St 545. V Ljubljani, nedelja dne 3. septembra 1911. Leto II. I Posamezna Številka 6 vinarjev i •JUTRO* izhaja vsak dan — tudi eb nedeljah in ptaznikib — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob IG. do-5*1 dne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniitvu zaeaoino K1 20, s dostavljanjem na dom K 1"5G; s pošto stoletno K 20-—, polletno K 10-—, četrtletno K 5-—, fKsečn«. K 1-70. Za Inozemstvo celoletno K 30-—, * Telefon Številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. i Posamezna številka 0 vinarjev t Uredništvo in upravništv. j. v PraaSUkanski ašid a Dopisi s« pošiljajo uredništvu, naročnina upravništv«, Nefrankhana pisma se ne sprejemajo, rokopisi m at vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, aeaut-nlce, poslana in aahvale vrtta M v. Pri večkratna« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti siumIm. : Telefon itevilka 303. i vr-v mium ■■TOBWnahwr • ~rii»r Slovenske otroke v slovenske šole. Komaj se je začel september, že moramo povzdigniti svoj glas. Ozna-®la po listih in plakati po vogalih oznanjajo začetek šolskega leta. In aopet stoje stariši pred odločitvijo, hm naj vpišejo svoje otroke. Ljudska šola v naši Ljubljani je tako dobro urejena, da nudi otrokom Popolno podlago za vsak nadaljni Stadij. Zato pa je tem bolj žalostno, ako nekateri stariši silijo na vsak nafta svoje otroke v nemško šolo. Ljubljana more s ponosom kazati, da vkljub temu, da naša obmejna mesta Trst, Celje, Maribor, Ptuj ne-žejo skrbeti za slovensko šolo, vestno izpolnjuje svojo nalogo, kar se tiče ljudske šole tudi za onih par Nemcev, kar jih je v Ljubljani. Da, v Ljubljani je toliko šol za nemške otroke, da jih Nemci niti napolniti ne morejo, zato pa se menda Slovenci trudijo, da silijo svoje otroke v nemške ljubljanske šole. O tem se je že '»nogo pisalo, zato pa že sedaj opo-^rjamo slovenske stariše, da naj se z**edajo svoje dolžnosti. Priznavamo, da je nekaj resnice v našem pregovoru, da človek tem več velja, čim več jezikov zna, toda iz tfga še ne sledi, da naj se otroka rine na vsezgodaj v nemško šolo. Pri nas ima otrok v slovenski šoli dovolj prilike, da se nauči tudi drugega jezika, kolikor je potrebno. Zato zagreši izdajalstvo nad lastnim otrokom vsak, ki svojega otroka pošlje v nemško šolo. Posebno šolo na Vrtači polnijo slovenski otroci. Tja pridejo otroci, ki »e znajo besedice nemško — in tudi sjik stariši so čisti Slovenci. Povedati Moramo, da je tam nekoliko otrok šaših — narodnjakov. Na Trtačo pri-■aj* mnogo otrok tudi iz Šiške. Ob aačetku šolskega leta prijavijo nekateri stariši otroke kot stanujoče v Ljubljani in jih vpišejo v nemško šolo na Vrtači. To je zelo nepotrebno. V Šiški je šola kakor v Ljubljani in s številom otrok bo rastla tudi šola. Zdelo se nam je potrebno, da na *? razvado opozarjamo že sedaj. — ^‘Ovenski otrok spada v slovensko šolo! To je pravilo, ki ne pozna izjem. Mi bomo vestno zasledovali vpisovanje začetkom šolskega leta in bomo brezobzirno grajali vsako napačno postopanje. Na meji moramo na lastne stroške zidati slovenske šole in reševati vanje otroke slovenskih starišev, doma v sredini, kjer imamo svojih šol dovolj, pa silimo v tuje. Ali ni to bolestna resnica? Zanimivo bi bilo pregledati, koliko tujih šol vzdržujemo Slovenci s svojo deco! Zato veljaj ob začetku šolskega leta za vsakega posameznika in za v»« eno geslo: Šlovenske otroke v venske šole! Avstrijska vseučilišča. Akademični senati so predložili te dni naučnemu ministrstvu sezname vseh vpisanih poslušalcev visokih šol, kakor jih kažejo zapisniki s 1. junija 1. 1911. Po teh seznamih podajamo sledeče rezultate: V Avstriji imamo 8 univerz: Dunaj, Inomost, Gradec, Praga (dve), Lvov, Krakov, Černovice. Od teh 5 (čitaj pet) nemških (Dunaj. Gradec, Inomost, Praga, Černovice), dve poljski: Lvov, Krakov in ena češka. Na 14 milijonov Nemcev pride torej v Avstriji pet univerz, na 23 milijonov Slovanov pa tri. Na 6 milijonov Čehov pride ena, na poldrugi milijon Slovencev — nobena. To je avstrijska ona slavno znana enakopravnost. Število poslušalcev na posameznih univerzah je bilo sledeče: Dunaj: teologična fakulteta 206 rednih, 19 izrednih, skupno 225 — pravniška fakulteta 2914 rednih, 152 izrednih, 5 hospitantov, skupno 3071 medicinska fakulteta 1891 lednih, 878 izrednih, 3 hospitanti, skupno 1959 —• filozofična fakulteta 1643 rednih, 878 izrednih, 13 hospitantov, skupno 2534. Vseh slušateljev na dunajski univerzi je bilo torej 7789. Inomost. Teološka fakulteta 229 rednih, 15 izrednih, 15 hospitantov, skupno 359 — pravniška fakulteta 246 rednih, 29 izrednih, 1 hospitant, skupno 276 — medicinska fakulteta 216 rednih, 5 izrednih, skupno 221. — filozofična fakulteta 163 rednih, 95 izrednih, 8 hospitantov, skupno 266 — Vseh slušateljev na inomoški univerzi je torej bilo 1122. Gradec. Teološka fakulteta 88 rednih, 2 izredna, skupno 90 — pravniška fukulteta 900 rednih, 21 izrednih, 33 hospitantov, skupno 954 — medicinska fakulteta 374 rednih, 13 izrednih, skupno 387 — filozofična fakulteta 200 rednih, 203 izredni, 13 hospitantov, skupno 416. — Vseh slušateljev na graški univerzi je bilo torej 1847. Praga: (nemška univerza) teološka fakulteta 47 rednih — pravniška fakulteta 711 rednih, 51 izrednih, skupno 762 — medicinska fakulteta: 330 rednih, 14 izrednih, skupno 344 — filozofična fakulteta 337 rednih. 166 izrednih, 11 hospitantov, skupno 514. — Vseh slušateljev na praški nemški univerzi je bilo 1667. Praga: (češka univerza) Teološka fakulteta 105 rednih, 5 izrednih, skupno 110 — pravniška fakulteta 1449 rednih. 195 izrednih, 3 hospitanti, skupno 1647 — medicinska fakulteta 663 rednih, 6 izrednih, skupno 669 — filozofična fakulteta 813 rednih, 488 izrednih, skupno 670 — filozofična fakulteta.