali stražnik. Po sosednjih ulicah pa so hodile močne policijske patrulje.
Iz neke hiše se je čulo renčanje psov. Tam sta bila tudi kriminalni šef in Davis.
»Prepričan sem, da se nocoj ne bo prav nič zgodilo«, je pravkar poročal Davis šefu. Danes sem vse temeljito pripravil. Podrobno smo preiskali vse krčme v pristanišču. V drevoredu Castle in vseh stranskih ulicah so vsi lokali zaprti ali pa zasedeni od naših ljudi. Torej je izključeno, da bi mogel morilec uspeti.«
»Bog daj«, je odgovoril šef, »če
se nocoj pripeti kakšna nesreča,
naju lahko oba pošljejo v pokoj.« *
čeprav je bilo nocoj posebno jasno nebo in tudi megla ni bila tako gosta kakor navadno, vseeno ni bilo dobrega razgleda. Noč je bila prijetna in policisti so bili prepričani, da se ne bo ničesar pripetilo, posebno ker so bile ulice ob tem ugodnem vremenu še dokaj razsvetljene.
Pravkar je iz stranske ulice prišla neki patrulji naproti mlada ženska.
Vodja jo je spoznal in vzkliknil:
»Halo, to Je Aliče Makensie! Ali ne bi bilo bolje za vas, da ste nocoj ostali doma?«
Deklina se mu je nasmejala in povedala, da ima sestanek z nekim kavalirjem, nato pa je nadaljevala svojo pot.
Stražniki so gledali za njo in nenadoma se jim je zazdelo, da vidijo neko senco in takoj nato vzklik. Vsi so napeto poslušali, toda razen odmerjenih korakov svojih tovarišev iz sosednjih ulic ni bilo ničesar slišati.
A zdajci se je razlegnll rezek žvižg, znamenje, da se je nekaj pripetilo. Na mah je vsa ulica oživela. vsi so hiteli proti nekemu vodnjaku, kjer je na tleh ležala Aliča — umorjena.
Prihitel je tudi Davis, ki je takoj ukazal pripeljati pse. Psa sta bila vsa besna in čim so ju spustili z verig, sta oddirjala po morilčevi sledi. Preskočila sta neko nizko ograjo in izginila v grmovju. Policisti so jima naglo sledili. Neki policist, ki je bil precej daleč pred drugimi, je zapazil neko senco in je z vzkliki spodbujal psa, ki sta se besno pognala naprej. — Tista
senca je naglo hitela naravnost proti obali. Zopet se je začul žvižg, toda drugačen kakor malo prej. Tega znaka ni dal noben policist. Psa sta drvela in skorajda dohitela begunca. Toda ta je že dospel do ograje ob Temzi.
Naenkrat je iz stranske ulice prihitelo nekaj ljudi.
V tem trenutku je počilo nekaj revolverskih strelov. Grozno tuljenje se je razlegalo v noč.
Nekaj stražnikov je prihitelo, toda psa sta bila že poginila. Pri ograji ob obali pa je nepremično stal človek v črnem plašču. Zopet se je zaslišal žvižg, morilčevi pomagači so izginili v noč. Edino on je obstal pri ograji. Začulo se je močno sikanje in šumenje vode. Nekaj rok se je sprožilo, da zgrabi morilca. Že so ga prijeli za njegov črni plašč.
Davis je ves zasopljen prihitel. Videl je, kako se dva stražnika borita z Jackom. Naenkrat pa je eden obupno zavpil. Plašč mu je ostal v roki, Jack pa je izginil. Skočil je v Temzo.
»Streljajte nanj!« je ves iz sebe vpil Davis.
Policisti so besno streljali. Sprva so dobro slišali, kako njihove krogle udarjajo ob nekaj železnega, potem pa so pljuskale v prazno vodo.
Ponos In llubezen.
