80. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 7. aprila.
XVII. leto, 1884
Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij'sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 Ur. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 Ur., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Govor državnega poslanca A. Obreze
v državnem zboru dne 22. marca 1884.
(Po stenograričnem zapisniku.)
Visoka zbornica! Jaz že naprej izjavim, dane nameravam na dolgo in široko govoriti v prid davčne eksekucije. Stroški za izterjanje davkov ho neogibno potrebno zlo, in sem trdno prepričan, da visoka vlada ničesar bolj ne Želi, kakor da bi jej ne bilo treba te nepriljubljene vsote staviti v budget. Jaz tedaj izjavim, da bodem zato glasoval in mislim, da bode zaradi neizogibne potrebe večina te zbornice ravno to storila. Moj namen je pa visokej zbornici predlagati resolucijo, ki hoče te stroške vsaj do zdaj z zemljiškim davkom najbolj zadetej in preobloženej deželi zmanjšati.
Eksekucija davkov je, kakor se razume samo ob sebi, samo tam na pravem mestu, kjer ima dav-kovski dolžnik dovolj sredstev, izpolniti svojo dolžnost, pa tega iz trdovratnosti ali slabe volje ne stori. Tega pa, gospoda moja, nikakor ni na Kranjskem. V prejšnjem zasedanji je gospod poslanec Klun trdil, da posestniki na Kranjskem zdaj, ko je zemljiški davek urejen in na naravno visokost pomanjšan, tudi rajši davke plačujejo. Temu nasproti je omenil dr. Menger, da so baš na Kranjskem ekse-kutivni stroški najviši, da presegajo celo eksekulivne stroške Češkega, Šlezije, Tirolskega, Vorarlberškega in še nekaterih druzih dežel vkupe. Iz tega je hotel izvajati, da trditev gospoda poslanca Kluna ni resnična.
Ne morem kaj, ako se še le sedaj, sam priznam, da malo prepozno, potegnem za čast kranjske dežele proti gospodu poslancu dru. Mengerju in zagovarjam trditev gospoda poslanca Kluna. Da so v državnem proračunu za leto 1883. stroški za izterjanje davka b 45.000 goldinarji nastavljeni, dočim je za te stroške za Češko nastavljenih 16.000 gld., za Šlezijo 5000 gl., za Tirolsko 150 gl., za Vorarl-berško pa samo 50 gl., ted«j za vse samo 21.200 gl., to nikakor ne jn-ihaja od tod, da bi se na Kranjskem davki radi ne plačevali, a od tod, da v drugih deželah ne pobirajo davkov c. kr. davkarski uradi, ampak občine, in če je treba, tudi potom eksekucije  izterjavajo.   Kake stroške pa imajo pri
tem občine, ni znano, in se ti stroški tudi ne stavijo v državni proračun. Drugače je pa na Kranjskem, kjer davke pobirajo samo c. kr. davkarski uradi in jih oziroma tudi eksekutivno izterjavajo. Tu je tedaj razumljivo samo ob sebi, da se ekse-kutivni stroški stavijo v državni proračun. To je uzrok navidezne anomalije, in trditev gospoda poslanca Kluna, da se na Kranjskem davki radi plačujejo, ostane istinita, in je trditev gospoda poslanca dra. Mengerja nikakor ne ovrže. Drugo vprašanje je pa, če posestniki na Kranjskem res ob vsakem letnem času tudi morejo plačevati davke.
Znano je, da je kranjska dežela z zemljiškim davkom bila neprimerno, strašno obložena. Ako primerjamo leta 1879, 1880 in 1801, ko še zemljiški davki neso bili uravnani, z leti 1882, 1883 in 1884, v katerih so že davki bili ponižani, vidimo, da se je v prvih treh letih poprek plačalo 860.000 gl. v poslednjih treh pa 649.000 gld. poprek na leto, plačevalo se je v prejšnjih letih 211.000 gld. ali 32x/a odstotkov več na leto, kakor bi se bile moralo z ozirom na prihodke dežele. Ta krivica je trajala s 1843 do 1881 l., tedaj celih 38 let. Pa celo zemljiški davki, ki so po stalnem katastru s leta 1824 do 1843 znašali 535.731 gld. kovencijskega denarja ali 562.517 gld. avstrijske veljave bili so mnogo previsoki z ozirom na tedanje cene Zemljinih pridelkov, tako da me nikdo ne more dolžiti, da pretiravam, da je Kranjska v teh letih od 12 do 15 milijonov več davka plačala, kakor bi ga bila morala z ozirom na dohodke od zemljišč in z ozirom na zakone. (Slišite! na desnici.) Nove cenitve čistega dohodka so pokazale, koliko je bilo to pre-obteženje z davkom, da znaša nad jedno tretjino davka po pravici in razmeri določenega.
Res so se s 1882. leta ti davki za jedno tretjino, to je za 211.000 gld. na leto ponižali. Ali, gospoda moja, posestniki na Kranjskem bili so mej tem izsrebani ter beda mej kranjskim kmetskim prebivalstvom se ne da popisati. V celih okrajih ne dobite kmetskega posestva, ki bi ne bilo nad dve tretjini vrednosti zadolženo, iu kmet mora celo v dobrih letinah stradati, ker veči del pridelkov gre za obresti dolgov in davščine.
No, moj namen ni, mračno podobo kmetskega
stanja na Kranjskem še nadalje slikati. Tudi ne mislim terjati od države nazaj, kar je dežela preveč plačala; tudi ne mislim zahtevati pomanjšanje davkov, pa to pa vender smem zahtevati in tudi zahtevam — da bi se s to toliko let z davki preobloženo deželo prizanesljivejše ravnalo in bi se proti njej ne rabila ona — reči moram — fiskalicna brezobzirnost, katera se Že več let na Kranjskem rabi. Da dokažem svojo trditev, uporabljati mi je potrpežljivost visoke zbornice, in jej predložiti nekaj statističnih činjenic. Po poročilih c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani — vi, vidite, gosdoda moja, da ne navajam za mene Btrankarsko vnetih prič — se je na Kranjskem leta 1881, tedaj poslednje leto pred po-manjšanjem davkov nabralo 49.000 gld. eksekucijskih stroškov, ali 8 odstotkov zaostalih davkov sploh.
Razumljivo je samo po sebi, da so ti ekseku-cijski stroški bili v raznih okrajih različno razdeljeni, zato tudi različni odstotki. Tako so znašali ekseku-cijski stroški v Bistriškem okraji 11*1, v Logaškem 11-7, v Senožeškem 183 in Veliko Laškem 30 odstotkov zaostalih davkov, pri čemer se se ve da zaostale obresti še neso uračunile. Za izterjanje 1836 gld. davka, ki so bili na dolgu v Veh ko-Laškem okraji uračunilo se je in pobralo 555 gld. eksekutivnih stroškov. Prosim tedaj, gospoda moja, sami sodite, ali ni bil tukaj izraz, brezobzirnost, katerega sem rabil, na pravem mestu.