- 813 rednih, 488 izrednih, 53 hospitantov, skupno 1344. — Praška češka univerza ima torej skupno 3770 slušateljev. Lvov: Teološka fakulteta 352 rednih, 5 izrednih, skupno 357 •-pravniška fakulteta 2771 rednih, 29 iz rednih, skupno 2800 — medicinska fakulteta 397 rednih, 5 izrednih, skupno 402 — filozofična fakulteta 652 rednih, 270 izrednih, 6 hospitantov, skupno 98. — Vseh slušateljev na lvovski univerzi je bilo 4487. Krakov: Teološka fakulteta 87 rednih — pravniška fakkulteta 1291 rednih, 3 izredni, skupno 1294 — medicinska fakulteta 454 rednih, 3 izredni. 2 hospitanta, skupno 459 — filozofična fakulteta 870 rednih, 248 izrednih, 38 hospitantov, skupno 1156. — Vseh v Krakovu 2996. Černovice: teološka fakulteta 170 rednih, 5 izrednih, skupno 175 — pravniška fakulteta 602 rednih, 14 izrednih, 2 hospitanta, skupno 618 — filozofična fakulteta 182 rednih, 149 izrednih, 2 hospitanta, skupno 333. — Vseh slušateljev v Černovicah je bilo 1126. Na vseh univerzah v Avstriji študira skupno 24 894 slušateljev. K temu pridejo še slušatelji kato-liško-teoloških fakultet v Solnogradu (52) in v Olomucu (156), Število slušateljev na univerzah j'e danes visoko in je treba pri izbiranju poklica resno misliti na te številke, kajti danes mnogi že ne dobe mesta. Za Slovence je mest dovolj, le paziti moramo, da jih ne zasedejo tujci. Največ Slovencev študira na praških čeških visokih šolah; ta izprememba se je zgodila v zadnjem času, prej je bil središče Dunaj. Namen koncentracije v Pragi je ustanovitev slovenskih docentur, ki naj bi bile podlaga bodoče slovenske univerze. Iz slovenskih krajev. Iz Tomišlja. Čimbolj se bližajo volitve za novega župana,; toliko bolj postaja g. Lukcu vroče, ker ve, da bo njegovega županovanja kmalu konec. Kadar pride v njegovo gostilno kak naprednjak, ki bi se rad nekoliko informiral radi volitev, ga spodi na skrajno podel način iz gostilne, potem pa razsaja, kakor bi bil obseden. Saj čas je že da se pomedejo take smeti, kakor je župan Lukec in se izvoli moža, ki bo res skrbel za red in pov-zdigo naše občine. Mi ga ne trpimo več na županskem stocu. Dol Ž njim! Iz Predtrga. Občinske volitve v Predtrgu. Sedanji župan je tako zmu-čen, da je moral najeti pisarniško moč v svrho izvršitve volilnih spisov k vršujočim se volitvam za občinski odbor dne 10. septebra t. I. Nič mu ne pomaga, čeravno se je menda podal na ta brumno stran, za njega se je županski stol od zmučenosti in od teže županove za vedno polomil. Sliši se, da bi radi črni oblaki pokrili za enkrat občino Predtrg. Pod njimi, da bi sedel za župana oče Muhovc in zraven njega pa menda kaplan Drolc za tajnika; pa skoraj gotovo ne bode iz te moke nič kruha, ker letošnje leto premalo dežuje. Zavedni Predtržani. rrnrwirii iiiiim m j LLn. n iuuu.ih m Iz Idrije. Gledališka predstava »Otok in Struga”, prirejena dne 26. avgusta t. 1. od idrijskega odseka akad. fer. društva •Prosvete* je nad vse pričakovanje dobro vspela. Klub vsem zaprekam in oviram je dobilo idrijsko prebivalstvo zopet en večer, ki si ga je želelo že dolgo, kar priča ravno dobro obiskana prireditev od strani vseh slojev. Da se je vršila igra tako, gre v prvi vrsti vsa čast cenjenim gospodičnam igralkam: gspdč. Leni Lapajnetovi, Anici Šinkovec, Poldki inMalči Kosovi, Davorinki Deželovi in Fanči Novakovi. Prava duša celej predstavi, komur gre največja čast in hvala, je bil gospod Filip Vidic. On je vodil mlade, po večini prvič nastopajoče diletante z ono spretnostjo, kakor nekdaj, ko je bilo življenje na idrijskem gledališkem odru na višku. Razume se pač, da dijaki nimajo toliko sredstev, da bi lahko nastopali samostojno, brez pomoči od drugih; in to sta spoznali tudi gospodična Leni Lapajnetova in hiša gospe Marije Lapajnetove. Pomagali so nam iz marsikatere zadrege, izrekamo jim na tem mestu najiskrenejšo zahvalo. Enake hvale smo dolžni tudi naprednim društvom: »Narodni čitalnici*, »Delavskemu bralnemu dru-štvtl" in »Dramatičnemu društvu*. — Težko bi našteli vse naše dobrotnike, ker njih število je veliko, izrekamo jim pa odločno priznanje za njihovo požrtvovalnost. Šli smo v napornem delu roko v roki, vedoči, da delamo za sveto stvar, za podporo revnemu slov. visokošolskemu dijaštvu. Ta prireditev nas je prepričala, da zavednost na-vednost naprednih ljudi v Idriji stop-nuje; isto tako tudi trdno upamo, da se pri enaki dobrodelni prireditvi brezskrbno zanašamo na njihovo podporo in pomoč. »Prosveta*. DNEVNE VESTI. Odkod zopet to. Takoj v prvi seji nove poslanske zbornice je klerikalni general dr. Šušteršič vložil na zunanje ministrstvo interpelacijo v kateri je zahteval, naj Aehren hal temeljito pojasni vso maroško afero in stališče Avstrije. Dr. Šušteršič je zahteval, da Avstrija na noben način ne sme v tem trenotku zapustiti svoje »zveste* zaveznice Nemčije. Izkazati se ji mora hvaležno za veliko uslugo za časa aneksijske krize. Maroško vprašanje še ni rešeno. Vendar je že sedaj gotovo, da bo Nemčija doživela strahovito blamažo, situacija je sedaj namreč taka, da stoji Nemčija v boju s Francijo popolnoma osamljena, dočim stojita na strani Francije Anglija in Rusija. Ni čuda, da se v tem kritičnem položaju tudi avstrijska vlada preveč ne navdušuje za nemško roko-mavharsko politiko. Dr. Šušteršič jo je torej s svojo hinavsko interpelacijo pošteno »zafuial*, kajti zapustil ga je celo »Slovenec* na cedilu. Petkov »Slovenec* pravi, da je že zadnji čas, d& so se v avstrijskem zunanjem mi-nistrstvn odločili za aktivnejšo in razumnejšo politiko. Če hočemo na jugu igrati kako vlogo, nam pač ne kaže na ljubo simpatijam nemških naciio-nalcev nakopati si nasprotstvo Anglie in Francije. G. Šušteršič, kaj pa Vi pravite k temu. Nekoliko odgovora. Prinašamo dobeseden odgovor kiparja Zajca v »Edinosti* na »Slovenčev* napad na Prešernov spomenik. Ljubljanski »Slovenec* z dne 30. avgusta je čutil veliko potrebo, da zopet enkrat izlije svoj žolč po