210. stranim. I fcMlim. i ptrt. U. Mftnkn L. IbIo, .Slovenski Narod" v*l|a p* J+ŠU; za Avstro-Ogrsko: Ia Nemčijo: ^MetT 5kUPaJ MPrCJ * K ^ I Cd° 1Ct0 naprej ■ • • • K 34--cetrt leta 1 T • I I 75^ I M Amcriko in vsc druge dežele: na mesec . • ... 250 | ćelo leto naprej . . . . K 43.— Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upramlitvo [spodaj, dvorišče lcvo), Kaaflova ulica 4t St ttUfoa ftt SS. istaf« m« «aa trt««r Hrt««« Mitlf« 1» praitlkt. Inserati se računajo po porabljeneTi irostoru In sicer: I mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., d/akrat po 7 vin., trtkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvala (etiak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnlne se ne oztra. „Marodaa tiatara*« taUloa at SS. UpravnlStvu na] se poitljato aaročnlne, rekla nacije, iiuerati Lt d, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja ▼ LJaDlJanl dostavljen na dom ali če se hodi ponj : cclo leto naprej . . . . K 28'— I četrt leta „ • . i ^ . 7#— pol leta .......14 — I na mesec „ . . . . 9 2*30 Pdianaina Stevilka valja 12 vinarjevc Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Oraftatshro i Kaaflova ulio a «L 5 (v prltličju levo\ telefon it Si. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 13. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razsrlaša: VZMODNO DO.USCE. V Bukovini in ob Zbruču žlvah-nejše sovražno artiljerijsko in pa-iruljsko dclovanie. ITALUANSKO BOJJŠČE. Težki sovražni artiljerijski ogenj proti našim pozicijfoai na gori Sv. Gabri.iela in vzhcdno od Gorice tra-5a. Pri izčeščenju naših iarkov ob •ševerozapadnem pobočnu eore Sv. Gabrijela smo v?e!i v ljutih Lojih od včerai zjutraj 25 častni!:ov in 535 mož ter vplenili 12 strofom pušk. Zavrnili srao moćne sovražne patrulje, ki so prodirale oroti Pod-lesčem. Na TirotekeTr* in Koroškem je silna nevihia, dež in snes oviral bojno delovanie, JUGO - VZffODVO POnCCE. Nobenih posebnili dogodkov. £-:f generalnega štaba. NEMSKO URADNO POROCILO. Perolm, 13. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJI?CE. Pri slabem razgledu je ostalo bojno delovanje na ćeli bojni fronti, ražen časih stopnjevania o^ma in bo-iev v preopoUu, v splošnem slabotno Poročnik Voss je v boju v zraku zbil 47. sovražnika. VZHODNO BOJIŠČE. Armadna fronta general-f e 1 d m a r š. princa Leopolda Bavarsl:ega. Južno od ceste Riga - Venden so se umahnile naše konjeniške postojanje pred moćnim ruskim pritiskom preko Marizberga in Novela Kajpni. Severno od Baranovičev, vzliodno od Tarnopola in ob Zbruču živahen fr^teci o/en.» in praske i?\idn!kov. Med Dnjestrom in Crnim morjcin nobenih večjih bojev. MAKEDONSKO BO.HSCf-Jugo - zapadno od OKridskega jezera $o prodrli samo slabotni sovražni oddeHtf v gcrovje. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorii. • • NEMŠKO VfiČfTRNO POROČH O. Berolin, 13. septembra. Kor. u.) VVolffov urad roro^a: Veliki glavni stan, 13. septembra zvečer: Na Flandrskem živahno artiljerijsko delovanje. Sicer ničesar bistvenega, Očiščevanie Sv. Gabrl-j e 1 a se n a d a 1 i u i e. Iz vojnopo-ročevalskega stana 13. seDtembra: Naša predvčerajšnjem Dričeta akcija očiščevanja jarkov na severozapad-nem pobočju hriba Sv. Gabrijela se nadal;uje. Včeraj SDoročeno število vjetnikov se je podvoHlo. 23. oficir-jev, 535 mož in 12 stroinih pusk smo pripeljali s seboj. Italijanska artiljerija obklada dan in noč hrib vro-čega borenja in naše vzhođno Gorice z njim zvezane poziciie s težkim ognjem. Naše baterije na so s svojim uniče valnim crnjem zadrže vale uspešno sovražno inranteriio. SiceT je bil na vsej soški fronti samo obi-Čajni motilni ogenj. Na soški fronti skuša SO-vrainik zadržati naso Dozornost na svoje priprave za nov naval. So-vražnik se trudi in peha ob hribu Sv. Oabrijela, v ozadiu Da se zbirajo in popravliajo čete. Naši voditeji in naši branitelji seveda ne Kfledajo so-vražnikovega početia s nrekrižanimi rokami in nov naval. pa nai se imenuje nadaljevanje iednaiste bitke ali dvanajsta bitka, iih ne zaloti nepri-pravlienih. Delovanje pomorskih 1 e t a 1 c e v v a v e u s t u. Iz vojno-poročevalskega stana: Polcu izvid-nih poletov proti vzhodnoitalijanski in jus:oalbanski cball so se vršili v plavnem po]cti. ki so motili priprave sovražnika za jednaisto sosko bitko, zlasti napadi na tovarne v ravnini ob Padu: Dne 2. av^usta so bile r.apa-dene tovarne pri I3:ntnshe; zadelo se je večkrat polno in provzročene so bile ljute eksploziie. 3. av^usta se je izvrsil napad na utrdbo Palmano-vo in kolodvor v Ćervinianu. ka^or tuđi na barake pri Osvetak'h in Aje!-lu. pri čemer je bil vžeran severni in vzh^dni sektor trdniave. Pržar se je vide! v vsem za!ivu razločno. k^r :* b*! vel;k. Ttidi ie bilo vec ekspl^zij opaž3nih. Banfield ie nanad^l ta d^.n ita1\iansi:e?a C?^roniia med Pore-č^m in 5alvnrr>m. ki \t bfl strmo-srlavljea iz visine 240O m na 50 m in ir°-r*!"> po^:ndovan. 14. avzusta iz-vrr"i Ict^^ski na^ad na rjcimrsrd arz*nal v R?rjetVah ;e iećno r^^nat-nciših rrKijeti]. ki so iih izvršili pomorski l^talci 5Vun~fo z letr'ci s Vr*n-rec^a. A.'\Ci?a je dcla nonoln Tisneb. Opazilo se je, da s<-> naSi letvici iz ni-zl:e v'šine nrav c^bro z^de1' ?r nro-vzrocili požare. 2**. av«rM«ts> so ^;ie napadene v nr>tranii tra^^zk1* 1"ki stisn":er!e tornodovke z vidro dobrim !isn?h^rn m 31. averu-ta so vh n^ši ^orn^rski Stalci zrov? n^na^n bMzn Hrp<1«?ž?. feleri tomednl č^r* ip ob-If-ra! poŠkodovar. dr"cri so zbežali s prlnim par^m v Orad^ž. ITAVUANSKO UPADNO POT*OĆYT_O. ^2. s e t> t e m b r a. Snvražrilc ?e po-<=Vusp1 včerai več ra^adov na na^e crte na ^n.np'i visoki obrnti. ki t>a sa Mli neT/i-d^ma zavrniCTii Nic^ov glavni ^aoor na ie vc!?al pn^rniini severo - vzhodno Gorice, Wr |e -riz<:1. eh zori: nošeno Hnt :« i,?] ri-r,ii visok? n'r*T»ote ori Sv. Katarini. Prrti noldnevu je poraženi in nazaj po^-'ani sovra'^ik u^tavil svoje p^ni-c. 13. septembra. Severo - -«-^ ^dio Odriče je na^-icl sivrairiV er>^ nred iT!*t-V'^ na vatv :roi\to nrivede^'h enot in ie v?.c*"?*i nbpovil sv^i no^kn^, d^ bi n?.s nn-ti«:ni1 s hriba Sv. OaV!!e1a. ^ *e večto !^'j:-tostjo !n ^ 7ft ve?;;rrT siHmi. Vir^nvirr ^iv- i-aterih p3?in izr^^t^vTiertfn pn«toiar?v. ali moral *;e jle ustaviti prc^ na?o «rl?»vr»o ob^ir^b^o crto. To sn trčn^rr^tno bra^iif* hrabre crte erni^te divfziir. Čr+« ni morel ne omaia^i. ne d^lo-m mrpsti. Neko sovtp^-no tet^to ie zsdri na5 rdbijalni ogenj; pa^io ie pri Devina na tla. Proti reV^trrim odjekom in^neea kr:!^ nrma^e ^r^^ral^brsta Jo-rfa ie Fovrr^na art^ier'5?* vr*?rai onold^e /i-^alno de1ov?la. Oddelki. ki so se skn-5a1i severno od doline Slanic približiti ^asim poziciiam, so bili vrr^^l razai. Pri armadni skimiTii Bo^m - ^rmrlli so bili zlasti sovrarr! l"tM:i zelo rfela\*rii. Sicer se je nmeievalo bojno delovanje ramo na obo*rstr?TisV! topovski o^renf In r^» boie izvidnib oddelkov in n».trn1j. Na severn! fronti skuša i o Rusi v Drostoru Pi^a - Dvjnsk pooravitl svoje neusnebe. TzvrSil? so neka! moČnih ofenzivnih sunkov, ki pa so zadeli Ie ob nemsko konjenlco. Pri M?.rizbersru in Novem Kqjpnu !?o bili niski snnki naisil-nejfi. Zdi se, da se pripravliajo na t^J fronti novi boji. T?i'si so namreČ vzelt vej Aojp^H-a z bolj južnih Tiostnt^nk ter ubrali rnočne sile v prostoru Venden-Dvinsk. KodanJ. 1.1. ^ent^nibra. TTkra^nski vof??Vi r^ntralni knm\{€ ^nro^: Ukrajinski vojni minister je sklenil v spora- zumu s Doveljnikom južne fronte, se-staviti tri čistoukrajinske ar-madne zbore. Ti zbori naj se upo-rabijo samo na ukrajinskih tleh. Poleg tesa naj se sestavi še šest ukrajinskih gardnih bataljonov. Dosedaj so sestavljeni triie ukrajinski pešpolki in en konje-niski p o 1 k. Vsi polki prisežejo zve-stobo ukrajinski narodni radi. V makedonsko - albmski ravnini Francozi nišo prišli preko Po^radca.Po-sk!isi Francozov, delovati preko Mokre in Kamije planine proti dolini eorenie^a Skumbija in od tam proti cesti Ohrida-Struera - Clbasan, torej proti Albaniji, se nišo do sedaj posrećili, če so tuđi slabotni sovražni oddelki vdrli v gorov-je jugo - zapadno od Posradca. Nenrr!:i letalsk! i»spehj meseca av- cusfa. Berolin, 13. septembra. Wolffov urad poroča: Msseca averusta so naši sovražniki izGrtibill vsled delova-nia naših boinih sredstev na vseh frontah v edem 5Q5 letal in 37 balo-tiov. — Mi smo temu nasproti izgubili 64 letal in 4 balone. Jaeonska pomoć. London. 