Ko je pa Njega ekscelenca gospod finančni minister v svojem govoru 11. t. m. izjavil, da je poslednja leta poslal ua posamične finančne direkcije nek ukaz za pomanjšanje izterjalnih stroškov pri manjših davkoplačevalcih, misliti moram, da se je na Kranjskem proti njegovemu ukazu in proti njegovej volji tako strogo postojialo, in tedaj mislim, da .smem pričakovati, da bode v bodoče bolje.
Če zasledujemo, kaj je uzrok tako visokih eksekutivnih stroškov, nahajamo, da v previsokih opominovalnih pristojbinah, ki so take, da stroške, ki jih ima država, daleč presegajo, tako, da ima država pri tem še čisti dobiček, katerega bi pri siromakih vender ne smela iskati. Ta čisti dobiček je tem manj dopustljiv in opravičen, ker se pobira pri manjših davkoplačevalcih, ter te bolj teži, nego velike davkoplačevalce.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Baski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XIII. Poglavje. Vanjuha Perstenj in njegovi tovariši. (Dalje.)
— Z ladijo? Namotal je na roko vrv, kakor nit, na katero je privezau papirnat zmaj, in potegnil je ladjo h kraju.
— Kaj, ali je on velik kakor polkonj?
— Ne, polkonjeve velikosti ni. Nič ni višji od mene, samo Sir j i je čez pleča.
— Širjik pleč, kakor ti! Komu je pa podoben potem ?
— Podoben je pravemu junaku: glavo ima kuštrasto, brado črno, malo je upognen, obraz ima ploščat, a njegove oči so — strašne.
— Ataman, ti govoriš o njem, kakor o kakem čudilu, a mi ti ne moremo verjeti. Bolj korenja-škega, kakor si ti, še nesmo videli.
— Vi še neste videli bolj korenjuškega od mene! Pa kuj ste vi videli, tepci!   A reči moram,
nadaljeval je Perstenj, z vedno večjo navdušenostjo, da jaz nesem nič proti njemu.
— Kako pa je ime tvojemu bogatirju?
— Bratci, ime mu je Jermak Timofejič.
— Vidiš, kako ime! Ali on ropa sam brez tovarišev ?
— Ne, ne sam. On ima udane in zveste tovariše. Samo, da se je razjezil nanj pravoslavni car. Poslal je car svoje ljudi na Volgo, da razbijejo njegovo četo, jednemu njegovih tovarišev Ivanu Koljcu, bilo je ukazano odsekati glavo in pripeljati jo v Moskvo.
— Kaj, ali so ga ujeli?
— Ujeli so Koljca carski ljudje, pa hitro se jim je zopet izmuznil iz pestij, ter potegnil je po širokem svetu. Kje je zdaj on, Bog ve, a jaz mislim, da se kmalu vrne na Volgo. Kdor je kedaj bival na Volgi, ta se ne more privaditi v drugej deželi.
Umolknil je ataman in zamislil se je.
Zamislili so se tudi razbojniki. Povesli so bujne glave na široke prsi, in molče so sukali dolge brke in gladilo široke brade. Kaj so mislili pogumni fantje sredi temnega lesa? O svojej mladosti, ki je
minula, ko so še bili pošteni vojaki in mirni seljtki? o materi srebrnej Volgi V aH o divnem bogatirji, o katerem je pripovedoval Perstenj ? ali pa o visokej zgradbi sredi čistega polja, o dveh stebrih s poprečnim brunom, na katero mislijo v žalosti vse predrzne in bujne glave.
— Ataman! — zaklical je razbojnik, ki je pritekel k Perstnju ves zasopel), — pet verst od tod po Rja?anskej poti dirja dvajset jezdecev v z zlatom obšitih katranih z bogatim orožjem ! Vsak njih konj je vreden sto rubljev in še več !
— Kam gredo? — vprašal je Perstenj, poskakujoč.
— Ravno zdaj so so obrnili k Paganskej Luži. Ko sem jih zagledal, tekel sem naravnost semkaj po močvirji in gozdu.
— No, fantje, — zakričal je Perstenj: — dovolj smo ležali! dvajset mož gre naj hitro z menoj 1
— Ti Koršun, — nadaljeval je, obrnivši se k drugemu razbojniku, — vzemi drugih dvajset, pa pojdi ž njimi h krivemu hrast«, ter zase lite pot, ko bi se mi zapoznili. Nu, pripašite sablje!
Perstenj je zamahnil B krogljo na jermenu in mignil z < črni. Podoben je bil mogočnemu polko-vodcu sredi udane mu vojske.
Če je na pr. kdo 11 gld. dolžan, mora za prvih I 14 dni) plačati 1 g!d. 5 kr. opominovalnih stroškov, ravno tako, kakor ooi, ki je 500 gld. na dolgu.
V tem, ko v navedenem primeru plača manjši davkovski dolžnik 10 odstotkov, tedaj od vsakih 100 gld. 10 gld. eksekucijskih stroškov, plača veliki davkov-Ul dolžnik, tedaj premožnejši mož, samo 1/b odstotka, tedaj 20 kr. od 100 gld. Ni moč razumeti in tudi jaz ne morem razumeti, kako so se mogle trpeti take anomalije, ko se je izdal dotični ekse-kucijski red. (Konec prih.)
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje in konec.) VIII. G. Janez Knez poroča o prošnji mesarjev iz Kranja,  naj bi trgovinska in obrtna zbornica nasvetuViila, da bi se pravica mestne občine, določevati mesu ceno, odpravila, ali da bi vsaj ona na to delala, da bi se mestna tarifa tako visoko postavila, kakeršna je v Loki, Tržiči in Radovljici. Pro-Bitelji utemeljujejo prošnjo s tem, da se  pri usta-novljauji in določevanji mestne tarife za meso ne uvazeva|o vsi oni uzroki, kateri bi morali biti m«-rodajni.   V Kranji postavljena je za letošnji mesec marec cena mesa brez pr.klade na 1 kilo 44 kr., v Loki pa na 46 kr., v Tržiči in Radovljici celo na 48 kr. za kilo.   Mesarji navedenih krajev kupujejo klavno živino na semnjih v Kranji, torej ravno tam, kjer mesarji iz Kranja. Ker morajo po ravno takej ceni klavno živino  plačevati in tudi kož in guoja dražje ne prodajejo, kakor mesarji v Kranji, morala bi biti cena v vseh teh krajih jednaka.   Mesarji iz naposled omenjenih krajev lahko živiuo dražje plačujejo, ker imajo višo mestno tarifo za mose, in posledica temu je, da morajo tudi Kranjski mesarji ravno tako drago živino kupovati. Dokler so politična oblastva določevala tarifo mesu, so bile te za Loko in Kranj  jednake,  sa Tržič in Radovljico  pa za jeden uovčič nitje pri vsakem lunin.  Takrat pa ni bilo še živinskih semnjev v Kranji in je bila tudi živina cenejša, ker neso tuji kujici toliko živine iz Kranjske odpeljavali, kolikor zdaj. Cena mesu se je v teku desetih let le za */i uovčiča povišala, in Če se prevdari, koliko dražji je zdaj živina, kakor je bila pred 10 leti, trdijo prositelji, da mestni odbor Kranjski ne  določuje   zdanjim  razmeram primerne cene,  v sled česar tudi nemajo pri svojej obrti nobenega dobitka; in če se te razmere ne predruga-čijo, morali bodo mesarsko obrt opustiti.
