GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ul. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030 Naročnina: Celoletna din— polletna din 50.— četrtletna din 25.—
Štev. 15 — Leto II.
Murska Sobote, 13. aprila 1950
Cena 2 din
Velika večina kmetov v murskosoboškem okraju se zaveda važnosti in pomena pomladanske setve. Setev je v polnem teku in kmetje se trudijo, da bodo posejali vsak košček zemlje.
Važnosti setve pa se v dovoljni meri ne zavedajo ravno tisti, ki nosijo odgovornost za izpolnitev setvenega plana. Ljudski odbori, ki so v prvi vrsti odgovorni za izpolnitev setvenega plana, se vsi te svoje naloge in odgovornosti ne zavedajo. Ne samo, da plan pomladanske setve niso pravilno razbili, tudi sedaj, ko je setev že v teku, isto ne spremljajo. Nimajo nobene prave evidence o poteku setvenih del na ogroženih površinah, nimajo evidence o potrebi po semenih itd. Nobene točne evidence o poteku pomladanske setve nimajo KLO M. Črnci, Adrijanci, Bodonci in Črnelavci, ki še do 10. aprila tudi niso dostavili nobenega poročila o poteku setve poverjeništvu za kmetijstvo.
Pred našimi množičnimi organizacijami, posebno pred frontnimi, je bila postavljena velika naloga v zvezi s pomladansko setvijo. Ravno s pomočjo frontne organizacije bi krajevni odbori najlaže in najhitreje odpravili večino težav, ki ogrožajo pomladansko setev. Važna naloga Fronte je, da mobilizira delovne ljudi pri ugotavljanju in opravljanju »ogroženega« sektorja. Po podatkih s katerimi razpolagajo KLO, je precej ogrožene površine v KLO Moravci, Šalovci, Gradišču, Kupšincih, Sebeborcih in Nemčavcih. Vprašanje je sedaj, kaj so storile frontne organizacije, da bi vse te naloge reševale. Do sedaj so ponekod že pravilno pristopili k reševanju te naloge, kakor pr. v Kupšincih.
Splošne kmetijske zadruge niso pokazale do sedaj pri pomladanski setvi tiste aktivnosti kot bi morale. Če pogledamo, da je v nekaterih vaseh pereče vprašanje semena, in to predvsem krompirja in če na drugi strani pogledamo, kaj so naredile tu kmetijske zadruge, lahko ugotovimo, da skoraj ničesar. V večini primerov se ne zavedajo, da je njihova dolžnost, da organizirajo preskrbo s semeni in zamenjavo semen. Kmetijske zadruge tudi zelo malo nudijo pomoči svojim ekonomijam.
Vse to nam dokazuje, da vkljub temu, da setev  v murskosoboškem okraju sorazmerno dobro napreduje, vendar se vsi odgovorni za isto ne zanimajo v dovoljni meri niti ne nudijo potrebne pomoči.
Nujno je, da se sedaj, dokler je še čas, popravi, kar je bilo zamujenega. Krajevni odbori bodo lahko samo S pomočjo frontnih in ostalih množič-
nih organizacij, kakor tudi splošnih kmetijskih zadrug svojo nalogo v zvezi s pomladansko setvijo pravilno izvršili.
V nedeljo, dne 16. aprila, bo dan množičnega pregleda opravljene setve. Ta dan bo potrebno tudi ugotoviti, kje so vzroki, da ni ta ali ona zemlja obdelana in je takoj ukreniti vse potrebno, da se bo vsa površina
zasejala. Ta naloga pa bo samo takrat pravilno in z uspehom izvršena, če se bodo krajevni odbori v celoti zavedali važnosti naloge in če bodo imeli pri svojem delu podporo s strani množičnih organizacij.
Zavedati se moramo, da je od setve odvisna žetev in od tega odkup. Če bo 
setev uspešno izvršena, bo tudi odkup lahko izvršen.
Priprave na saditev krompirja
Včasih diskutiramo o napakah dela Okrajnega odbora Fronte in iščemo pomanjkljivosti oziroma vzroke pomanjkljivosti dela Fronte na vasi in neštetokrat obdolžimo krivde nekrivega človeka, ki slučajno odgovarja za dotični sektor Včasih so naše ugotovitve tudi pravilne. Za največ krajev in največ primerov nedela VOOF drži ugotovitev: »Kakšen je odbor, takšno je članstvo«.
Primer takšnega VOOF je Cankova. Ne moremo trditi, da je ves odbor za nič, lahko pa trdimo,  da tukaj frontna organizacija ne dela zato, ker se njen sekretar zadnje čase začenja posvečati špekulaciji. Ne moremo to trditi za ves čas nazaj, lahko pa dokažemo za zadnje mesece. Ker je kmet, ima jasno tudi obveze do države. Tako je imel zamarkiranega prašiča, ki je bil v kratkem namenjen oddaji. Sekretar VOOF Cankova, tovariš Kerec Rudi pa je imel drugačne namene. Videl je, da ima KLO s plani in sličnimi gospodarskimi nalogami veliko opravka in je dobro premislil, da bo lahko  »okrog prinesel« predsednika KLO. Tako je tudi
storil. Prišel je in prosil za potno dovoljenje za prevoz svinje in pri tem ni pozabil, zatajiti svojih obveznosti. Predsednik KLO mu je verjel, kajti sekretar Fronte je Rudi in kot tak mora imeti toliko poštenosti, da ne bo delal proti Fronti, proti ljudstvu, ki mu je zaupalo.
