Ptofmlno plačemo v gotovini. Leto LXXm.. št« 3 Ljubljana, četrtek 4. Januarja 1*40 Cena Din i.— SLOVEMS i z-..ni vsak dan popoldne izvzemšl nedelje in praznike. — inaerat) do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a D1d 2 50. od 100 do 300 vrst S Din 3. večji Inserau petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, m se ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO 0* OPRAVNMTVO LJUBLJANA. Rnaf1*eva allca štev. • Telefon: Sl-M. 31*33. 31-34. 31-28 In 31-33 Podrutnict: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 65; podružnica unrave: Kocenova ul 2. telefon st 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št 10 351 Za čEcuečanskosuotrocfo, razum in demokrzcifo Prezident Roosevelt obsoja diktaturo in filozofijo sile: Leto 1?49 na] bo leto, v katerem bo demokracija opravičila svoj ebstoj kot najboljša oblika vladavine, kar jih jO človeštvo kdaj ustvarilo WashJngton, 4. januarja. AA. CReuter) Včeraj opoidne sta se ponovno sestala oba doma na tretje zasedanje 76. k^n^resa Zeri.njenih držav. Seja je bila otvorjena s poslan co predsednika Roo^evelta, katero so potem po radiu objavili vsemu svetu. Predsednik Roosevelt je v svojem govoru izjavil: Socialne in gospodarske razmere, iz katerih so v inozemstvu rezult rale revolucije in diktature, so popolnoma enake kakor razmere pri nas, za katere se bo-r.mo, da bi jih na miroljuben način rešili. Diktature in filozofija sile so imele skoro v vsakem primeru svoj izvor v potrebi, da se izvede drastična akcija za izboljšanje notranjih razmer tam, kjer demokrat ka akcija iz kakega drugega razloga ni mogla izvršiti sodobnih potreb in izpolnitev zahtev. Roosevelt se je nato dotaknil opomina, katerega je navedel v svoji zadnji poslanici kongresu, ko je poudaril, da bedo ameriški državljani v svojem vsakdanjem življenju občutili učinek dogodkov na drugih celinah. Predsednik Roosevelt se je :zjavil proti tistim, ki zahtevajo in vztrajajo pri tem, da lahko Zedinjene države kot samostojna enota žive v sreči in blagostanju in da si zagotove na lahek način svojo bodočnost v okviru visokega zidu izolacije, medtem ko je zunaj tega zidu civilizacija, trgovina in kultura človeškega rodu lahko v težkih krčih. Lahko razumem čustva tistih ljudi, je dejal, ki opominjajo narod na to, naj nikar ponovno ne pristane, da bi poš_ljali ameriško mladino na evropska tla, toda nihče od njih ni zahteval pr.stanka, ker tudi nihče ne pričakuje take odločitve. Ogromna večina mojih sodržavjanov prav nič ne opušča nade in pričakovanj, da Ze-d.njene države ne bi b.le potegnjene v vojsko. Obstoje velike razlike med državami, ki" niso v vojni in med trditvami, da ta vojna nima z nami nebene zveze. Nam se ni treba bojevati z drugimi narodi. Toda z drugimi narodi vsaj lahko delamo, da bi sp «>m«"-očil mir, ki bo razvedril tegobe sveta, če bomo delovali tako, da bomo obenem pomagali tudi lastnemu narodu. Gledati moramo v bodočnost in skrbeti za bodočnost naših otrok, kolikor bi os'ali dei sveta padel pod oblast združene sile. Mi moramo gledati v bodečnost, da bi uvideli njen učinek na našo lastno bodočnost, če bi bili vsi mali narodi na svetu ogroženi v sve ji neodvisnosti in če bi bili priključeni relativno močnim voJašMm sistemom Gledati moramo pa tudi v bodočnost, da bomo videli kakšno življenje bodo morali živeti naši otroci, če bi bil velik del ostalega sveta prisiljen oboževati boga, vsiljenega od tujega voinega vladarja, oziroma Če b: mu bilo prepovedano, da sploh obožuje boga. Moramo gledat: v bodočnost, je nadaljeval Roosevelt. da bi videli učinek, ki bi nastal za naše bodoče rodove, če bi svetovno trgovino nadziral neki narod, ki bi to kontrolo l*v*»j*l s svojo oboroženo vojno silo. Narodi drugih držav ima ji pravico. d> sf i»^iiu izbirajo lasi no t. bi i ko vladavine. Toda mi v svoji državi še zmerom verujemo, da je za tako izbiro potrebnih već pogojev in za katere mi pravimo, da so povsod bitnega pomena. Mi vemo, da sami nikoli ne bemo popolnoma varni v svoji hiši vse dotlej, dokler druge vlade ne bodo priznale take svobode. Nato je Roosevelt izrazil upanje, da bodo mogli tudi na drugih celinah izvesti tisto, kar je bilo izoeljano na ameriški cel'ni. kjer je 21 republik pokazalo enodušnost v idealih in v svojih medsebojnih odnosih. Roosevelt je poudaril, naj se sedanji sistem ameriških trgovinsk h porazumov razširi kot neobhoden del in temelj vsakega pravilnega in trdnega miru. Stari pogoji svetovne trgovine niso predvideni za noben trajni mir in ko bo prišel čas, da bodo morale Zedinjene države uporabiti svoj voli v, da bi odprle trgovin vke prekope v svetu tako, da noben narod ne bi bil prisiljen za bodoče z orožjem v roki doseči svoje pravice, bodo Zedinjene države poskušale vplivati, da se vse to doseže na miren način s konferencami. Poudarjam vodilno vlogo našega naroda, katero lahko prevzame, ko bo prišel čas za obnovitev svetovnega miru. Tak vpliv pa se lahko zmanjka, če bi se ta vlada vdala vplivu gospodarskega egoizma. Nadalje je Roosevelt poudar'1. da z o1nitr.e Dri stoj bi ne Govoreč o brezposelnosti je Roosevelt odklonil evropsko rešitev, ki izkorišča brezposelne za proizvodnjo pretiranega oboroževanja, ki ima navad; za rer»'l'at avtoritativne režime. Roosevelt je poudaril, da se nagiba k ameriškemu načinu zatiranja brezposelnosti s povečevanjem narodnega dohodka«. Mi kot zedinjen narod, je rekel na koncu Roosevelt. moramo ohranjevati na tej celini plamen človeea^ke svobode, razuma in demokracije ter častnega postopanja. Mi moramo te vrline poživljati in j»h ohranjevati za bcijši svet, ki ima. priti. Naj bi leto 1940 označili naši otroci kot leto, v katerem je demokracija opravičila svoj obstoj kot najboUši instrument vladavine, kar jih je človeštvo kdaj ustvarilo. VVashington. 4. jan, s. (Havas) Govor predsednika Roosevelta so poslanci ponovno prekinjali z burnim odobravanjem. Posebnega odobravanja tako demokratov kakor tudi republikancev je bil deležen oni pasus, v katerem je predsednik Roosevelt poudaril, da hočejo Zedinjene države ostati izven vojne. Napoved, da bodo vsi izdatki v novem letu reducirani, je bila istotako sprejeta z odobravanjem Poslanci so -prirejali ovacije tudi runanjemu ministru Hullu, ko je Roosevelt govoril o zunanji politiki Zed njenih držav. Po seji kongresa so bile predsedniku Rooseveltu pri odhodu iz kongresne palače prirejene velike manifestacije. VVashington, 4. jan. a (Reuter). V pismu, ki ga je poslal predsednik Roosevelt predsedniku reprezentančne zbornice, izraza željo, da naj kongres takoj glasuje o odobritvi dodatnih kreditov za narodno obrambo v višini 271 mUijonov dolarjev. Od tega zneska bo povabljenih 110 milijonov za vojsko, in sicer za specialne manevre, za nastanitev novih vojaških oddelkov v Porto Ricu in za nov vojni material. 146 milijon dolarjev dodatnih kreditov odpade na mornarico. VVashington. 