12 septembra. (Kor. urad.) Reuter. »Times« poročajo iz VVashni^tona dne 11. sepiemb'a, da sta imela državni tajnik Lansing in iaponski veleposlanik važno koiferenco ter da sta se sporazumela, da mi zbere Japonska vse svoie maritimne in gospodarske sile za izdelovanje vojnega materijala za Rnsijo' tn za transport v Rusijo. ___________ lESira anuh n KmOna? Amsterdam, 12. septembra. (Kor. urad.) »Telegraaf« poroča po petro-gradskem poročilu poročevalca »Time-sa«, da so prednje čete Kornilova prodrle že preko crte Luga - Parlovsk. Kornilov prisega, da bo obdržal oblast v svojih rok ah tako dolgo, da se bo zbral ustavodajni zbor. Na povelje pro-vizorične vlade so bile železniške pro-zc razdrte. da se otežkoći prodiranje Korrilova. Rotterdam, 13. septembra. Kornilo-vc čete so zasedle mesto Novgorod.D e-vet desetin vojske se je posta vi 1 o na stran Kornilova. Pctrograd pripravljajo za obrambo ter delajo okope. Vojska ie brez vrhovne-^a povelinika. Kozaki so se pridružili Kornilov u. Žereva, 13. septembra. T r i i n š t i-rideset ruskih peneralov na fronti se je pridružilo Kornilov u. ^tncklrjlm, 13. septembra. ''Kor. u.) V Petrojcradu je prišlo do pouličnih bojev med maksimali-^tičnimi prlki in kozaki. Vse zveze med Finsko in Švedsko so pretrpane. Amsterdam, 12. septembra. (Kor. Re*.'*er iz Petro^rada 11. septembra: Aretacije se nadaljuiejo. Tuđi bivši vojni minister Gučkov je bil aretiran. Petrograd, 12. septembr?.. (Kor. u.) Provizorična vlada je imenovala Kerenskega za gene-ralisima in Aleksejeva za Sefa fjcneralnega štaba. Petro^rrađ, 13. Fcntembra. (Kor. u.) Reuter. V petrogradskili delav.skih če-trtib vežbajo z vso na*dico delavske oddelke v strellanju, da bodo mosrli de-\?vc\ braniti mestn proti Kornilovu. — Aretacije se nadaliujejo. zlasti mnocjo čo^tnikov je bilo aretiranih. Med dn?sn-mi je bil aretiran predsednik v.-'a'ke cenzurne komisije. Generalisim Klem-bovskii je bil zonet odstavlien ter je bil na njegovo mesto imenovan general Boručevič. Cilj! novega gibanja. Petrograd, 11. septembra. (Kor. u.) Agentura. Socijalisticno časopisje so-Klasno izreka naziranje, da pomeni nastop upornika Kornilova vojno napoved ruske buržoazije revolucijonarni demokraciji. »Deru piše, da so nastali nemiri zuna« nje znamenje razrednoga boja in začetek državi i anske vojne. »Djelo Naroda« piše: Sovražnosti, kl so se pričele pred dnevi. pred vrati Petro- erada, se lahko izpremene v splošen boj ljudstva z buržoazijo. »Novaja 2izn< piše: Vsa demokracija se mora zbrati okrog Kerenjskega kot nje-nega priznanega voditelja. Kereniskij pa mora opustiti vsako omahovanje ter se jasno postaviti za principe demokracije in prevzcti diktaturo. Jzvestja'. glasilo vojaškega in delav-skega sovjeta, pravi, da so dogodki pokazali, da si je nova oblast stavila za nalogo, koneno pobiti protirevolucijonarne tenden-ce Kdorkoli je nositelj te oblasti, demokracija j?a bo moćno podpirala, če bo sta na tem principu. • Novoje Vremja« piše: Kornilov je pripeljal Rusijo na rob novega, temnega in neizmernega propada »Đirževiia Vjedomosti« pišejo: Kateri-koli bo izid podvzetja Kornilova, cilj revolucije vsled tega ne srne trpeti, ker je to državi v blasor Petrojfrad, 11 septembra. Poveljniki vseh fror.t (?), izvzemši jugo - zapadno fronto, so izjavili v polnem soglasju z voja-gkimi komiteji in demokratičnim! organiza-ciiami nri Četah svojo zvestobo vladi. General Danikin, poveljnik jugo - zapadne fronte, je bil s štabom vred v glavnem stanu aretiran. V interesu narodne obrambe r-stane štab pod kontrolo vojaških komite- lev. Batiško brodovje se je v celoti izreklo za provizorično vlado. Ententa za Komilova. Ženeva, 12. septembra. Pariško časopisje pozdravlja Kornilova z največ-iimi simpatijami. »Matin« poroča iz Londona, da tam odobravajo Kornilov naston. »Le Journal« pravi, da je bil Ke-renjskii zadnji čas ves izpremenjen. Bil je slaboten in neodločen ter je sam kriv sed2nie katastrofe. »Temps« pozdravlja sodelovanje ruskega meščr.nstva s Kornilovom, kar mu jamči uspeh. Prav se godi revoluci-jonarnim strankam, ker nikdar nišo upoštevrJe pravesa položaja. vEcho de Pariš« poroča iz Petro-grada, da je Savinko prevzel obrambo mesta. Kerenjskcga so zapustili vsi zrnn?ni generali. Novi generalisim Klembnvskij je vojak dru^ega reda. Radikalno pariško časopisje se boji, da bi mogli ruski socijalisti se v zadnji uri iskati stika s sovražniki. »Ncue Ziiricher Nachrichten« pišejo: V koliko tiči ententa za Kornilovom, je Š e nejasno. Z^dmi Čas ni manjkalo zr.amenj. da so v Londonu in Parizu pustili Kerenjske-jra pnsti. Dii?na proti diktaturi. Curih, 13. septembra. »Corriere dclla sera« poroča iz Petrosrada: Člani dnme so se preselili v Tulo ter izdali protest proti diktaturi. Proces SuhonilfTiov. 3crol;r. 1?. sentembra. Proces Suho-mlinov je bil za nedoločen čas odložen. Hovo franeosko ministrstao. Pariz, 13. septembra. (Kor. ur.) Ministrstvo je sestavlieno: Predsed-stvo in vojno prevzame P a i n 1 e -v e*. justico P e r r e t. zunanje R i -b o t, notranje S t e e sr. mornarico C li a u m e t. oboroženje Lou-c h e n r. finance K 1 o t z. kolonije Rcnaud B e s n a r d. iavna dela C 1 a v e i 11 e, nauk Daniel V i n -c e n t. dela R e na r d. trgovino C 1 e m e n t e I, Doliedelstvo D a -v i d. živila Maurice L o n x. zunanje misijo Franklin B o u i 11 o n. Državni tajniki in člani vojnoga urada so: Barthon. Leon B o u r g e o i s, Poumer in Jean D u p u n y. M\-nistrstvo Painievć obsejara 11 državnih podtajništev. Poscben dekret ustanavlja vojni komite, sestavljen iz Painleveia. ziinanieea. finančnega in mornariškega ministra, ministra za oboroženjs in državnih tajnikov Barthoua, Bours:eoisa. Doumera in Dupoinvja. Painievć. Novi franeoski ministrskl predsednik Painleve je sedaf 53 let star ter si je tekom vojne pridobil poseben us:led in vpliv. Po pokliču ie profesor matematike, a se je ved-no interesiral za vojašUa vprašanja. Po svojem prepričanju je radikalen socijalist. Govornik ni posebno sijajen, pač pa jasen, točen in temeljit v svojih izvajanjili. Med vojno je bil nauCni minister v kabinetu Briand in vojni minister v kabinetu Ribot 1Ue o nasib janiaf. Ogrski ministrski oredsednik dr, Wekerle je v svojem nastoDnem govoru v ogrskem državem zboru raz-pravljal tuđi o stvareh. ki se avstrij-ske Slovane direktno tičeio. We-kerle je rekel gelede državnopravnih prizadeva">j av-stijskih Slovanov: Zbornica naj mi do voli, da se bavim na kratko z napadi, bolje rečeno, sanjami, naperjenimi proti integriteti naše domovine. Ta, \z kro-gov posameznih avstrijskih polit^ov izvirajoča prizadevanja, obsojam v državo sanj, ker nimaio na ozemlju dežela ogrske krone nobenih korenin in borno tuđi skrbeli, da jih ne dobe; druglč zato, ker nimajo nikake za-slombe na kompetentnih mestih in sicer kakor se ob sebi razume, niti na najvišjem mestu. niti ne ori drugih merodajnih avstrijskih vladnih in drugih političnih krogih. Dasi je prav po mišljenju NJ. Ve^ ličanstva izključeno, da bi dovolil kakoršnokoli rremembo dualistične oblike monarhije, sem Dovodom svojega imenovanja dobil izrecno zago-* tovilo, da v Avstrlii na raz-pravi stoječa vprašanja o narodni avtonomijl ne morejo imeti na ne-dotaknjeno integriteta! svete ogrske krone ne neposredno, ne posredna nikakega vpliva. Da. čeprav to ne spada v naš pravni delokrog, sem tako od Nj. Veličanstva, kakor od avstrijske vlade, kakor tuđi od merodajnih politikov, ki stoje izven vlade, dobil informacijo, da bodo pri eventualno dovoljenih avtonomnih pravicah me-rodajne sedanje meje kro^ n o v i n. Ker avstriiski kazenski zakoni ne daio sredstev za kaznovanje dejanj proti integriteti sv. ogrske krone, tako da more avstrijska vlada taka prizadevania Ie zavračati, do-čim omogoča naš kazenski zakon kaznovanje prizadevani Droti integriteti avstrijske države, borno morali pri naših prihodnjih po^aianjih spro-žiti vprašanje, da se us:otovi za pod-lago načelo reciorocitete. Kar se tiče našesra razmerja 35 deželama Hrvatsko in Slavonijo, sto-< jimo strofo na stališču zakonskega( člena XXX. iz leta 1S68. Ne spoštuje^ mo samo pravic Hrvatske in ne iz« polnjujemo Ie njene, na tem dogovoru sleneče želje, marveč posnešuje-i mo, v kolikor to spada v naš delo-krog, tuđi njena kulturna orizadeva-nja, njeno narodno oiačenje in želimof pospeševati s posebno skrbnostja njene industrijalne in treovske in^ terese. Odkritosrčno hoćemo podpi-rati njeno, v zakonu utemelieno že* Ijo, da se ji zopet pridruži Dalmacija; Mislimo, da naideta naše takal označeno stališče in naše na popoU noma enalco bratsko nostODanje men reče prizadevanie toliko boij pomire ljivo sprejetje, ker želimo ori novf orijentaciji naše armade. ki se more seveda zgoditi sele po voini pri naših narodnih zahtevah. honorirati tuđi hrvatsko narodno naziranje. Iz debate, ki se ie vnela o pro« dramatični izjavi ministr. oredsednn ka, naj bodo navedeni še odstavki.