Tako je Kerec dobil dovoljenje za prevoz in s prevozom tudi pohitel. Odpeljal je prašiča kar na odkupno podjetje in ga tako zamarkiranega prodal po prostih cenah in se pohvalil doma, da je dobil zanj čez 24.000 din. Člani Fronte in ostali volivci so se razburili in povedali to predsedniku KLO. Ta je po svojih aktih poiskal in ugotovil napako. Pravi, da nikdar ne bo verjel takšne vrste sekretarjem in je takoj telefoniral tov. Vukanu na odkupno podjetje. Stvar traja že precej dolgo, toda rešitve ni bilo doslej še nobene. Predsednik KLO Cankova je mnenja, da tov. Vukan ni ukrenil po tem vprašanju ničesar in si verjetno niti zabeležil ni slučaja, kajti v tem slučaju bi »vrlega« sekretarja vsekakor morali kaznovati.	O. P.
Po vseh vaseh murskosoboškega in drugih  okrajev so začeli meriti posestva kajti le tako lahko ugotove, kdo ima več, kdo pa mani Zemlje, kot jo izkazuje pomanjkljiva evidenca. Ponekod so zabeležili že lepe uspehe, drugod pa morajo komisije premagovati velike težave. Tako na primer v Rogaševcih. Člani krajevnega ljudskega odbora so na svoji seji govorili o važnosti merjenja in ugotovili, da jim bo to mnogo koristilo pri nadaljnjem delu. Pojavilo se je pa vprašanje: ali bo treba meriti tudi
posestva odbornikov? Menili so, da so njihova posestva točno izmerjena, vendar so kljub temu sklenili, da bodo svoja posestva ponovno podvrgli merjenju. V nasprotnem primeru bi kdo utegnil trditi, da odborniki izrabljajo ljudsko* oblast za svoje osebne koristi.
Izkazalo se je, da to delno drži Ko je komisija stopila na zemljišče odbornika Šinka, jo je ta skušal napoditi, češ da nima kaj meriti, ker je baje njegova zemlja točno prijavljena. S tem ni prekršil le sklepa, ki ga je o merjenju na posestvih odbornikov sprejel skupno z vsemi ostalimi člani krajevnega ljudskega odbora, temveč je jasno pokazal, da pri njem nekaj ni v redu. Zato so vaščani upravičeno pribili, da ne bodo nikomur dopustili, da ki izkoriščal položaj, ki so mu ga na volitvah zaupali.
V Murskih Črncih sodelujejo pri gradnji zadružnega doma skoraj vsa vaščani
V Murskih Črncih so zagrabili za delo pri gradnji zadružnega doma že v prvih dneh po odjugi Sklenili so, da bodo dom hitro dogradili, saj jim je nujno potreben za poživitev kulturnega udejstvovanja. Zadružni dom pa bo tudi središče dela množičnih organizacij. Te bodo namreč imele v njem svoje stalne prostore za sestanke in zborovanja.
Na vse to je pomislila ogromna večina vaščanov. Zato je delo hitro napredovalo. Doseženi so bili že lepi uspehi. Le nekaj ne gre graditeljem v račun. V svoji sreda imajo namreč samo 2 nergača, ki h gradnji doma nič ne prispevata. Izgovarjata se, da ne delata zato, ker pri zadnji delitvi blaga nista ničesar
dobila. Dejansko je med graditelji doma vrsta bolj potrebnih vaščanov od njiju, ki pa ne nergajo in ne Štedijo naporov, a hkrati tudi ne dopuste, da bi 2 nezadovoljneža razbila enotnost ogromne večine prebivalcev vasi.
V vinogradu KOZ Kramarovci so to pomlad največ naredile žene
Mladina je planirala v svojih letnih planih tudi odhod mladine na delovne akcije. Marsikateri aktiv je plan izpolnil; so pa tudi takšni, ki so samo obljubili, pa niso šli.
 Mladinski aktivi, ki so svojo obveznost izpolnili, so ponosni, mladinci pa, ki so odšli, so pred odhodom ponosno pripovedovali spomine na lanske zmage na delovnih akcijah. Tako je pripovedoval tudi brigadir-član aktiva Lončarevci:
Letos smo planirali v našem aktivu delo prav tako, kot smo včasih planirali delo v Novem Beogradu, v prekmurski mladinski delovni brigadi, ki je ponos osema okraju. Pomlad prinaša novo življenje in po zimskem počitku smo se odločili, da zopet krenemo z brigado na delo Tokrat gremo radostneje in z jasno predstavo o delu in ne kot prvič, ko smo šli skoraj z bojaznijo, čeprav z veliko željo in prepričanjem, da je prav, sa kar smo se odločili.
Negotovost sem čutil, ko sem pred odhodom slišal vznemirjajoče vesti od sosedov in od domačih: nevarno je v brigadi, lačni so, ni udobnosti, ni čistoče in še marsikaj. Prihod v brigado mi bo ostal v spominu vedno, kajti mnogo novega mi je prinesel. Med potjo sem videl lepote in posebnosti krajev, o katerih nikdar dotlej nisem slišal.
Moje življenje je dobilo novo pot. Brigadno kolo, tihi večeri o taboriščih, hitro preoblikovanje kraja na gradiliščih, vse je bilo novo, celo vsak dan je prinesel nove oblike, ki so se jutri zopet spremenile. Močni smo se zdeli sami sebi, kajti to, kar smo gradili, je ostalo za nami kot spomenik velikih delovnih zmag neutrudne udarne mladine.
Vsega nisem takoj razumel, toda že nekaj dni po prihodu sem pričel razmišljati o našem delu in sklenil sem, da moram doseči nekaj več, kot smo dosegali doslej. Vsi moramo zagrabiti ostreje za delo in brigada mora postati udarna Sklep sem sklenil tudi izvesti. Nestrpno sem pričakoval zbora brigade, da bi povedal vsem, kaj imam v mislih in o načrtu.
Hladno je bilo. Sonce je začelo komaj vzhajati. Brigadno zastava je zaplapolala. V vsem sem videl nekaj vzpodbujajočega. Brigada je sprejela plan. Vzkliknil sem kot poziv vsem: »Jaz ga prekoračim za petdeset odstotkov!« Preko kraja je zagrmelo: »Hura!« in kmalu po tem sem se že zaganjal s samokolnico, polno zemlje. Delo je tokrat mnogo hitreje potekalo.