4. jan. a (Reuter) Ameriška vlada je sporočila kongresu, da bo proračun za vojsko in mornarico ▼ tekočem letu povišan sa 270 milijonov dolarjev. Povečanje izdatkov ae razteza na v?e področja vojske in mornarice, tako tudi na letalstvo in obalno zaščito. Mornariški minister je predložil kongresa, naj odobri predsedniku Roosevtltu pravico, da v primeru nevarnosti za državo prevzame kontrolo nad vsemi ameriškimi ladjami, gradnjo ladij in ladjedelnicami. Preolog izrecno poudarja, da so to samo varnostni ukrepi, katerih izvedba zaenkrat še ni aktualna. Iz notranje politike Ameriške simpatije za evropske iem kraci j c Newyorški list za RoosevelDova načela Wash''ngton, 4 jan. s. (Havas). V ameriških političnih krogih poudarjajo posebno dejstvo, da je na podlagi včeraišnjega Rooseveltovega govora razvidna moralna solidarnost med načeli, ki vodijo Anglijo in Francijo v vojni ter med onim kar si predstavlja ameriško javno mnenje kot osnovo bodočega miru. Čeprav ni predsednik Roosevelt v svojem govoru imenoma omenil nobene države, je vendar obsodil politiko sile ter poudaril, da bi ta mogla imeti ugodne posledice tudi za bodočnost Amerike, Današnji newyorŠki listi podčrtava jo v Rooseveltovem govoru predvsem trdno voljo Zed in j enih držav, da se ne zapletejo v sedanjo vojno, na drugi strani pa jasne simpatije za Anglijo in Francijo. »New-vork Sun« pravi, da pomeni govor zopet obsodbo postopanja Nemčije in sovjetske Rusije ter izraža željo po miru. ki bi napravil konec vsem težavam, »Newyork Post« poudarja voljo, da bi tudi Zedinjene države sodelovale pri sklenitvi trajnega miru. Ftit:! cUbij jo močne sovjetske napade D očim Finci poročajo o novih uspehih na vseh odsekih fronte, trdijo v Moskvi, da včeraj ni bilo važnejših dogodkov Helsinki, 4. jan. s. (Reuter) Z norveške meje poročajo, da so finska letala včeraj bombardirala luko Liinahamari pred Pe-čengo. Podrobnosti o napadu Še niso znane. Sicer so na Daljnem severu vojaške operacije zastale ter se udejstvuje zaenkrat samo letalstvo. V centralni in južni Finski, kjer so včeraj popoldne prenehali snežni meteži, pa se je aktivnost na bojščih zopet povečala. Iz Karelije poroča finsko vojno poročilo o borbah pri Suomussalmiju. Finska vojska še nadalje zasleduje manjše oddelke poražene sovjetske divizije ter je zajela dokaj vojnega materiala. Na Karelijski zemeljski ožini so sovjetske čete izvedle včeraj dva večja napada. pa sta bila oba odbita. Prvi napad, ki je sledil popoldne po močni topniški pripravi, je veljal centralnemu odseku tega dela fronte. Večji oddelki sovjetske pehote so napadli finske postojanke, bili pa so odbiti s topovskim in strojnišk;m ognjem. Zvečer je sledil drug enako močen napad na drugem delu fronte. Iz Leningrada poročajo, da prihajajo tja Se vedno nova ojačenja za sovjetske čete na Karelijski zemeljski ožini. Med novimi četami so predvsem oddelki iz Sibirije. Finsko vojno poročilo Helsinki, 4 januarja AA. ierin uoflfommert e i n i g feien, toobei Jeber ben £ampf mit feinen tljm &ur $erfiigung fteljenben 9ttitrcln fiifiren »erbe. (£9 Ijetfjt, ba& bie #trd)e bet itaiienifdjen Kegicrung »etfprodfjen ljabc, iljr auf bcm S a 1 f a n im ftampf gegen ben flommumsmus bei^i* ftcfcen. ^ v - In to zadostuj, sedaj \sakemu pametnemu Ploveku! JNS NA DEI. TJ. V Pančevu Je bila v dvorani hotela »Esplanade« konferenca pristašev JNS Iz Fančeva ln okolice. Na konferenco so prišli kot zastopniki glavnega odbora Jovo Ba-njanin, dr. K os ta Kumanudi in drugi prvaki JNS. Posvetovanjem je predsedoval predsednik krajevne organizacije odvetnik dr. Branko Knežević. Podpredsednik stranke Jovo Banjanln je v daljšem govoru raztolmačll stališče JNS glede na sporazum in notranji položaj, dr. K os ta Kumanudi pa Je govoril o aktualnih zadevali notranje politike. Govorila sta nato še bivši narodni poslanec Jeremija Pro-tič ln btvsi podpredsednik beograjske občine Dobra Bogdanovič. Konferenca je povsem uspela, ter je bilo sklenjeno na njej, da se sklice v najkrajšem času velik shod. NOVI TAJNIK ZAGREBŠKE DELAVSKE ZBORNICE Za novega glavnega tajnika Delavske zbornice v Zagrebu je bil imenovan namesto odpuSčenega Vladlmlrja Pfelfferja zagrebški odvetnik dr. Zvonimir Vinković, kl je že včeraj prevzel posle. PREPOVEDAN UST V ZAGREBU Z odlokom banske oblasti v Zagreba je prepovedano na podlagi čl. 14. zakona o lzpremembi ln Izpopolnitvi zakona o tisku od 6. januarja leta 1929. nadaljnje lzha- j "Ua misao«, Id je janje Hsts v Zagrebu. PISMO DR. RAVNIKA Tednik ministra pravde dr. Lase Marko viča objavlja med ostalimi pozdravnimi pismi na naslov nedavne konference radt-kalskih prvakov v Beogradu tudi pismo s> dr. Rudolfa Ravnika Iz Maribora. V pismu Čitamo, da se g. dr. Ravnik nt mogel udeležiti te važne konference kot »predsednik Okrožnega odbora Narodne radikalne stranke za Maribor ln kot nosilec liste homogene JRZ za mariborsko-celjsko volilno okrožje«. Popolnoma sesa uverjen, da ste vstopili g. minister v vlado zato, da v današnjem obupnem položaja pomagate braniti velike Interese nase države ln da sodelujete pri popolnem lzmlr-jenju med Srbi, Hrvati ln Slovenci. Nadvse ml je žal, da gotovi krogi Vašega vstopa v vlado niso tako razumeli in da Je prišle zavoljo tega do težkega spora v glavnem odboru Narodno radikalne stranke. Ta spor trenutno največ škoduje naši stvari v Sloveniji, žalostno Je, da morate ravno VI kat aktiven minister In Član glavnega odbora v teh težkih Časih pojasnjevati beogra.fsktni radikalom, da-11 ste še radikal In da-ll mm* stopate v vladi radikalno stranko. Nad vso srečen bom, ko bo prišla Iz Beograda vesela vest, da so se radikali pomirili med seboj In da so spet vsi skupaj, kakor so bul za* časa našega velikega voditelja, blag« kojnega gospoda Nikole P« Paštča,« gih izjavljajo v zvezi 9 tem. da so vsi t! glasovi izmišljeni in da samo dokazujejo angleški manever, ki hoče Nemčiji podtakniti dvoumnosti v njenem jasnem stališču do sovjetsko-finskega konflikta, da bi ustvarili dvome in zmešnjavo pri nevtralnih državah in jih pridobili za britanske interese. Nemška nota švedski Nemška vlada bo smatrala prevoz zavezidSkega vojnega materiala za Finsko kot kršitev švedsko nevtralnosti Stockholm, 5. jan. e Parlament se sestane v ponedeljek na izredno sejo. V diplomatskih krogih švedske prestolnice izjavljajo, da bodo na tej seji na dnevnem redu zunanjepolitična vprašanja v zvezi z ostro nemško noto. V tej noti je nemška vlada zagrozila Švedski, da bo mnoiestve-ne transporte vojnoga materiala is Anglije m Francije preko Švedske u trala za kršitev švedske nevtralnosti. Kot motiv navaja nemška, vlada, da zavezniki ne pošiljajo vojnega materiala sata, da sf pomagali mali ogroženi državi, temveč da sebi zagotovijo strateške pozicije v ln severne Evrope. Politične aretacije v Budimpešti Budimpešta, 5. jan. e. Politični oddelek budimpeštanske policije je odkril zaroto v vrstah puščičastih križev. V zvezi s tem je bilo včeraj aretiranih pet oseb. med njimi ugledni organizator ln funkcionar An-tal Ost an. Zarota je bila odkrita na podla*? njsfcegs pisma. Mod za zaščito ideologije je bil ustanovljen M poseben oddelek, katerega naloga je biki obiti vsakega funkcionarja, ki Izda ali zapusti narodno socialistični pekret. To skupino je tvorilo 10 do 12 najbolj zaupnih oseb. Na podlagi tega sodijo« da je pred kakimi 10 dnevi eden članov te skupine Is* vršil atentat na narodnega poslanca Jano« ša Da ima J a, ki je nedavno izstopi1 lz ke. Vseh pet članov je bilo žavnemu tožilstvu. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« Četrtek, 4. januarja 1940. Itav. 3 Italija in Balkan Turika sodba o italijanski politiki — Motnost novih pogajanj med Turčijo in Mookvo — Na Bližnjem vzhodu ne mobilizira jo Ankara, 5. jan. e. V zvezi s skrbmi Italije, ki so ae zadnje Čase povečale zaradi možnosti, da bi se vojna razširila na Balkan, kakor tudi zaradi pisanja italijanskih listov, da je usoda Italije vezana na usodo Balkana ln v zvezi s člankom Vlrginia Gajde v »Oiornale d' Italia« pravijo V turških političnih krogih, da je vse to v današnjih Okoliščinah zelo pomembno. Kot dokaz, da je bila Italija postavljena pred dovršeno dejstvo ob priliki sklenitve sov-jetsko-nemškega pakta, se omenja tudi Mussolinijevo pismo lordu Runcimanu. Iz tega zaključuje polslužbeni ankarski list »Ulus«, da je Italija svojo zunanjo politiko modificirala. Ker interesi Italije niso bili v skladu s tem dejstvom, se bo Italija nekega dne čutila svobodno. London, 5. jan. e. Dočim postajajo od-nošaji med Londonom in Moskvo hladnejši, se v angleških diplomatskih krogih opaža nov poskus s strani sovjetske vlade, da bi se obnovila turško-sovjetska pogajanja. Po vesteh iz Ankare je sovjetski veleposlanik, ki je obiskal zunanjega ministra Saradzo- gla, da mu ob tej priliki Izreče eožalje zaradi katastrofe, ki je zadela Turčijo, izrabil ta trenutek, da je stavil vprašanje, če ! ne misli, da bi bil sedaj ugoden trenutek 