^ Hrvatski poslanec Errof Teodor P e j a Č e v i ć je pozdravil izjavoi ministrskecra predsednika glede združertja Dalmacije s Hrvatsko in s Slavonijo Jer dejal. da mora, izhaja* joč s stališča inauguralne diplome, izraziti želje y s e jr a naro* da, da se združiio s Hrvat«i sko vse dežele, kjer prebio vajoplemena. kisosHrvatl enakega jezika in enake krvi, ki so enkrat njim pri«« padali inki jih jezdaj monarhija nazaj dobila. Izrazil Je tuđi vladi zaupanje, da bo. ker je ot>-liubila uvaževati hrvatske pravice Stran 2 •SLOVENSKI NAKOlt, one 14. septembra 11*17. 210 siev. pri novf orijentaciji v armađi. se sploh točno in zvesto držala nagodbe. Grof Julij Andrastv je izjavi!, da vlada med vsemi strankaml ogrske poštanske zbornice popolno-soglasje glede najodločneišega za-vračevanja gotovih tvstrijsklh narodnostnih politiko v. Kar se tiče vprašania, kie bi se te pretenzije lahko naibolie zavrnile, je govornik opozoril na svoio staro za-iitevo, naj se skliče delegacija. Madžarsko staliS*e đede za-htev, formuliranih y jugoslovanski in v češki deklaraciji, ie oopolnoma naravno in ni nihče nič druzega pri-;čakovaJ. O izjavi ministrskega pred-sednika je za nas naiboli zanimivo, kar je povedal glede stališča krone, avstrijske vlade in drugih merodainih av-strijskih politiko v. Po zatr-dilu ministrskega predsednika We-kerla ođklanjaio krona, a v -strijska vlada in »drugi m e-r o d a i n U polltlki češko in ju gr os 1 o v an sk o deklaraei-cijo in se reduciralo naoovedane preuredbe v notranjem ustroju avstrijske države na ugotovlienfe nekake narodne avtonomije v okviru kronovin. V Enofnl blofi za (e&l malislmalnl program. Od posebne češke strani. IL V č .k! Javnosti in v čeških stranka!i se sedaj nazori oopolnoma bistrija V poletnem Darlamentarnem rasedanju je stalo med obema skupinama Svaza prav mnoeo »nezaneslji-yih«. neodločnih. indiferentnih. Na jesen te skupine ne bo več. Vsak Če-Ški posianec bo z ozirom na pripravljene akcije moral »nriznati barvo« ter se postaviti na to ali ono stran; obstoj nekakega »centra*, katerega pripadniki so odločevali enkrat na levo enkrat na desno, bo nemogoč. Kakor sem že poudarial. stoji danes nedvomno že većina čeških posiancev na stališču m a k-simalnega programa, tore} na protidunaiskem stališču ter je odJočena izvesti Drimerno k o-rekturo češke deklaracije £ dne 30. maia. Većina Českega Svaza bo ob-stojala v jeseni v glavnem iz dveh tkupin: iz posiancev nove združene demokratične stranke in iz agrarcev. O udruženju nekaterih čeških »trank se je v čeških nolitičnih kro-gih Že daJj časa razpravljalo. Prvo pomembno posvetovanie na se je yrši!o še le 19. avprusta v Luhačovi-Cah pod predsedstvom dosI. KlofaČa, Takrat objavljeno Doročilo ie le konstatiralo, da je bila potreba združe-nja soglasno pri znana. V listih se pozneje o tej stvari ni več pisalo. tem pridnejše pa so se nadaljevala pokajanja med pooblaščenimi činitelji. Ne botn izdajal nobenih skrivno-sti; toliko pa smem danes že pove-dati# da je politično združe-nje peterih čeških strank (mladočeške. moravske ljudske napredne, narodno - socijalne, realistične in državopravno - naDredne) za-s; i g u r a n o. Temu združeniu se pri-kliuči tuđi organizajiia Čeških pisa-teliev, ki igra v zadnjem času v češki polrtiki tako odlično viogo. Ta nova združena češka ć c m o -k r a t i č n a stranka bo imela povsem enotni politični irogram; le narodni - sodjalci deblu« v njej za fvoi socijalistični program gotovo jvtonomijo. V kaksni cbliki se bo to »godilo, še menda ni j/ovsem dognalo. Pripomniti je rudi treba, da se tega združenja udeieži mladočeska Stranka sicer po svoiem izvrševal-nern odboru, da pa ne slediio vsi mla-đočeški poslanet tej svoji najvišji strakarski instanci. Skupina r>">sl. Tobolke, ki ima v rokah tuđi »Narodne Listv« stoji na strani. Z izvr-jevalnim odborom pa so solidarni dr. ICramaf in vsi bivši politični jetniki fa mladočeške stranke. Poslanci združene ČeSke demokracije ustanovijo v parlamentu skupni klub. kateremu se pri-tiružita tuđi dosedanja disidenta posl. Kalina in Prunar. Ta klub bo ime! skupno z agrarnim klubom v Ceškem Svazu trdno večino. -Tuđi v agrarni skupini se je namreč med počitnicami spremenil položaj v toliko, da je dobila takozv. radikalna frakcija nadvlado. Mimoerede naj oinenim. da se član atrrarne^a kluba in sedanji predsednik Svaza posl. Stane k postavlja v najnovejšem času na stališče, ki ie v nasprotju z mnenjem većine njegovih kiubovih tovarišev. Paralelno s to snlošrtopolitično akcijo se vrši na Češkem tuđi še druga vse pozornosti vreona. akcija. & f^^sSj^aajn^eč pričelo gibanje za ujedinjenje češkega d • - 1 a v s t v a. Inicijativa ie izšla od »delavskega sveta«, (delnlcka rađa), ki zastopa takozv. indiičrentno de-lavstvo praikih kovodelnilkih to-vam. Večina praških munkijskih de-lavcev danes namroč ni ve£ organizirana oziroma ne prioada nobenih dosedaj obstojećih delavskih strank. Ti »indiferentni« delavcl so po veči-ni bivši socijalni demokrati, ki so iz nacijonalnih ozirov zapustili stranko, s katere političnim zasopom ne so-glasajo. Prvih posvetovani za i>oli-tično ujedinjenje socnalistljnega de-lavstva so se udele/ili z^siopniki de-lavske^a sveta, narodno - socijalne in socijalno - demokratske stranke. Predvsein je šio za ustanovite v skupnih jednotnih strokovnih organl-zacij, katerim bi se naj pridruiilo vse deiavstvo brez razlike serank. Socijalni demokrati so se k^necno izrekli proti takl skupni organizaciji, češ, da je naperjena Droti socijalni-demokraciji. Zato sta deiavski svet in narodno - socijalna stranka skle-nili, da ustanovite sami ne-vtralno strokovno organizacijo, ^tvar se bo izvršila tako, da bo dala narodno - sociialna stranka svoje lastnc strokovne organizacije razpolag). Centrala ten orsanl-zacij je »Češka obec delnicka*. V nekaterih tovarnah je deiavstvo že so-glasno ali pa z ogromno večino skle-nilo vstopiti v novo strokovno organizacijo. VelikoDOtezna akcija pa s tem ie ni zaključena: v naibližnjem času bo položen temeli s a m o -stojnemu češkemu socijalizmu; pri tem misliio udele/erti činitelji tuđi že na bodoco s I o v a n-sko socijalistično solidarnost Kakšni odnošail se razvtjejo v jeseni med češko državnozborsko delegacijo in ostalim! Darlamentarni-mi. Zdi se pa, da češka delegacija n e nekem shodu izjavi!, da se Cehi ne strašijo ničesar. tuđi če ostanejo sami. Zdi se pa.dačeškadelearacija n e ostane osamliena. Blok če-^kega maksimalnega programa bo seveda iskal ožjega stika predvsem s klubi enakih ciliev (zlasti s sedanjo večino Poljskega kola), skrbno pa bo ob enem varoval načelo slo-vanske solidarnosti. Kakšne razmere se razvi]ejo zlasti med ćehi in Jugoslovani. bo od-visno od vzajemne »orijentacije«. Češki politični krojri si Dredvsc-n že-lijo, da bi se Češka politika sešla v glavnem vprašanju na isti crti z Ju-uoslovani. V čeških krodh nikdo ne dvomi, da pričenjajo v jeseni krit!5ni politični časL Češka delesraelia se ne boji neviht in \iharjev. k^r bo za njo stal kot en mož ves češki narod. Naši begunci. jr Dunai.9. sept. Z Ofcrs!: 'a sem oreiel dva dopisa, iz Pešte n iz Szombathelva, ki vpraiata na podlasrl docfsov v »Slov. Narodu«: Kakšne korake naj narede naši na Ogrskem se nahaiajoči be-gunci, da pridejo do beeunske pod-pore. Neka slovenska rodbina je be-žala iz Pulja na Južno štalersko, od tam se je preselila na Tirolsko, a ker je oče staHo pri nekem kadru na Ogrskerru je poklical rodbino k sebi. A razmere so take. da brez be^unske podpore ne more shaiati. Kaj sto-riti? Na merodainem mestu so mi povedali, da na Otrrskemni mogoče doseći besfunske podpore in zdai ie se nova ne-varnost, namreč da na Oerskem ži-veči begunci bi, če se osrlasijo za podpore, tamošnje oblasti naravnost opozorili, da so avstriiski