Prešernovem spomeniku v Ljubljani. Bili so časi, ko se je »Slovenec* bavil danzadnem s tem spomenikom, a zadnje čase je bil mir, in nikomur več ni prišlo v Ljubljani na misel, da bi pljuval pred spomenikom našega pesnika velikana, kakor se je to dogajalo pogostoma prej vsled »Slovenčevih* hujskanj. Toda časi se izpreminjajo, in »Slovenec* je zopet zapel svojo staro pesem. Prešernov spomenik mu je nestvor, da da mu na vsem svetu ni enakega in ki vzbuja le pomilovanje vsakogar, ki ga je primoran gledati, da so ga s tem spomenikom pošteno polomili, da je umetnik Zajec sam prišel do spoznanja, da je spomenik ves izverižen, da mu odreka vsako višjo estetično vrednost, da je spomenik strašna po-kaza, ki naj bi se postavila v kako goščo. Na to veleestetično pisarijo »Slovenčevo* samo toliko-le odgovora: Moj Prešernov spomenik je delo, ki sem ga osnoval in izvršil pred ve-čimi leti. Pravim odkrito, da sem pozneje, zlasti v pariški šoli, pridobil mnogo, toda, da bi bil spomenik, ako tudi ima svoje pomanjkljivosti, zaradi tega nestvor, ki mu ga ni para na svetu, more reči le človek, ki ima v svoji lastni glavi nekaj takega, čemur bi se moralo reči nestvor, ne pa možgani. Ne morem reči drugega, nego da morejo take stvari, kakor jih je Citati v »Slovencu*, izhajati edino le iz zgolj osebnega sovraštva proti meni, kajti tolikega barbarizma, kakor se kaže v omenjenem napadu, si drugače ne morem razlagati. Pač res spada do-tičnik, ki ga je zagrešil, tjakaj, kamor pošilja moj spomenik — v goščo. Slovenski narod šteje itak le majhno število umetnikov, in človek bi mislil, da bi vsaj ti, kolikor jih je, smeli računati na vsestransko, moralno in gmotno podporo svojega naroda. Toda MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA. Denarnega prometa 565*5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K. Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K. Obrestuje po 4'/«°/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo. M1CHEL ZEVACO: LISTEK. Ljubimca beneška. — Samo tvoj sluga, ki me je prijavil. Bodi tako dober in zapri ga kam do jutri zjutraj. — Oho! Kaj pa se godi? — Stori najprej, kakor ti pravim( pomeniva se pri obedu. Aretino je odšel iz sobe, kjer se je vršil ta razgovor, ter se vruil čez deset minut, rekoč: — Zaprl mrcine nisem, ker bi nema;a kričal; dal sem mu ■ujao naročilo do nekoga, ki živi v Trevizu. V tem trenotku že plava po vodi in se vrne šele čez dva dni. — Prav si storil: zdaj pa daj pogrniti za obed v tej sobi in pazi na to, da naju puste pri miru. Še ko je govoril te besede, se je Bembo skril v sosednjem kabinetu, kjer je slišal svojega prijatelja ukazovati in razgrajati; kmalu je bilo kosilo na mizi, s tisto znamenito točnostjo, ki je vladala pri Aretinu v vseh rečeh, tičočih se jedi, sakramenta vseh sakramentov . . . Obednica je bila po besedah Aretinovih prestolnica vsakega stanovanja. Peter je naposled zaklenil vrata in poklical Bemba, ki se je prikazal iz svojega skrivališča in sedel za mizo. Moža sta začela molče obedovati; slehernemu izmed njiju je bila glava polna misli. Toda Bembo se je zdel miren, dočim je Aretino postajal čimdalje nervoznejši in nepokojnejši. Večkrat je poizkusil razvezati kardinalu jezik; toda ta mu je odgovarjal zelo malobesedno. Po končanem obedu se je Bembo naselil v velikem naslanjaču poleg gorečega kamina in navidezno zaspal. — Hudiča! je godrnjal Aretino, ki je medtem razburjeno iztikal po sobi, ali se hoče kar nastaniti pri meni? Vidiš vraga, da že spi! Kak bo konec vsega tega? Bembo ni spal: preudarjal je in premišljal poslednje podrobnosti o svojem odhodu. Če je pretehtal vse, se je čutil tukaj varnega za nekaj ur; če ga poizkusijo napasti, navale gotovo na njegovo palačo. Treba mu je bilo torej le počakati noči in zapustiti Benetke ... Edino vprašanje je bilo, kako pregovoriti Bianko. Aretino je sedel naposled v dolbino pri oknu, potegnil bližnjo mizo k sebi in začel pisati. Od časa do časa se je ozrl na Bemba, ki se je zdelo, da še zmerom spi. Vendar pa je zapazil, da stresajo kardinala tuin-tam globoki drhtljaji. — Sanja se mu! je menil sam pri sebi. Res, Bembo je sanjal, toda sanjal je bede —- in njegove zlovešče sanje so si slikale prizor krvave ljubezni: kako postane Bianka vsaj mrtva njegov plen, ko se mu živa ni hotela vdati 1 Pomalem se je soba napolnila z mrakom. Večer se je spustil na zemljo; sledila mu je noč. Aretino je bil že zdavnaj nehal pisati. Naslanjaje se s komolci na mizo, je ogledaval Bemba z radovednostjo, ki jo je spremljala začenjajoča se groza. Naenkrat je zapazil, da ga ne vidi več. Črna noč je bila v sobi. Ogenj je bil ugasnil. Pesnik se je zdrznil in zagodrnjal kletvico; vstal je in stopil h kaminu, hoteč prižgati voščeno svečo. Toda Bembova roka se mu je spustila na ramo, in začul je njegov hripavi glas: — Ne prižigaj. — Zakaj ne? je vprašal Aretino in vztrepetal. — Ni treba. Sedi in poslušaj. Zakaj je bila Betnbu luč nevšečna? Morda se je bal, da bi se mu poznalo, kar je mislil in snoval ; morda se je bal tudi zgolj tega, da bi skopnele sanje, zasanjane v temi . . . Aretino je sedel. Bembo je izpregovori : — Prosil sem te dvoje reči: prva je bila, da obdrži deklico kakih štirinajst dni pri sebi; in obljubil si mi, da bo stik z Aretinkami temeljito odpravil pri Bianki to, kar bi utegnilo biti v njej še preveč . . • dekliškega. — Res je, je dejal Aretino zamolklo I obljubil sem to . . . ali, pri vseh hudičih, raje bi si nakopal jezo kakega kralja, in če bi mi ne bil plačal . . . — Molči, ga je prekinil Bembo. Poleg tega si mi obljubil spraviti Bianko iz Benetek. — Tudi to je res. — Torej, oproščam te teh dveh obveznosti, ki sem ti jih plačal naprej. Aretino je planil pokoncu in zagodrnjal ves poražen: — Torej naj ti vrnem . . . — Ne, ne, pomiri se; ničesar mi ni treba vrniti; stavim ti samo en