Naslednji dan, po tej burni noči, se je vrnil NVilliam domov. Cim je odprl vrata, mu je prišla naproti kuharica, ki ga je vsa začudena gledala.
»No, ali se mi je zmešalo? Včeraj je gospod Morris imel črn plašč, zdaj ga pa vidim v rjavem svršniku — čudno — res čudno!« je mrmrala za njim, ko Je naglo odšel v svojo sobo.
»Malo je manjkalo, pa bi bil propadel to noč«, je govoril NVilliam sam pri sebi. »Še zdaj vidim pred seboj tista dva krvoločna psa; še zdaj mi zvenijo po ušesih zmago-
slavni kriki preganjalcev, ki so Že mislili, da me imajo. Ha, ha, ha, prezgodaj, prijatelji!« se je zasmejal in stopil k oknu.
Zunaj je bilo še mračno in še vedno je zavijala London megla, njegova zaveznica.
»Dobro je, da nisem ničesar imel v svojem plašču. Ničesar — prav ničesar ne bodo našli, kar bi me moglo izdati. — No, zdaj imajo vsaj nekaj od Jacka v svojih rokah. Bolje plašč, kakor pa njegov gospodar — naj se torej zadovoljijo z njim. Skrajni čas je že bi), ko sem pritekel na obalo. Mislil sem že, da sem izgubljen, toda tista močna in skrivnostna sila, ki v takih težkih trenutkih bedi nad menoj, me je tudi zdaj obvarovala.
Naenkrat so se tiho odprla vrata njegove sobe, na pragu je stala
-	Ela.
»Ela — ti?« je vzkliknil in hotel stopiti k njej.
Na njenem bledem obrazu se j® zrcalila neizmerna bol, a iz njenih velikih, modrih oči je pobliskavala jeza. Odbijajoče je iztegnila roke.
»Ne približaj se mi, NVilliam*« je rekla s trdim glasom. »Ne do" tikaj se me — prišla sem sam® zato, da se s teboj pogovorim ® stvari, ki je za vedno porušila m'r v mojem srcu.«
NVilliam je nehote pobesil o^l. Spomnil se je, da je ona videla vse tiste slike, ki jih je imel spravljene v tajnem predalu, in je bil pripravljen na vihar, ki se Je zbiral nad njegovo glavo.
Naglo je prijel stol In povabil Elo, naj sede. Toda ona je ponosu® odbila.
»NVilliam — varal si me! Nid' vrednež si!« mu je vsa razbuf* jena vrgla v obraz.
»Toda Ela — draga moja Ela-*
»Ne izgovarjaj teh besed, bij*
—	bila sem samo Igrača v tv®!'1} rokah. Tisto malo časa, kar * sploh bil doma, — si ml samo •* gal, da me ljubiš!«
Četudi ni ženska lepa in četudi nima najmodernejše obleke, kl|«£ temu naredi vedno ugoden vtis, Če ima glavo v redu. Misli®0’ ima svoje lase kakorkoli okusno in lepo počesane. Niti ni bi šla k frizerju. Sama se lahko doma lepo počeše. KafH ni nit poraznega, kakor ženska z razknštraniml in zanemarjenimi Slika kaže štiri modele od jutranje do večerne frizure, po lahko uredite svoje lase obliki svoje glave iu kakovosti svojih ^
primerno.
Dnevna kronika
Kriza v tatinski obrti
X Ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije, ki ga »lavtato v četrtek 9. januarja, vabim vse hl-8,16 posestnike, da na ta dam na ^ojlh hišah razobesijo državne zastave. — Predsednik mestne občine dT- Adlešič 1. r.
X Na rojstni dan Nj. Vel. kraljl-
66 matere Marije v četrtek 9. januarja bo v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja ob desetih slovesna pontifi-kalna maša, po kateri se bo zapela zahvalna pesem Tebe Boga hvali-e pripadajočo molitvijo za kratico. v pravoslavni kapeli se vrši tega dne služba božja ob deveti uri. Vsi državni uradi in javna oblastva r‘aj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave.