1 za nadaljevanje pričetih pogajanj. Zunanji I minister Saradzoglu ni dal direktnega odgovora, toda mislijo, da ae bodo že prihodnje dni lahko nadaljevala nedavno prekinjena pogajanja. London, 5. jan. e. (Reuter). Na odločilnem mestu kategorično izjavljajo, da nikakor ni verjetno stalno ponavljanje vesti tujih listov in tujih radijskih postaj o zbi- ; ran ju sovjetskih čet na meji Afganistana. V političnih krogih tudi poudarjajo, da je afganistanska vlada službeno demantirala ! ne samo vesti o splošni ali delni mobilizaciji, temveč sploh o kakršnih koli izrednih pripravah in vojaških ukrepih v Afganistanu. Posebej pa še z angleške pooblašče- ; ne strani izjavljajo, da na merodajnem mestu ni ničesar znanega o kaki mobilizaciji ali pripravah za mobilizacijo v Iranu in Perziji. Madžarski zunanji minister odpotoval v Italijo Potovanje je sicer zasebnega značaja, vendar se bo grof Csaky sestal z italijanskimi državniki Bodirapesta, o. jan. e. Zunanji minister grof Csaky se je odpeljal na desetdnevni aopust v Santa Margherito pri San Remu. Na dobro poučenih mestih naglašajo, da odhaja zuninji minister kot privatna oseba in da bo preživel svoj dopust, ki mu je enoletnem napornem delu zelo potreben. Po informaciji milanskeera »Corriere del-la Sera« pa bo kljub svojemu privatnemu bivanju imel priliko, da se sestane z nekaterimi uglednimi in visokimi osebnostmi v Italiji. V zvezi z vestjo, da bo italijanski zunanji minister sredi tega mesca odšel na Madžarsko na lov, v dobro poučenih krogih izjavljajo, da je ta vest brez osnove. Grof Ciano je prihajal običajno v juliju na lov na Madžarsko, toda letos njegovega prihoda ne pričakujejo. Rim, 4. jan. e. Smatrajo za gotovo, da bo madžarski zunanji minister ob priliki svojega bivanja v Italiji imel razgovore z vodečimi italijanskimi političnimi osebnostmi in da bo z zunanjim ministrom grofom Cianom izmenjal misli glede aktualnih vprašanj. Ti razgovori bodo v glavnem posvečeni položaju v osrednji Evropi, v Podunavju in na Balkanu. Sodijo, da bodo ob tej priliki izmenjane tudi misli glede ureditve ru-munsko-madžarsklh odnošajev. Poudarjajo, da je Italiji in Madžarski mnogo na tem, da pride med Bukarešto in Budimppš*o t > kompromisa, ki bi omogočil vsaj začasno konsolidacijo v odnošajih, ki se danes tako žele v vsej jugovzhodni Evropi. Polek tega naj bi bil ta sestanek važen tudi zato, ker sedaj Madžarska meji na sovjetsko Rusijo in ker je po sovjetsko-finskem konfliktu na Madžarskem nastalo neko vznemirjenje. Toda Budimpešta danes mirneje gleda na položaj, ker je večkrat Italija izjavila, da sovjetom ne bo dovolila prehoda čez Karpate. Budimpešta, 5. jan. e. Zunanjega ministra grofa Csakvja bo v njegovi odsotnosti nadomeščal ministrski pivVse^nik grof Te-leky. Trgovinski sporazum s Francijo je bil včeraj podpisan v Beogradu Beograd, 5. jan. e. Včeraj je bil v ministrstvu trgovine in industrije podpisan trgovinski in plačilni sporazum med našo državo in Francijo. Podpisu so prisostvovali z naše strani minister za trgovino in industrijo dr. Andres, pomočnik ministra trgovine in industrije dr. Sava Obradović, svetnik zunanjega ministrstva Milivoj Nau-movič, član delegacije Slobodan Karič in tajnik dr. Draga Nikolič. S francoske strani so podpisali sporazum poslanik Reumond Brugere, svetnik poslaništva baron Coche in pomočnik trgovinskega atašeja Pasenv. Ob tej priliki je minUler za trgovino in industrijo dr. Andres obljubil novinarjem, da jim bo v kratkem času podal podrobnejše obvestilo o poteku pogajanj, nato pa je izjavil: S tem sporazumom se zamenja dosedanji trgovinski ln plačilni aranžma med našo državo ln Francijo od 10. februarja lanskega leta. Novi sporazum bo trajal do konca leta 1940. Poslanik Brugere je izjavil, da sporazuma, ki sta bila danes podpisana odgovarjata potrebam ene kakor druge države. Upa, da bosta koristno služila trgovinski I izmeni obeh držav. »Achflles« v Buenos Alresu Poveljnik angleške križarke o bitki z nAdmiralom Graf Spee" Buenos Aires, 4. jan. s. fReuteri Angleški križarki ^AehillcS'k, ki je dospela včeraj popoldne v Buenos Aires, je priredilo prebivalstvo velik sprejem, enako kakor ga je nekaj ur preje v Montevideu doživel »Ajax«. Poveljnik »Achillesa* Parrv je v razgovoru z novinarji izrazil zahvalo za krasen sprejem, nato pa je podal opis pomorske bitke z »Admiralom Graf Spee« ter izrazil najvlSje priznanje spretnosti, s katero je admiral Harwood vodil angleško brodovje v bitki. Dejal je, da je treba posebej poudariti tri momente: 1. je admiral Har-wood tako po času. kakor tudi no kraiu popolnoma pravilno razpostavil angleške ladje, 2. je v svoji taktiki med bitko pokazal izreden pogum, 3. je dajal tako nedvoumna povelja da je križarka »Achil-les« vedno točno vedela, kai ji je storiti, čeprav je šele dva dni pred bitko dospela iz Nove Zelandiie in se pridružila drugim angleškim vojnim ladjam Iz Celja —C Požar sredi mesta. V dvoriSčni stavbi trgovca Franca Ocvirka Za kresijo je v torek zamrznila straniščna cev Lastnik hiše je naročil nekemu delavcu, da odtali zamrznjeno cev. Delavec je postavil V Btra-nišče malo peč, naložil v njo oblanje in zakuril. V peči je gorelo vso noč in tudi Še v sredo. Zaradi vročine pa se je vnel tram v zidu na podstrešju in je počasi tlel. V sredo okrog 16. jc izbruhnil ogenj na podstrešju in se hitro razširil na sobo in kuhinjo, v kateri je stanovala postrežnica Marija Ropotarjeva. NTa pomoč so bili takoj poklicani celjski gasile:, ki so napeljali cev od vodnjaka pri Mestnem gledališču in začeli gasiti. V dveh urah se jim je posrečilo požar udušiti. V stanovanju Ropotarjeve je ogenj uničil vse pohištvo, obleko in perilo. Zgorelo je tudi nekaj denarja. Pri gašenju je tekla voda skozi strop v prvo nadstropje v stanovanje čevljarskega mojstra Franca Bcrgleza in povzročila tam veliko škodo .Skupna škoda znala okrog 20.000 din. —C Tujski promet. V decembru je obiskalo Celje 788 tujcev (727 Jugoslovenov in 61 mozemcev) nasproti 918 v lanskem novembru ln 926 v predlanskem decembru. —C Smrtna žrtev prometna nesreče. V soboto se je peljal 40ietni posestnik Vladimir Kačur od Sv. Krištofa pri Laškem z enovprežnim vozom po cesti. Konj, ki je bil vprežen v voz, se je nenadno splašil in zdirjal. Kačur je padel pod voz, pri čemer mu je šlo kolo čez glavo in mu zdrobilo lobanjo. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnioo, kjer je v sredo izdihnil. —C Mesnice in strojnice ob nedeljah ne bodo obratovale. Mesarski in klobas i carski nojstri v Celju so sporazumno s pomoč ni t; sklenili ukiniti nedeljsko obratovanje v nencah in na stojnicah v zimskih mese rih in sicer vsako leto od I. decembra do 1 marca. V nedeljo 7. t. m in naslednje nedelje bodo torej mesnice in stojnice zaprte. Zato se naj občinstvo založi z mesom že v soboto, —c Dve žrtvi poledice. Ko se je 55ietn* posestnica Marija Pogačarjcva iz St. Pe-tra v Savinjski dolini vračala v torek iz trgovine domov, je padla na poledenelih tleh in si zlomila levo roko v zapestju. Istega dne je padel 281etni posestnikov sin Franc Dežnikar iz St. Pavla pri Preboldu na zamrzi ih tleh in si prav tako zlomil levo roko v zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. -—c V pravoslavni cerkvi sv. Save bo božična služba božja po sledečem redu: na badnji dan v soboto 6. t. m. ob 24. jutre-nje, prvi dan božiča v nedeljo 7. t. m liturgija ob 10., drugi dan ob 10. in tretji dan ob 9. Tretji dan bo po liturgiji ob 10. blagodarenje za rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. —c Oddaja valilnih jajc. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava dravske banovine bo v letu 1940 oddajala valilna jajca rjave m bele štajerske kokoši. Da bi sc ta odlična pasma čimbolj razSirila, se vabijo kmetovalci, da naročijo jajca v čim večjem številu. Naročila spre jema mestno poglavarstvo, soba §t. 47„ do 25, t. m. Tam se dobijo tudi potrebna pojasnila. Komad valilnih jajc stane 1 din. .cestna občina bo prispevala kmetovalcem 0.50 din za komad, tako da bo kmetovalec plačal le 0.50 din za jajce. —c Draiba gnoja v mestni klavnici. Mestna občina bo v torek 9. t. m. ob 9. dopoldne na javni ustni dražbi prodala najboljšemu ponudniku v letu 1940 v mestni klavnici celjski pridelani gnoj. Dražba bo v pisarni mestne klavnice v Klavnlškt j ulici Izklicna cena je določena na 4,500 din j Pod izklicno ceno gnoj ne bo prodan. Kam so šle zaloge živil? Zanimivi podatki o izvoza blaga iz ljubljanskih Ljubljana, 4. januarja Potrebno bi bilo razčistiti vprašanje, kakšne so zaloge živil v Ljubljani, predvsem, koliko je v zalogah tistega špecerijskega blaga, ki ga je začelo tu ln tam najprej primanjkovati že septembra. Številke o izvozu blaga iz ljubljanskih prostih skladišč (blago je prosto trošarine, dokler je v skladišču), so veskakor zelo poučne. Vendar je se vprašanje, koliko jc tega blaga ostalo v skladiščih trgovcev, ali so ga pa ljudje v resnici vsega pokupili. Iz prostih skladišč je Slo prve tri mesece vojne toliko blaga, da bi ga ne smelo nikjer primanjkovati. Ali so ga ljudje v resnici porabili vsega sproti? Kupovali so nedvomno mnogo bolj kakor v normalnih časih. Zato je treba ugotoviti, da so draginjo v začetku, dokler je bilo še dovolj blaga starih zalog, povzročili konzumenti, in sicer tisti, ki se lahko zalagajo z živili za več mesecev ali celo let. AH se vam po tem takem ne zdi pametno, naj bi bila živila naprodaj, dokler traja vznemirjenost med ljudmi, v omejenih količinah? Nemci so uvedli nakaznice za živila, čim se je vojna začela, s čimer so preprečili kupiče-nje živil pri posameznikih, ki bi sicer povzročili takoj veliko draginjo in nekaj časa bi bilo celo občutno pomanjkanje blaga. Septembra, oktobra in novembra je šlo lani iz prostih skladišč 28.292 kg več riža kakor pred lanskim, skupno 146.640 kg, predlanskim pa 118.348 kg. Če računamo, da znaša konzum riža v Ljubljani na leto približno 470.000 kg (1. 1938 samo 417.698 kij), znaša poraba na mesec 39.000 kg, jeseni pa je znašala 48.900 kg. O porabf prav za prav ne smemo govoriti. Večji nakup gre samo na račun kupičenja živil. Uredba o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije je bila v tem primeru brez učinka. (*?e bi trgovci sami skuhali regulirati razprodajo živil, bi se kupci lahko pritoževali na oblasti, češ ta in ta trgovec skriva« živila, ker nam jih noče prodati. Ko so pa nekatere vrste živil bile tu in tam razprodane, bi pa v resnici bila mogoča spekulacija; trgovci bi se lahko izgovarjali vsi. da nimajo več blaga, čeprav, bi ga nekateri še imeli. Shranili bi ga, da bi ga lahko pozneje prodajali po novih, višjih cenah. Cez mero živahen promet je bil tudi z drugimi najvažnejšimi vrstami špecerijskega, odnosno kolonialnega blaga. Mnogo večje povpraševanje je bilo po jedilnem olju. Predlanskim ga je šlo iz prostih skla- dišč septembra, oktobra in novembra 104 tisoč 332 litrov, lani pa 140.107 ali 35.775 več. Ljudem je še v dobrem spominu, kakšna tc-žava je bila med vojno z nakupovanjem mila. Če se je povsem tem tako naglo podražil loj. razen kož edini produkt živalskega izvora (nekoliko se je podražila sicer tuid mast, vendar nikakor ne v taks nem razmerju), se ne smemo čuditi, saj je nIo v omenjenih treh mesecih jeseni iz prostih skladišč 44.135 kg več mila kakor pred letom v enakem razdobju. Predlanskim so dobili trgovci v tistih treh mesecih 85.05U kg mila. lani pa 129.185 kg. Nenavadno mnogo so trgovci dobili tudi surove kave v tistih mesecih, skoraj po-lovico(!) več kakor predlanskim: 1. 1938 skupno v treh mesecih 16.598 kg, lani pa 31.759 kg. torej 15.161 kg. Kam je šla vsa ta kava. kdo se je tako nenavadno zaiagal z njo? Tudi poraba žcanc kave je bila precej večja. 912 kg (skupno 3960, predlanski mpa 3048 kg). Pri tem je treba pomisliti, kako dolgo lahko porablja srednje velika družina kg kave. V tistih vznemirljivih časih pa mnog imeščani najbrž niso niti pili mnogo črne kave, saj so bili že tako dovolj nervozni... Toda, če smo že »porabili« toliko več kave, kakor da smo jo jedli zabeljeno kakor fižol, jc tudi razumljivo, če je bila sorazmerno večja poraba sladkorja .. Kljub temu si je težko razložiti, čemu so se nekateri zalagali tako s sladkorjem, ki vendar ne spada med kolonialno blago; sladkorja vendar ne uvažamo ter blokada in podra-žen prevoz ne moreta vplivati na cene. Predlanski mso ga imeli trgovci v treh jesenskih mesecih v zalogi 370.990 kg, lani pa 442.258 ali 71.268 kg več. Torej smo porabili 7 vagonov več sladkorja? Kdo ga je porabil? Vse leto znaša poraba sladkorja vL juhi jan i povprečno poldrug milijon kg ali 125.000 kg na mesec, to pa pri veliki porabi. Lani jeseni je pa znašala poraba povprečno po 147.414 kg na mesec. Izgovor, da je bila oliko večja poraba zaradi dobre sadne letine, češ gospodinje so mnogo bolj vkuhavale sadje, ne drži. Mnogim gospodinjam se je celo zdelo škoda porabljati sladkor za vkuhavanje »v tako resnih časih«. Na vse to je bilo treba opozoriti vsaj zdaj, ko so se ljudje že precej pomirili in ko lažje mirneje rn7miž ae razmere Porinilo Tnjskoprometnih zvez v Ijita ljani in Maribora, SPD in JZSS 4. Januarja 1940. Kranjska g<>ra, 810 m: —10. drobno mede, smuško terišče sipodaj 27. zgoraj 37 cm saiega. di&ališce in sankal išče uporabno. Dovje-MOjstrana. 650 m: --9. oMacno, 35 cm snega., skakalnica uporabna. Je/*enice, 584 m: —7, oblačno, mimo 5 cm prstča na 15 podlage. Sv. Krif nad Jesenicami, 1000 m: —8, oblačno, mimo 12 cm prSLca na 30 podlage. Bled, 501 m: —5, drobino međe 25 em snega, ipnsJič, jesero za drsanje uporabno. Radovljica, 470 m: — 6, drobno med«?. 15 em snega, pe*ič, drsališče uporabno. B^tnj-ZlatorOg, 580 m: —6, drobno mede, 35 crn snega, praič. Bohinjska Bistrica: —9. oblačno. 30 cm snega., prSie. D°m na KOmni, 1520 m; —ft, dosedanjih prijavah se je javilo za patrolni tek članov 35 pafcnol (po 3 člani), za veleslalom 100 tetanov?Jcev, 2a akoke 25. Močne skupine 3t> prijavljene ae ZA tekmovanje članic in moškega nar«^v*a. doffan ao jako alabo Baatopane naraščaj-nioe. foe(e%niea KOLEDAR Danes: Četrtek, 4. januarja: Tlt, Skof, Angela. DANAŠNJE PBIREDITVE KINO MATICA: Za čast ln ljubezen. KINO SLOGA: Dva aaljivca na planinah. KINO UNION: Serenada ljubezni. KINO MOSTE: *Jcča brez rešetk« ln Grace Moore v >Sisi«. DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr. Kmet, Tyr5eva cesta 41. Trnkoczv ded., Mestni trg 4, Ustar, Selen burgova ulica 7. (Diped sita Na severu je zdaj strašna poLirna noč. \'ajbrž je nekoliko hladnejše kakor v Ljub ljani, zato se i udi ne Čudimo nekaterim vestem s finskih bojiič. Znano je že, kako Rusi zmrzujejo. Včeraj smo pa čitali, da se jih je zbralo pri Pečengi na meji, ki Je tam široka ob morju 30 km, reci in piši 600.000. Zdaj jih pač ne bo več zeblo, kajti na dolžinski meter jih je zbranih 20! Sploh je pa časopisje zelo zabavno, samo čitati ga je treba s pravim razumevanjem. Ne smete tudi prezreti kulturnih vesti, kakršno smo čitali včeraj zjutraj v hrvatskem gospodarskem dnevniku: U Ljubljani je na svečan način proslavljena 150-godišnjica izvedbe prve slovenske drame, »Mizke«, od Shupana. — Skoda, da ni predstavi prisostvoval tudi Shupan, ki je bil torej avtor te presnete »Mizke*. S fiCmb&ega p(atna — Kino Matica: Za čast in ljubezen. CLark Gable je v zadnjem času bolj redek gost v ljubljanskih kinematografih. Čitali smo, da »e je uveljavil v resnih, dramatičnih filmih, ki jih izdelujejo zdaj v HoIly-woodu in film »Za čast in ljubezen* je eden izmed takih filmov. To je odlično režirana filmska drama, v kateH spoznamo novega Clarka Gnbla in njegovo filmsko partnerico Mirno Loy. Morda bo ljudi, ki ne ljubijo političnih snovi, v začetku film nekoliko dolgočasil, v sredini in proti koncu, ko se vse razvije v osebno dramo političnega voditelja, ki se bori za samostojnost Irske, pa bo močna in dovršena igra obeh glavni higralcev prevzela slehernega gledalca. Rekli bi lahko, da je »Za čast in ljubezen« kvaliteten film iz hollywood-skih ateljejev, torej film, ki ni narejen samo za ameriško, temveč tudi za kulturno evropsko publiko. — Kino Union: Serenada ljubezni. Velika, učinkovita ameriška filmska revija s vsem razkošjem, ki si ga je mogoče misliti, toda takih filmskih revij smo videli že mnogo, narejene so po šabloni, ki je v Ameriki priljubljena. Gre kakor običajno za ljubezen med pevko, ki se uveljavi, in mladim komponistom, ki ga ženina slava spravi v obup. Sledi ločitev in zopet veselo, ganljivo snidenje, ko se tudi komponist uveljavi. Mnogo je torej šablonskcga v filmu, zaključna revija v ekspresionističnem stilu pa je izven šablone in silno originalen domislek. Mnogo nudi tudi glasba. Jeanet-te Macdonaldova je dražestna. njene pevske sposobnosti pa so priznane. Kakor vsi podobni ameriški filmi, je tudi ta dovršeno r,-/iran- Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url četrtek, 4. januarja: Kupčija s smrtjo. Red A. Petek, 5. Januarja: Ob 15. url Antigona. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Sobota, 6. januarja: ob 15. uri: Petrčkove poslednje sanje. Mladinska predstava po znižanih cenah od 20 din navzdol, ob 20. url: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene od 20 dni navzdol. Nedelja, 7. januarja: ob 15. url: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol; ob 20. url: Tri komedije. Izven. Znižane c»n^ od 20 din navzdoL s OPERA Začetek ob 20. url 1 januarja: Nižava. Red Četrtek. Petek, 5. januarja: Frasquita. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac. Sobota., 6- januarja: ob 15. uri: Gorenjski alavček Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20. uri: Sabska kraljica. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Vedelja, 7. januarja: ob 15. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; od 20. uri: Figarova svatba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL : ^nedeljek, 8. januarja: Zaprta Znani slovenski pisatelj Ferdo Kozak je napisal učinkovito igro, katere krstna predstava bo prihodnji teden. Delo Ima naslov »Peter Klepec« ln podaja na prav humo-ren ln sočen način zgodbo nekega prore-sorja. Dejanje se godi v Ljubljani. Igro bo zrežiral dr. Bratko Kreft V petek zvečer bo v tretje gostovala gospa Zlata Gjungjenac v naslovni partiji prelepe I-eharJeve operete »F^»qu»t*«. kjer je skupaj s Franclom v prejšnjih dveh predstavah žela čudovit uspeh. Njuni partiji sta izrazito pevski, skoraj operni, prepleteni z bogatimi, tipično leharjevskimi melodijami ter nudita obema priljubljenima pevcema obilo možnosti najširšega pevskega razmaha. Ker sta bili dosedanji predstavi razprodani, priporočamo občinstvu, da si nabavi vstopnice v predprodajl- Borzna poročita Čarih, 4. januarja. Beograd 10, Panz 9.97, London 17.60, New York 44594. Bruselj 75 Milan 22.50, Amsterdam 237.40. Berlin ' 178.60. Stockholm 106.20. Oslo 101.37, Kope , n 86.10, Sofija 5.30, Bu-kareata 3.30, 8tev. >SLOVENSKI NARODc ©strte*, 4. Januarja 1940. Stran 3 DNEVNE VESTI — Vprašanj*- ustanovitve Vhovn^ Šahovske zveze. Na novega leta dan je bila v Novem Sadu & ska tekma šahovske zveze za prvenstvo države med Ljubljano ir Novim Sadom. Zmagala je Ljubljana a 4 in pol : 2 in pol. Rezultat pa še ni de-fin iiveri, ker je bila partija Vidmar ml. F^otl Brodrr prekinjena in poslana Zvezi, da odloča o nji končni rezultat bo najbrže 4.5 : 3.5. Istega dne je bila seja Ju-goslovendie Šahovske zveze, na kateri se je obravnavalo vprašanje ustanovitve vr-hcvr.c šahovske zveze, ker so Hrvati ustanovil; svojo posebno zvezo. Slovenski in nrrski ielefrati so bili za enotno zvezo. Sklenjeno je bflo, dn pride to vprašanje pre'i redni o^ni zbor. Fnotne rere žita, moke in kruha. Vr Berg^.du je bila včeraj konfeienca k; so se je udeležili poleg ministrov dr. Marko-viča in ing Bosliča zastopniki trgovinske-ga kmet i.-kega in ministrstva ° socialne popjika. Prizada ter Ziruženia mlinske industrije. Na konferenci se je obravna-vaio vprašanje izenačenja cen pšenice, koruze, moke in kruha, tako kakor so bile iT-enaOene cene petroleja. No v ki cd it direkciji za prehrano. Ministrski svet je odobril direkciji za prehrano 750.000 din kredita za kritje stroškov prevoTT in spr-avljenja v skladišča rrn-ne. nanionjpne za pasivne kraje. — Izvoz dalmatinskega vina v NemčJjo. Dalmatinski vinogradnik: imajo letos polne kleti vina. ki sra niti po nižj h cenah ne morejo prodati. Gospodarski Slogi se je P3 posrečilo Izposlovatl prodajo 15 cistern dalmatinskega vina v Nemčijo. Najbrž bo Nemčija kupila 5e več dalmatinskega vina. — Razdelitev Izvedeniškega fonda, v iz- s,- T-em komisnriatu v Zagrebu je zasedala v decembru paritetna komisija za razdelitev izseljen škega fonda. V njih sta bil- po dva zastopnika Slovenije, minister sortne politike in banske oblasti v Zagrebu. Angleži ustavili na« pam'K. Včera.1 je prispel v splitsko pristanišče parnik Jadranske plovitbe > Vardar«, ki vozi na redni progi med našimi ln grškimi prsLnriiščl. Prispel je naravnost s Krete s * tvorom 111 ton erškega olja za Buenos A' es in 200 ton fižola za Italijo. Na poti pro Splitu ga je ustavila blizu Prereze vojna ladja in ga preiskala, potem je pa lahko nadaljeval svojo pot. Odkup nemških kovancev. Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega mini-strstva sporočajo: Mnog: naši državljani se obračajo na ta oddelek, da bi posredoval pri oblastnih zr vodih ali menjalnicah, da bi jim olupili efektivne nemške marke v papirju al bankovcih, ki so jih prepeljali iz Nemčije. Bančni valutni oddelek finančnega ministrstva obvešča interesente, da je brvoz in uvoz pap rnatih nem-š>:;lh mark iz Nemčije prepovedan. Potniki ialiko vzamejo iz Nemčije največ 10 mark v kovancih in toliko tudi lahko nosijo s seboj denarja v Nemčijo. Izvzeti so samo naši sezonski delavci, ki lahko vzamejo na povratku iz Nemčije s seboj največ 10 efektivnih nemških mark v kovancih aii bankovcih, ne pa v komadih po 10 nemških mark. Za odkup teh mark od sezonskih delavcev sta pooblaščeni podružnici Putnika na Jesenicah in v Mariboru, ki plačujeta nemške marke v bankovcih aJl kovancih po 13.30 din. — Podražitev električnega toka v Zagrebu. Električna centrala v Zagrebu je obvestila včeraj industrijska podjetja, da se bo podražil električni tok, ker so se podražile surovine in druge potrebščine, povišane so bile pa tudi delavske mezde. — A" petek 5. jan. ob 20. vas vab mo na ples Prveg-a Gorenjskepra motokluba v Kranju na Stari pošti. 5—n — Darovi za bolnički sklad Društva s!ovenskih likovnih umetnikov (VTI. izkaz). Od 1. oktobra do 31. decembra 1939 le prejelo D SLU za svoj bolniški sklad sledeče darove: 1000 din Vzajemna zava-rovalnica v Ljubljani, po 100 din Peljko Berlič v Ljubljani, dr. Fr. Minafik, lekarnar v Mr.Tii-oru Lojze Strašnik v Mariboru, Bratje Turna v Mostah in Delniška pivovarna Union v Ljubljani; po 50 din: dr. Stane Vrhovec. zobozdravnik v Celju in Anton Zalokar. tovarna pohištva v 6t. V.du; po 30 din: dr. Alojzij Krautberger, zobozdravnik v Celju; 10 din Jernej Fied-ler v Mariboru. Za navedene velikodušne darove v prid talnim slovenskim likovnim umetnikom se vsem plemenitim darovalcem tud: na tem mestu najiskreneje zahvalnije. Drtifctv© slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno z manjšimi vmesnimi padavinami, temperatura se bo zvišala. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 7. na Rabu in Kumboru 5, v Splitu S. na Visu 2, v Zagrebu 0.0, v Ljubljani 0.8. v Beogradu —2, v Mariboru —3.3, v Sara-jew --11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.2. temperatura Je znašala —3.6, na aerodromu —4.8 stopinj Celzija. — Nesreče. Snoči so prepeljali v splošno bolnišnico 151etnega posestnikovega sina Franca Mikuša z Rakeka, ki je po nesrečnem naključju padel z vlaka. Mikuš je dobil hude notranje poškodbe. — Posestnikov sin France Jamnik iz Zelimelj je v gozdu spuščal po strmini hlode, pri čemer ga je teža.k hlod podrl in mu zlomil desno nogo. — železničarjev sin Anton Tepina z Vrhnike je padel pri sankanju ln se poškodoval na hrbtu. — Pri smučanju se je včeraj ponesrečil kurja če v sin Jcško Franci iz št. Vida. Padel je in si zlomil levo nogo. — Ciganu je nasedel. Pri nekem posestniku v Cesnjici v krškem okraju se je oni dan zglasll cigan Milan Nikollč, znan konjski prekupčevalec ln seveda prav po cigan, sko prebrisan. Posestnik in cigan sta pričela pogovor in je bila kupčija za posestnikovega konja kmalu sklenjena. Cigan je konja odgnal, češ da ga Žene na pregled k živtnozdravniku. potem bo pa prinesel denar. Cigana pa seveda nI bilo več na spregled. Prevaril je posestnika za 3500 dir.=.rjev. — Samomor mladega kmeta. V Sremski Kamenici si je končal življenje ugledni km~t Vojin R^nin Služil je pri vojakih in za božične praznike je prišel domov, kjer se je ustrelil s nužko v usta. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Na enak način si je končal pred leti življenje njegov stric. _ S pitami se je zastrupila. V Zagrebu se je zastrupila v torek zvečer 381etna lastnica mlekarne Ang-ela Pečnlk. V spalnici je zakurila pod loncem, napolnjenim z ogljem, potem je trdno zaprla vrata in okna ter legla na posteljo. Zjutraj »o jo našli mrtvo. Zapustila je na sestro naslovljeno pisrr.o, v katerem pravt da gre v I ejnrt, ker se je naveličala življenja. — Samomor nezaposlene delavke. Na kliniki v Zagrebu je umrla v torek 191etna nezaposlena delavka Slavica Sedi. Zastrupila se je z oetovo kislino. V smrt jo je pognala najbrž beda. — Brata je ubil zaradi zemlje. V vasi Mičetlnc; blizu Bjelovara je Stjepan Fe-renčak v torek zvečer s sekiro ubil svojega brata Tomo. Brata sta se sprla zaradi koščka zemlje. Bila sta sama doma. Videč, kaj je storil, je ubijalec vzkliknil: >0, brat, kaj sva se morala tako razi ti. ti v grob, jaz pa na robijo.« — Težka železniška nesreča. Blizu Slavonskega Broda se je pripetila včeraj zjutraj težka železniška nesreča. Skupaj sta trčila dva vlaka in prevrnilo se je 30 vagonov. Vlakov odja Josip Jelčič je bil težko ranjen. Iz Utsbffane —lj Cele gore ledu so nasekali pred tednom na Habianovem ribniku ob Večni poti. V Ljubljani zdaj skoraj več nikjer ne sekajo ledu, odkar ga izdeluje mestna klavnica. Tako so mnogi >bajerji« prišli ob svojo vrednost. Edino v tem ribniku pod Rožnikom, kjer je led posebno lep in čist, saj je voda čista studenčnica. je ohranjeno naravno pridobivanje ledu za hladilnice. Ribnik je precej velik največji med ljubljanskimi >bajerji«( zato so nasekali cele frore 'edu. Po približni presoji ga. je bUo okrog 15 do 20 vagonov, številni voznik; ga razvažaio že teden dni. Led uporabljajo za ohlajevanje skladišč za pivo. —lj Snejr? Vse dopoldne se nam j« ponujal sneg in od časa do časa je pošteno medlo, vendar je vreme tako spremenljivo, da ni mogoče napovedati, ali bo nastopilo izrazito južno vreme ali pa bo začel prtiskqti zopet mraz. Davi ie bila nai-ndmprnp^q t ne rat ura za sne? v Lfpb-iiani. —3.6 C. Včeraj por»rVHne «*p y° vr°-me nenadno sprevrglo Medtem ko je b lo zjutraj še zelo mrzlo, je kmalu popoldne ^ačel rrihati močen 1ue in m»k<^mqinn temperatura 1e zua««iq celo OS Davi ie bilo skorai po vsei državi mrzlpi*e kakor v L^nbljanl. co]o v DaJmacfj' 1e bi^o p**ecoi h^.-lno. na Visu irt v SnUtn _ 4. c na r>"1-hu na celo 5 Na 1 mrzlei^c ie bilo v Sira levu —25 Tudi v mrtrv^h drn«Hh rvo-VT^»iin^b ip včerai oo-j^dn" nenadno zavladalo iužno vrome *oz noč ie r>a začHn zopet t1o,*j hiir^a kr*knr nri r»o.q. —li Samo le »"anps ^Scr^^^da Hubertu-' v kinu T'nfonn. Vsi ki še niso videli nai-r»o^fp'5^'1 -m rvnvske1^^ tl^s *krali?<""e r>f*t"'0." Jeanette IfacDonalđove, na- da. ^e- ne zamude zadni^ p'i'ike in nai »'anes poh*te v T,!nn TTnfnn da si oerfofaln to ^dinstvppo filmsko dp"- nr^krocrincr^ n-^tia in fantastičneg^i ri^košia tSeroriada Hn-bežni« 1e «din-ina zabnt-m o^erM* katero nrpvp^a T^aneH**"!^ n^tic rmr-Hfc« šla^erii. skr*»tka film nudi i^rndon nSftefc "^nk^mTi eriedaJcu. Nihče na-f ne nnzab: dir»*»s v* *a fVm. ka."»ti *S^T*en<»dn Tinheml- i« z"^*11"' fihn Teaneftp MacĐon^l^ove v ti-fl po. zoni. in zato nai sp nihče r

—li Dobrodelna prireditev. Ceneno oh. "'instvo Tvnovnn o^venrii^n na non^ dobrodplno o^r^ditev. ki bo v \-soh nro-storih Sokoiske^a doma Taboru Dobiček te prireditve ^re v sklad nodnore nolici jskih nameščencev in unokoi^ncev. Med priro^it^dio bo oost^ jii-jS^r- trnrrvq.-if» na vogalu Vrhovčeve in Jegličeve ulice Vsi ra1vl1ndr»ojp vabli^nl. —ii Pevski zbor CSIa*d»ene Vf-.»fioe o^. \"e5^a «n*oie članstvo, da drevi np bo vp_-?p. nač na bodo vaip tq m o š k i 7 b o r v no-deljo (7 1.1 ob 10 t^r v noneden^v torek ob 20 uri: ženski z>>or ima r^dno valo v torek ob 20. uri Moške vaip bo vodil ravnatelj M. PoVč odhor n«v«kesra zbora ima dreH ob *>0 uri s^io — Odbor —lj Pianistka Pfna Pitlni. ki ho ko-«-eerttralp pnhodnji oonrdeljpk v T ju^lla^i 1e znana italHr»rinica TJi^ni^tk«. k' ie do-Ml« na rajnih intcmacionalrih tekmovanjih največja priznanja. Udeležila se Je med drugim Chopinoveera festiv^a v Varšavi leta 1937 in Llsztovoga v Budimne?ti leta 1933 Sedaj koncertira stalno prod-'p^m po Italiji in ima povsod nailepSe kritike Tmajo jo za najboljšo pianistko rr^aiše italijanske ninnistlčne grenerneii« Koncert bo v ponedeMek 8. t. m. ob 20 url v mali Fllharmonični dvorani. Vstopnice so nn razpolas*© v knjigarni Glasbene Matice. —lj *TTJFŽ«, zabavno ln duhovito Nu Slčevo veeeloigro ponove Sentiakobčani v soboto, na praznik 6. in v nedeljo T t. m ob 20.15. Tgra, ki vsebuje mnogo z^^avnlb situacij. duhov:tih dom 5 si r kov in h\imor-ja je bila sprejeta pri obeh uprizoritvah z velikim navdusenlem. Občinstvo ki le Obakrat napolnilo dvorano do zac*nienu na postaji tleti bomha.ž. ki ga je vnela skoro gotovo iskra iz stroja. Včerai pa so zapazil v podstrešju Mergcnthalerjeve hi*e na G-a-s'ls-kem trgu. da se je vnelo lesno ogrodje. Kako je nastal požar si ni mogoče misliti, ker v tližini n1 cevi za dimnik. Verjetno je, da je iekia iz domačega ali pa ka-kegn drug-ega dimnika zanetila les, ki je tlel £e del j časi. V prvem kakor v drugem primeru je U-eba pripomniti, da je hitra intervencija izključita večjo škodo in nevarnost. Iz Fu'piči'bisrga — Nov kino. v naši okolici imamo kar tri kinematografe. Vsi so v rokah krajevnih sokoisk h društev: v Sevnici, Krškem in v Brež:Cnh. Ker smo tudi RajhervburCani radi zavili v kino v Krško ali v Brožice, so nekateri gospodje začeli m sliti, kako lepo bi bilo. če bi vsi ljubitelji filma obiskovali raje domači kinematograf. V te svrhe so povečali svojo že trikrat povečano dvorano. Potrebno aparaturo so kupili v Izubijani kjer so našli tudi mecena, k: je plačal celih 60000 din za piosveto in izobrazbo posavskih kmetov. Na stive- strovo so vrteli prvi rilm: Na okrajnem sodišču. Zanimivo je, zakaj so začeli 8 komadom, katerega so v Ljubljani isti gospodje dosledno odklanjali. Pa tudi to je čudno, da visi na steni kinematografa letak v hrvaškem jezika. Res je sicer, da je Sotla blizu, a za film s slovenskimi napisi bi vseeno rajši videli slovenske letake. S tako reklamo si novi podjetniki pač ne bodo mogli zagotoviti zadostnega števila obiskovalcev. — Huda zima Je pritisnila tu<£ v naše Kraje. Na Silvestrovo je padlo živo srebro na 32 C pod ničlo. Kljub hudemu mrazu pa prihaja v naše kraje veliko smučarjev, ker smo po smučarskih terenih splošno znani. Največ pride seveda Hrvatov, tako da bi ob nedeljah in praznikih bil samo zanje potreben poseben izletniški vlak. ki ga je novi vozni red ukinil. — Služba uradniškega pripravnika pri Bratovski skladnici na Senovem je že oddana. Prošnje je bilo treba pošiljati na krajevni upravni odbor. Vsega je bilo le troje kompetentov Brez seje upravnega odbora je bilo mesto oddano gospođa Ju-vanu