pogoj. — Govori . . . — Vidiš: sklenil sem oditi iz Benetek še nocoj. Ne vzklikaj, ker bi bilo brez pomena. Moj odhod je potreben in nepreklicljiv. Bianko hočem odvesti s seboj. Moja gondola me čaka par korakov od tvoje palače, da me prepelje čez laguno ... Ko bom onostran vode, sem otet. — Otet! . . . — Reči hočem, da me potem ostalo popotovanje ne vznemirja; nič drugega. — In kakšen je tvoj pogoj? — Kako je ime tisti tvoji služkinji, ki si ji zaupal Bianko. — Perina. — Pokliči jo, tako da ostane Bianka sama. Na to mi pokažeš sobo, kjer se nahaja. Treba je, da pregovorim dekle, da pojde z mano. _ ( — Kaj poreče njena mati ? je zamrmral Aretino prestrašen. — Saj pojdeva naravnost za njo. Tvoji pomisleki torej nimajo prave podlage, je dejal Bembo s tistim peklenskim ironičnim tonom, ki je bil njegova vrsta žalitve. — Drag je denar, ki ga daješ 1 je odgovoril Aretino. Bembo je skomizgnil s pleči in nadaljeval: — Torej, ti pokličeš Perino in mi pokažeš sobo, kjer je Bianka zaprta; jaz jo pregovorim, in nato naju spraviš iz hiše, ne da bi naju kdo videl. — Dobro. Počakaj me tukaj par minut Aretino je odšel. Bembo je vstal. Čakal je; srce mu je utripalo, kakor da hoče počiti, obraz se mu je krčil ... Ves tak je bil kakor ponoči, ko je stopil pred Bianko v globini goščave . . . _________________________________ (Dalje.) Pisarn a-UNIVERS AL-agenture : M. MULLEY : i da, uredi in založi edini popolni slovenski m ‘■RV TTV rm A za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko. ADRESAR Važnozainserente. namesto icAa pitajo slovenskega umetnika z napadi in žalitvami, da mu le izbijejo iz glave voljo, da bi delal in ustvarjal v svoji domovini za svojo domovino. Bo pač res srečen slovenski narod šele potem, ko bo vsa njegova umetnost reprezentirana po tirolskih .Herrgotschnitzlerjih* in enokronskih »pildkih*. Zato pa le po slovenskih umetnikih in njihovih umotvorih in proč, ven ž njimi v tujino, da bo le domovina rešena — umetnosti I Trst, dne 1. septembra 1911. Ivan Zajec, akad. slikar. Turške razmere pri ljubljanski policiji. Johann Lauter je res dokazal, da je puhloglavček, da mu ga ni para. Po priobčenju naše notice o turških razmerah pri ljubljanski policiji je sklical vso stražo na osrednjo stražnico in imel pred njo neki govor, ki je bil popolnoma podoben njegovi kolobociji, ki jo nosi v glavi. Sicer mu pa moramo priznati, da je imeniten goivornik za — smeh, čeprav se mu tu pa tam zaletava, kar pri človeku Lau-terjeve sorte ne pride v poštev. Pred vsem se je spravil nad »Jutro* in med drugimi neumnosti povedal tudi, da so »JutrOvci* daleč pod njim. Noj pa mi bomo že skrbeli, da bo kmalu Lauter daleč od nas in od — policije, ker ljudje, ki vsak hip spreminjajo svoja povelja ne spadajo na tako mesto. Konečno se je obregnil še nad Stražniki samimi, naj povedo tistega, ki prinese .Jutru* vse na nos. Mi pa povemo Lauterju, da če ne bo enkrat s takimi neslanimi dovtipi prenehal, mu bomo postregli še s hujšim. Klobasal je, da je to kršenje uradne tajnosti. O ti Lauter, ti jo pa potuhtaš, da malokdo take. Sicer pa obljubljamo, da bomo še postregli s takimi škandaloznimi »uradnimi tajnostmi*, pa če Se stokrat hvali, da je on preskrbel policiji to malo podporo, o kateri je on šele takrat zvedel, kot stražniki. Za enkrat basta! In na svidenje Jo-hanček. »Vera* našega Hdobrega, vernega ljudstva*. V roke smo spet dobili staro molitveno knjižico z naslovom: »TO JE TA PRAVI INU TA ZIELI jColemone-Shegen. Kateri je biv vkeleranje taprvevo bart vdrvkan vtam lete: 1321 noi v latinshzhei shprachi vnkei dan: potam pa nanemshko sedei pa ta prvvo bart nasovenjo nonovo kvhan inu frischno pazhan. D. K 10. R. — V tej molitveni knjižici se nahajajo prave gorostasnosti, ki dajejo nov dokaz o .veri* našega „dobrega, vernega ljudstva*. Samo par jih podajamo (z neobhodno potrebnimi jezikovnimi izpremembami), da naši bralci vidijo, kaj je ljudem po molitvenih knjižicah prodajala nezmotljiva rimskokatoliška cerkev. Na str. 7. je »Spet en visok in gvavtno kroften že-gen, kadar je na vasi požar, da mu zapoveš, da delj ne sme, reci te besede : f LIGA t LEVI f GOLGOT.* Mesto tega imamo danes, v .brezbožnem stoletju* raje gasilna društva. — Na str. A2.: »Te besede, katere pridejo zdaj šribane, so tako kroftne, če pa nočeš verjeti, pa obesi ta cedelc enemu na kragen ali pa enemu psu, pa streljaj nanj, pa boš videl, kaj pre more. Omribos f h°rje t Agla f te-tragramatbon t the f Ager f maichei t Assael t Amore f konssvmatvmest f omiel t arlel f araissei f INRI, Amen. V imenu Boga t očeta in sina t in sv. f Duha; Amen.* — Potem so interesantni recepti za izganjanje hudiča, zoper razne bolezni, zoper sovražnike, recepti, da dobiš denarja kolikor hočeš, da veš prihodnje stvari itd. itd. Mislimo, da bo naše bralce zanimalo, če jim o priliki objavimo par teh receptov, da bodo videli, kako je bilo ljudstvo MALI LISTEK, V. T. JELENC: Signorina Pia. Kako sem ti hvaležen za ono krasno noč, signorina Pia. Pozabil sem že take noči, ki povračajo življenje, bude spomine iz minulih dni, in obu-de v človeku člcveka, kakor si ga navadno predstavlja okolica. Na poti skozi življenje postane človek v svoji okolici brezobziren, v svojem cinizmu ne pozna nikogar, sam sebi je vse ono, kar zakoni in tirani prte človeštvu na hrbet, on gre dalje svojo pot kakor potnik, ki si je v svoji duši zasnoval gotove cilje, ki jih hoče in mora doseči In kaj ga brigajo vse ovire, \se zapreke, preko njih, okoli njih brez odmora naprej in naprej I Vsa Čustva otope, človek postane neobčutljiv, trenotki, misli, ki osrečujejo Človeštvo, mu postanejo banalni in frazerski, ki se porajajo samo v onih, ki žive brezskrbno življenje dobro rejenega filistejca. Toda vendar se včasih še povrnejo taki trenotki, na potu človeku zastane noga, ustavi se za trenotek in zagleda