9 m presegel normo za 40 odstotkov. Še dve uri sem imel časa.
Ko je bil zbor, sem stal med brigadirji ves utrujen, pa vseeno vedro rdeč in nasmejan. Poklical sem vse mladince na tekmovanje. Zagrabili smo za delo z geslom:	»Brigada bo šestkrat udarna.«
Kmalu se je geslo tudi uresničilo. Brigada je postala, šestkrat udarna, jaz pa dvakrat. Pa še več smo dosegli. Brigada je bila odlikovana z Ordenom II. stopnje.
Rad se spominjam teh zmag. To je nekaj velikega, kar doma nikdar ne bi doživel. T udi ostali iz našega aktiva so, bili 
v brigadah. Sicer ne vsi, toda vsak se jo rad spominjal doživetij na delovni akciji. Oni pa, ki niso bili, so nas z zanimanjem in skoraj z zavistjo poslušali, kajti nič podobnega niso vedeli povedati. Letos pa smo se zopet odločiti na pot. Malo nas je v aktivu, komaj 7 članov, pa smo vseeno šli štirje mladinci. Drugod pa so ob ljubili tudi, da bodo šli vsi, pa niso. Mi bomo lahko ponosni na ovoje delo in na mladinski aktiv, njih pa bo sram vred vsemi, najbolj pa pred našimi. I. G.
Mladina ljutomerskega okraja se pripravlja na prvomajsko proslavo
Že sredi meseca marca je OK LMS izdelal plan, kako bi se naj mladina okraja Ljutomer pripravila v tem meseca na prvomajsko proslavo. Takoj za tem so se vršile po osnovnih organizacijah LMS posvetovanja z mladino, kjer se je mladini v glavnem objasnilo pomen in bistvo letošnje proslave 1. maja.
Mladina, kakor tudi vso ostalo delovno ljudstvo bo v tem letu praznovalo dva dni proslavo 1. maj. V ta namen je nastala po terenu široka razgibanost mladine. Osnovne organizacije tekmujejo v čast 1. maja s pripravami za kulturni program, katerega hočejo uprizoriti za 1. maj v Ljutomeru. Tako se mladina iz aktivov LMS Kuršinci, Bodislavci in Mala Nedelja pripravlja s programom »Vida Grantova«. Naučili se bodo tudi nekaj pesmi. Tudi mladinska dramatska skupina iz Globoke se pripravlja za okrajno proslavo prvega maja. Mladina v aktivu Kokoriči pa se pripravlja na folklorni nastop in na kratki skeč »Ciganska ženitev«. Telovadno društvo Cvena se živo pripravlja na fizkulturno akademijo, ki se bo vršila 2. maja v čast delavskega praznika. Tudi ljutomerske fizkulturno sekcije se zelo dobro pripravljajo za akademijo. Nastopiti želijo 1. maja. V Ivanjkovcih se za okrajno proslavo 1. maja pripravlja tudi klub Ljudske tehnike, ki je dosegel v zadnjem dvomesečju zadovoljive uspehe. Tudi mladina iz gimnazije hoče za 1. maj sodelovati s svojim programom. Učijo se pesmi, recitacije, folklorne točke in enodejanke. Na okrajni proslavi bodo nastopale tudi folklorne skupine iz aktiva LMS Grabe, Bučečovci, ŠUG Križevci in Cven. Iz Že-
leznih dveri in Presike pa bosta na prvomajskem prazniku nastopala mladinska tamburaško, zbora z izbranim sporedom. Na kulturni spored za 1. maj se še pripravljajo sledeče igralske skupine: mladina iz VINOZ-e Kerenčič, Vinski vrhovi, Podgorje, Razkrižje, Križevci, Stara Nova vas itd.
Na okrajni delavski praznik bodo prišli zadružniki z okrašenimi vozovi, mladina pa bo tudi prišla z jahalnimi konji. Tudi vse sindikalne organizacije v okraju se pripravljajo za svoj delavski praznik; predvsem za povorko, ki bo v Ljutomeru l. maja dopoldne, kjer bodo posamezni delovni kolektivi na vozeh ter kamionih prikazali svoje delo in dosežene uspehe v prvih štirih mesecih tega leta
Mladinske organizacije po terenu so že sprejele svoje obveznosti in sicer posamezni aktivi so se obvezali za pletenje vencev, s katerimi se bo v Ljutomeru izvedla dekoracija vseh prostorov, kjer se bodo vršile proslave. OK LMS je dal tokrat osnovnim mladinskim organizacijam vso iniciativo v roke mladini, ki je zamisel OK sprejela z velikim navdušenjem ter zadovoljstvom. Za najboljše igralske, folklorne, tamburaške in fizkulturno skupine pa bo OK LMS pripravit primerna darila, ki bodo podeljena na zaključku prvomajskega praznika. Med mladino je tudi živo zanimanje za plezanje na majniška drevesa, česar tudi tokrat na proslavi ne bo manjkalo. Dobro pa je tudi sodelovanje okrajnih forumov, kakor to OTO. OSS in ostalih. Pri prvomajskem prazniku bodo sodelovali tudi gasilci in pa predvojaška vzgoja