državljani, ki jih je mojjoče v zmislu nove vladine odredbe fzenati z Ogr-s k e £ a. Avstriiska oblastva svetu-jejo, naj se besfunci čim prei sami iz-selijo in si poi^čelo bivali^ča v naši državni po-fovici. da ne dozive neke-»ra lepeza dne kako neTiuho iznenađenje, da bi morali zonet bežati iz krajev, kjer ne divja bolni 2:rom. To v odgovor in ravnante roiako-m na Oj?rskem — nov dokaz, kako lepo se obnese dualizem v voinf. Naši vojaki se bore za obstanek obeh državnih polovic, ali bremena in posledice vojne ne nosimo vsi enako. Neka učiteljica fe nastopila v Istri službo Sele leta 1916. s plačlco 64 kron. V^led volne ie bežala na Slovensko Štajersko. Vsled vzpod-bude v »Slov. Narodu« le prosila in tuđi dobila begtinsko rtodnoro. Zdaj pa hoče nazaj v Istro in vpraŠa. kaj storiti, da bi ti besrunska prvdpora ostala. Ako hoče dobivati b e g u n -sko nodporo, mora oaČ ostati b e -jni n k a: ako se vme đomov, ne bo več beg u nka in Dodoora od pade. To je jasno; mani iasno t>a je seveda. kako b! moeta v Istr! % svojo plačo (64 K!) živeti? Neka beurunska rodbina iz Do- berdoba je v Bmku. Rrat matere fe posestnik v Dramljah na Štajer- skem. Ker ncdostaie đelavskih moči ^Je^svojigi, roiakom naiboli navaJen, le pođal prosulo — in sicer že • prl-voljenjeni občine in arlavarstva v Celju — na pisarno taborlSča v Bru-cku že 25. ju lija. ali £e danes nUo te rodbine izpustili. O tem slučaju roor-da še spregovorim potebej. Kako je trpljenje naših ljudi po~ vsod ©nako. naj dokazufe ta ilučaj: Vdova s šestletnira sinkom ]e služila pri »Zlatern jelenu« v OoricL Laske grcntte s*> jo presmale 28. ju-niju 1915. 2ivi v Strakovu na češkem ponemčen kraj). Resila ni nič; s sinom sta bosa in naga; otroka niti v solo ne more poslati. Šla ie na gla-varstvo, ki jo pa noče smatrati za begunko; odjpiali so jo brez pod-pore. Ali to Rlavarstvo nič ne ve o ministrskih naredhah? Slovenka iz Gradca mi piše zo-pet, kako jo je odenal kavaliere Blasijj. Dejal ji je, da je še premlada za pod5~on> — ima 32 let — in ali je ni srani, zanašati se na begunsko podpv>ro? Deial ie tuđi. da za — Slovenke on nic ne more storiti. — V Gradcu so mi imvedall še grozne i ai Mucaj. Ubos:a Slovenka z Goriškega je dobivala po možu vzdrževalni prispevek. Mož je padcl že pred več nego dvema letoma. Ima več ntro-čičkov. Vzdržev;»lni ptisoevtV je udpauelV! be^anske nodoore še ni mogla izberaCitl. (» dna in onemogl,\ je lezla od iria^i^i^ta do politič ie oMasti, od tam do tistetra sloveče»?a besjunskega odbora — ? odpodili so jo po vsod. Ol urno ie lomila tam na mostu Mare suhe roke. oči so ji Modno :n srtj o zrlc v vodo pod se-boj in iz prsi ji je nakra! ?avrešcalo: T 4 moj K r i s t u s. s k r b i z a iii o j e sirote!« - - in že ie hotela skooiri v vodo. Ali Drišli so isti hip tam mimo laŠki vojni vietniki, ki so preprečili nesrećo ... Ves Gradec z vsemi humanitarrtirni nanravarni, z z vsemi vladnimi odredbami in — zakoni ni mogel natti koSčka kruha, da bi rešil slovensko siroto obupa ... Američko-švedska afera. London, 11. septembra. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Vvashingtona: Odgovor švedskega zunanjega ministrstva je provzročil tako v diplomatlčnth, kakor v uradnih ameriških krogih največft začudenje. V državnem departementu se naslasa, da se ne zadovolji z izjavo, da Švedska vlada ne bo trpela, da bi se kaj takega ponovilo. Berolln, 13. septembra. (Kor. urad.) »Vossische Zeltung« poroča, da je bil argentinski vojaški ata5e, fregatni kapi tan Celery, od argentinske vlade brzojavno odpoklican. Argentinski poslanik Molina se naHaja v Draždanih na dopustu. Berolin, 13. septembra. »Vossische Zeitnng* poroča iz Buenos Airesa: Ar-gertinska vlada je Izročila nemSkemu pos1nn!?tvu potni list za srrofa Luxbur-?:a. Kie se grof sedaj mudi, ni znano. Polititne veiti. = Združenje Jugoslovanov. Praški »Venkov« prljavija vsebino razgovora, kl ga je imel njegov poroče-valec s poslancem dr. KoroŠcem, Ta mu je rekel: Moja posvetovanja v Zagrebu in Sarajevu so mi dokazala, da je mlsel o narodni združltvi vseh Jugoslova-nov pognala korenine, kl se ne dajo izruvati. Ce se glede notranje uredbe jugoslovanske države izrekajo od konfesij in delov dežel posebne želje, ne vidim v tem nikakega nasprotja uresničenju jugoslovanske misli. Zlasti bi glede Bosne po'idaril. da so tam izvzemšl posa-mezne osebe, vsi glasovi ugodni naši misli. Dasi ima v sedanjem kabinetu Seidlerja jugoslovanski uradnik se-dež in glas, vendar ne moremo se-stave novega minirrstva priznati za srečno. Dr. Korošec je opozarjal na to, da Cehi nimajo nobenega zastop-nika v ministrstvu In da sta člana kabineta sotrudnik Hochenburgerja, kakor tuđi profesor Wieser. Seidler ne bo s tem kabinetom delal zavoje-vanj. Končno je izrekel dr. Korošec upanje na te^no skupno postopanje s Cehi in Poljaki. = Mi pa ostanemo, kakor smo bli. Madžarski listi so vzeli v zad- njem Času zunanjega ministra grofa Czernina na piko in ogrski vladi jako blizu stoječi »Esti Ujszag« ga Jolži, da je p aci ris tiče n sanjač, ki je s svojim pobožnim stremljenjem polago-ma in škodljivo poslahial zveze z nemŠtvom. Značllno za grofa Czernina da ie tuđi, da so Ijudje kakor Šmeral in Stanek, ki tako nesramno zagovariata razkosanje O^rske. njegovi Intimni prijatelji. Na ta očitanja odgovarja oticijozni »Pester Lloyd« v notici. spisani očividro v dunaj-skem zunanjem ministrstvu. »P. L.« konstatira, ua zaupanja polni odno-šaji med grofom Czerninom in nem-štvom nikakor nišo »ledirani<, ne z ozirom na Nemčijo, ne z ozirom na avstrijske Nemce, kar vedo iieni^ki aviir'vss'i krogi p*av dobro in kar se ho morda že kmalu tuđi ogx-skim opazovalcem jasno pokazalo. Da bi tišti češki elementi, ki delujejo za razkosanje Ogrske v prilog češko - slovaškemu združenju pripadali intimnemu kroj;u zunanjega ministra, je slabo izmišljeno Od avtoritativne avstrijske strani je bilo slavnostno izjavljeno, da avtonomi-sdčna stremljenja avstrijskih naro-dov ne smejo prekoračiti sedanjih kronovinskih m e j. To korektno avstrljsko stali-šče odgovarja popolnoma t u d I na-ziranju grofa Czernina. — Proti unornim častnikom poljskih ietflj. C. in kr. vrhovno vojno po-veljstvo je odstavilo brigadirja poljskih legij polkovnika Boja ter ga je premestilo kot poročnika v Gradec, podpolkovnik F r 11 z je bil pri-deljen kot praporščak nekemu c. in kr. polku. Poslanca dr. L i e b e r -m a n n in B o b r o w ski sta bila od-puščena iz legij ter jima je prepove-dano, nositi uniformo legijsklh čast-nikov. = Opozlclfa v Češki socijalni demokraciji. Pred nekaj dnevi so se zaupniki 25.000 praških kovinskih delavcev oštro oglasili proti vodstvu stranke in se izrekli za ustanovitev samostojne delavske organizacije. List »Nova Doba« se bori Droti vodstvu že dlje Časa. posianec Madra-Ček pa mu očita ODtimizem in pred-laga, naj se stranka ne Imenuje več socijalnodemokratično, neeo le socijalistično. Socijalna demokracija se je naredila nemogočo. treba ie kreniti v radikalno socijalistično smer. = Manifestacija na Moravskem. V Brnu je bil shod, katerega se je udeležilo 1200 moravskih županov in mnogo drugih ljudi ter 17 posiancev. Shod se je soglasno izrekel za češko državnopravno politiko. = Frerekanje na nepravetn me-stu. V zadnjem času ODazuiemo, da se hodijo nekateri jugosI-Dvanski in češki politiki prerekat v dunajsko korespondenco »Information«, ki seveda z velikim veseljem ob javlja razna medsebojna očitanja in mučne polemike. Dunajska »Information« je li-stič, ki živi od preteklosti, bila je pod Taaffejem res odlična koresponden-ca — po smrti njeneea ustanovitelja Grafa pa ji ni ostalo drugega, kakor ime. Izgubila je vpliv in ugled in nikdo se zanjo brezzobo babnico ne zmeni. Da bi si zopet pridobila nekoliko reputacije, se v noveiSem Času prilizuje sedaj čeSkim konzervativnim krogom, sedaj raznim jugoslo-vanskim politikom (najboli frankovcem). In našim ljudem se zdi morda posebno častno. če smeio napisati v »Information« kak nemški člančič in posebno imenitno. da lim dunajski li-stfč dovoljuje koti ček za — medse-bojne prepire. O polemikah med slo-vanskimi politiki v »Information« (zabeležili smo jih že opetovano) seveda ne bodemo meritorno razprav-Ijali. poudariti hoćemo le. da so večkotneukusne. Dopisovanje v »Information« za resnega politika ni baš zelo potreben posel. = O poslancu Juriju