Odsek meni, da bi, oziraje se na izkušnje, katere je občinstvo v mnogih krajih v Kranjskoj dobilo, bilo umestno, ko bi se mestna tarifa tudi v Kranji opustila iu bi se mesarjem prepustilo, da tarifo za meso določajo, veuder le pod tem uvetom, da bi moral vsak tarifo na vidljivem kraji pri svojej prodajaluici napisano imeti To bi, meni odsek, ne moglo občinstvu v Kranji škodovati, ker je tam več mesarjev. Občina ima j>a po §.51 obrt. zukoua z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, tudi pravico predlagati največje (maksimalne) tarife, katere ustanovlja z ozirom na dejanstvene razmere politično deželno oblastvo, vprašavši prej v tej zadevi trgovinsko in obrtno zbornico. Z ozirom na to predlaga odsek: C. kr. dež. vladi se uasvetuje, naj bi visokemu c. kr. miniaterstvu za notranje zadeve stavila
nasvet, da bi preklicalo postavljanje cene za meso v Kranji-
G. Ferd. Saj o vic ugovarja utemeljevanju prosilcev, češ, da je po nekej starej pogodbi cena mesu v Loki 2 kr. viša, nego ona v Kranji. Na ceno v Radovljici se ne more ozirati, ker tam se cena zelo vpreminia. Konečno predlaga g. govornik, naj bi se nasvetovalo samo za 3 mesece postavljanje cene preklicati.
G. Otomar Bamberg opozarja na uže omenjene maksimalne tar.fe.
G. Vazo PetriČič podpira predlog g. Snjo-vica ter omenja, da mesta v katerih se je postavljanje tarife za meso preklicalo, nemnjo posebno ugodnih izkušenj, marveč le visoke tarife, in jednako izkušnjo bodo najbrže dobili tudi v Kranji.
G. P eter ca meni, da bi meso moralo v Kranji vsaj to ceno imeti, kakeršna je v Loki, ker tudi ti klavno živiuo na semnjih v Kranji kupujejo.
G. Sajovic odgovarja, da Kranjski mesarji pokupujejo na semnjih le ono živino, katera ostane, in dobijo jo tedaj ceueje.
G. Sajovic in g. Knez priporočata Bvoje predloge. Pri glasovanji vsprejme se g. Sajovičev predlog.
IX G. Luckmann predlaga, naj se obširnejša poročila o sejah trgovinske in obrtne zbornice vsaj v 14 dneh po seji razglašajo in odseki naj se vsak mesec najmenj jedenkrat v Bejo »kličejo.
Zbornica vsprejme ta predloga.
Politični razgled,
Notranji* rtesžele.
V L j u bij an i 7. aprila.
Gospodarski odsek $jo9|M»d»Ue zbornice
bode mej velikonočnimi jiočitiiiciimi pretresoval pred-logo o obdačenji žganja, da pride tukoj, ko se snide zbornica na vrsto
Okrajni šolski sovet v Brnu na Jloravskem je sklenil, da je poučevanja češčine na nemških mestnih šolah v Brnu neobligatno in da se učenci proti volji starišev ne smejo siliti k učenju tega predmete.
Vojni minister grof Bvlandt-ltheidt ne bode odstopil, kakor se je poročalo. Povod tem vestem bile so neke težkoče, s katerimi se ima boriti finančni minister, da spravi zahteve vojaštva v soglasje s finančnim stanjem države.
Ogfcrska zbornica poslancev je vsprejela predlog opozicije, da se vsprejme v obrtni zakon določba, da se gostilnice in kavarne blizu kake cerkve, katerega koli veroizpovedovanja, mej božjo službo morajo zapreti.
Vuaiij<k <lr/avr.
Sultanov aljutant Drigalski paša imenovan je mesto Strec <er-paše, kateri je demisijoniral, poveljnikom 1 /liotlue ltumelije vojaščine.
V pttek je v italijaiiMli ej zbornici bilo posvetovanje o budgetu za vojno ministerstvo. Pri tej priliki je Brunialti zahteval pojasnil, kaj misli vlada storiti zaradi ostavljenja Sudana. Cavalletto je vprašal, kake naredbe je storila vlada za varstvo svojih rojakov v Egiptu in D&glačal je dolžnost vlade, varovati italijanske rojake v onih proviucijah Turčije, ki so postale avstrijske ali angleške. San Giuliano je izražal upanje, da bode pridruženje Italije k nem-ško-avstrijsitej zvezi pouzdignilo njen upliv ob Sredozemskem morji; ou dvomi, da bi se Italija mogla zanašati na svoje  zaveznike, če ni sklenena nikaka
Prejšnje svobodno vedenje razbojnikov je zgi- I nilo, in zamenila je je brezpogojna pokorščina.
Kakor bi miguil, odšlo jih je štirdeset roparjev od tolpe in razdelili do se v dva oddelka.
— Ej Mitka! — rekel je Koršuu mlademu fantu izpod Kolomne, — tu imaš kol, pojdi z nami, in pretepaj, če se bodeš ujezil.
Mitka je neumno zarudei, vzel je hladnokrvno kol iz starčevih rok, in odšel je za svojim oddelkom h krivemu hrastu.
Drugi oddelek, kateremu je zapovedoval Perstenj, hitel je k Pagauskej Luži proti neznanim jezdecem.
XIV. Poglavje. Zaušnica.
Tačas, ko sta Maljuta in Homjak, spremlje-vana od jednega oddelka opričnikov, peljala neznanca proti Paganskej Luži, pogovarjal se je prijazno Se-rebrjani z Goduuovom za mizo, obloženo s kupicami.
Povej mi, Boris Teodorovič, — rekel je Sere-brjaui, — kaj se je zgodilo s carjem to noč? Zakaj se je uzdignila vsa sloboda ob polunoči ? Ali ae to zgodi pogostem pri vas?
Godunov zmajal Je z ramama.