M. I.
V marcu so v soboškem okraju
zabeležili 97 odstotni šolski obisk
Eden izmed najvažnejših pogojev uspeha v naših šolah je obisk pouka. Naš okraj je dosegel v tem šolskem letu visoki povprečni odstotek obiska. Meseca marca je bil povprečni obisk 97%, kar pomeni, da se naši delovni ljudje na vasi zavedajo, da je treba otroke pošiljati redno v šolo. Pomoč in sodelovanje ljudstva s šolo je vsekakor glavni pogoj uspeha. Tega se v nekaterih vaseh okraja ljudje prav dobro zavedajo. Odličen obisk so dosegli na Ivancih, v Lipovcih, Tešanovcih, Vučji Gomili, v Ženavljah in Trdkovi. Tukaj se dviga odstotek obiska na 99. Prav tako odličen obisk so dosegle šole v Brezovcih, Sebeborcih, Melincih, v Prosenjakovcih, na Hodošu in v Šalovcih, pa tudi v Pečarovcih in Moščancih. Ostale vasi so dosegle dober uspeh v obisku. Pomeni, da v teh vaseh ljudje tesno sodelujejo z učitelji, pomena, da se sami učitelji skrbno in vestno pripravljajo na pouk, da predavajo živo in zanimivo. Torej to so pomembni pogoji obiska, pa toda uspeha v šoli. Seveda so ponekod večje  težave. Na mnogih šolah manjkajo učne moči in učitelji morajo poučevati ves dam, na nekih šolah so postala šolski prostori pretesni; kot je primer v Rogaševcih, na Pertoči ter v Melincih; razen tega učiteljstvo na mnogih šolah dela zelo aktivno na kulturnoprosvetnem polju in ga to delo nekoliko ovira pri delu v šoli. Toda v nekaterih vaseh ne kažejo starši otrok dovolj zanimanja za šolski obisk in pošiljajo otroke neredno v šolo. Zlasti slab obisk je v Kuzmi, Slavečih, pa tudi v Gornji Lendavi. V Kuzmi je n. pr. meseca marca bil povprečni obisk 86%,
a pred tem še slabši. Dosegli so le 84%. Pomeni, da tamkaj nekaj ni v redu in bi se množične organizacije in starši ter organi ljudske oblasti KLO morali pozanimati za vzrok slabega obiska šole, ker z neprihajanjem v šolo motijo pouk. Potem se zgodi da starši, ki neredno pošiljajo otroke v šolo, na koncu leta vprašajo: »Kako to, da je naš tako slab učenec?«
Takim staršem je treba enostavno odgovoriti: »Vi ste krivil«. Tudi v ostalih vaseh okraja pomagajo otroci svojim staršem pri delu, toda kljub temu ne zamujajo šole in redno hodijo v šolo. Priznati je treba, da n. pr. šole na Goričkem težje dosežejo visok odstotek obiska, toda s tem ni rečeno, da ne bi mogle doseči še večjega odstotka, če bi se starši bolj zanimali za obisk svojih otrok. Slaveči niso tako raztepeni, da bi moral biti slab obisk v šoli. Končno pa tudi Vidonci, Fokovci, Kančevci in še nekatere vasi na Goričkem imajo prav tako kot Kuzma daleč od šole in kljub temu so dosegli v teh vaseh visok odstotek obiska.
Konec leta bo pokazal, koliko so starši upoštevali ta navodila in tedaj bomo navedli tudi dosežene uspehe v šolah, zlasti na šolah, kjer je slab obisk, da bodo starši uvideli, kje je napaka in se bodo živahneje zanimali za obisk.
-Nj
Industrija in rudarstvo LR Makedonije sta v prvem tromesečju znižala polno lastno ceno za 3,705.000 dinarjev
Poleg uspehov v izpolnjevanju tromesečnega plana so industrijska podjetja in rudniki v Makedoniji dosegli dobre uspehe tudi v znižanju polne lastne cene. V nepopolnih treh mesecih so prihranili 3,705.000 dinarjev.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 14. aprila 1950
Ljutomerski prosvetni delavci
so se sestali
V mesecu marcu se je vršil množični sestanek podružnice Ljutomer SPD v Ljutomeru. Ob navzočnosti vseh članov podružnice so prečitali poročila o delu vseh sektorjev. Na področju podružnice je delalo 9 izobraževalnih tečajev, ki so vsi zaključeni. Ob zaključku tečajev je dobilo osnovno izobrazbo 219 oseb. Na teh tečajih je poučevalo 27 naših članov, ki so usmerili svoje delo k socialistični preobrazbi vasi.
Po političnem referatu, ki ga je podal sekretar OLO tov. Verdeu, je sledilo strokovno predavanja tovariša Jamšek Svojmira »O družinski vzgoji«. Predavatelj je opisal razvoj obitelji in njene vzgojne pri jemo v poedinih fazah družbenega razvoja.  Iz predavanja smo povzeli, da je naša obitelj po večini že vedno zaprta vase, konservativna, ki vceplja svoje slabosti mlademu rodu« Zato je naloga ljudske države, da nadomesti vzgojne pomanjkljivosti s pravilno vzgojo v svojih vzgojnih ustanovah. Zaradi uspešne NOB so nastale pri nas velike družbene izpremembe. S tem, da smo porušili temelje kapitalistične ureditve, smo spoznali, da je to, kar je bilo dobro v kapitalistični družbi, po večini danes gnilo in nerabno in se mora danes odstraniti ali pa prežeti z novo, socialistično stvarnostjo, se njej približati, se preusmeriti za nove potrebe, ki jih prinaša čas.
Nova družba zahteva, da vzgajamo našo mladino za skupnost, za socializem. Na tem vzgojnem področju je naša obitelj skoraj brez moči, zato prehaja vzgoja mladine v roke državnih ustanov, katerim pripisuje družba ves vzgojni pomen in jim prepušča večino vzgojnih nalog.
Nekatere sindikalne skupine so že izvršile v čast volitev konsultacije na osnovi članka E. Kardelja »O ljudski demokraciji v Jugoslaviji«. Razen tega so naši člani sprejeli obširne naloge v počastitev volitev in so jih v celoti izvršil. Obvezali so se, da bodo tudi v bodoče vložili vse sile v šoli, v ljudskoprosvetnem delu na vasi in v svoji lastni izgradnji. Obsodili so sklep sekretariata SSF, da se prekinejo stiki z voditeljem naših sindikatov tov. Gjuro Salajem in s ZSJ.