Biankiniju priobčuje zagrebški »Tagblatt« to-Ie sliko: »Pred malo tedni je bilo. V po-svečenem miru grškega templja, ki dehti iz dvorane avstrijske poslanske zbornice, se je dvignll ljudski zastop-nik in po nekolikih uvodnih hrvatskih besedah so zadonele iz njegovih ustnic nemške besede — nemške po jeziku, ali Človeške in pretresljive v svoji pomembnosti. O Dalmaciji je govoril, o bedi in stiski, o nasilju in samov'astnosti. o trpljenju in boli — govori! z ognjem mladeniča, ki v pr-vič govori o teh stvareh. Sedemde-setleten mož je bil, kl je tako govoril — ne v prvič, kajti osivel je v teh go-vorih; govoril jih je tako blizu pet-deset let, ker — ne po njegovi krivdi — ni mogel drusače. »Tu stojim in ne morem drugače« — te besede je uporabiti tuđi zanj, Jurija Biankinija, ko dovršuje 70. leto svojega življenja . . . Če bi hotel opisati, kaj po-menja Biankini v zgodovinl našega naroda, potem bi morali pisati politično zgodovino Dalmacije v zadnjih petdesetih letih . . . Kadar je šio za to, da se v poslanski zbornici ali v delegacijah govori za Hrvatsko, je bil zopet Biankini, ta propovednik narodne misli, predbojevnik narodnih zahtev.., In danes je zopet Biankini, čegar besedam prisluškuje ves nas narod, pu naj se imenuje Hrvate, Srbe ali Slovence. — Ime Biankinija pomenja za nas vse tradicijo velike-ga časa, iz katerega se povspenja v — še večje čaše. Pred blizu petdese-timi leti je pisal o narodni enako-pravnosti, pravici narodov do samo-odločanja In narodnem ujedinjenju, Petinuvajset let deluje v duhu velikih idej sedanjosti. Ne — Biankini je osivel na letih; ideje, za katere se je horil in se bori, pa ga pomlajajo in ga nam — kljub njegovim sedemde-setim ietom — predstavljalo kot lde-alnega mladeniča. Potrebujemo ta-kih sedemdesetletnikov!« = Zdravniška skrb za politične presan?ance. Posianec Klofač cbjav-Ija v praški »Narodni Politiki« nekaj spominpv iz ječe ter prlpoveduje m. dr. tuđi, da je zdravnik dr. Prinz odklonil zaprtim Čehom vsako zdravniško pomoć z motivacijo, da bodo itak obešeni. Sedaj se je oglasll v zagrebških »Novostih« eden iz-med onih tristo Dalmatincev, kj so jih bili 19. avgusta 1Q14. orignali po mukapolni poti iz Solita Dreko Bosne in Budimpešte v Maribor. Med njitnl sta se nahajala tuđi poslanca dr. Čin-griia in dr. Smodlaka ter veliko Ste-vilo narodnih odvetnikov, duhovni-kovf višjih sodnikov, profesorjev, učiteljev itd. Transprot je prispel po-noči vr Maribor — »polovica nas so odgnali v civilne ječe. drugo polovico pa so zaprli v hleve artiljerijske vojašnice. Zjutraj so nas zdravniško pregledali; ta posel je opravil, ne morda živinozdravnik, temveč go-spod konjski podkovaČ, vojaški Kurschmied. Nato nas ie obkolilo 70 vojakov z nasajenim bajonetom, ki so nas preko celega mesta crnali v remize domobranske vojaŠnlce. Tam je zahteval tehnik in občinski tajnik Rudolf G i u n i o zdravnika, ker je imel popolnoma z 1 o m 1 j e n o desno roko. Prisel je polkovni zdrav-r.ik (žal. da nismo izvedell za njegovo ime), kl je dejal: >n o č e m 1 e č i t i nikogar od vas. kerbodete itak vsi prav kmalu radikalno operirani.« Menim. da je dobro, da si take stvari zapomnijo vaši čitatelji, zlasti ker naši dunajski zastopniki nimajo časa. da bi se bavili z vsako malenkostio... = LIoyd George o velikih In malih narodih. Na neki slavnosti v Wa-lesu je govoril angleški ministrski predsednik LIoyd Oeorge tuđi o problemu velikih in malih narodov. Po-udarjal je predvsem, da je Anglija odiočena, dobojevati boj do konca. Nemčija še ni občutila najhujšega pritiska. Nikdo pa da noče Nemčije uničiti. Velike, dobro vladane države so za svobodo največjega pomena. Nikdo tuđi ni tako neumen, da bt zamka! možnost da Je lahko več narodov združenih v eno veliko državo. Dokaz temu je Angleška, katere narodi se vedno iskrenejše in vnetejše oklepajo matere zemlje. Ko bo vojna končana, bo svet spoznal, koliko se ima človeštvo zahvaliti veliki britski drZavi. Takrat bo bila tuđi malim narodom ura svobode, SrMfr Belgiji, Komuni;:, Crni gori, ki so sedaj žarBča konflikta. Za svobodo sveta so morali mali narodi prvi in največ trpeti. Podlegli so neusmilje-nim legijam zatiralcev, toda niti tre-ninek ne obžalujejo svojega trpljenja. Dan njihovega oživljenja bo tuđi dan svobode za ves svet. Velike države so potrebne, obstojati pa mo-rajo tuđi mali narodi. Glejte, v naših pragozdovih kljubujejo stoletna dre-vesa vsem nevihtam in viharjem. Po-leg njih pa ljubko rastejo mala dre-vesa, ki rode bogat sad, v prid in uži-tek človeštvu. Vesti i? pFiĐiorsl tat. Umrla je gospa Frančiška Babič pri Sv. Ivanu. — V bolnišnici v Huktu na O&rskem je umri Roman P e g an iz Trsta, star 21 let. Išče se M i § i g o j Peter, doma Iz Krmnia. Rojen je bil v Fojani v Brdih. Par dni pred izbruhom vojne z Italijo je bil potrjen. Kdor kaj ye, naj sporoči njeKovemu bratu Mišigoju Ivanu v Novo mesto, Poštna ulica 25. Kdo ve kaj ? Eliza Šaver, begunka, seđaj v Schweinbartu na Nižje - Av-strijskem, isče svojega sina Alojzija § a v e r, ki je služil zadnji čas pri vo-jakih v Gradcu. Kdor bi kaj vedel o njem, naj poroča na zgoraj navedeni naslov. Dnevne vesti. — Proti našim listom. V novej-šem času dobivamo vseDolno pri-tožb. kako pozno prihaia naš list na-ročnikom v roke. V Celiu ga dobi-jo red no še le tretji dan zjutraj, v savsko dolino Drideio »Mtinch-ner Neueste Nachrichten* Drej nego »Sloven. Narod«, v Trstu Drejemajc ljubljanske dnevnike dostikrat Še 1 po štirih dneh in jim prihaiaio graški. dunaiski, zagrebški in budim&ejUan- 210. 5tev. .SLOVENSKI NAROD*, anc 14. septembra 1917. Stran 3« ski m n o g o p r e i e, na soško fronto prihaja »SIov. Narod« od danes mnogo pozneje nego »Tairespofta«. Te pritožbe se ne pojavlfato Se le v novejšem času, temveč so tako stare kakor vojna. Mi vemo rudi, da zapostavljanje slovenskih listov ni slučajno, temveč da le to s i s t e m, ki služi zelo prozomim namenom, Vsak, kdor le količkai zna nemško, naj bo na ta način primoran čitati n e m šk e liste in slovenski dnevnik naj izgubi veljavo, ugled in vpliv vsled svoje zakasnelosti. Gotovim krogom bi bilo pač najbolj ustreže-no, ako bi slovenski listi sploh ne iz« hajali, oziroma da bi slovenski narod bil navezan na razne »Štaierce«. Zato nas pritiskajo. kier le morejo. Do-kler je bila cenzura vsemoseočna, je bilo delo kaj enostavno. Sedaj so morali poseč! po drusrih sredstvih. Pošta je proglasila za nas "zjemno stanje, uradna centrala za papir pa nam meri papir po kvadratnih cemi-metrih. Graski. dunajski in drugi listi so vsak dan kakor riuhe. mi pa se ne moremo ganiti: ne moremo niti lista razširiti, niti sca ne moremo tiskati toliko, da bi zadostili minujnei-šf potrebi. Od vseh strani nam pri-hajajo naročila. a ustrezati jim moremo le v najskromneišem obsegu. V takih razmerah živimo. Stari režim najde vedno nova Dota. da zatira podjarmljene narode; če si z javnim nasiljem ne upa več, posesa po za-hrbtnih sredstvih. Vuk dlaku mijenja, ali ćudi nikada. — Pade! Je častne smrt! gosp. Ferko H 1 e b Š, poročnik, iz Kranja, dne 23. avgusta na soškem bojišču. Cenjeni rodbini naše srčno sožalje! — Padel je, cd sovražne granate zadet, na italifanskem bojišču dne 4. septembra ljubljeni prijatelj Matevž To m e 23 let star, doma iz Trbovelj. N. v m. p.! — Draginjske doklade kranj-skemu učiteljstvu. Piše se nam: Na ta dopis »Slov. Naroda« i dne 3. septembra pripominiamo priz-adeti sledeče: Po dolgem času je vendar kranjski deželni odbor določil kranj-skemu šolskemu učitelistvu draginj-ska doklado. Potreben ie je vsak, bodisi ta ali oni v tem času. posebno pa še kranjski učite! i. ki ie v lepih časih naravnost stradal Dri borni me-sečni plači. Sploh od vseh draginj-skih doklad je pa izkliučeno neože-njeno ueiteljstvo, ki je dandanes v vojaški suknji in žrtvuie zdravje in življenje za domovino. Izmed celega učuelistva se tem godi naivečja krivica. Neoženjen učiteli mora. recimo — ne po svoji volji, amoak. ker ho-čejo tako drugi — k voiak om. Na podlagi tega. ker je voiak — tam je seveda vsega vr izobiliu! in ker je neoženjen, se mu reducira njegova mesečna plača na polovico — recimo definitiven učitelj s S4 K meseč-pe plače dobi — 42 K. Vzemimo, da je ta učitelj sam. ne da bi koga pod-piral s svojimi dohodki. Je-li mosore, da izhaja dandanes Dri vojakih z M K mesečno, če si že le samo kupi kak prigrizek