— Ve'iki car, — rekel je on, — pogostem žaluje in plaka za svojimi sovražniki, iu pogostem moli za njih duše. Da je nas klical k molitvi ponoči, temu se ni čuditi. Sam Vasilij Veliki govori v drugem svojem listu k Gregorju Nacijancu: kar je drugim jutro, to pobožnim je polunoč. Sredi temne noči, kadar oči in ušesa ne dopuščajo nič pregrešnega v človeško srce, bavi se lahko človeški um z Bogom.
— Boris Teodorovič! Videl sem tudi poprej moliti carja: pa ni bilo tako. Vse je zdaj postalo drugače. Tudi ojiričnikov jaz ne razumem. To neso menihi, amjiak razbojniki. Ni še dokaj dnij, kar sem se vrnil v Moskvo, pa videl iu slišal sem toliko ue-čuvanega, da jedva verjeti morem. Prevarili so tedaj carja. Pa ti, Boris Teodorovič, ki si intimni prijatelj carju, on te jako ljubi, zakaj mu ne razložiš, kaka je opričina ?
Godunov se je nasmehnil priproBtosti Serebr-janega.
— Car je milostljiv k vsem, — rekel je s posiljeno mirnostjo, — tudi mene ue pouzdiguje po zaslugah. Pa meni se ne spodobi presojevati državnih zadev, še manj pa zapovedovati carju. A opričino ni težko razumeti. Vsa zemlja je carjeva, iu mi vsi
jasno in določna pogodba, potem je razpravljal vse mogoče koristi, ki bi jih imela Italija od alijance z Avstro-Ogersko in Nemčjo. — Maungi pravi, da bi hvalil vlado zaradi tripelalijance, ko bi se pozneje k njej ne bila pridružila Rusija z namenom, doseči razoroženje, ter vpraša vlado, če se je v tem obziru že kaj zavezala. Minister Mancini je obljubil v jednih bodočih sej odgovoriti na ta različna vprašanja.
Kakor .Nationalu poroča, je francoska vlada dobila vtJČ objav od kitajske vlade, iz katerih se da posneti, da pri kitajski vladi prevladuje mirno mišljenje, ter je pričakovati, da ue tonkinško vprašanje kmalu reši.
letnika vlada je že neki koncem marca naročila oblastvora, da store potrebne priprave za bodoče volitve v državni zbor. Iz tega se da Bkle-pati. da bode kmalu razpuščen državni zbor. Radi cerkvene pol tike se neki bliža ministerska kriza.
Položaj na otoku Kreti je jako kritičen. Mahomedance je hudo razjezilo, da se je Photiades imenoval zopet generalnim guvernerjem, ki ne bo znal braniti njih koristij. In so že tudi oni z»to, da se Kreta popolnem odloči od Turčije. Pravoslavno prebivalstvo sioer ni tako nezadovoljno z imenovanjem Photiadesa, ker se je bilo bati, da bode imenovan kak mahomedanec. Vender vzlic temu narodne agitacije vedno napredujejo in jih še celo oblasti podpirajo.
Nezadostna in deloma celo protivna poročila angleške vlade v spodnjej zbornici o položaji v Sini«-mi hudo obsojajo angleški časniki. O Gordonovem položaji prinašajo „Times" članek, ki ne zahteva angleškega protektorata samo nBd Egiptom, ampak tudi nad obrežjem Rudečega Morja in Chartumom. Anglija bi morala prevzeti odgovornost za dobro vlado Egipta. To bi Arabom imponirovalo in Gordona osvobodilo nevarnosti.
Dopisi.
Z Dunaja 3. aprila. [Izv. dop.] (Peticija 83 6 3 kmetov) na državni zbor, o katerej Bte zadnjič jioročali, je še zmerom na dnevnem redu nedržavnega zbora. Pravijo, da se ta peticija bere kakor stara pritožbe iz Lutrovih časov, in zbrojena dobe srednjeveških kmetovskih bojev! Pametno in nespametuo, istina in zavijača, pravično in krivično — vsega je dosta, na kupe zmešanine! Jeden utis je pa stanoviten opazujočemu to prikazen, namreč ta, da je kmetski stan ves zmočen in zbegan vsled gospodarstva, katero so mu odkazali nemšk! liberalci, in da si kmet jako želi pomoči, da resno premišljuje, kako bi se prišla zopet na staro nazaj.
Konservativno stranko bode ta dogodek še bolj izpodbudil, da bo pretresati začela, kako bi se pomirilojz zadovoljilo kmete, da iz obupnosti ne zaidejo na stranska, uporna pota, da jih ue povleko za sabo v svoje vrtince revolucijski vrtinci, ki že na tolikih mestih krožijo po človeškej družbi. Niže-avstrijski kmetje — teh je velika večina podpisanih na peticiji dali so se preveč slepiti od agentov iz velikega, modernega Babilona, volili so v zastope po nemško-liberalnej komandi največ može, ki so se na kuret-skih hrbtiščih ušatorili in le še pred volitvami nekoliko pobrigali se za kmeta. Niže avstrijskega kmeta 86 ni tako poučevalo in vzgajalo, kakor kmetsko stan po Slovenskem, kateremu se je podajalo primeroma veliko dobre hrune in se ga spravljalo v dotiko z javnim, jiolitičuim življenjem, odkar je začela sveta narodna stvar razraščati svoje veje, odkar je materinega jezika sladki glas zučel doneti
smo v njegovej oblasti, kar odloči car v svojo osobno lastnino, to je njegovo, kar pa pusti nam, to je naše, on ima pri sebi, kogar hoče, kogar pa neče, pa ne. To je vsa opričina.
— Tako, kakor ti govoriš, Boris Teodorovič, gre vse gladko, a v resnici ni tako. Opričniki po-gubljajo in zatirajo zemljiščino bolj, kakor Tatarji. Za nje ni nikakega sodišča, po njih gine vsa dežela. Ti, povej to carju! Verjel ti bode!
— Knez Nikita Romanovič, mnogo je zlega na svetu. Oni ne pogubljajo ljudij zato, ker so opričniki, a zato, ker so ti in oni ljudje! Reciva, da bi jaz povedal carju: kaj bi bilo iz tega? Vsi bi se uzdignili zoper mene, in car bi se razsrdil na mene! . . -
— Kaj? Naj se razsrdi, a ti bodeš imel lahko vest, ker si mu povedal resnico!
— Nikita Romanovič, resnica ue traja dolgo, treba je znati govoriti. Ko bi jaz ugovarjal carju, mene bi že davno tukaj ne bilo, a ko bi mene ne bilo tukaj, kdo bi te bil rešil včeraj?