Na Zborovanju je zaključeno, naj se vsi problemi, nakazani v resoluciji III. plenarnega zasedanja CK KPJ, rešujejo na terenu tako, da pri tem sodeluje vse učiteljstvo in s tem uresničujejo zahteve današnje socialistične stvarnosti.
Predlogi za nove učne načrte, za uvedbo 8-letnega šolanja so bili predmet živahnih in plodnih diskusij v vseh učiteljskih kolektivih naše podružnice. Zaključeno je tudi, da se šolski prostori uporabljajo po možnosti izključno v šolske namene. Na koncu zborovanja so člani soglasno sprejeli resolucije, ki so jih poslali IO OF v Ljubljano in RO SPD v Ljubljano.	J. S.
Tajnik KLO v Prosečki vasi
ne bo več špekuliral
Tov. Žekš Štefan, tajnik KLO v Prosečki vasi, je črpal fond zagotovljene preskrbe, čeprav živi z očetom v skupnem gospodarstvu na 16,67 ha posestva. On in hčerka sta dobivala industrijske točke. Istotako bratova družina, čeprav ta ni bil zaposlen in poseduje nekaj zemlje. Da bi lažje preslepil ljudsko oblast, ni vpisal vse zemlje, ki jo poseduje brat, ampak je del iste.
Pri pregledu finančnega poslovanja tega KLO so ugotovljene sledeče nerednosti: dohodek od krajevnih zemljišč se ni odvajal, pač pa je istega hranil tajnik v svoji blagajni. O teh dohodkih ni vodena nobena knjiga, niti nimajo točnega pregleda, kje je denar ali za kaj je bil uporabljen. Iz proračuna pa je kljub temu dosledno črpal finančna sredstva. Tako se lahko zgodi, če ima tajnik KLO neomejeno oblast, da lahko dviga in raz. polaga z denarjem po svoji volji.
V Prosečki vasi je zadnje čase zavla-
dalo nezadovoljstvo med ljudstvom, ker je tajnik pobiral od kmetovalcev denar za davek, ki ga ni sproti odvajal, ampak dalj časa hranil pri sebi. Pri tem so bile storjene velike pomote, ker ni točno knjižil, kdo je poravnal dolg. Tak primer je bil s tov. F. Antonom, ki je imel predplačilo.
Navedena dejstva so povzročila med vaščani veliko nezadovoljstvo. Ljudje, ki bi morali voditi o tem računa, tega niso storili, ker ljudski inšpektorji niso spremljali delo KLO in ker poslovanje KLO niso nadzirali vsi odborniki oziroma niso sodelovali pri delu. Zato je bilo delo tajnika brez vsake kontrole. To je privedlo do tega, da je omenjeni delal po svoji »uvidevnosti« ne glede na predpise in dejanske potrebe ljudstva. Odbor mora biti bolj delaven in buden. Prav tako ljudska inšpekcija. Potem se podobne pomanjkljivosti ne bodo več ponovile.
Ali za bolnike res ni prostora
v avtobusu ?
Brezvestno delo je v navadi marsikje. Tako se dogaja, da se ljudje največ pritožujejo nad sprevodniki v avtobusih. Včasih upravičeno, a mnogokrat tudi neupravičeno. Na takšen upravičen primer sem slučajno naleteli v Sodišincih. Tam so mi povedali primer Jug Jožefe iz Gederovec. Ker v Soboti nimajo zdravniki niti v bolnišnici možnosti zdraviti jo, mora vsak teden v Maribor. Bolezen je zanjo nevarna, toda za potnike ni nevarna. To dokaže tudi s potrdilom zdravnika.
Tega sprevodnik avtobusa M. Sobota—Maribor ne upošteva, kar jo zelo grobo od njega. Od te bolnice, ki ji je hoja in vožnja s kolesom naporna, zahteva, da pride vedno, kadar namerava v Maribor, zvečer prej njemu potovanje javit. Vsak ve, da od Gederovec do Petanjec ni mala pot Še za zdravega, posebno pa takrat, ko je opravljena po nepotrebnem in po kaprici človeka, ki do svojega bližnjega noče imeti razumevanja.
IK
 Naši bralci pišejo
HOTELI SMO BITI MED PRVIMI
Tudi v času volitev nismo v Apačah zaostajali za drugimi. Predvolivna razgibanost se je pokazala že na predvolivnih sestankih. Priprav za volitve so se udeležile vse množične organizacije. Apačani so hoteli doseči to, da bodo prvi v krasitvi, v pripravah in zaključku volitev, kar jim je tudi uspelo. Pestrost baklade na predvečer volitev so povečale svetlobne rakete tukajšnjega KNOJ« ki se je pridružil našemu slavju. Naše vzklikanje na čast volitev tov. Titu in Partiji se je daleč razlegalo. Glas trombe v prvih jutranjih urah je prebujal Apačane, ki so se že nekaj dni prerekala o tem in si napovedali tekmovanje, kdo bo prej volil. Vsi, razen osmih volivcev, so oddali glasove za Fronto.
IZ BELTINEC
Beltinci so bili nekdaj gospodarsko središče Prekmurja in nekaj od tega jim je ostalo še zdaj. Imajo vse možnosti za razvoj socialističnega kmetijstva. Tu je že dobro državno posestvo, ki ima dokaj dobre delavce. Znana sta traktorist Ivan in strojnik Štefan. Lepo se razvijajo krajevne delavnice, kot so krojaška, čevljarska, mizarska. Pomanjkljivo je le to, da so delavci v teh delavnicah prepuščeni vse preveč sami sebi in tako brez evidence in pomoči ne morejo pravilno razvijati svojih sposobnosti. Tudi s poslovalnico KZ ni tako kot bi moralo biti. Ugotoviti je potrebno, da se krajevni odbor vse premalo zanima za to, kaj se v njegovem delokrogu dogaja in kako napreduje delo.