dnevno kot r»iboljšek, ne da bi bili pri tem všteti razni dni-si izdatki. Dotičnik. ki ie okusil vojaški stan današnjih dni. bo Dač znal soditi o tem. Poglejmo Da slučaj, ka-terih je več kot mnogo, da ie tak neoženjen učitelj voiak. Dred vojno Pr«dpiral svojo mater ali očeta itd. in je MI na podlagi teea nrimoran ostati samec, ker je bila mati navezana na sinovo podporo. in bi z ženitvijo za-!"Tedel Še v večjo bedo. Kai pa je v iem slučaju? AH ni nodr>ora ena in ista, bodisi podpira§ takorekoč svojo ženo ali pa koga svoicev? Ali izgleda druga polovica Dlače že kot nagrada, da se učiteli oženi? Na koliko delov je še deliiva v tem slu- "■'*! reducirana plača 42 K? Kako ,. .ie do tega, da je prvič odtrgana učitelju samemu in drusrič indirektno r-ritrgana podpora svofeem. samo n to, ker je učitelj moral na ukaz drugih k vojakom. Je-li to v redu, delane predmete — zabava hrabrih vojakov N'eusserjevcga bataljona v prosiih urah na fronti. Vstopnina 50 vinarjev. Cisti dobićek je namenjen sirotani in vdovam III. 31. bataljona. Zanimiva razstava se zaključi že v ponedeljek, ker odide stotnik Neusser zopet na fronto. — Poziv na občfnstvo! Mestni magistrat opozarja, da mu ob vsem trudu ne bo mogoče spraviti v Ljub-ljano toliko drv. da bi zamogel po-streči tuđi zavodom in privatnim strankam, izvzemsl onih najrevnej.^ih slojev, ki si na noben način ne more-jo sami preskrbeti kuriva. Vsled tc^a naj vsakdo, komur to razmere količ-kaj dopuščajo, skrbi sam za potrebno kurivo ter naj se nikakor ne za-naša na mestna drva. — Društvo privatnih uradnikov na slovenskem ozotiIju je imelo v sredo zvečer svoj ustanovni občni zbvor, ki se je vršil ob zelo dobri udeležbi v restav-raciji pri Friedlu«. V imenu priprav-Ijalnega odbora je otvoril občni zbor njega predsednik g. Hiter ter orisal delo pripravljalncga odbora od prvega sestanka dne 23. jimija sem. Nagla^al je, da je imela resolucija, sklenjena na sestanku dne 29. julija deloma prav po-voljen uspeh, da sta dve tretjini delo-dajalcev že vpo5teva!l želje in potrebe privatnih uradnikov ter da so mnoid delodajalci priznali svojim uslužbencem izdatne draginjske podpore, većina pa jim je priznala vsaj povoljne doklade. Slabšl je bil uspeh posredovanja pri-pravljalnega odbora v apro\izacij5kih zadevah, vendar tuđi na tem polju bo-doči odbor ne bo smel prenehati delo-vati. Društvu se je priglasilo dosedaj 123 članov in 157 članic. Od teh jih je iz Ljubljane 236, s Kranjskesra 24, $ Pri-morskega 13, s §taierske^a 6 in s Ko-roškega 1. Pristopilo je 98 uradnikov denamih zavodov, 105 uradnikov iz tr-govtn in industrije. 54 Iz zavarovalrnc in 23 iz odvetniških in notar, plsaren. Občni zbor je določil piistopnino na I krono ter je mesečno Članarino diferen-ciral pri dohndkih do 100 na 1 K. do 300 K na 2 K In nri dohodklh nad .^00 K na 3 K. Pri vnlltvah. kl so se vršile z vzklikom, so bili izvoljeni: za pred^ed-nika i?. H11 e r, za odbornike iz skupine denamih zavodov gg. Deu, Pecar, Lenček, JeloČnik ter *dč. Ho-Jevar, Jelene. Sedlakfnšu-steršič: iz »kupine trgovine in in-dustrife z%. K ti n s t e k, Petean, Franke in Palme, jra. Kollwitf I n^đč. Traun; ir skupine zavaroval-nfc zz. O o ! o K R e ž e k In T r t n i k ter fcdč. M a 1 i č, iz ^kupine odvet^^Vih Jn nnt7*r*k\h urednikov %. Sve ti i 5 In fcdČ. P a u I i n. V nadzorstvo *n hiti 17-vnHen! jr?. Pe?cher, Krlštoflč. M e s a r fn J u d n J č. — Umri je včeraj nenadoma g. Slmon K o s e r, c. Vr. policijski kontrolni nadzornik. Pogreb se vrši v soboto, dne 15. septembra ob 4. po-poldne z Dolenjske ceste St. 18 na pokopalisče k Sv. Križu. P. v m.! — Normalno časovno štetje *e prične zopet dne 17. septembra ob 3. zjutraj. Ure se pomaknejo za eno uro n a z a i. — Razpfeane sođnijske službe. Na c. kr. deželni sodniji v Trstu je iz-praznfenih več mest sodnfj.skih uradnikov VII., VIIL in eventualno tuđi IX. činovnesra razreda. Prosilci mo-rajo dokazati poznavanje deželnih iezfkov ter svoje proSnJe. opremljene po predpisih, predložiti službenim potom predsedništvu deželne sodnije do vštetesra 6. oktobra 1917. — Dalje sta pri c. kr. trža'ki trjrovskf In pomorski sodnffl razpisani me^tf dežef-nosodne?a svetnika v VII. in okraj-ne^a sođnfka v VIII. plačilnem razredu. Po prcdpisih opremljene prošnje z dokazilom o poznavanju deželnih jezikov, je predložiti službenim potom pred<=eđstvu rečene sodnije do vštetega 10. oktobra 1917. Z vlaka }e p«đel med Kresnica-rrii in Litijo prevoznik Jakob Winkler in obležal ne^ave^ten. Preneslf so ga v deželna bolnišnico. Lokomotiva je zacrabila pri postaji Dobravi nekeea nrožne^a ćelavca in ga vrjfla na stran. ReveZ je hmalu na to izdihnil. Z drev«sa Je pade! lOietni Fran Dovžak \z Višnje seore. Pretresli so se mu moždani in desno no?o si je Roparjl — norMcL Dne 9. t. m. je prišlo na Mali vrh v Prežganju pet roparjev, ki so vstreNll posestni-ka Antona Skubica in mu vzell puško, revolver in obleko. Požar v Zalogu. Na oostaii Za-log je nastal v soboto v shrambi pe-troleja požar, pri katerem ie bil lam-pist Ludovik Devetak tako vžgan, da najbrž ne bo okrevaJ. Izpramjen noCarBat Dr. Her-mann W i e s t h a 1 e r notar v Slovenski Bistrici je rezignira!. Na privatnim učnem zavodu Legat v Mariboru na Dravi se pri-čno z 2. okt. t. 1. novi tečaji za ste-nografijo, strojepisje, pravopisje, na-stavek, računstvo in lepopisje. Traja-jo 6 mesecev. Prospekti zastonj, Pojasnila od 11 —12 dop. Maribor Vik-tnnghofova ul. 17 I. nadstropje. K?no ideal. Danes nepreklieno zadnjikrat »Razkolnikov*-. senzacij-ski filmski roman v 4. delih po isto-imenskem de!u Dostojcvskega. Pole^ tega še ena vcseloi^ra in zanimiv naravni posnetek. Predstave kot na-vaclno. zadnja ob pol 9. uri na vrtu s snremljevanjem orkestra. Kino Ideal. Soška umetniška srodba svira v soboto zvečer ob 8. uri. in v nedeljo popoldne od 4.—7. ure v kavami »Evropa«. Vstopnina v soboto zvečer 2 K, v nedeljo oonoldne 1 K. Aprovizacija. 4- Meso na rudeče izkaznlce A in rumene izkaznlce A. Mestna aprovizacija bo razdeljevala v soboto, dne 15. t. m. popoldne meso med stranke, ki imajo rdece izkaznice s črko A in rumene izkaznice s črko A. Vse stranke prideio na vrsto od pol 2. do pol 3. ure. Prinesite s seboj rodbinske izkaznice In pripravite drobiž. — Meso na rumene Izkaznlce Đ. V soboto, dne 15. t. m. DODoldne prej-mejo meso stranke, ki imaio rumene izkaznice s črko B in sicer: Od pol 3. do 3. ure štev. 1 do 200. od 3. do pol 4. štev. 201 do 400. od doI 4. do 4. številke 401 do 600. od 4. dr> pol 5. štev. 601 do 800. od pol 5. do 5. štev. 801 do 1000, od 5. do ool 6. štev. 1001 do 1200, od pol 6. do 6. štev. 1201 do 1400. od 6. do ool 7. štev. 1401 ćq konca. Rodbinske izkaznlce in drobiž prinesite s seboj. 4- Razdelitev sadia za nrađnl-ške skupine. Mestna aDrovizacija bo delila v sobato. dne 15. t. m. dopoldne in popoldne med uradniške skupine. Od 8. do 9. ure donoldne dobi sadje prva skupina in sicer Stev. 1 do 150, in od 9. do 10. Štev. 150 do konca, draga skupina preime sadie od 10. do 11. ure. Popoldne od dveh do treh priđe na vr?to tretja skupina in od 3. do 4. četrta skunina. Vhod pri glavnih vratih. -I- Sadle na rdeče tzkamfce A ]n rumene izkaznice A. Mestna aprovizacija bo odda5ala v soboto. dne 15. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa sadje strankam. ki Imalo rdefe in rumene izkaznice zaznamovane s črko A. Na vrsto prideto vse stranke od 4. do 6. popoldne. Vhod Dri fclav-nfh vratih. — Prodaja sladkorfa na nijave izkaznice za vkuhavante sadia )e končana. Tuđi ni mo«r<>če dobiti nika-kejra sladkorja za vkuhavanje sadja. ker je kontingent izčrpan. -f Nakazila za milo (žajfo) se bodo ox11r;ala trgovcem v soboto, dne 15. t. m. od 9. do 12. ure v mest-n! r^svetovaTnfci. Upravi čem" do pre-jemnice za mflo so vsi trgovci, ki imajo obrtni list za trgovino z meša-nim blagom ali za bram'erijo. To pravico morajo oni — ki ne prodajajo sladkor — izkazati. Vsak trgovec mora doprinesu tuđi Dismeno po^r-dilo. koliko znasa sedania zalojra mila. O nndaljnl »;rodafi pa mora vo-dt'tf nasebno vpisnr. kniicro. Milo. pra-^ek za milo Itd. se ima oddajati le na karte. -J- S?die za V?č. Občani ViCa. ki imajo rumene izkaznice zaznamovane z Črko C prejmejo sadje v nedeljo 16. t. m. đoDoIdne v cerkvi sv. Jnzefa. Na vrsto prideio od 8. do 9. 