— Kar je res, to je res, Boris Teodorovič, i    ko bi tebe ne bilo, bil bi jaz izgubljen! i           Godunov je mislil, da je prepričal kneza, i (Daljo prih.)
tudi po knjigi in v javnosti! Nižji avstrijski konservativci imeli so voljo, delati, da )im kmet politično zori in se osvobojuje po konservativnih načelih, ali prilika se jim je preprečila, liberalno gospodstvo je odstranilo 64 katoliško-političnih društev. Tako pa je kmet zanemarjen ostal, politično dalječ od zadaj od konservativne in liberalne stranke, nezadovolje-nega, obsule so nezrele misli, s katerimi obsul je Se druge. Veliko zi obetajo konservativci od agrarnega društva, ki se je ravnokar po vzgledu solnograd-skega agrarnega društva ustanovilo tudi za niže avstrijsko deželo. Tem agrarnim društvom smoter z združenimi močmi dosezati, da se ozira na pravične zahteve kmetskega stanu v zakonodavstvu in v upravi, zato pa da je potreba tacega društva, čegar shodi in sklepi bodo veljali za pravi izraz kmetovske želje in volje; društvo nema političnih teženj mka-keršnih, pa Člani mu ueso le kmetski ljudje nego tudi drugi, ki so po svojej službi priliko imeli, na kmetih natančno izpoznavati agrarne potrebe; društ-venina znaša 20 novcev na leto.
Iz Gorice 4. aprila. [Izv. dop.] Pretekle dni imeli smo v Gorici visoka gosta. Deželni predsednik kranjski, g. baron Winkler, s svojo soprogo bavil se je nekaj časa v Gorici, potovaje v Tolmin, kjer ima lepo posestvo Da je to potovanje prouzročilo različne kombinacije, mogoče in nemogoče, je naravno, kajti mnogi mislijo, ako visoki gospodje potujejo, visi nekaj v zrBku. Ta stavi to potovanje v zvezo z imenovanjem Ljubljanskega Škofa, drugi s politično konstelacijo na Kranjskem, spet drugi menijo, da je treba iskati pomočnikov, ki bi gladili pot Poreškemu škofu in delali na to, da bi se razburjeni duhovi v Istri radi bližnjega iraeuovanja Goriškega profesorja dra. Fiappa za Poreško škofovsko Btolico pomirili, nahajajo ae celo taki, ki vidijo v tem potovanji bližnjo premembo deželne uprave na Primorskem. Kdo bi hotel razsoditi, ali je kaj na v«em tem besedovanji ali ne ? Veri podobno jta je, da potovanje ni veljalo jedino posestvu g. barona ali bolje gospe baronice v Tolminu.
V kratkem, t. j. 15. t. m. snide se v Gorici avstrijsko italijanska komisija za uravnanje ribarenje v Jadranskem morji. Mesto jej prepusti novo mestno dvorano v porabo in pripravi njej na čast neke svečanosti, mej drugim tudi slovesen banket.
Tudi Goričani priredijo konjske dirke iu sicer na velikonočni pondelek. Z začetka so nameravali, da bi priredili to zabavo na FraU|0-Josipovi cesti, ki pelje iz mesta na kolodvor, ker se je Št. Audrež branil pripustiti „rojice" dotičaemu odboru v porabo; a občina Št. Audrež se je vendar-le udala in tako bo dirka na rojicah.
E pur ti i muove! Razpisani sti tukaj dve mesti, jedna za kupčijsko zbornico, drugo za obrtno šolo. Zahteva se znanje italijanskega in nemškega jezika, prednost pa imajo oni, kateri znajo tudi slovenski. Pomisliti je, da predsednik kupčijske zbornice je Viljem pl. Ritter, sorodnik barona Pretis-a v Trstu, drugo mesto pa razpisuje Goriški — magistrat.
Z Dolenjskega 2. aprila. [Izviren dop.] (Konec.) Slovenski jezik pri uradovanji na tej stopinji katero sedaj zastopa, nam ne more in ne sme UBtrezati in očividno tudi ne ustreza splošnim zahtevam. — Če je slovensko uradovanje do zdaj bilo — kar lahko trdimo — še nepopolno, je vprašanje: Kdo je bil kriv ? In če hočemo pripomoči mu do primerne veljave, — vprašanje je zopet: Na kateri način ?
Dasi je mej nažim priprostim narodom dokaj ljudij, ki so kaj strastni „pravdarji", drugi zopet prisiljeni itd. — iu akopram je, recimo polovica teh slovenskih strank in za temi pa vse uradništvo nase — vedelo: katere pravice je zadobil slovenski jezik pri sodniji ali pri davkariji v zadnjih dveh letih, — puščale so se vender v nemar vse one prilike, v katerih bi prvi kot drugi pokazati imeli v dejanji: koliko spoštovanja darujejo svojemu materinemu jeziku, in koliko jim je mar in ležeče na tem, ali ostane vse pri starem kopitu ali se po-primemo — novega!
Zdaj odgovorimo: Krivda, da ae je do zdaj naš jezik pri uradu še zanemarjal, da se je po ma-čehino gojil, in nepopolno uporabljal — zadene jedino nas: slovenske stranke! Ko bi sleherni, ki ga pelje pot po opravkih v ravno omenjene urade, spomnil se iu poučiti dal, kaj sme le tam brez vsakojakih pogojev zahtevati, dosegel bi' vsaj toliko, da bi v lastnem jeziku bral in zvedel, kaj je prejel od sodnije ali davkarije.   To je: sloven-
skega uradovanja n*j bi zahteval! Je li potem odlok ali tožba, izpis ali razsodba, vabilo ali plačilni nalog, — vse to in jednako zahteva naj v slovenskem jeziku! In ko pride morda dan obravnave, postopa naj jednako in vede se po sredstvih, katera so mu v tacih slučajih v roke dana. Da pa ne zamolčimo, kar nam tolikanj „na jeziku tiči", moramo tudi o naših narodnih in nam neprijaznih uradnikih par opomb dostaviti. Če Brno rekli že, da smo zanemarjenje slovenskega jezika v uradu mi Slovenci kot stranke prouzročili, nam je na drugej strani tudi uradništvo naše nekoliko k „grehuu pomagalo; sicer so mi jedino trije slučaji.znani, v katerih je slovenski kmet pri sodniji zahteval obravnavanja v slovenskem jeziku, ali da bi ta in isti bil poprej vse odloke itd. na svojih listinah dobil v slovenskem jeziku pisane, se je pokazalo pa — nasprotno.
Koliko nepotrebnih potov in stroškov prouzroči ta ljubeznjiva „Cultursprache" pri slovenskih strankah, ni prostora tu „premleti", — upamo vender, da se v prihodnje našemu kmetu vsaj taka bremena odstrane, ker se mu razna druga odložiti ne dado
Da pa našemu jeziku pripomoremo do vrhunca veče „slave", zahtev ajmo odločno v prihodnje slovensko uradovanje, in naj nas ne skuša več tista nesrečna omahljivost, ki je pri marsikaterem narodnjaku sedaj raztezala svoje kremplje.