X XV. Slovanski večer pod pokro-'"‘telljstvoim Nj. Vel. krajija Petra II. !}• jan. 1936. ob 20. na Taboru. Va-, a so razposlana, reklamacije pro-na j. n. a. d. Jadran Ljubljana l omanova 3. ali tel 29-74 V koncert-nc^n delu slavnostne akademije so-oe’njejo ga. Katja Delakova, gdič. Jelka Igiičeva. g. Jože Gostič, g.
rixš pTevoršek.
X Sreski cestni odbor v Ptuju
•k imel 7. t. m. proračunsko sejo, kateri so skilentli. da bodo t>ri-^“ntkiiiaj 399 53S Dim krili z 10%
'kladami. Davščin torej ni tre-. zvišaij v prihodnjem prora-^kem letu.
'z Nesreče. Levo ro-ko si je ^il 13 let stari sim rudarja iz , 'u‘a Munda Ivam. Vpokoieni uradnik Walner Leopold iz j.'tja je padel s kolesa im si zlo-(,,1* levo roko. ■ Murko Anton iz
J^nje va.si si je pa zlomil pri k°acu dei^no roko. Čuk Jernej, iz Narapelj, se je usekal v »v0 J"0,ko. Vsi se zdravijo v ptuj-
'boltntšnici.
_ Zaradi psa in vrbovja. Ro-. ^ia Stanka iz Podgorcev je na-htl ^ t'es Brottiiše Dranca. Pes je h, Priklenjen. Roškarja je na. to j. r; r' tazburi lo, da je na nadel go-^ ^T'aJu^0 8 palico in ga rill 0 noškodoval po telesu ter j tudi zlomil levo roko- — 68 (i^.^arega kočarja Milošiča An-, 'a iz Slatine je pa napadla s ttom njegova soseda, ker ni
Pustil,
vrbo
‘to-U
Vtkov"	reza*a na njegovem
Y bolnišnico.
Milei$.«ea so morali odpe-
gla j nii:šku zfZljiSiiev.- Mestno po-6itv;arjtvo v Ljubljani poziva k zgla-Lj '.^deče vaj. obveznike: L vse v ,oieiv,ai»o pristojne mladeniče, ki so
Liirhv V.'et'j1 1916 do 1909: .Z vse v stojnj8'11', bivajoče, pa drugam pri-
»ni
mladeniče
rojstnih letnikov
l9u ,
Pike a ”	^ vsc starejše obvez-
tfiOrei -0.^ 'cta starosti, ki sp postali in 4 ,li nesposobni za voi. službo V letuV]’ m’ndentče. ki so brli rojeni teg,, '''ti- Zglasiti se morijo tekom r3'ZviaICSC<:a' Podrobnosti zglasit ve so hi pQ nc z- razglasov, ki so nalepljeni v lncstu, lahko pa se zve zanje tu-A.paV?0*tnem voiuradu na k "Zovem trgu ŠL 7. L 1 w ste i '‘'tadja zn tlakovanje ce-hj	'ubllana—st, Vid. nnmr«č
L p,j' '*e nubniee dalje, bo 20.
Pii 'Teren<dri se-kciji. T'a>o-ž -,^.nad 28.000 kv. m. ceste
"• m a ]»„•	^° vvu kv. m. ceste
''^jbiv \ gramkmemi kockami-. °, prve dni prihodnjega / tudi že liditadin 7» tinko.
Pretil0^ Vida do Jep®1*- I
PPetoĆitev Medensikega klan- ‘
Zlatemu jubileju naproti
Ljubljana, 8. jan.