Volitve v Beltincih niso potekle tako praznično kot v drugih krajih. Gasilci so šli skupno na volišče, toda krojaški mojster, ki je tudi član gasilske čete, se je verjetno svoje druščine sramoval in je šel na volišče naskrivaj, kot da bi imel slabo vest. Pošteni volivci godrnjajo, da ni prav, da tisti, ki si zidajo v novi državi hiše in torej občutijo dobroto oblasti, niso šli na volišče.
Tudi sindikalna organizacija je številčno zelo močna, toda v delu ni takšna, pač pa samo v besedah. Posebno tisti, ki jih srečavamo na kolesih po beltinskih cestah ali pa pri filozofiranju v gostilni o tem, kako je potrebna kanalizacija in slično, bi lahko svoje ugotovitve budi z delom podkrepili, in sicer na gradnji zadružnega doma, kar pa jim ne diši. Vse bolj se jim dopade drobiti in obračati smisel besed,
 ki jih izreče kdor koli, da bi s tem pokazali svojo malomeščansko modrost.
Pričakovati bi bilo, da bo VOOF nekaj storil in razgibali množične organizacije, kot da bo tudi odbor za gradnjo zadružnega doma pristopil k delu na zadružnem domu.	Bic.
POKAZAL JE, KDO JE
V Dolencih so bili najhitreje gasilci. Pa tudi ostale množične organizacije so rano prihitele na volišča. Samo stari predsednik KLO tov. Tibola Koloman se volitev ni udeležil. Verjetno je hotel s tem pokazati, da ga jezi, da ga ljudstvo ni sprejelo v svoj odbor. Da ljudstvu ni delal nobene koristi, ko je bil predsednik KLO, nam pove že to, da je imel sam zatajene površine, kar predstavnik ljudske oblasti nikakor ne bi smel imeti.
60% vseh tajnikov KLO v Mariborski oblasti je dovršilo 5-tedenski tečaj za tajnike v Slatini Radenci
V času od l. novembra 1949 pa do 7. aprila 1950 so se zvrstili v Slatini Radencih 4 pettedenski tečaji za tajnike krajevnih ljudskih odborov Zadnji tak tečaj je bil zaključen dne 7 aprila. Skozi te tečaje, ki jih je organiziral 
oblastni ljudski odbor Mariborske oblasti, je šlo v tem času 60 odstotkov vseh tajnikov Mariborske oblasti. V vseh štirih tečajih je bilo 220 tajnikov Najboljše je bil zastopan okraj Radgona, politično in strokovno so bili na prvem mestu tajniki iz okraja Slovenj Gradec, najmanj zanimanja pa je pokazal okraj Murska Sobota, ki je poslal v vse štiri tečaje procentualno najmanj tajnikov
Te dni Je bil v Beogradu John Rogge, podpredsednik progresivne stranke v ZDA in podpredsednik komiteja pristašev miru v ZDA, slovesno promoviran za častnega doktorja pravnih ved beogarjske univerze.
Znanstveno in javno delo Johna Rogge je opisal univ. prof. dr. Jovan Djordjević. V svojem odgovoru je John Rogge najprej poudaril svoje zadovoljstvo, da je promoviran za častnega doktorja pravnih ved beograjske univerze, nato obsodil težnje, da bi dogmatizem zavladal na svetu in izjavil med drugim:
Niti v Moskvi niti v Washingtonu ne smejo ljudje graditi nove Meke ali novega Rima. Tako ZDA kakor tudi Sovjetska zveza morajo priznati, da je pogostokrat več različnih rešitev za isti problem. Sleherna država bo našla lastno rešitev- za svoje probleme, ki bo v skladu z njeno lastno zgodovino in kulturo. Če hoče Jugoslavija graditi socializem na svoj lastni način, se Sovjetska zveza ne sme v to vmešavati. Sleherni narod ima pravico reševali svoje notranje probleme na svoj lastni način, brez vmešavanja katere koli državo ali skupine držav. Grožnje, pritiski ali neenakopravno ravnanje večjega naroda z manjšim narodom so potencialna nevarnost za mir, bodisi da to delajo ZDA ali Sovjetska zveza. Edina trdna podlaga za močan in trajen mir med narodi ie popolno upoštevanje določb čl. 1 Ustanovne listine Združenih narodov, ki pravi, da je smer Združenih narodov »razvijati prijateljske odnose med narodi, temelječe na spoštovanju načela enakopravnosti in samoodločbe narodov. in spre-
jemati druge primerne ukrepe za utrditev svetovnega miru. Če morajo ZDA in Sovjetska zveza že tekmovati, naj tekmujejo za to, da bodo šampioni malih narodov, zlasti nerazvitih, naj jim dajejo v okviru Organizacije Združenih narodov tehnično pomoč, naj jim pomagajo razviti svoja naravna bogastva in industrializacijo.
Te pripombe veljajo zlasti za Jugoslavijo, ker je nerazvita kljub svojemu naravnemu bogastvu, gozdovom, vodnim silam in rudam. Jugoslavija ima pravico razvijati svoja naravna bogastva in se industrializirati na svoj lastni način brez vmešavanja bodisi Sovjetske zveze bodisi ZDA. Jugoslavija ima pravico biti neodvisna tako od prve kakor tudi druge države in biti prijateljica obeh. Sovjetska zveza in ZDA so dolžne tako z njo ravnati. 
G. Rogge je nato nadaljeval:
Prišel sem v Jugoslavijo, da bi sam videl, kaj se tu dogaja. Videl sem vaša mesta in farme, vaše tovarne in električne centrale, vašo gospodarsko graditev. Videl sem vas pri delu in razvedrilu. Plesal sem kolo z vašimi mladinci, obiskal vas v vaših pisarnah in na vaših domovih. Prepričan sem, da opravljata vaše ljudstvo in njegova vlada kljub težkim okolnostim dobro delo.