Potem bode tudi uradništvo naše (narodno in nenarodno), poprijelo se z večo ljubeznijo svojega posla — hočem reči: uradovanja v slovenskem jeziku. In tega zahtevati imamo pravico!
X = X.
I/. H«»v< 1. aprila. [Izv. dop.] (Semenj, nezgodi, ponarejeni denar, cestni rop i u umor.) Včeraj, dne 31. marca, bil je tukaj 1. letošnji šumenj, kateri je jako znamenit za naše Notranjce. Rovtar ima res prav, ko trdi, da boljših živinskih semnjev na Notranjskem ni kakor ravno tu.
Včerajšnji naš semenj bil je zares dobro obiskan. Kupcev za živino in drugo robo, bilo je zopet nepričakovano veliko, k čemur je se ve da ugodno vreme tudi precej pripomoglo. Živina, katera se je večinoma poprodala, imela je tudi tukaj vi soko ceno. Največ so jo pokupili Vipavci in Goričani. Tudi kramarji, semejarji in drugi so dovoljno tržili.
Na tem seranji zdirjal je nekemu prodajalcu vol, se v pred njim stoječega kujica Lovrenca Sirnica (62. letnega možaka, veleposestnika z Dolzih Poljan pri Vipavi) tako silo zaletel, da je v tem hipu vznak na kamenita tla padel. Nezavestnega pripeljali so njegovi znanci v gostilnico k „Petru". Ker se je slutila zaradi pretresa možgan smrtna nevarnost, poslali so nesrečnežu takoj po duhovnika in zdravnika. Oče Simič leži še vedno v polnej nezavesti. Po izjavi zdravnikovej utegue omenjeni le par dni še preživeti. Zdivjani vol pa je ušel svojemu gospodarju, a ne ve se še, kje da tiči.
Tudi neko gluho deklo iz Zajilaue (pri Vrhniki), ki je bila prišla na semenj, bila je od Živine tolikanj poškodovana, da je njeno življenje na vagi.
Ni bil pa še semenj končan, ko se je posrečilo Logaškim g. žandarjem prijeti nekega 23. letnega fantalina, kateri je nosil pri sebi ponarejene srebrne goldinarje (tolarčke. Je bil to li agent ali celo fabrikant novega denarja, poizvedeli bodemo kmalu, vsaj so lehkomišljenca omenjeni gospodje takoj na pravo mesto odpeljali.
V noči med 31. marcem in 1. aprilom napadel je nek brezbožnež z nožem dva semnjarja z imeni: Martin Šinkovec in France Petkovšek, oba doma iz Zaplane pri Vrhn'ki samo četrt ure od njijinega doma. Najprej zabol je Franceta Petkovšeka 29 letnega fanta, prerezal mu je namreč vrat na levej strani, da je čez pol ure umrl. Druzega Martina Šinkovca 45 letnega očeta šesterih otrok in mlinarja, oropal je najprej 15. gld. denarja, potem mu pa več ran za vratom in po plečih prizadejal, tako da sedaj nesrečnež v velikih bolečinah vzdihuje. Upa se vendar še, da bode počasi okreval.
Domače stvari.
— (Dnevni red mestnega odbora seji), katera bode v torek 8. dan aprila 1884. leta ob 6. uri popoludne v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Šolskega odseka poročilo : a) o re-muueraciji za začasno ojiravljanje laborantove službe na veliki realki;  b) o postavljanji peči za obrtno
učilnico v kletnih prostorih realkinega poslopja; c) o prezentovanji za Jurij Schmeidovo dijaško ustanovo. III. Finančnega odseka poročilo o zavoda za varovanje malih otrok prošnji za podporo. Potem tajna seja.
— (Čitalnica L j u b I j a n s k a ) priredila je preteklo soboto zopet društveno „Besedo", katere prva točka je bila po dru. Karolu Bleivveisu poslovenjena vesela igra „Ne kliči vraga!"   Kakor smo bili veseli, da je zopet jedenkrat nastopila bredno spretna igralka gospa Valenta-Brusova, nam vender ta igra ni izvabila posebnega zadovoljstva. Da si je gospa \ a 1 e nt a-B ru so v a izborno igrala, gospica Cilka Rod o-tova vrlo sodelovala, g. B e-Žek svojo ulogo tudi dobro zvršil,  vender igra ni mogla imeti povoljnega učinka,  ker je g. G. Pire svojo ulogo vseskozi  pretiraval,   ter nam iz glavne uloge napravil pravo karikaturo. Glasbeni del sporeda obnesel se je veliko boljše. Naj^ijajoejša točka bila je koncert Fantazija iz Gounodove opere „Faust," katero je g. Lud. Widemann na goslih mojsterski igral, potem Foersterjev   „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij", pri katerem smo zopet imeli priliko diviti se prelepej skladbi in ubranemu petju mešanega zbora. G. Razinger pel je Scuubertovo „Pri morji" in R Franzovo „Majnikovo" jako dobro, kakor je pri tem priljubljenem solistu običajno. Občinstvo  izražalo je svoje priznanje z živahnim odo-bravaujom pri  tej,  kakor pri  vseh družili točkah, izmej katerih nam je Ae zabeležiti Fr. Vilharjevo „V kolo" in Mendelssohn-Bartholdv evo „Jesensko1*. — Beseda trajala je nekoiiko predolgo, namreč čez 10. uro, čemur je bila uzrok zgoraj omenjena igra in  predolgi  presledek mej igro in glasbenim oddelkom.
— (Zopet kaj novega!) Vsi lastniki v Ljubljani izhajajočih listov dobili so vabilo, da morajo „takoj, najkasneje pa v 8 dneh objaviti svoje časnikarsko jiodvzetje kot pridobninskemu davku podvrženo obrt". No, to je vsaj sredstvo, s katerim se pride državnemu deficitu do živega! Škoda da gospoda ni že prej prišla do tega!
— (Petarda) počila je zopet včeraj zvečer ob 8. uri v Trstu na oglu ulice Via Coroneo in Via Torrente. Škode ni napravila.
— (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca marca 28-277 gld. 47 kr. dohodkov, 26 467 gld. 98 kr. pa izdatkov.
— (Okrajni zastop v Ormoži) izvolil je: gosp. dra. Ivana Geršaka, c. kr. notarja v Ormoži načelnikom, g. Martina Čuleka, žujiana v Središči načeluika namestnikom, gosp. Albina Šviu-gerja, žujinika pri sv. Miklavži, g. Maksa Robiča trgovca v Središči in g. Ivana Alta posestnika, odbornik;. Vsi izvoljeni so poznati odlični narodnjaki.