Človek bi dejal, da ni tako, pa vendar je: Stara navada tudi v da* našnjih naglih in nervoznih dneh ostane železna srajca. To najbolj dokazuje neki 30 letni brezposel« ni pekovski pomočnik Alojzij T. iz Ljubljane, ki odločno koraka
zlatemu jubileju
naproti. Možak je bil namreč do« slej radi dolgih prstov in sličnih vrlin kaznovjan samo — 27«krat. Srebrni, jubilej je torej že pre« koračil, v torek zvečer ob 23 pa ga jc na Krakovskem nasipu spet prijelo »oko postave«, ker je sum« Ijiv tatvine nekega kolesa. Proda« jal jo tudi posamezne dele koles in bo, zato po končani preiskavi izročen »roki pravice«.
Je pa tudi v tatinski obrti se« daj križ in bi morali skoraj reči, da je nastopila resnična
križa v tatvin.
Drugače si namreč ni mogoče razlagati tatvine na Krekovem tr« gu 11. Tam je bila neki stranki ukradena ura budilka z rimskimi številkami brez stekla. Tatvine je osumljena neka okrog 601et stara ženska. Kaj bo neki počela z njo? Nemara bo gledala, čez koliko ur — nastopijo »boljši časi«.
So že bolj tiči tisti, ki so se spomnili na Strojne tovarne in li« vame v Ljubljani in tam s
strokovnjaško potezo nabrali obilo raznega orodja, kakršno rabijo ključavničarji in sorodni obrtniki.
Seveda bodo skušali uporabiti nabrano orodje za nekoncesijoni« rano obrt, a če bodo — šušma« rili, jim bo kmalu pravica za pe« tami. Policija vsaj upa, da sc to zgodi. Dobro srečo!
Iz močvirja in močvare
Krik bitja, ki se je zavedlo človečnosti
Ljubljana, 8. jan.
Tako je žalostno, ko človek stopi iz mestnega vrveža in raz« košja. En sam korak Misliš, da si stopil v svetišče nedotaknjene prirode, pa vidiš, da stojiš v gnojnici.
Z dolenjske strani je doma Zinka, še takorckoč ljubljanska srajca. Nekoč je bila brhko d ek« le, kakor igračka. Zdaj jč Samo Šb oglodana razvalina.
»Pa kaj se je zgodilo, Zinka?«
»Nič. Saj je vseeno. Vsak po svoje. Meni jc dano tako«.
Z jezo se trga beseda iz nje. Kakor da je je sram, vendar to ni sram, ampak gnjev. Ve. kam je padla, ve, da ii ni pomoči, ve pa tudi. da ni toliko kriva, kolikor jo sodi io.
»Pomislite, še deset let nisem bila stara, ko sem hodila na kme« te no živež. Oče nn fronti. Doma ni bilo kaj iesti. Otrok ko kohi« lic. Rila sem najstarejša in sem morala na pot —«
»Vselej sem prinesla:	fižola,
krompirja, zabele, karkoli je bilo. Potem me nekoč pograbi — kaj vem žand"r oli vojak, češ: Halo. deklič nahrbtnik sem! — Joj, ka« ko sem se prestrašila in jokala
Pa me je potolažil. Nič mi ne vzame, če —«
»Verjemite, da nisem vedela, kaj hoče. Potem sem jokala. Stra« šno grd sc mi je zdel svet, ko sem v bolečinah klecala proti do« mu. V nahrbtnik mi je zverina stisnil še nekaj denarja, mati doma pa vesela! Rekla mi je, da sem rojena pod srečno zvezdo«.
Zinka ne govori kakor hotnica. Bog vc, po kolikem času sc ji je otajalo srce. Oči so suhe, blodne, krvavo premrežene, vendar se jim v žalosti pozna, da so bile nekoč lepe.
»In niste nikomur potožili?«
»Tega?! Za božjo voljo, kaj pa mislite! Rajši bi bila pri priči po* ginila«.