bitje, ki ga za hip spominja prošlosti. Nekdaj sem čital, da je le prva ljubezen prava ljubezen, da so vsa poznejša cuvstva, nagnenja in simpa- zabito, k oje imela vso izobrazbo ljudstva v rokah katoliška cerkev, taosrečevalka in rešiteljica vesoljnega človeštva. Š e danes bi bili ljudje tako zabiti, če bi imela katoliška cerkev nekdanjo svojo moč, ki jo je hvalabogu izgubila. Saj vidimo, da so ljudje ravno tam najbolj babje-verni in zabiti, kjer ima prvo. in zadnjo besedo katoliški duhovnik. Potrjujemo. G. Fr. Pirc nas prosi izjaviti, da ni več član našega uredništva. Potrjujemo, da je izstopil g. Pirc iz uredništva »Jutra* že 16. avgusta. Kolera v Italiji. Najvišji zdravniški svet je dobil naslednje podatke: Od 13. do 19. avgusta je bilo v Italiji 1690 slučajev kolere, od teh 659 s smrtnim izidom. Vsa Italija je okužena od Benetk do Genove in čez Rim do Katanije. Livorno je najbolj okuženo mesto. Samo v navedenem tednu je bilo tam 150 slučajev od teh 66 smrtnih. Kako je vplivala 2000 letna kultura na italijanske možgane se vidi iz sledečega groznega dogodka: V mestu Verbicaro sta stali v vednem boju dve stranki, klerikalna in napred-nosocijalistična. Pri zadnjih volitvah je zmagala slednja in od tega časa so se poostrili politični prepiri. Klerikalna stranka je šuntala ljudstvo na poboj nasprotnikov, češ da ti zastrupljajo mestni vodovod. Razdraženo ljudstvo se je dalo voditi od mestnega duhovnika Francesca Ruggera, ki je na javnem shodu napadal celo vlado, da je namreč tudi ta v zvezi z nasprotniki in da razdeljuje med ljudi prašek, ki jih zastruplja. Od shoda se je vsulo ljudstvo na magistratni trg s krikom »Smrt županu*. Mesto njega so raz-mesili v pisarni podžupana in tajnika, zažgali mestno hišo in poštno poslopje I Kakor poroča rimska »Tribuna* so aretirali nesramnega duhovnika. Gorica brez vode. Ker ne .funk-cijonira* kronberški vodovod, razdeljujejo Sočino vodo v sodih med ljudstvo, a tudi Soča se je tako posušila, da se jo prebrede pod železniškim mostom, seveda — brez hlač, vsekakor nekaj izvanrednega. Tat v cerkvi. Priromal je v go-riško cerkev sv. Vida v salonu, kot se spodobi, prekrižal se in začel — vrtati skrinjico sv. Antona. Še ni končal svojega dela v znoju, ko jame kričati neka ženska, ki je molila neopažena pred stranskim oltarjem. Od-kuril jo je, ne da bi imel časa se zopet prekrižati. Tatvina na pošti v Korminu. Bolj srečni so bili ta teden v Korminu, kjer so odn sli iz priporočilnih in denarnih pise •> okolu 8000 kron. Blagor njim, ki verujejo. Jožefa Žgavec iz Idrije, sedaj natakarica v neki tržaški gostilni je prijokala n& komisarijat in tam je izpovedala »strašno* zgodovino: Letala sta za ti-čico v gostilno dva 201etna tička ali ona jih ni marala. Ko sta jo pa povabila na večeren sprehod v kočiji je vesela privolila. Tržaški fijaker, četudi meži z obemi očmi vidi vseeno. Zavozi celo kompanijo na Montebello. No in tu sta jo posilila. Oba ptička sta sedaj v kletki in filozofirata o Evi, kači in kislem jabolku. Karambol v tržaški luki. Trčila sta skupaj parnika »Lempo* in .San Giusto*, ki sta se hotela prehiteti. Dva pasažirja sta utonila. Kako farba bratce .Gorica*. Ta klerikalni listič mrgoli samih budalo-stij. Zadnja številka prinaša pod rubriko .Suša*: .Leta 1037 je tu in tam od same vročine zemlja gorela! 1188 je voda vrela na solncul 1255 so tije le odsevi, refleksi one prve pre-sanjane in izgubljene ljubezni, mogoče so te besede resnične za onega, ki e res kedaj ljubil, ki mu je bilo živ-jenje jasen dan. A kdor potuje v boju, ta ne pozna ljubezni, pa tudi ne odsevov preteklih dni. In v takem razpoloženju sem te srečal, signorina Pia; videl sem te prihajati po poti, ustavil sem se in te opazoval, šla si mimo mene, ozrla si se v mene s svojimi vedno se smehljajočimi očmi, šla si naprej, gledal sem za tabo, in še v daljavi sem videl, kako se je solnce svetlikalo v tvojih laseh bronasto svetle barve. Tako sva se midva srečala, pogledala in razšla, da se ne vidiva nikdar več, a vendar se spominjam one krasne noči, ki si mi jo podarila ti l * Signorina Pia je prišla na letovišče, nenadno in nepričakovano, vse je vzdignilo glave in uprlo vanje svoje oči. Rekli so, da je Benečanka, opazovali in gledali so jo, kakor neko prikazen . . . Oživela je vso okolico, njen smeh je donel na vseh sprehodih, zvečer se je glasil na verandi in zdelo se mi je, da čujem v tihi noči nalahno pljuskanje lagunskih valov ob razsvetljene gondole. Med zobmi je zamrmrala tiho pisem, in zdelo se mi je, da čujem iz daljave sentimentalno jajca v pesku kuhali, 1. 1442 so ljudje v srajcah hodili, a 1. 1614 so nbe v morju poginile!* A mi še dostavimo: Leta 1911 so se od same vročine .Gorici* možgani zmešali. V notici .Predzgodovinski pl-skrarjl in moderna slovenska umetnost* v 43. št. našega lista je pasus: .... uradni list... je prinesel obžalovanja vredno oceno blejske razstave, ki se odlikuje z veliko ignoranco kritika na umetniškem polju.* Danes nas je obiskal gosp. pisatelj one kritike v uradnem listu in nam je izjavil, da se je visok uradnik v naučnem ministrstvu prav laskavo izrazil o teh njegovih kritikah in si jih je spravil ter se je ravno na podlagi onih kritik začel prav intenzivno zanimati za slovensko umetnost. One kritike torej da vendar ne morejo biti tako ignorantske. — Priobčujemo to, ne da bi hoteli prejudicirati pisatelju notice .Predzgodovinski piskrarji in moderna slovenska umetnost*. V Radovljici je umrl po dolgotrajni bolezni v petek dne 1. septembra obče prijubljeni gospod Alojzij Fe ra n t c. kr. davčni sluga, zapustivši 35 let staro mlado vdovo z dvema nepreskrbljenima otročičema. Njegovej ob krsti na nenadomestljivej izgubi plakajoči ženi izrekamo s tem pokojnikovi prijatelji in znanci naše odkrito sožalje, bodreč jo, ukloniti se usodi, kajti svesta si naj bode, da si