— („Nov odbor akad. društva „Tri-glav-au v G rad c i") voljeu za poletni tečaj aka-demičnega leta 1884., sestavljen je tako-le: predsednik: Ivan F on, stud. phil., podpredsednik: J o s. Georg. stud. jur. tajuik: Vlad. Ž i tek, stud. jur. blagajnik: S. Jurca, stud. jur. knjižničar: F r. Podgoršek, stud. jur. arhivar: M. Neuberger, stud. med. sovet: Jak Toplak stud jur. namestnika: Ad. Končar, stud. jur. Fr. Novak stud. (ur. —"
— (Vladikovina Tržaško-Koperska) šteje, kakor povzamemo šematizmu, sestavljenemu početkom tega leta, 323.191 duš iu 289 duhovnikov. Vsa vladikovina obsega 16 dekanij, mej temi so pa dekanij e, ki imajo samo po 8 do 9 tisoč duš, Osapska celo le 6637 duš. Pomanjkanje dušnih pastirjev v tej vladikovini je že čutno, kajti nad sedemdeset s jukieami izjiolnenih mest nam kaže, da manjka toliko delavcev v vinogradu Gospodovem, kar mora vsakdo obžalovati, kdor zna, kolike važnosti je naše duhovenstvo v obče, zlasti pa za tužno Istro.
— („Morilec llugon Šenk in njegova dva tovariša") se zove najnovejša knjižim, katero je založil in tiskal Janez Leon v Mariboru. Knjižica obsega 68 stranij in ima 20 podob, cena 30 kr. Ni dvojbe, da bode marsikdo posegel jio tem delci, ki v lahko umevnem jeziku opisuje obtožbo, obravnavo iu obsodbo grozodejske trojice in je gotovo zanimljivo berilo za vsacega, ki rad čita kriminalne slučaje.
— (V Opatij) odprl se je v 1. dan t. m. veliki „Hotel Quarnerott, katerega je sezidala južna železnica.
— (Natečaj.) Mestni magistrat Tržaški razpisal je mesto okrajnega zdravnika na Opčini. Plača
1200 gld. na leto in vozni pavšal 150 gld. Prošnje do 20 t. m.
— (Razpisana je služba) učitelja na jednoraznici na Robu.  Plača 450 gld. in stanovanje.
Prošnje do 15. maja na okr. šolski  svet Kočevski.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 4. aprila. Cesarjevih otvoril je ornitologični kongres z navdušenim nagovorom, v katerem je osobito naglašal, da je naravo-slovska veda tekočemu stoletju utisnila svoj pečat in da so naravoslovci v znamenji pristne, ter znanstveno osnovane prosvete v vseh strokah zmagonosno napredovali.
Dunaj 7. aprila. „Inemdenblatt" dokazuje, da je naredba dolenje-avstrijskega narnest-ništva o uvažanji pitane živine iz Požuna v avstrijskih zakonih proti živinskej kugi popolnem utemeljena.
Praga 7. aprila. Poročilo „Politike", in „Pokroka", da se odpošlje policijsk komisar in šestnajst mož v Liberco (Reichenberg) nado-mestovat tamošnje občinsko redarstvo, je popolnem neutemeljeno.
St. Peterburg" 6. aprila. Poročila, da se je zgotovilo rusko posojilo, so neistinita.
Razne vesti.
* (Umrl) je včeraj zjutraj v Lubeeku Ema-nuel Geibel, poznat« nemški pesnik.
* (Vožnja po železnici.) Najhitreje vozijo na Angleškem, kjer n. pr. 41 milj uolgo progo mej Londonom in Yorkom vlak v 3 urah 55 minutah preleti. Mei Londonom in Ivverpoolom je 43 avstrijskih milj. Vlak treba za vožnjo 4 Va ure- 640 kilometrov (86 mili) dolgo progo mej Londonom in Edinburgom predrdra vlak „leteči Škotee" v 9 urah. Francozi vozijo nekoliko previdneje, vender potrebujejo za 115 mdj dolgo jjrogo mej Parizom in Mar-teille-om le 14Vi ur\ 'z Pariza v Bordeaux (77 mili) pa samo 8 ur. Naipoeasneji so Španjci, dovolj jim je 5 milj v jednej uri. N»\jvečja hitrost parnega voza je: 120 kilometrov v jednej uri, to je jedno avstrijsko miljo v 4 minutah 50 sekundah. Naj-h trejši angleški konj pr"dirja avstrijsko miljo v 7 — 8 minutah.
Poslano.
Vsem onim gospodom, ki me jjstno ali pismeno za gozdne sadike vprašujejo, naznanim, da letos njih želji ne morem ustreči, ker so sadike še premlade. Prihodnje leto j)a jih bode kacih tri sto tisoč na razpolaganje, kar bodem  ob svojem času naznanil.
Na Colu nad Vipavo, dne 4 aprila 1884
Andrej Rovan,
blagajnik bralnega društva.
Darila za „Narodni Dom".
64 49
1 gld. 78 kr. 20 „
80 20
Prenesek . . . Ravnikar Franjo v Ljubljani .... Iz pusica v slovanski Čitalnici v Gradci Lavoslav Ahram v Kostanjevici   . .
Zastopnika banke „Slavije": Hiba Ferjan v Mariboru ..... 1 „
Josip Jam žic v Le-iah...... 2 „
Vkupe Iz pušic v gostilnah : pri Ančniku v Šiški pri Kankretu v Šiški pri Matijami v Šiški pri Marij atu na Rožniku .....
Vkupe  . . Odbor za veselico v Postojni   .   .   . . Peter Bajs, zastopnik  banke „Slavije"
v Dvoril...........
Vinc. Mršlik v Nachod......
Iz Zagreba: Amalija St ir6 ... 2 gld. — kr.
Ivanka Aiko   ... 1   „   — ,,
Marija Skerl   ... 1   „ —
Stjepan Kiu'ak    .   . 1   „   — „
Stjepan Starčie    .   . 1   „   — „
Vkupe .
Zastopnika banke „Slavije" : Kazimir    Jelušie v
Kast vn    .... 1   „   H8 „
Ivan Grahar v Stobnu        —   „  2fi „
11754 gld.
5 n 2 .
08 kr. n
67 ,
62 „ 13 ..
6 40
5
2
93 05
58
6  „ -
Vkupe V k upe
1
'.»1
11828 gld 90 kr.
Meteorologijo poročilo.
1	Ćae opazovanja	Stanje Barometra v umi,	Temperatura	Ve trovj	Neho	Mo-kiina v mm.
'S.   i ■ zjutraj g. , 2. pop. .  9. zvečer		7.'{1BI mm. 730 3ii mm. 732-45 wr.	4- G.'! 0 + 183aC + 11 1 C	si. svz. si. svz. si. jz.	jao. jas. "jas.	O'OO mm.
6. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73407 mm. 734*11 mm. 734 45 mm.	+ 8-6° C -J-15-5»C -r-12-0° C	brezv. brezv. orezv.	obl. obl. obl.	0-00 ram.