Potem mi je pravila zgodbo da« lje. No, te so si vse enake. Le tisto noč, ko ji je mati umirala, jc Ivanka — blodnica obolela, da nc bo menda nikoli več zdrava
»Ko sem rojena pod srečno zvezdo, hi mati nemara niti umre« ti ne mogla, ako hi bila pri njej«
Pa je kriknila. To je bil klic ra« ničnega bitja, ki se je zavedalo človečnosti. In skrila je obraz v dlani in zbežala v bolniško sobo.
ca tč kakor mano, že oddana. Vleče se na zadeva s tlakovan ceste od šentjakobskega mosta do RleivveiSiSove ceste, ker se je dražbe udeležil samo en ponudnik iti tudi ■ še ni definitivno rešeno vpraša nie. ka kšen bo tlak.
4- Opozorilo. Na upravo policije prihajajo številne prošnje za sprejem v policijsko službo Ker pa ni sedai nobenega praznega mesta In tudi biga ni pričakovati v doglednem času, se opozarjalo kandidati, da naj te prošnje opuste In sl ne delajo nepotrebnih stroškov.
X Velike premestitve učiteljstva. Kakor ooroča današnji -^Slovenec«, je z odlokom prosvetnega ministra premeščenih v naši banovini 157 učiteljev in učiteljic.
y Sveži grobovi. Pri Sv. Martinu nad Starim trgom je umr! posestnik Ivan Benčina. — V Škofji Loki je v torek umrl vpokoieni šolski uprav»teli v p. Friderik Kramar. — V Ptuju je umrl star 63 leta delavec Franc Plavčak. — V Liuhljani je umrl dolgoletni sluga Drame 66 let stari lože Bervar. — V Špitaliču je umrlq ga Ana Pibernik. roi. Svetic. Zaluiočim sožalje!
x Osebne vesti. Poročila sta se v Kranju šolski upravitelj v Vele-sovem Joža Virnik in učiteljica v Šenčurju Milena Pirčeva. — V imenik advokatov v Ljubljani je vpisan dr. Viktor Draxler.
X Vojni minister general Žlvko-vič v Ljubljani. V sredo dopoldne se je pripeljal s spremstvom sena-
torja Duniča in šefa kabineta polkovnika Trifunoviča ter vpokojtne-ga generala Nikoliča z Bleda v Ljubljano vojni minister general Peter Živkovič. Obiskal je tudi kavarno Nebotičnik. Ob 12.47 se je odpeljal nazaj v Beograd.
X Smrtna nesreča. Včera; se je na Jesenicah smrtno ponesrečil 19 let stari ključavničarski pomočnik
l.	Iskra. V tovarni KID ga je zgrabil žerjav in ga zmečkal Bi! je pri priči mrtev.
Maribor
m— Narodno gledališče. Četr« tek, 9. januarja ob 20 uri: »Blod« ni ognji«. Poslovilna predstava Vladimirja Skrbinška. Izven. ~ Pctck, 10 januarja ob 20 uri: »perno« baletni večer E. Valjani« »Opemo«baletni večer E. Valja« nijeve, I. Stupskc in B. Pilata«. Izven.
ška opereta polna sijaja in krasne glasbe »Žena je nezvesta«. — Uni on: Danes zadnjič velefilm z J. Kiepuro »Ljubljenec vseh žena«.
m— Poprava volilnih imenikov. Od 13. januarja do 5 februarja bo mestno poglavarstvo v Mariboru popravljalo volilne imenike mest« ne občine mariborske V tem času se. bodo sprejemale stranke v konskripcijskem uradu mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 11 vsak delavnik od 11. do 12. ure.
m— Četrtina otrok — nezakoiu skih. Od v preteklem letu v Mari« boru rojenih 1663 otrok, je bilo 423 nezakonskih, kar je približno 25 odstotkov.
m— Pianist dr. Roman Klasinc priredi samostojen koncert 16. ja« nuarja v dvorani Grajskega kina. Na sporedu so skladbe Chopina. Debtissyja, Regera in Schumanna. Za prvi nastop dr. Klasinca, ki je Mariborčan, vlada veliko zanima« nje.