5tev. 1 do 150. od 9. do 10 štev. 150 do 300 in od 10. do n. Stev. 300 do konca. Vhnd pri r1 x*iih vratih. -f Nakaznfce /^ krom Pir. V soboto dne 15. septcr.i^ra bodo dopoi-dne od 8. do 1. ure ra&delievale krupne komisiie prrseb ie nakaznice za krompir. Vsaka v Liubliani stanujoča stranka dobi v svojem okraju, kjer dobiva navadno nakaznUe za moko fn kruh, po crto naknsnlco za krompir. veljavno tako doleo. dokier bo mestna aprovizacHa razdel^evala krompir. Zato naj stranke oazijo. da ne izgruhe izkaznic. ker Hm aprovizacija ne bf> dajala dtir.lfkatov. Okolica Ihibljanska ne df>bi fzkaznic. kakor tuđi ne drufbe in podietia. ki imajo lastno aprovizacijo. Izkaznlc ne prej-meio vse one stranke, ki sb krompir same sadile, in vsi zavodi, katerim daje mestna aprovizacii^ sama naka-zila. Kcmiur po teh določilih izkaznica ne gre, naj ne nadleguje komisU in aprovizačnega urada. Za vse druge iozadevne informacije pa Je stran-kam na razpolago aprovlzačni urad na Poljanskl cesti St. 13. + Speh na rumene izkaznice D. Mestna aprovizacija liublianska bo oddajala dne 16. t. m. dopoldne (v nedeljo) špeh strankani. ki imajo rumene izkaznice zaznamovane s črko D. Na vrsto pridejo od 8. do 9. ure Stev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 200 do konca. Oddaia se vrši v cerkvi sv. Jožefa. Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kilogram stane 4 K. -r Oddaja kromoirla. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala jutri, v soboto, dne 15. septembra, v svojem skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti, kromDir do sledečem redu: od 2. do 3. ure popoldne dobe krompir odjemalci kruha ori Jezersku na Zaloški cesti, od 3. do 4. ure stranke, ki dobivajo kruh Dri Zužku v Novem Udrnatu, od 4. da 5. stranke, ki prejemajo kruh v konsumu, Bohoričeva ulica, in od 5. do 6. ure oni, ki dobivajo kruh v konsumu na Zaloški cesti. S seboi Drinesite rodbinske izkaznice št. 124 in 125. Stranke, ki imajo zaznamovane izkaznice z »okolico«, ne dobe krompirja. Vsaka oseba dobi 3 kg. Kilogram stane 34 vinarjev. -1- Oddaja cenetšeea mesa v Mo-stah. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v nedeljo dne 16. t. m. v Mostah v mesnici gospoda Karla štnikl na Zaloški cesti št. 14 meso. Dobe Ra stranke, ki imajo rumene izkaznice zaznamovane s črkama B in C. Od 7. do 8. pridejo na vrsto stranke z rumenimi izkaznicami B, od 8. do 9. stranke z izkaznicami C štev. ! do 250, od 9. do 10. z izkaznicami C. štev. 250 do konca. Kilogram stane 2 krone. Ena oseba dobi četrt kg, dve osebi pol kg. tri do štiri osebe %U kg, pet do šest oseb 1 kg, sedem do osem oseb IV4 kg. več oseb IV2 kilograma. 4- Oddaja ceneHeca mesa na Viču. Občani Vica, kl Imaio rumene izkaznice, zaznamovane s črko B in C, dobe v nedeljo dne 16. t. m. popoldne v mesnici pri gospodu Škrlju na Viču (onstran železnfSkega tira) meso. Na vrsto pridejo od 7. do S. ure vse stranke z izkaznicami B, od 8. do 9. stranke z izkaznicami C številke 1 do 300, od 9. do 10. ure štev. 301 do konca. Kiloeram stane 2 K. Ena oseba dob« V* te. dve osebe V* kg. 3 do 4 osebe "A kg. 5 do 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb VU kg, več oseb I1 A kg. Suzne stuorL • Bolgarska kraljica Eleonora, M )t zđaj umrla, je bila Nemka, kakor je bolgar-ski kralj Ferdinand Nemec. Rojena Je bila princezinja Reuss - KSstritz in Stara 57 let. Z bolgarskim kraljem se je poroCila dne 28. februarja 1908. Sprlčo samotarskejsa življenja, ki je ie vsaj do vojne vodil bolgarski krali, je naravno, da ni moela biti kraljica v Bolgariji dosti znana. * Nemškl državni kaneler — doktor boffotlovja. Evangclska bogoslovna fakulteta v Miinstru Je sedanleja nemškeaa držav-neja kanclerja dr. Michaelisa imenovala za častnega doktorja bososlovja »v hvaležno priznanje njegovih velikih za<;lug za gojenje verskega mišljenja med mladino, zlasti med akademično mladino« — Znamenje Časa, skoro bi rekli bengalična luč na razmere na Nemškem. ♦ Ruski Nemci nlso bili porabljenl na motkovsko knnleronco. »Frankfurter Zeitg.« poroča. da ruski Nemci nišo bili povabljeni na konferenco v Moskvo, dasi so bile po-vabljene vse druge narodnosti. Zastopnik remštoh kolonlstov v Južni RusiH. se Je osebno zglasil za udeležbo na konferenci pri ministru Nikitinu. ki je konferenco organizirat, a je bil zavrnjen. čes\ na Ruskem bivajoči Nemci so tujci. Nemci se boje, da zacne provizorična vlada sploh proti njim ostreie postopati. • Kaj zanima zdsj ljudi. Začetkom vojne so se Ijudie najboii ranimali za Usto I z 2 u b. Teh list 2e več ne Izdajajo. ker se žanje nihče ve? ne zanima. Smrt zanie slei kakor prej. a Ijudje so otopeli. Nekaj Časa so se potem Ijudje znnlmaH za odlikovanja. Pa jfh je tuđi mfnilo, zdat, ko Ima ogromno ljudi prav neprijetne želodčne skrbi. Tako ^n z zanimantem Čitali, da «0 tu* Dunaju v enem samem tednu obsodiii 171 oseb zaradi draženfa in oderuštva z živili. Pr?i smo se lanimaH za zmasovalce na fronti, zdai ds vsai za tište zmaeovalce na polju oderuštva in srollufije. ki jih nesrečna usoda prinese v roke pravici. * Zakaj? Na svatbo princezinje Ide ?chwarzenbergove v Hluboki na Ceškem so po Doročilu raznih listov prinesli svatje, sami bopttf In visoki aristokratje, vsak zase potrebno mnko In sladkor. Čemu so to sto-rili? Da imajo stokrat već moke In sladkor-1a nego Jim ga Je treba, je paC ob sebi um-Ijlvo. in da ima knez Schuarzenbere, po-sestnik ćele devetine kralievine CeSke, toliko moke fn sladkorja, da bi lahko ceTo leto gostil na stotine ljudi, to Je tudl dejstvo. Čemu so torej arlstokratje prinesli moko in slađkor na svatbo? Menđa le, da bi ple-hejcem predstavili komedijo, da so postali češki velika St revežl. * Ženska mreža ▼ angleškem parla- mmtu. V onih časih. ko nemSko in sloven-n\ svojih človeskih pravic, so se žene na sko in marsikako drugo ženstvo Se pojma ni imelo, kaj ja parlament In se še zavedelo An*le$kem že pridno fanimnle za politične dojrodke sploh in tuđi marljivo obiskovale parlament seveđa Ie kot posluSalke. Do leta 177C. jim nišo delnli prav nobenih ovir. dasi so časih ?asedle vso dvorano. V seji dne 2. februarja 1778. ie bila na razpravi parlamenta stvar, ki je prsebno zanimala žen-sfvo. Natenlo se Je toliko žensk. da za po-slance sploh ni ostalo nič prostora irt razsa-jafe so tako. da parlament splch r?f mostet iborovmU. Nato je parlament tUenii da ženske sploh ne smejo več k sejam In se jo' drial tega sklepa cei ih 50 let Ženske pa se nišo vdale. Rogovilile 90 toliko časa, da jim je bilo zopet dovoljeno, se udeleževati par-Iamentovih scj A v dvorano samo nišo smele več. Odkazan iim ie bil poseben prostor, tik pod streho in ta prostor ie bil za-varovan z veliko mrežo. Več kakor sto let so ženske zahtevale, naj se jim preskrbe prostori, kjer bodo bolje slišale, a pomagal jim je Sele požar leta 1834. Po tem požaru so dobile lepo galerijo, kjer se vse dobro sliSi, a napravljena je pred njo velika mreža. Zda.j sele ie an&leška vlada odredila, da se odstrani ta srednjeveška ograja; vlada se je odločila za to, ker po vojni najbrž žene ne bodo več imele samo pristop na galerijo, nego tuđi v dvorano. * Zgodo vinski spomln. Francoskega generala barona Paulina je v času Ilirije za-nesla usoda tuđi v Ljnbljano in je takratni Ljubljani v svojih spominih posvetil več prav prijaznih in podučnih strani svoje knjige. General baron Paulin se je ndeležil rrau-coskih vojn na vseh koneth sveta, v Neapo-Iju in na Spanskem ter na Portugalskem, v Avstriji in na Nemikem ter tuđi na Ruskem. Na ruskem Poljskem, pripoveduje Paulin, se je franeoskj armadi najslabše godilo. Živil ni bilo mogoče dobiti. Ljudie so znali vse tako spretno skriti, da ni nobena preiskava nič izdala. Poljska pridela jako mnogo krompirja, a še tega ni bilo dobiti. Takrat je bil — 1806. — baron Paulin !