Petru iz Zagorja. Mlademu uradniku želimo da se med nami dobro počutL — Poročila se bosta 6. januarja v Kranju gospod Janke Vehovar, sin tukajšnjega trgovca in veleposestnika ter gospodi- SE DANES si oglejte monumentalno dramo KINO MATICA — TEL. 21-24 TA rACT 1X1 T nfHV7VM pred8tave ob 1C-'19 ln 21- uri Mdt\ h\n JUaJUDJBAlrffT Nepozaben vam ostane CLAKK GABLE v vlogi ljubimca, borca in patriota. — Ne zamudite tega lepega filma ! Kadi ogromnega zanimanja, ki vlada te dni po Ljubljani za nadvse veseli in zabavni film, pri katerem se občinstvo nasmeje od srca, za kar Vam jamčita najboljša svetovna komika STAN LAUREL in OLIVEB HARDY. DVA ŠALJIVCA NA PLANINAH predvajamo to zabavno filmsko burko danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 10., 21. Kdor tega filma ni videl — naj pohiti še dane* v KINO SLOGA. tel. 27-SO, ln ne bo mu žal! DANES OB 20. TRI »JEČA BREZ REŠETK« KINO MOSTE in Grace Moore v „SISI" čna Mohor Marja, učiteljica iz KranjR. \ Mlademu sokoiskemu paru žel mo v zakonu veliko sreče in zadovoljstva. — Šahovski klub nameravajo ustanoviti dijaki iz Rajhenburga in okolice. Ker ni pri nas prav nobene organizac je, v kateri bi sodelovali naši mladi, je želeti, da b: starejši podprli mladino v njihovem stremljenju. Iz Metlike — Občni zbor Sokola. V nedeljo 14. t. Hibo imel metliški Sokol svojo letno skupščino s pričetkom ob 14. uri v Sokolskem dom/u. Dolžnost nalaga, da se občnega ^bora udeleže vsi bratje in sestre. Po občnem zboru bo v domu prirejena čajanka za sokolsko deco. — Poziv mlad en i orni letnikov 1920 ln 1922. Mestna občina poziva vse mladeniče imenovanih letnikov, bvajoče na teritoriju občine Met lika-mesto, in ne glede na njihovo pristojnost, da se tekom meseca januarja t. 1. ose':no tavijo občini Me-tlika-mesto. PT: pr'jBvi se imajo izkazati s kakim uradnim dokumentom, bouifll z dotmovruco ali delavsko k ljižico. — Razgrnjen proračun. Proračun c*kra1-nega cestnega odbora v Metliki za proračunsko leto 1940-41 izkazuje 530.344 din dohodkov hin prav toliko fedatkov. Proračun je javno razgrnjen na pregled vsem davčnJm zavezancem do 14. januarja t. L v pisarni okrajnega cestnega odbora v Metliki. i Marica Bartolova-Nađllšefc Ljubljana, 4. januarja. Dotrpela je vrla, nadarjena žena, katere življenje ni bilo posvečeno samo ožjemu krogu materinstva in oskrbovanju obitelji, kjer £*a vedno kraljevala topla ljubezen in požrtvovalna skrbnost, marveč je zlasti v mlajših letih prav od otroške dobe delovala kot zelo uvaževana literatka, novinarka, predavateljica in socialna delavka. Pisateljice Marice NadliSek Bartolove ni več. Včeraj je preminula po težkem in dolgotrajnem trpljenju. V literarnem svetu smo jc poznali samo pod imenom Marica. Rojena 1. 1867. se je šolala v Trstu in Gorici ter učitel^evala pri Sv. Ivanu v Trstu. Ze v svojem 21. letu je bila sodelavka .»Edinosti«, kjer je priobčevala članke ln podlistke, domolinbne. pa tudi Že feministične vsebine. L. 1SS9. je izšla v Lj. Zvonu njena prva povest »Moja prijateljica« ter pozneje še več drugih, kakor i Iz žM jenja mlade umetnice-. »Na obali;, "-Slike in sličice iz živlienja*-. »Pod streho, »Fata morgana«, i. dr. Marica je delala po svojom geslu: Vzemi kos življenja in optffl ga«. Zato je bila vs?kdar resnična, odkrita; značaji v njenih črtlcnb in novelah so verjetni, krepko orisani, očividno vzeti iz življenja. — Od 1. 18P7. do vštetega 1899., torej tri leta, je bila Marica urednica prvega slovenskega ženskega lista rSlovenlre*, ki je izhajal v Trstu. Kot t^ka ie bila vzerledna orapnl-zatorka. ki si je med nadarjenimi učiteljicami, visoko^olri in pisatelji znala pridobiti dovolj sotrudnikov. Hkratu pa ie Marica literarno sodelovala tudi pri Edinosti. Slovanskem Svetu, Slovanu. Soči, Zvončku. Ženskom Svetu, pisala je v razne koledarje in je bila seve tudi marljiva sodelavka Slovenskega Naroda. Nalboli posrečene, kar pristno doživi-fene so bile Marič- ne slike iz tržaškega življenja. Te2ka vojna leta je preživela pisatelji- ca v Trstu, konec 1. 1919. pa se je r rodbino preselila v IVjuMjano. Pred dobrima dvema letoma smo praznovali 701etnico Bartolove v sloverski žen-nki družbi; zastopnice vs^h krosrov in organizacij so se prišle poklonit požrtvovalni narodni delavki in pisateljici. Bilo ie veselo in živahno. Sa1 takrat je bila MaHca še zdrava in polna načrtov. Pozneje se ie i© lotila kruta bolezen, ki jo jc zadnie tedne malone prikovala na posteljo. A še vedno se je zanimala za vse v svetu in po°ph-no v slovstvu, fe pred osmimi dnevi, ko sem jo posftila, je govorila o »Ai&STCUt Marje Boršnikove. katero knjicro — menda zadnjo je z zanimanjem prečitala. In ko sem odhajala ter ji za novo leto voščila zdravja in vseera dobrega, mi je bolestno odgovorila: »Meni lahko želiš samo še — smrt; ta me bo rešila vsega trpljenja!< Izpolnilo se je, kar si 3i želela, draga, nepozabna Marica! Mi, Tvoji prijatelji in častilci pa jokamo ob Tvcjem odprtem grobu. Tvoje ime ostane častno zabeleženo v zgodovini slovenske kulture. Minka Govekarjeva SPORT — TsTaš| drsalci nastopilo v Zagreba. Včeraj smo poročali, da je ZKD povabil naše najboljše drsalce, da bi se na poti v Beograd ustavili v Zagrebu in nastopili na zagrebškem drsališču. Kaži drsalci so se povabilu odzvali in v soboto popoldne nastopijo v Zagrebu državna prvakinja Silva Palme, seniorski državni prvak Tuma. bivši seniorski državni prvak dr. Schwab in jun. državni prvak Biber. Glavna točka programa bo kolo iz Gotovčeve opere *Ero z oneg-a sveta«, ki ga zapleše Silva Palme. S tem plesom je dosegla lani na Dunaju velik uspeh. Zopet žrtev fantovskega pretepa Na sveti večer je bil med polt&očmco zaklan pred cerkvij9 Ernest Pire iz Zagorij Kozje, 3. januarje V >Ur\valduSLOVENSKI NAROD« Četrtek, 4- januarja 1940. štev. Polarni psi namestil bemardinccv let se delajo pozimi poskusi, da bi aklimatirfrali polarne pse v alpskem okolju 7 ** 1 Zelo veliki močni kocasti psi, ki izvira njihovo ime bernardinec od samostana Sv. Bernarda v Alpah, so resili sredi večnega snega in ledu visokih gorskih velikanov že na tisoče človeških življenj. Človek bi mislil, da za te zveste spremljevalce planinskih reševalcev ni nadomestila. In vendar Je. 2e več let se vsako zimo ponavljajo poskusi aklimatizirati v alpskem okolju polarne pse, ki naj bi nadomestili pretežke in preokorne bernardince. To pa ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Zimsko podnebje alpskih gora je za polarne pse pre-milo. Za gorsko pomožno službo bi bil polarni pes kot ustvarjen. Polarni pes ljubi sneg, pozna vse njegove nevarnosti in najde varno pot tudi skozi največje zamete. V polarnih krajinah je neprecenljiv spremljevalec človeka, njegov varuh, vprežna žival i 'in rešitelj življenja. V nevarnosti priskoči človeku takoj na pomoč. Če pa grozi človeku smrt od lakote, je pasje meso za silo dobra hrana. Dlaka polarnega psa daje gosto in toplo kožuhovino, skoraj tako kakor ona polarnega volka, ki mu je pes močno soroden. Po žilah mnogih polarnih psov se res pretaka volčja kri. Eskimi in beli rejci vzrede mladiče ustreljene volkulje, da bi z njimi osvežili kri svojih psov. Ko se mladi volk udomači, postane iz njega tudi vprežna žival. V tretjem mescu mu populijo kremplje, pozneje pa tudi ostre zobe. Nikoli pa ga ne hranijo s svežim mesom, ker bi se lahko v njem zdramila divja kri. Pa tudi polarni psi so divje živali. Ce se spopadejo, se večkrat tako zagrizejo drug v drugega, da morajo močnejšega psa ustreliti. Dobre vodnike krdela plačujejo z zlatom. Od vodnika je odvisna varnost vse vprege, on zna držati v šahu tudi vse krdelo. Ponoči, v megli in snežnih metežih najde varno pot. če je le enkrat tekel po nji. Na ledenih gorah zavoha razpoko in vodi sani varno ob njih često še preden so reflektorji odkrili pretečo nevarnost. Polarne pse vprežejo že kot mladiče. Tako se navadijo vleči sani in mišice se jim utrdijo. Pozneje ne pomeni polarnemu psu 80 km poti na dan s težkim tovorom po neprehodnih krajih nobene posebne težave Najkrepkejše in najinteligentnejše pse vzgajajo že od prvih mescev za vodnike. Dolge ure jim rejec obrača glavo na desno in levo. Potem se uče razločevati štiri povelja s pomočjo revolverskih strelov. Strel je namreč v snežnem metežu in med lajanjem pasjega krdela večkrat edino spo-razumevalno sredstvo med človekom in vodjo krdela. Najlažje pse vpregajo za vodjo krdela. Ti se manj pogrezajo v sneg in težjim psom delajo gaz. In vendar vprega pogosto obtiči v snegu. Potem pridejo volkovi, ki lačni tvegajo napad, čeprav jih sprejme tu-cat mož s salvo iz pušk. Gorje, če se zdrami tudi v sestradanih psih volčja kri, da so obrnejo z volkovi vred proti ljudem. Toda taki primeri so zelo rdeki. Navadno je po naravi divji polarni pes globoko vdan svojemu gospodarju, ker deli z njim pravično dobro in zlo. Morda je človek odvlekel polarnim psom samo eno, namreč častno mesto v zgodovini človeških odkritij. Saj so polarni psi že pred Pearyjem na čelu sani prvi dospeli na severni tečaj in pred A mundsenom nrvi nrišli na iužni t^<*q-f. V., .