Prepričan sem je dejal na koncu Rogge, da bo prišel čas, ko bo incident med Vzhodom in Zahodom končan. Željno pričakujem čas, ko bodo vsi narodi delali v okviru Združenih narodov kot enakopravni udeleženci in ko bodo mirno gradili svet, ki ga lahko zgrade naše roke.
Pred volitvami v jugoslovanski coni STO
se je udeležilo okrog 20.000 ljudi
Predvolivno zborovanje v Kopru, ki se ga je udeležilo rekordno število ljudi iz samega mesta ter dalnje in bližnje okolice, se je spremenilo v vseljudsko manifestacijo. Okrog 20.000 glava množica je s pesmijo ter godbo prikorakala na zbirališče, ter nosila v treh jezikih izpisane parole ter grafikone, ki so prikazovali uspehe delovnih kolektivov kotorskega okraja.
Predvolivno zborovanje je pričel Franc Kralj, član Okrajnega odbora Ljudske fronte, ki je pozdravil navzoče ter predal besedo sekretarju CK KP STO Branku Babiču. Le-ta je med drugim prikazal velik političen pomen teh, sicer upravno-administrativnih volitev, ker jih želi vsa tržaška in italijanska reakcija uporabiti v nekak plebiscit. Italijanski šovinisti prikazujejo Jugoslovansko cono kot italijansko, čeprav Je tukajšnje ljudstvo v narodnoosvobodilni borbi popolno a zavrglo italijanski šovinizem in fašizem ter sklenilo, živeti svobodno ter graditi s pomočjo ljudske oblasti lepše in srečnejše življenje.
Nadalje se je dotaknil dela posameznih istrskih iredentističnih skupin ter kominformovcev ter dveh strank, ki nastopata izven Ljudske fronte, ter jih razgalil v njih šovinističnih, ozir. reakcionarnih namenih. H koncu je poudaril, da bo 16. aprila jasen in odločen odgovor vsem reakcionarnim skupinam tostran in onstran meja in da hoče delovno ljudstvo tržaškega ozemlja iti vztrajno po poti, ki jo je začrtala narodnoosvobodilna vojna.
Govor Branka Babiča so navdušene množice čestokrat prekinjale z odobravanjem, prav tako pa z ogorčenjem protestirale, kadar je govoril o italijanski reakciji in Informbirojevcih. Po govora sekretarja CK Branka Babiča je v italijanščini spregovoril še član CK KP STO Bartolo Petronio.
POZIV BOLEZENSKIM VOJAŠKIM VOJNIM INVALIDOM
Osebni invalidi, ki so zboleli med vojno in se niso uveljavili svojih pravic po Zakonu o vojaških vojnih invalidih, oziroma so zamudili rok za priglasitev, imajo po spremenjenem in dopolnjenem Zakonu o vojaških vojnih invalidih (Uradni list FLRJ štev. 14-138/1950, člen 33) ponovno možnost priglasitve, in sicer DO 30. JUNIJA 1950.
Ta rok velja le za tiste, ki hočejo biti priznani za vojaške vojne invalide zaradi bolezni, dobljene v narodno osvobodilni vojni od 17. aprila. 1941 pa do prenehanja sovražnosti ali v sestavu bivše Jugoslovanske vojske med vojno s sovražnikom od 6. do 17. aprila 1941 ali pa zaradi bolezni, dobljene med vojnim ujetništvom v taboriščih.
Priglasitev je podati Invalidski komisiji pri Ministrstvu za socialno skrbstvo LRS potom invalidskih referentov pri okrajnem (rajonskem) poverjeništvu za socialno skrbstvo. Ti referenti imajo na razpolago tiskovine za priglasitev in dajejo tudi vsa potrebna pojasnila.
Ker je rok kratek, je treba s priglasitvami pohiteti. Kdor bo podal priglasitev po tem roku, ne bo priznan za vojaškega vojnega invalida.
Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS
Delovni kolektiv Rafinerije nafte nadaljuje s tekmovanjem na čast prvega maja
Delovni kolektiv rafinerije nafte v Bosanskem Brodu nadaljuje s podvojenim tekmovanjem na čast Prvega maja. Osnovni plan za mesec marec so presegli za 23%, kar pomeni, da je kolektiv začel delati za april že 20. marca. V predvolivnem tekmovanju so razglasili 52 udarnikov.
IZGUBIL SEM TOČKE za zadnje tromesečje na ime Lanjšček Štefan. Kdor jih je našel, naj jih vrne. Če bi jih kdo hotel uporabiti, razglašam, da so neveljavne do preklica. — Vrniti na OOOF
Vinko Kirbus:
TKALKA
Blizu železniške postaje in kurilnice sta stanovali mati in hči. Sosedi jih niso poznali veliko. Saj sta obe delali po ves dan. Mati je bila zaposlena v postajni restavraciji, njena hči Fanika pa v tkalnici. Zgodaj zjutraj, ko so zateglo in preglasno zatulile tovarniško sirene, je bila Fanika že v tkalnici, oblečena v zakrpan delovni plašč, ki ji je bil predolg; skoraj do pet ji je segal, rokave si je podsukala do komolcev. Mati pa je ob prvem vlaku že bila v kuhinji postajne restavracije.