Srednja temjier -tura obeh dni j -f 12 0° in + 12'0°, oziroma za .'!■<>" in :5-J° nad nnrinalom.
Tržne cene v ljiihljaiil
dne 5. aprila t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rei, „ .   . .
Ječmen „ . .
Oves, l .  . .
Ajda, i .  . .
Proso, » .   . .
Koruza, „ .  . .
Leča „ .  . .
Grah „ .  . .
Fižol , .  . .
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Špeh frifien „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       p      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ ,
Koštrunovo     „ „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „        . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
i    mehka, -   „ .
gld.	kr.
7	96
5	69
4	87
3	9
5	53
	53
5	20
	—
9	—
10	—
a	68
i	5
—	84
—	58
_	72
—	85
_	2
—	8
—	62
—	64
—	70
—	40
—	50
—	18
2	23
2	5
7	20
4	50
dne 7. aprila t 1. (Izvirno tolegrafično poročili .>
Papirna reuta..........79 gld
Srebrna renta .... ....
Z.lata renta........ .   . 101
fi" „ marčna renta.........
Akciji  narodne bank-.-. .....
KriMJir.no akcijo ....        . .
London   . ..... .
S-ohro » " » ' •......
.Napol. . ........
C. kr. cekini.       .   .       ...       . .
Kom#ke marke ... 4°/0 državne srečko iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz I. 1964.        100 gld. 4"/u avBtr. zlata renta, davka prosta. .
„     papirna renta f>°/0.....
fS°/„ ptajorske zemljišč, odsez. oblig. . . Donava reg. srečke 5°/u . . 100 gld. Zcmlj. obč. avatr. 4'/«n/o z'Ht' zast. listi . Prior. oolig. Elizabetine zapad, železnice 1'n'ir, oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Undoltove srečke .... 10 „ Akrije anglo-avstr. banku . . 120 „ Tmuituway-drust. velj.  170 gld. a. v.
Poslano.
79	gld.	85 k:
80		95
101	•	40
95	J	40
847		_
320	M	
121		30
9	n n	
n		
!S9	n	30
123		75
171	n	25
101	t	70
122	t	—
91		95 ;
88		CO
104		50
114		_
121		50 ,
108		50
106	n	50
176	Ti	50
19		50
117	n	25
209		75 n
(.15-7)		
GLAVNO SKLADIŠTE
%    '      -uv« *****
>^ -» -——najčistije lužne
KI S ELI NE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
i kas tzkušan Mek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana i proti mehurnim kataru,
III NK H MATT0N1JA
Karlovi vari i Wiiin.
nor
Nil. vt liild in 'iniiaii.
kakor kaže podoba, treba ostro paziti.     GIESSHIJB' !
Dober podobar
dobi takoj trajno delo (226—2) v   inlzarljl   Ivana  K.ratz«krja  v PtuJL
Št. 4 1 78. (203-3)
Razglas.
Letos izstopijo iz mestnega zbora uaslednji gospodje mestni odborniki, in sicer:
Iz III. volilnega razreda: dr. Karol Bleiweis vitez | Fran Peterca,
Treteniaki, I Vaso Petričič in
Fran Qoršič, | Ignacij Stupica,
ki pa ae je odborniStvu že prej o-lpoveiial.
Iz II. volilnega razreda: ■ Iz I. volilnega razreda:
Fran Fortuna in Anton vitez O-ariboldL
Fran Doberlet, Alfred Ledenik in Fran Šuklje.
Razen teb sta se v I. razredu odbornistvu odpovedala :
dr. Josip Snppan in Joči p Luckmann.
Ostanejo pa v mestnem odboru de naslednji gospodje:
J Josip Kučar, dr. Alfons Mosche,
Ivan Murnik, Mihael Pakič, dr. Fran Papež, Fran Ravnikar, Josip Tomek, dr. Valentin Zamik in Fran Žužek.
Alojzij 3ayr, dr. Josip Drč, dr. Henrik Dolenec, Peter Grasselli, Ivan Ilorak, Ivan Hribar, Anton Klein, Fran Kollmann, Friderik Križnar,
Dopolnilne volitve se bodo vršile vsled sklepa mestnega odbora z dne 18. t. ni. naslednje dneve i 111. volilni razred voli 21. aprila 1.1.
od 8. do 12. ure dopoludne. Če bo potrebna ožja volitev, vršila se bo isti dan popoludne od 3. do 6. ure.
f I. volilni razred voli QZt. aprila 1.1.
od 8. do 12. ure.
I. volilni razred voli 24. aprila t. 1.
od 8. do 12. ure dopoludne.
Razpisi volitve in glasovni listki dostavili se bodo gospodom volilcem v pravem času.
To se naznanja s pristavkom, da smejo izsto-pivši mestni odborniki zopet voljeni biti »n da je ugovore zoper dovršene volitve predložiti najpozneje 8 dni j)0 dokončani volitvi mestnemu odboru.
Mestni magistrat v Ljiljani,
v 20. dan marca 1884.
Za župana: Perona.
Izumil!!!
P
posado sa las©*
O katerej se po tm«'| pravici trditi sme, da iloNtu)« N»oj«'inu uameiiu. Po tej potnadi v kratkem čaBii zrastejo gosti lasje in brada, terje tudi dober pripomoček proti i/.padaiiju las. Izu-milflrf juiiK-i za golov >>|»cli.
0<»mi 1<>ikv'1cii Z£ ji'l<I-
Fristna ae dobiva proti predponiljat\i zneska pri i/.umitulji  samem,   «lru.  |>I-  IScimIciiu, Prag, Salmgasse 7. (56—23)
0 mmtrudljivib študijali su je <lru. pl. Reu* fleii-u posreeilo napraviti
i s41
as p g
O©,
s: t
'c c o -r
*~ o — '
V V aT. ■ b E     P" ^ B F-
Brco *d ■a a.
o
• 7T
C.
-
K* g* M c I f
4 4 4 4 4
A
i 4
<Hh A A A A A A A A A A A A A A A. A A A A A A dk A A
Pivovarna v Senožečah
ima v zalogi
letošnjega izdelka v NOdckili in boteliinU. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele slav. občinstvu postreči z zdravo pijačo. Postrežba je natančna in ceno.
Senožeče, pošta, Pcstojina. (184—8)
► ► ► ►
►
>
v, r:-: ■* •
7&---
H. HAUPTMANN,
[ v  semeniskem   j>o^lopji   v Ljixl>ljaiii,
priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznane
oljnate barve, firneže in lake
in prevzame
vsa pleskarska dela pri novih stavbah
po najnižjih cenah. (202—3)
^ ^-----' ■
xh-.'A
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina m tisk ,,Narodne Tiskarne"