m— Mariborski filatelisti so imeli te dni občni zbor. Pri volit« vab je bil izvoljen stari odbor s predsednikom inž. Mohorčičem na čelu.
m— Dvakrat poročen. Pred ma« riborskim sodiščem jc bi! obsojen 39»letni trgovski potnik Karl Pir« her iz Dravograda na 4 mesece pogojnega strogega zapora, ker so oblasti dognale, da se je vedoma dvakrat poročil. Leta 1920 se je poročil v Italiji z M rijo Tugno« lijevo, kmalu nato pa jo je za* pustil in se leta 1928 v Holandiji znova poročil z Ano Karaselevo.
m— Katja Delakova, katere na* stope imajo, Mariborčani v naj* lepšem spominu, nastopi znova v mariborskem gledališču dne 15. .t.
m.	s svojo plesno skupino in s so* delovanjem švicarske plesalke Su* si Wcbcrjcvc in znamenitega pic« salca Fritza Bergerja.
m— Za spomenik kralja Alekt Sandra v Mariboru je darovala mariborska tvrdka Hutter in drog znesek Din 30.000. ki ga je po ve* čini zbralo delavstvo.
m— Mariborčani radi čltajo. Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je v preteklem letu 1935. izposodila 37.400 kniig In sicer: 13.574 slovenskih. 1578 srbo hrvatskih in 21.043 nemških.
GLASILO ncvvvorškega zdrevni-rikega društva javlja, da »o se prvi poizkusi s serumom proti ravmatiz-mu izvrstno obnesIL
Akcija proti monopoli-' zaclji šolskih knjig
Ljubljana, S. jan.
O tem prevažnem vprašanju, ki preti Slovencem z najhujšimi po« sledicami na šolskem in sploh kulturnem ter tudi na gospodar* skem polju, je bil sinoči sestanek ki ga jo sklicalo Društvo tiskar* narjev in so se ga poleg zastop* nika župana udcložili tudi pred* stavniki univerze, Znanstvenega društva, Akcija za izpopolnitev Aleksandrove univerze, Slovenska matica, Zveza društev »Šola in dom«. Penklub, Leonova družba, Prosvetna zveza, Slovenska šol* ska matica, Slavistično društvo, JUU, Savez grafičnih radnika Ju* goslavije, Udruženje graf. faktor* jev, Združenje trgovcev Ljub* Ijana, Zveza trg. združenj, ZTOT, Delavska zbornica. Organizacija knjigarjev, Združenje knjigove* zov, zastopniki meščanskega šol* stva i. t. d. Predsedoval je pred* sednik Društva tiskarnarjev g. Hrovatin, nato je bila pa sestav* Ijeria spomenica, ki jo posebna deputacija danes predloži banu g. dr. Marku Natlačenu in odnese v Beograd, ko jo podpišejo tudi vse slovenske občine.
-Nenavaden zločinec. V Pet.
rovgradiu se je ustrelil ključavničar 21 let Stari Nikola Maksimovič. V mako tamovanje je speljal neko 13 let staro gimnazijsko. Hotel ji je aoritii silio. Nastala je med njima obupna borba. Dekletu je zločinec zagrozil z nožem in revolverjem. Dekle je naposled podleglo. Neti detektiv je pa čul krik in klice na pomoč in je vdrl v stanovanje. Tedaj si .je Nikola pognal kroglo v glavo. Bil je takoj mrtev. Pri sebi je imel poslovilno pismo, v katerem je napisal dekletu za slovo: »Na svidenje v peklu!« Po njegovi korespondenci je razvidno, da je imel ljubavne odnose s 60 dekleti hrkabu.
Pred po v »ko aretiran razboj, nik. V Travniku so aretirali nekega Mihajla Mariča, ko se je odpravljal k poroki s hčerko svojega delodajalca. Marič je priznal, da ima na vesti nekega človeka, katerega je ubil in oropal.