Ker je mati delala kar ves dan, je 
Fanika, ki je prišla z dela, pripravila bomo kosilo ki ji ga odnesla v restavracijo. Fanika je bila ob treh popoldne navadno že precej trudna od dela v tovarni. A v kuhinji postajne restavracije je bilo toplo. Mati je kosila pred delom; treba je bilo namreč sproti pomivati kozarce, krožnike in lonce. V veliki peči je podnevi in ponoči ogenj. Iz kotlov se je dvigala topla bela para, da so se umazana okna kar zameglila in tonila. Medtem ko je mati med delom pokorila, je Fa-
nika vse to monotono delo opazovala in zrla skozi štirikotno z lesom obrobljeno linico, kjer se je vsak čas pokazal natakar, prinašal prazne krožnike in kozarce in sčasoma najavljal: »Hitro, vlak je privozil v postajo...« Mati bi takrat navadno pustila kosilo, če je hotela biti na tekočem. Pozimi se je Fanika rada tudi dalj pomudila 
tej umivalnici kozarcev in krožnikov, kajti doma je bilo mrzlo, neprijetno. Zaradi toplote in utrujenosti se je Faniki tudi zgodilo, da je zadremala na klopi, a mati je kar naprej delala.
Lanske jeseni je staro Radlovo (tako se je imenovala po svojem umrlem možu) začelo  boleti v  križu, podajala je vedno bolj sključena in vedre tožila zaradi bolečin. V restavraciji se ji je  je večkrat nakopičilo veliko kozarcev in natakar se je jezil. Fanika ji je, 
če je bila v kuhinji, priskočila na pomoč. In pozno v jeseni je Fanikino ma-
ter vrglo v posteljo, v restavraciji so najeli neko drugo žensko. Fanika je gledala skozi okno: na vrtu je bilo vse 
polno rumenega listja, troje dreves je bilo oskubljenih, veter pa je podnevi
in ponoči loputal z odvodno cevjo: treba bi jo bilo popraviti, je pomislila Fanika. Ko je tako bdela in opazovala obraz svoje matere, so ji silile pred oči žalostne slike. Vse te slutnje je podila iz glave, a vendar po se ji vedno znova vračale.
Nekega dne so ji v tovarni dejali, naj pride na sestanek mladinske zveze. Fanika je odbila. Nek našemljen funkcionar iz računovodskega oddelka ji je zabrusil v obraz, da za tiste, ki ne bodo hoteli biti v mladinski organizaciji, ne bo dela v tovarni Fanika ga je prestrašeno pogledala in potem vso pot do doma stežka premagovala jok. Materi se je poslabšalo. Vse je kazalo, da ne bo pomoči, a Fanika je bila trdno prepričana, da bo mati ozdravela in spet bo vse dobro: spomladi boste urejevali vrt in ona ji bo vsak dan nosila kosilo v restavracijo.
V tovarni se je vedno več govorilo o organizaciji mladine. Funkcionar jo je vdrugič poklical v računovodski oddelek. Fanika je vsa v strahu, da jo bodo odpustili, prestrašena stala pred pisalno mizo; odbornik pa ji je z ošabnim glasom strogo dejal; »Vi, tovarišica Radl, nočete delati v naši zvezi? No, vedite, da se bomo ravnali po vašem stališču. Vsak mora danes delati, sicer je proti nam ...«
»Jaz imam doma mater, ki ...« je hotela povedati svoje skrbi Fanika, toda mladi uradnik jo je prekinil:
 »Kaj nas briga, za vraga, vaša mati!« je zabrusil mladenič. Faniko pa je vse to tako bolelo in žalilo. Vse skupaj je razumela tako, kot bi jo hoteli prepričati, da se odpove svoje lastne matere.
Med pogovorom je vstopil v pisarno starejši mladenič in strogo pogledal oba. Počasi je začel razumevati, za kaj gre. Na obrazu je bilo videti, da se ne strinja s svojim tovarišem.
»Ker ste,« je glasno in diktatorsko zaključil mladi pisar za mizo, » trikrat manjkali na mladinskem sestanku, vas bomo izključili iz mladinske organizacije in vse posledice boste prenašali
vi!«
Fanika ga je pogledala s prestrašenimi očmi: ni znala oceniti važnost tega sklepa, da, celo neko veselje se ji je oglasilo nekje daleč v srcu ob misli, da je ne bodo več nadlegovali. Toda kljub temu je občutila, če je to vendarle kazen in ni mogla premagati solz. Zbežala  je in potem vso pot do doma ihtela.
Navadno je v življenju , da srečni in nesrečni trenutki niso pravilno porazmeščeni: enkrat doživlja človek veliko
srečnih trenutkov, drugič pa ga prične življenje šibati z vseh strani.
Čemu bi pisali na dolgo in široko? Tistega dne, ko je Fanika vsa objokana prišla domov, so bila vrtna vrata odprta: Faniko je stisnila grozna slutnja. Hitela je v sobo, a tam so bili zbrani sosedi. Prvič po enem letu so prišli k Radlovim v hišo. Mati je ležala v postelji in bila mrliško bleda. Fanika je zajecljala Sosedje so molčali in slišati je bilo le materino težko dihanje, Fanikino ihtenje in sčasoma se je kaka soseda useknila v robec.
Zvečer je okrog vogalov hiše zavijal poznojesenski veter, dvigal rumeno listje v vrtu, ga dvigal čez plot in prilepil za trenutek k oknom, oblaki pa ro vedno bolj obetali dež.
Po dveh dneh so Radlovo pokopali. Fanika ni šla na delo ves teden. Soseda jo je prišla tolažit, a Fanika se za 
nič ni zmenila, le zrla je po nekaj ur v eno točko in se ni zganila. Potem je jokala in ihtela. Zjutraj to jo sosedi videli vso objokano, oči je imela udrte V enem tednu je močno shujšala.
Obratovodja tkalnice je bil dobričina Ko je Fanika prišla po enem tednu v tovarno, jo je očetovsko sprejel, «Ne ženi si toliko k srcu, Fanika Enkrat se je moralo zgoditi, prej ali slej, «
Nadaljevanje prihodnjič)
Ureja uredniški odbor.  —Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva: »Ljudski glas« Murska Sobota	— Tiska Mariborska tiskarna.