-v - - v „*>t Z avto taksijem na vlom Namestil suhega zlata in srebra je našel vlomilec v skrinji samo star tolar ln star goldinar Ljubljana 4. januarja. Stare bajte med krminalci, ki so odsedel! že več let robije, čakajo navadno samozavestno poleg jetniškega paznika na trenutek, ko je treba sesti na zitožno klop, Leopold Debeljak, star 42 let. ki je tuđi stara bajta, pa se je tresel kakor šiba na vodi. Med zagcvoiom se je nekoliko pomiril, a roke so mu še vedno drgetale in glas se mu je nalnhno tresel. Najbrže se je bal. da bo kazen zelo huda, kajti odnesel je že večkrat robijo in strogi zapor zaradi vlomnih tatvn in to pot je bil spet obtožen zaradi vlomne tatvine po § 317. Po tem paragrafu, ki ga Detel a.k prav dobro pt^na, se kaznuje z robijo najmanj 5 let. k:'or je bil zaradi vlomne tatvine že dvakrat ali večkrat kaznovan. Prav pustolovsko In drzno je ~"z vršil vlom sta^ri robijaš Leopold Debeljak, ki je prebival zadnje čase v Šenčurju. Dne 1. novembra je prišel v Kranj. k"er je popiva! in kvartal *šnopsPosti<. SPLOŠNI POGOJI ZA UDELEŽENCE Vsi udeleženci 3. izleta naj se glede vseh nformac'j obiačajo do 25. januarja 1940. naravnost na prireditveni odsek GZSP na Jesen cah. Od 26 januarja 1940. dalje pa se bodo dobile \ se informacije v izletni pisarni v Tržiču vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 20. ure. Vsi tekmovalci, ki bodo na prireditvah nastepili, se morajo po p.ihodu v Tržič brezpogojno javiti v izletn pisarni, kjer bodo dobili vsa navodila g^ede prenočišča, prehrane kajti oboje bo znatno znižano. Po možnosti se jim bo dala tudi podpora za vozne stroške. Prired tveni odsek GZSP odklanja vsako odgovornost za morebitne nezgode ali ma-teiialne izgube pri prireditvah ter tekmuje vsak tekmovalec odnosno potuje vsak udeleženec v Tržič na lastno odgovornost. Zaprosili smo za polovično voznno za vse udeležence Kakor prejšnja leta se bo tudi, letos vršilo tekmovrnje za prvenstvo izleta, kjer lahko nastopijo vsi tekmovalci ver f ciiani in neverificirani, tako da je možna udeležba na tekmah prav vsem smuča: jem. Za nastanitev gostov bo skrbel poseben stsnovanjsk odsek, zato se je treba tozadevno obrniti že sedaj na Športni klub Tržič v Tržiču da vam rezervira primerne prostore, ker je verjetno, da bo tudi v velikem Tržiču zman kalo prostora. Cene bodo v dnevih izleta maks'm rane za vse udeležence izleta ter jih bomo še pravočasno objavili. Zletni znaki se boio dobili od 10. t. m. lalje v vseh poslovalnicah Putn'ka n Zve-2e za tujski promet za Slovenje kakor jih bo imel na zalogi tudi SK Tržič ter GZSP ia Jesenicah za ceno 5 din. Nastopne liste in 1 ste z rezultati bodo .sem udeležencem na razpolago v izletni lisami. V kolikor bodo na razpolago sredstva, se bodo liste pravočasno razmnoževale. Piijave za vse tekme je poslati najkasneje do 16. t. m. na naslov GZSP na Jesenicah. Vsi tekmovalci sen'orji naj bodo v Tržiču v soboto, juniorji pa naj depntujejo v nedeljo zjutraj. Točen prihod kakor tudi odhod vlakov bomo pravočasno javili. Prireditveni lokal in z*etna p;s^ma v Tržiču bo poslovala od 26. t. m. dalje v Mestnem domu. Ostale podrobnosti ter eventualne izpre-membe bomo pravočasno javili po dnevnem časopisju in po rad'u. Smučarji! Gorenjska je že delj časa odeta v belo odejo r"n vas vabi, da pohitite na njene strmine. Posebno pa se je le- i tos pripravil TržVč, ki bo od 26. do 28. ja- nuarja spreje-l v svojo sredo številne najboljše tekmovalce iz vse države. PoV.t -te tiste dni v Tržič tudi vi in ne lx vam žal, kajti vdeli bc&te da ima tudi T.«o v svoji bližnji in daljni okolici lepa smu-čdiča, k nudijo polno užitka in rjzv.drila začetnku, pa tudi razvajenim smučarjem. P. idite v dnevih izleta v Tiž'.Č, kjer Vas bo sprejelo "n piitegnilo veselje rr.z-giban h smuč.irfi1. ih množic, kier boste imeli priVko. da se tudi vi na belih poljanah pomerite z na!imi sTriučarrkima -kanon «. čeprav dosedaj te prilike mogoče še niste Imeli. Tržič vam bo od 26. do 28. januarja t. L nudil vse to in še mnogo več. mnogo lepše sra in zanimivejšega, kar vas bo razvedrilo in razveselilo. Zato naj velia da od 26. do 28. jan. 1940. vsi na 3. izlet gorenjskih smučarjev v Tržič! Smuk! GZSP. Marica Bartolova umrla Glej članek na 3. stranL Za; 3slite nezaposlene Mirna, 2. januarja 2e pred leti so začeli graditi obč. cesto Mirna Goienja vas—Sevnica. Skoro vsako leto ob tem času. ko vlada največja beda in brezposelnost, se je dob lo nekaj denarja, da se je nudila pomoč brezposelnim v obliki javnega dela. Brezposelni reveži težko čakajo zopet na to delo, pa ga od nikoder ni. Draginja je na vseh koncih in krajih več/ja, le cena kmetov h pridelkov, posebno živine je ista. kakor je bila. Nekaterih stvari se ne dobi več po trgovinah, če se pa dobe, so znatno dražje in še to se dobi v omejen, količini, tako rekoč na karte. Ljudje se boje najhujšega — vojne. Ce je že sedaj tako pomanjkanje, kaj šele bo? Kdor ima denar ali stalen zaslužek, si lahko vsaj kupi pri nas je pa večina malih ljudi brez zaslužka, brez denarja, raztrganih in razcapanih, povrhu pa še lačn h. Ljubezen do vsega, pravijo gre skozi želodec, čemu ubijati ljubem ljubezen do vsega lepega, čemu propaganda proti pokretu, ki bi mu rekli »Želodčno st- ašilo?rožiti tipalke. — Ce se ne motim, je imel tudi neke nesporazume z ženo? — Da, — je odgovori! "Runner. — Ali na mislite, da bi spravila taka stvar Siga Mandersona iz ravno- težja? Ne! Saj je bil vendar mož prevelikega formata, da bi ga moglo kaj takega motiti. Trent je nezaupljivo pogledal mlademu možu v očL Toda za njihovo prebrisanostjo in odločnostjo je videl neskončno nedolžnost. Bunner je bil res prepričan, da resen spor med mežem in ženo ne more preveč razburiti velikega moža. — Kaj sta prav za prav imela? — je vprašal Trent, — O tem bi me lahko dolgo vpraševali, — je odgovoril Bunner. Otresel je pepel s cigare. — Zelo pogosto sem govoril o tem z Marlo\vom, pa nisva prišla do nobenega zaključka. V začetku se mi je zdelo, — je nadaljeval Bunner tiše in se sklonil naprej, — da je stari razočaran in jezen, ker je pričakoval otroka. Toda Marlovve mi je povedal, da 'je bilo vprav nasprotno. To je zvedel od francoske komornice gospe Mandersonove, in bo torej držalo, Trent se je naglo ozrl nanj. — Celestina! — je dejal in brž mu je šinila v glavo misel: Zato je bila tako razburjena. — Bunner ni razumel njegovega pogleda. — S tem nočem ničesar reči proti Marlowu, — je dejal. — Celestina je imela prednost pred njim, ker obvlada francoščino kakor Francoz. Vedno je zadostovalo nekaj besed, da mu je zaprla sapo. Francoska služinčad je čisto drugačna kakor ang.'eška. Toda vrag vzemi služinčad, — je dejal Bunner, — razumeti ne morem samo, kako more reci aaj takega ženska. Francozi so shocking. Urejuje Josij