MALI OGLASI Vsaka beseda 5(1 por. Najmanjši aoesek 5 Din. Drl in ban. davek 3 Din. Oglasniki, Til iščejo službe, plačajo samo po 85 par za beeedo. Na plemena vmaSanJn Je priložiti m odgovor 8 Din v znamkah. — Mali oglasil eo plačljivi takoj pri ne-rotiln	
SOSTANOVALCA event. dijaka sprejmem. Cena po dogovoru. Ljubljana, Rožna ulica 7.	AVTOMATIČNE bUJardete, popolnoma nove, prodajam ali dajem v najem pod ugodnimi pogoji. Redno funkci-jonlranje aparata zajamčeno. Ponudbe na oglasni od-lelek pod »Biljard«
VELIKI ROMAN LiUBEZM! prinaša ravnokar ,DruHnakl tednik" pod naslovom „Nje na velika ljubezen". Začetek (popolnoma bresplftčno) zah-Vajte od uprave „Družinskega tednika", Ljubljana, Tyr6eva o. 26/(10.	
	čitajte! Priporočajte! Sirite! „GLAS NARODA“!
iedftlatelj: Josip Fr. Kn rtiiST
Samomor blazneža
ki je bil ruski prestolonaslednik
Petrovgrad, 7. jan.
V Pctrovgradu si je končal živ« ljenje tajinstven ruski begunec 41 leto stari Večeslav Petrov. Po* znalo ga je vse mesto. Vsi so ve* deli da je bil po poklicu inženjer in višji oficir v bivši ruski armadi.
Miren baznež
Žalostva je bila njegova živi jen ska usoda. Zadnja leta se mu je omračil um. Pravil je, da je »m* ski prestolonaslednik« in da ča* ka samo ugodnega trenutka, da bo dobil oblast v roke in osvo* bodil Evropo ruskega vpliva in jo rešil ruskega boljševizma. Pra* vil je tudi, da je pretendent na ruski prestol. Dali so ga že v bol* nišnico za duševne bolezni, ker je bil pa miren, so ga zopet izpu« stili.
Ali me ne poznate?
Ko je živel še v Rusiji, je bil znan kot odličen šahist. Pa tudi v Pctrovgradu je igral rad šah in je bil tudi na glasu najboljšega šahista v mestu. Nosil je majhno bradico, katero si je neprestano
gladil. Če je govoril z ljudmi, nihče ni imel vtisa, da je dušev« no bolan. To je prišlo na dan še* le tedaj, če je kdo navezal po* govor na razmere v Rusiji. Tedaj se je Petrov nenadoma zamaknil, kakor bi bil v hipnotičnem sta« nju, in je začel kričati, da je ruski prestolonaslednik. Kričal je: Jaz sem ruski prestolonasledniki AH me še vedno ne poznate? Saj me pozna vsa Rusija!
ObcsU se $e
Kadarkoli je pogovor nanesel na Rusijo, se je Petrov močno razburil. Rekel je, da se bo raje ubil, kakor da bi pustil Rusijo boljševikom. Če ne do mogel za« seti ruskega prestola in rešiti Evrope, mu ne ostane drugega kakor smrt.
V ponedeljek zvečer so policiji javili, da je stanovanje nesreč« nega Rusa ves dan zaprto in de Petrova ni bilo ves dan iz sobe. To je dalo policiji povod, da je vdrla v njegovo sobo. Našli so nesrečneža za vrati Obešenega, Bil je že mrtev.
Velik čudak In ženskar
še nepojasnjen umor tovarnarja
Petrovgrad, 7. jan.
Včeraj smo objavili okolnosti, v katerih je bil umorjen tovarnar Geza Ambroži. Njegova tajinst* vena smrt še vedno razburja pre* bivaistvo in ljudje si jo razlagajo na najbolj fantastične načiie.