• ŽenijskJ kapitan in zgodilo se mu je, da on in njegovi saperji tri dni nišo mogli dobiti niti grižljeja. Vsi onemogli in lačni so zvečer dospeli do ognja nekega drugega oddel-ka in tam Je baron Paulin na svoje veliko veselje zagledal sošolca in tovarisa ženij-skega kapitana Marbota, ravno ko je krompir pekel Tri krompirje je imel na žr ja vici. Baron Paulin je prijatelja in sošolca prosU, naj mu da vsaj en krompir a prijatelj In sošolec je hladnokrvno odmignil, rekoč: i la guerre. mon cher, ehacun sa pomme de terre (v vojni, moj dragi, naj gleda vsak na svoj krompir). Slučajno je bil pa pri tem oddelku vojak, ki je znal najti tuđi zakopani krompir in je baronu Paulinu pokaza!, kako ga poiSče. Poškropi! Je zemljo, kjer se mu Je zdelo, da zna biti kaj za kopan ega. Kjer je voda hitro izginila, tam je kopa!, češ, da gre voda hitreje v prekopano zemljo, kakor v neprekopano. Res se je skoro vselej našel zakopan krompir. Ta način iskanja zakopanesa krompirja se je hitro razznal med Francozi, ki so bili poslel vsaj za silo preskrbljen! s krompirjem. Gospodarstvo. — Ravnalu« cene za kranjsko srednje v!no. C. kr. centralna preizkuševal-na komisija za cene je določila za Kranjsko nastopne ravnalne cene za vino srednje kakovosti: 1. za vino kranjskega pridelka iz klet! pri vino-gradniku za hekto 300 K; 2. za veletr-štvo dovoljene doklade a) pri množi-* nah do 10 hl !0 odstol; b) pri množinaK nad 10 hl 5 odstot.; 3. za krČmarja do-s klada h fakturni ceni 25 odstot: 4. tM prodajo na drobno izven krčem đokla« da k fakturni ceni 15 odstot — Ravnalne cene za vino srednje kakovosti na Štajjerskem znašajo 1. zm Štajersko vino pri producentu 300 K?: 2. za avstrijsko ali ogrsko vino pri vele-tržeih v sodih 360 K (belo) 1 n 390 K (rdeče), v steklenicah 370 K in 380 K.! 3. V nađrobnf prodaji Je prirJustna do-! klada od 20 do 40 odstotkov fakturne cene. Spoinlnfafte se „Rdečega krlžaM. Izđaiaiel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastfita« In rl«k »Narodne ftelrftrflite, 3014 U 173/17-3 v Imena is. Veličanstva »sada! C. kr. okrajno sodišče v Skofji Loki je razpravljalo danes v navzoč-nosti državnega pravdništva opravi-telja Luznarja in obtoženca Ja^ neza Mravlja o obtožbi. katero je dvignil javni obtožiteli zoper Janeza Mravlja zaradi prestoDka navijanja cen po § 20. t. I. c. n. 24. marca 1917, šte. 131 drž. zak. In je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje obtote« nec, razsodilo tako: Janez Mravlja, p. sestnlK in trgovec v škofjl Loki 5t. 39, pred* kaznovan lekriF. da je dne 19. avjrusta 1917 na seftntf v Gorenjivasi prodaj 17 đksc čebule za 1 K (en kg torej za približno 6 K), da je torej izrabljajoč po voinem stanju povzročene izvanredne razmere za potrebšcine zahteval ali si od drugega dal plaćati oČitno čezinerno ceno. S tem Je zagrešil nrestopek navijanja cen po § 20. t. I. c. n. z dne 24. marca 1917 št. 131 drž. zak. in se obsola po cit. § z uporabo § 260. b) k. z. na 3 (tri) dni zapora poostrenega s poštenjem in 30 K (trideset kron) de-narne kazni, v slučaju neizterljivost! pa še na tri dni v.,ora ter po § 389, kaz. pr. r. v povračllo stroškov ka-zenskega postopania. V smislu § 45. t. 2 clt. c. n. so Iz* reče, da se ima ta sodba objaviti v dnevnikih »Slovenski Narod«, »Slo-venec« in »Laibacher Zeitung«. SkofJaLoka, dne 30. avgu-sta 1917. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne U. septembri 1917. 210. stev. Arabska KOBILA lep* Si val, pripravna za |a*o, sa lakke te fesko anreoo. — Naslov se i2ve pri upiav-niStvu »Slovenskega Naroća«. 3119 Razstrgani dežniki m krpat« v Boiai nllcl it*. 33, Ljubljana. 311 i B la gaj nič arka M iprejne pri Schneider ft Varovi ek, trgovina z ieleznino ▼ L]nbllani. 3113 Meblovano SOBO z električno razsvetijavo ozroma z hrano, III« lelesitilkl uradfiik a aoprofto ^Poljake. — Ponudbe pod „Krsko* 311S11 na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. Pomoinika in poštenega zdravegn Tafencs SpreJ- Weai fakti Frao Wia|an, izdelo- ▼alee toxov, Kolodvorska ulica it?/. 29. Lfnoliana. 3U7 "pTaninoT" Pismene ponudbe pod „P. l./t000<4 na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 3068 Gospodična ki zna pisati oa stroj, M epaPOtaM. PoDudbe od »Strajaelaha *U1" na upravn. »Slo*. Naroda«. 3115 Ma *re4a| eo :-: ZAJCI :-: srebrnjski, več zajkel z in brez mladi"ev dal}« 40 arvovrstsJk sa|cilk klavov, ceit aii predeIjeni. aaialiUssa llrokovoial za les spreien in si^uren računar, zmožen vseh piša.mških de», službujoč podča^tnik, lile za svoj prosti čas, 2—3 ure nn dan, posla. Ponudbe v nemSVem ieziku pod „Araalta-lvatlf SlOt'1 na upravn. »Stov. Naroda«. OdvetniSkega uradnlka aii uradnico zmnioe^a slovenske in nemške ^teno-f»raf>jr in ki ?nq p«sati na s*ro\ Sprcimc tafcoi pisama #r. «d¥arfa SUvaJka, a4¥ttalka * Trstu, VU Vieata 10/1. Plača po dogovoru. 3121 Takot m evrofse proti dobri alaal prta«s ta motan 31U konjski hlape« fa oostama = postreinica = pri F. * A. UHER, Ljubljana, Prazne vreče vsake vrste, suhe ffsbOf ka at ta, laaet la druga semra* kapa|a vcdn. raigUdniea po ma|ais{lk soaak. Zaboga dop «n c Miroslav Ilssa-aioaf er, Baaat ?., Sskoakromaorstr 4H. Ceniki zastonj, 2951 Mizarski pomoiniki za pohiStvo vsake vrste dobijo trajno delo pri Tr. Waajaar, Saajrsk, Vlaska at. 59. PlaCa 8-12 kron dnevno. 3074 V Parizu Izpraiana lUka taoiSiie. laje Pont. Amata Potoćaik, Clgaletora nllea it 4/ II. aadttropia, Lfakllana« 2789 pamT* lartjmem takol sprotnaga ^aa SOLICITATORJA ▼ svojo iaarno. Stenograf in strojepisec ima prednost. - Dr. IVAN OLASER, odvetnlk v Mariboru. 3095 ajajp" Isvrisno, nadarioao "W stenograffinio aolidtatorco ali sol čita tori af lica ođvetniaka pisama izron Branfska. Ponudbe s sliko na posredovalnico »^lnxM LJubllana. 3072 ------------ Isčo sa sprsten ■ tesarski moister ki naj prevzame napravo zasilnega strešnega stola na pogoreli cerkvi na Koroški Beli. Za les je preskrbijeno Z delom se mudl. Oglasi, ako le mogoče, osebni pri podpisanem tnpnl urid Coroska Bela, iaL postala Javoroilc 3078 ▼som •*■!• aarotalkaai 6iril in Metodovih vžigalic aa|vl|aiaa]« tparaftaia« da aea si coa|. narobila zabeletll la bodem akaialf ka prenabmlo seđaaje prometne ovire, Ista izvršiti« ZahvaljujoČ se za cenj. na ročila beJežim z odi. spoštovanjem 31^2________________________________Ivan Perdan. Tslofoai 46208. Telefon 40208. *!*£*> fino ledilo »••"•"srtaa'sss jako vporaben, v tenk i plasti namazan, skoro brezbarven, hitro suŠeča se lepilna snov, k Izvrstno drži, prikladen za vso kartonažno industrijo, za nalepljenje etiket na papir, usnje steklo in ptoSčevino, dobavlja točno a 5 kg, 10 kg, 20 in 50 kg, v sodth a 250 kg iz tovarne: CEH 4BUTZ, Dunai XX 2t Dresdenerstrasse št 82. Sijajno bodoinost imajo tartka srećke in aeve srećke avatr. Rdeftega križa vsled sroje TCdno zviSujoče se denarae vredaosti 1 Vaaka sreftk« zadene I Glavna dobitka znašata čez 2996 aV* 1,000.000 kron. ^H Natančno pojasnilo z igralnim nacrtom razpoŠilja brezplaČno: Sre^kovno zastopstvo 11, Ljubljana. ■afhalf laataalv la aa)bal|il alov. Uastrovanl tađalk mi IS LIKERI ki priobčujeio vsak teđen Bfaoo samlsUrik altk s boflio in o drugih vajnih aktualnh domačih in tujih do^odkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesml, povesti, lako lanlmtv, lap iatafcH»akl roaiam, poučne članke in črifee iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in tploh vseh strok polfudnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen In nestrankarski ilustrovan tednlk, ki je posvećen le zabavi in poakti. „TEDENSKE SLIKE" W naj Imela naročena vsaki rodbina, vsaka gostilna, kavama, brlv-nlca, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 380 pol leta K 7.50 in ćelo leto K 15 — Naročnlki dobe kot nafrado slike Prelerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tu£ lepe zanlmive knjige Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Polljtte nara svoj naslov in pošljemo Vam 1 Stevilko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poltnine prosto na ogled. UpnnmiStvo lista „TEDENSKE SLIKE" Lfakliana, Prsaćlskanska ollca 10 L Savinjska posojilnica v Žalcu r*g. zadruga z naemaieno zavezo. htm iRMfsti itrfit halhda 9n. 41.421. iKn imki past. liraoiliid M 35.951. Posolila na dolina pisma pod najugodnejšimi pogoji: proti hipotečoi varnostf, proti oaeboim poroštvom, proti zastavi vredoostrnh listift. Kredit v tekofem računu najkulantneje: proti setnlj. knjiiu. zavarovanjo, proti depotfiim meaicam. Eskomptovanje odprtih kojižaib terjater, mcaic oa wm metta. Lombardiranle. Vloge na hranilne knjižice s polumesečnim obrestovanjem in polu-letnim kapitalizovanjcm, v tekožem ražunu Z doevnim obrestovanjem in polulet- oim zaključavanjem racu nov proti po ljubnemu razpolaganju % imovino. Rentni davek plaCuje zavod sam. Nakazila in inkaso z zmemimi stroŠki. iekovni promet •kraste« sara »i 19. avgMta ttlT «o prokUca ia hraalbie •to|» S '/»•/., sa nm pMSjDa IV/„ ia ««©11 Upotadaa !•>/,.