Izjava ločene žene
Policija je zaslišala tudi Ambrozijevo ločeno ženo Ireno Hilger, ki živi zdaj v Veliki Ki* kindi. Izjavila je, da ni tekiju* čeno, da si je Ambroži sam kon* čal življenje, ker je bil velik ču* dak in je že pred lebi pravil, da si bo končal nekega dne življenje. Bil je tudi zelo nervozen človek. Čeprav je bil najbogatejši meščan v Pctrovgradu, je živel skoro si« romašno. Prebival je v neki so« bici, ki ni imela drugega pohištva razen preproste lesene postelje. Okna svoje sobe ni nikdar odprl
in sosedje pravijo, da ne vedo, če je tovarnar zadnja leta kdaj pre* zračil sobo.
Bolj verjeten je umor
Star je bil že 55 let, pa je ven« dar lazil za ženskami. Bil je na glasu velikega »babjaka«. Zaradi tega je imel često prepire s svo» jimi delavci in uradniki, ker je nadlegoval njih žene in hčere. Vse štiri smrtne rane na njego« vem vratu sb mu bile zadane od leve na desno. Z a to je mogoče, da si jih je sam zadal z desno roko. Vendar noža, s katerim je bil ra« njen, niso našli. To pa kaže, da je bil žrtev morilcev, ki so nož vzeli seboj, ko so se spustili v beg. Zdravniki so tudi mnenja, da je nemogoče, da bi si človek zadal štiri smrtne rane sam. Če bi pa to storil, najbrže ne bi klical na pomoč.
i
GOSTILNA
PIRH FIGOVCU
LJUBU AN A, TYRŠEVA CESTA 13
SE ODDA
s 1. februarjem 1936 na račun. Ponudbe takoj na tvrdko I. KNEZ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1-3
GOSTILNA
PIRI FIGOVCU
I
i
§
Aretiran sumljivec
Policija jc aretirala nekega Jo« sipa šniclerja, trgovskega pomoč' nika, ki je že pred 4 leti Ambro« ziju pretil, da ga bo ustrelik šniicler je bil zaposlen v železarni Ambrozijevega brata, pa je b't odpuščen, ker so sumili, da je kradel. Ko so ga zaslišali, je vsfll zanikal in izjavH, da bo dokazal svoj alibi.
popularizirala
mornarico.
dolgo let z Eijo. Ko je PrVI .>1» Kati umrl, sta »e z Tlijo in živela srečno v zakonu T ^ Potem je pa Ilija zbolel. Tedaj
... . pl
Slika kaže starejšo hčer bi.všf^ angleškega niinlstr. predšedi}l> ka Izabelo, ki je padla s svoji;’1 očetom vred In sl Je zdaj-kup'1* že 300 let staro gostilno. Tako Je postala gostilničarka, ker ne mo re biti več tajnica svojega Očet* Na sliki vidimo tudi njenega pr> vega gosta.
Ta gospodična je ameriška M . ska igralka Gihger Rogers, ki je pred dhevi guverner amen^ države TexaS imenoval za čast’ ga admirala ameriške nibrnflr,f^,' ker je svojimi mornarskimi / ■ smimi no nul ari zl ral a amen
-Ne jemlji ljubice za 7>e ^ Fred sodiniM v Novi Gradiški^ te dini »tal 65 tet stari Ilija Ljubotina. Žena, ki .je 7 3tara, ga že 7-det preganja s s ,.a nijo, ker ji noče prepisati imeUja. Iliija se je zaljubil v h že v mladosti. Balta se je pa P čila z dlragim. Moža je pa vaI' ^
_ Trt:.:- TZ-	nrVl I*10
po-
lena zahtevala, naj ji prepise.^ sestivo. že sedmo leto se prav Bi ja pa jadikuje: Prijatelju. jemljite svoje ljubice za ženo. ^ .vas bo upropastila, če ne P*^-1 m a stana leta-
ifT^np,.	Narodno tisk« rim <1, d. kot tiska rna rja F muc »vn-rAek. — Vd v