je s svojo nadčloveško trudapolno vztrajnostjo ob bolniški postelji zaslužila ime: blaga žena. Tebi Lojze, bodi pa miren počitek v domačej grudi slovenski! Pogreb g. Logondrove se je vršil včeraj v Škofji Loki. Obila udeležba pri pogrebu je pokazala, kako priljubljena je bila pokojna gospa, ki je po nesreči morala v prezgodnji grob. O nesreči smo dobili sledeče poročilo: V četrtek je pripeljal hišni gospodar sod špirita. V kleti je hotela ga. Lo-gondrova sodu odmašiti veho. Pri tem je veha odletela na tla. Ga. Logon-drova jo je iskala z lučjo; pri tem se je veha, ki je bila napolnjena s špiritom, vnela in je začela goreti s plamenom. Gospa je hotela ogenj poteptati, pri tem pa se ji je vnela obleka. Predno je bilo mogoče gorečo obleko pogasiti, je gospa dobila take opekline, da je po noči umrla! Bodi ji blag spomini Nogometna tekma. Opozarjamo na to, da se današnja nogometna tekma začne točno ob polu 5. uri in traja dve uri. Vstop na travnik brez vstopnice ni dovoljen. Vstopnina 20 vinarjev je tako nizka, da jo vsak lahko plača. Vstopnice se bodo prodajale pri vstopu na travnik in ob vrstah. Prosi se, da nosi vsak vstopnico vidno, da ne bo zmešnjav. Hrvat-sko moštvo je prišlo včeraj v Ljubljano, kjer ga je sprejelo na kolodvoru ljubljansko moštvo in člani S. F. K. Ilirije. Po tekmi bo zvečer sestanek pri Novem Svetu, kamor so povabljeni vsi prijatelji športa. .Lovec". Avgustova številka ima sledečo vsebino: Julij Bučar: Podlasica. — I. Plesničar: Iz Trnovskega gozda. — S. Spiček: Red in zopet red. — A. Schweitzer: Lov in turi-stika. — Iz lovskega oprtnika. — Ob košu. — Naše ribištvo in vode. — Ribarski spomini. — Lovski koledar. — Iz ribarske mreže. Še enkrat vabimo slovensko občinstvo ljubljansko na današnjo jubilejno veselico šentjakobsko-trnovske moške podružnice družbe Ciril-Meto-dove pri Babiču na Dolenjski cesti nasproti vojaškega strelišča. Za zabavo je skrbljeno v vsakem oziru, cene so navadne brez vsakega pretiravanja, svira vrla Domžalska godba, poje požrtvovalni Ljubljanski Zvon, nastopijo originalni po- ———i—m m strastno pesem benečanske signore na balkonu v zvezdnati noči, oni beneški noči polni ljubezni in koprnenja. In postavila se je predrzno in ponosno ob oknu, nad nosom se ji je nabralo čelo v tri pikantne gube, oči jasne in izzivajoče so švigale semintja, zasmejala se je s svojimi tenkimi ustnami, da so se zasvetili beli zobje, njene nemirne roke so se skrčile in igrale z gardinami. Cel nimbus pripovedk in naslu-čivanj se je stvoril okoli nje, nikdo je ni poznal, nikdo ni vedel, odkod prihaja, a vsakdo je vedel kaj povedati o nji, ta je pripisoval to, ta ono, posebno dame, ki so opazile vseobče zanimanje za nenavadno letoviščarko so se skušale, da bi obdale njeno osebnost z raznimi namigovanji in opazkami. A signorina Pia se je smehljala, s ponosnim, skoro predrzno izzivajočim pogledom je motrila onega, ki je hotel pregovoriti ali vsaj zamisliti na njen račun kako opazko. In prišla je ona noč, ona noč, ko zaide solnce za neizmernim skalovjem gorskih velikanov. Ko zaveje veter, hladan in ugoden, kakor poljub dekliških ust. Tihe in mirne so one noči, vse mrtvo in dolgočasno. Hodil sejn po cesti, nikogar nisem srečaval, vse je bilo prazno. Naenkrat sem obstal, ob razsvetljenem oknu sem jo tu joči pevci, ki so pa prebito preme* te;ii in muhasti, zato se jih je primerno bati, ob posebni godbi je ples Začetek ob polu 4. uri popoldne, vstopnina 40 v. Vrt bo zvečer čarobno razsvetljen v najraznovrstnejših barvah. Clrll-Metodova podružnica za občipo Vič priredi danes v gostilni »pri Ani* (A. Škerl) veliko vrtno veselico. Iz prijaznosti sodeluje društvo »Sokol* na Viču. Spored: 1. Telovadba viškega Sokola. 2. Petje. Nastopi pevsko društvo »Zarja* iz Rožne doline. 3. Ples. 4. V mraku umetni ogenj. Začetek ob 3. uri popoldne Vstopnina 20 vin. Z ozirom na blagi namen prireditve se preplačila hvaležno sprejemajo. Danes popoldne se vrši v Šte-panjl vasi pri g. Jožetu Anžiču (»pri Šoršu*) veselica tamošnje Ciril-Meto-dove podružnice. Veselica bo nudila vsem, starim in mladim, dosti zabave in razvedritve. Zanimiva je predvsem točka »Lov za lepo, bogato nevesto*. Priglasila se je ameriška Slovenka, ki se je naveličala samskega stanu in si hoče Čisto na ameriški način poiskati ženina. Kdor bo imel srečo, lahko dobi za 20 vin. krasno nevesto, ki je malodane milijonarka. Poleg tega je na dnevnem redu še dosti drugih vabljivih točk, tako da pridejo na veselico gotovo vsi zavedni Slovenci, ki žele preživeti v prijetni družbi prav po ceni par veselih uric. Cenjene ljubljanske goste opozarjamo še posebej, da bo vozil od 3. do 5. ure od Mestnega doma do veseličnega prostora g. Pavel Stele s svojim novim avtomobilom. Upamo, da bo ljubljansko občinstvo porabilo ugodno priliko in se zbralo pravočasno v velikem številu pred Mestnim domom, da ne bo tam čakal avtomobil zastonj. Obiskovalci nogometne tekme store najboljše, ako gredo danes po tekmi na vrtno veselico .Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj*, ki se vrši na Tržaški cesti (nasproti tobačne tovarne) pri g. Novaku. Začetek veselice ob 4. uri. Vstopnina 30 vin. Vrši se veselica ob vsakem vremenu. Veliko krasnih dobitkov. Štiri godbe. Ples v velikem salonu. Uradno izpričevalo deželne bolnice gin porodnišnice v Ljubljani: Naravna Franc Jožefova grenčica, zavžita v količinah od 150 do 200 gramov, se izkazuje kot prijetno in ne prehitro razkrajajoče sredstvo, Poleg tega ima napram drugim, na odvajanje čreves učinkujočim zdravilnim ^vodam še to prednost, da »Franc Jožefovo* vodo bolniki lahko zavživajo in ne da bi nastala kaka nevšečnost Izgubljeno. Gospod Lovrenc Babnik je izgubil od drž. kolodvora do konzuma v Kolodvorski ulici v Spodnji Šiški bankovec za 20 K Pošten najditelj naj ga odda proti primerni nagradi na občinskem uradu v Zgornji oiški. Slovenske filharmonije popoln orkester koncertrira danes pod vodstvom g. kapelnika E. Czajaneka na vrtu, ob slabem vremenu v veliki dvorani hotela .Union*. Začetek koncerta ob 8. zvečer. Vstopnina 50 vin. Ideal. Danes in jutri: Lov na marabuje v Abesiniji. (Prekrasen naravni posnetek v barvah )| Na svetu največji turnir Cowboyev in Indijancev. (Prve vrste ameriška senzacija. Slika nam kaže najsmelejše jahaške umetnosti na zagledal, stala je z desnico oprta na stranico, v levici pa je držala cigareto, okoli vrata je imela oviti šal sinje barve, ki je oklepal njene prsi. Skozi temo sem videl njene nemirne oči, videl sem njen vabljiv in izzivajoči smeh, iz sobe le padala luč na njene lase,ki so se svetlikale, kakor se svetlika morje v tihi zvezdnati noči, lahne sence so padale na njen obraz in one tri pikantne gube na čelu so podajale njenemu licu že in-teresantnejše obiležje. Naslonil sem se na kostanj, nisem hotel, da bi me zagledala, hotel sem jo le opazovati. Zamislil sem se in sanjal. Kako lepi so morali biti pač oni trubadurski časi, ko je ubiral strune pod oknom mlade signorine žilavi barkarol in čakai, čakal . . . Zasmejal sem se temu svojemu sanjarenju, naivnemu in otroškemu. Hotel sem že oditi, a naenkrat je zadonel skozi tiho noč oni smeh raz okna, razumel sem, da me je videla in opazovala raz okno signorina Pia. A ta njen smeh je bil tako vabljiv, da sem se zravnal in napravil prvi korak, a obstal sem zopet in se nehote vprašal: Kam, zakal ? Principi, ki človek na njih zida svoje življenje, so tako nestalni in negotovi, da se porušijo v prvem hipu, ko si človek poželi že nekaj pozablje* nega in neiskanega. ukročenih in neukročenih konjih.) Indijansko življenje. Pastor snubi. Avtomobilske vožnje prevzema Pavel Stele, Rimska cesta 19. .Ljubljanska kreditna banka*. V mesecu avgustu vložilo se je na knjižice in na tekoči računK2,380917*79 dvignilo pa K 2,339.63038. Skupno stanje koncem avgusta K 14,305.819.66. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca avgusta 1911 je vložilo 1418 strank K 729.143 19, dvignilo pa 1508 strank K 673.901'05. Stanje vlog koncem meseca avg. 1911 K 41,537.501-31. Stanje vložnih knjižic 28.726. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgusta 1911 je 207 strank vložilo 71.888 K 20 vin., 302 strank vzdignilo 106.837 K 70 vin., 22 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 23.200 K, 251 menic se je eskomptovalo za 93.457 K, stanje vlog 3,541.734 K 82 vin., denarni promet 495 747 K 34 vin. Vseh strank bilo je 1113. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu avgustu 1911. je 176 strank vložilo 48.040 K 41 vin., 153 strank dvignilo 45.687 K 27 v., 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7.900 K Stanje hranilnih vlog 2,077.540 K 98 vin., stanje hipotečnih posojil 1,604.582 K 22 vin. Denarni promet v mesecu avgustu 1911 172.337 K 59 vin. Danes ob pol 5. pop. v Tivoli nogometna tekma izpred porotnega sodišča. Brat ubil brata. Pred porotnim sodiščem je stal 34 letni Anton Rogelj, posestnik v Roženberku. Obtožen je, da je ubil svojega brata Franceta. Anton Rogelj je po smrti svojega očeta kot starejši sin prevzel posestvo, bratu Francetu pa, ki je imel v hiši dosmrtno stanovanje, je dal odpravnine 2200 K. Pa France s tem ni bil zadovoljen. Najprej se je spravil nad mater, potem pa še nad brata. Družina Antonova večkrat celo noč ni mogla spati zaradi Francetovega razsajanja in razbijanja. Dne 3. julija t. 1. je France tako hudo razsajal, da je odšla žena Antonova z otrokom in pestunjo v strahu iz hiše, kjer je bil France en dan prej s kamenjem pobijal okna. Mož se je Franceta tudi bal in si je za vsak slučaj pripravil v veži gnojne vile. Ker je France cel dan razsajal in grozil, je Anton slednjič zgrabil vile in šel z njimi nad brata, ki pa je udarec prestregel. Brata sta se nato zgrabila In metala po tleh. Dasi je bil Anton slabejši, je bil vendar zgoraj, a France se mu je izmuznil, nato pa je Anton spet pograbil vile, udaril z njimi brata z vso silo po glavi in ga ubil. — Obtoženec dejanje prizna, pa se zagovarja s tem, da ni mogel več prenašati vednih groženj bratovih. Opravičeno se ga je tudi bal v usodnem trenutku, da bi ga ne ubu, Iz misli me je zopet prebudil njen smeh, vabljiv in zapeljiv, izzivajoč in prijazen . . . In šel sem — —-------------------------- Stopil sem zopet v temno noč. Nočni veter mi je hladil vroče čelo, mislil in čutil nisem ničesar, šel sem naprej, na oglu sem se ustavil in pogledal na njeno okno; luč v sobi je bila še vedno privita, a ona je stala ob oknu, videl sem njen nemiren obraz , . . prsa so se ji razburjeno dvigala, počasi in leno je dvignila svojo roko in mi namignil« v pozdrav. . Odšel sem v temno noč . • •.jafn zadaj ob cesti se dviga mai grič in nehote sem zavil tja, nisem vedel kam grem, dospel sem v gozd . . . šel sem naprej nekaj časa po stezi, ki sem jo pa v temi naskoro izgubil; šel sem naravnost naprej skozi gosto vejevje, dospel sem vrh griča, opraskan in zamazan; ustavil sem se in se ozrl navzdol v temno okolico. Vse tiho in mirno, kraljevska noč se je razprostirala naokoji ... Iz doline se je začela dvigati megla, ki se je širila rada naokoli in objemala vso dolino. — Zdelo se mi je, da se razprostira pred mano morje, neskončno morje v zvezdnati noči, ki se iznad njega dvigajo otoki. Krasna noč — in v ti noči sem sanjal tako lepe sanje. Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki Je edina slovenska ter najbolJSa zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plaCa podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstorrška siatiiua, poSta GuStanj, KoroSko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! kajti bil je močnejši od njega, in zato ss je samo branil. — Prič.e soglasno izpovedo, da je bil France Rogelj jako nasilen in se ga je vse balo. — Porotniki so imeli odgovoriti na dve glavni vprašanji: uboj in pa prekoračeni silobran. Obe vprašanji so porotniki zanikali, nakar je sodišče izreklo oprostilno razsodbo. Antona Roglja so nato takoj izpustili. Slovenci darujte za »Sokolski dom* v Borovljah. Razne vesti. * Kako Izprazniti kupe. Kolikokrat bi se človek v vročini in če že dolgo potuje rad vozil sam in neže-niran v kupeju. Katera so pa sredstva, da to doseže? — Znani francoski gledališki ravnatelj g. Gčmic ima kot nekdanji potujoči igralec v tem oziru bogate izkušnje. Najbolj brezobzirna in neapetitna sredstva pomagajo najhitreje in najsigurneje. Čisto sigurno sredstvo je t. zv: „odprta rana", Dotičnik, ki hoče biti sam, si ovije okolo noge robce in bandaže, ki jih okrasi z rdečimi lisami in pegami. Koristen je tudi pri tem duhv po jo-doformu, lizolu, karbolu i. p. Če odpre kak drug sopotnik kupe, pogleda takoj bolno nogo z odprto, krvavečo r*no in beži proč. Zelo uspešno je tudi markirati nevarnega lopova. Brez ovrat-51 a In razmršenimi lasmi sedi med f£ema, ki mu držita zvezane roke. Kdo bi hotel biti v taki družbi? Ko ni nič več pomagalo, je igral, v polnem kupeju »delirium tremens" (pijansko blaznost) tako besno, da je pobegnil celo kondukter. So pa še drugega sredstva. Prinesi seboj podol-gasto škatljo in zaupno pošepetaj sosedu, da je notri krasen „strupenjak“ ali pa, da imaš zbirko dresiranih bolh ali pa se praskaj po glavi kakor bi bil ušiv in reci, da se ta bolečina da še najlažje prenesti. Bodi prepričan, da bodo na prihodnji postaji ušli vsi iz kupeja. * Divjaško linčanje v Ameriki. V mestecu Ktrawnenu v Oklalomi je *?• prejšnjega meseca napadla množica 2000 oseb, med njimi mnogo žen, nekega zamorskega ltularja Petra Car-erja, češ da je ubil ženo nekega po-jedelca.. Razdražena sodrga je zgrabila zamorca in zgradila ogromno grmado, visoko 7 metrov iz lesenih kovčegov politih s petrolejem, potem je nesrečneža trdno privezala na vrhu in za-neiila ogenj. Ko je začel plamen peči , °6ega zamorca, je množica veselo k , a .a in se smejala ko je vpil od OOleČin. Plesali so, peli in sramotili z najhujšimi psovkami zamorsko pleme. ,Jaz sem nedolžen," je klical umira-oči zamorec; toda razdivjana tolpa je >rekričala njegov glas. Policija ni mo-Jla preprečiti tega zverinstva, ker jo e množica obkolila in odtirala in to-iko časa strogo stražila, dokler se ni inčanje izvršilp. * Nazaj k veri starih očetov. Zavarovalnični uradnik Julij Polonyi, sin bivšega ogrskega justičnega ministra je naznanil židovski cerkveni občini v Erlavi, da hoče zopet stopiti k Židovski veri. Kakor znano je njegov oče, ki je rojen žid, prestopil pozneje Y katoliško cerkev in svoje prvotno •me Pollak spremenil v Polonyi. Iz daljave je v moji domišljiji donel sentimentalno strastni spev sig-norine Pie, skozi temno noč, nad mirnim in svetlim morjem se je glasil nje smeh, otožen in vendar tako ugoden in vabljiv; zdelo se mi je, da prodirajo pogledi njenih oči temno noč, da gledam — njih trenotek sreče in zadovoljnosti . . . In ves boj, ki je divjal naokoli je bil pozabljen, bil sem za hip srečen in zadovoljen, Tako lepe in zadovoljive so bile te sanje. Začelo se je daniti za gorami, ki so blestele v rožnati luči, mrzel jutra-JJji veter je zavel naokoli, ki me je prebudil iz lepih sanj in me privedel zopet v dolgočasnost. Pozabil sem one lepe sanje ... in bil sem človek, kakor poprej. Zasmejal sem se cinično in nesramno, obrnil hrbet in odšel naprej. A še vedno sem gledal one tri pikantne gube na čelu signorine Pie, čul njeno starostno pesem, čul njen smeh, vzhajajoče solnce se .je svetlikalo v njenih svetlih laseh, prvi Sarki so ogrevali njene bele roke in prsi. Hvala ti za to noč, lepo, a vendar tako dolgočasno, signorina Pia. Zakaj sem jo preživel, zakaj presanjal nežne in zadovoljive sanje, zakaj ^sem gledal tvoje oči, poslušal tvoj smeh, tvoje besede? Zakaj . . . odgovora si nisem vedel, šel sem po gozdu naprej brez misli in brez ciljev. . A vendar lepa je bila, ta noč Slgnorina Pial * Parnik eksplodiral. V petek popoldne j‘ * v če naročite sukno in modno blago naravnost od eksportne tvrdke Miliča Tomec Humpolec (Češko) Vzorci na zahtevo gratis na vpogled O. Bračko Ljubljana, Dunajska cesta št. 14 priporoča p. n. občinstvu veliko zalogo cvirnatih in sviljenih rokavic. Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo. « i»r » W ■ V* •‘•m*'1' Specialna trgovina finih ročnih del O' Jk. V Ljubljani, Židovska nlica štev. 5. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni G-eneraU v Trstu us anovljena leta 1831. Jamstveni zgladi znašajo nad 392 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . . Izgotovljenih pol je bilo . za zavarovano vsoto . . . Naznanjene škode znašajo meseca avgusta 1911 1698 K 12,427.581-82 1480 K 11,047.872-50 K 805.601-67 od januarja 1911 nrits K 129,808.859-12 14.077 K 113,120 333 62 K 6,479.914-73 Izredno poceni! Zavoji blaga za odpošiljatev pripravljeno za ceno 40 m — K 18-— Ti vsebujejo izbrane ostanke in odrezke v dolžinah od 1 do 8 m pristno barvanega bombaževega suknja za obleke za poletje in zimske, bom-bažene flanele, blago za predpasnike, platnine itd. Vzorcev ostankov ne razpošiljam. Pošilja se po povzetju. Tkalnica in odpošijalnica Jati Škoda Červeny Kostelec, Češko, Krkonoši, priporoča popolne in bogate oprane-imste in druge tkalne izdelke. — Platno in posteljno perilo, rjuhe, bergate, damaste, julete, kanafas, barhente in flanele, brisače itd. Vzorce in cenike 1 gratis in franko ioSs Posebno opozarjani! Rjuhe brez šiva, 150 cm široke, 225 cm dolge, uporabne za najfinejše nevestne opreme, že izgotovljene in zarobljene, garantirano brezhibne za ceno K 2-80 1 kos. Pošiljam najmanj šest kosov po povzetju. Važno: Manj vredno blago ne pošiljam in se za neugaja-joče denar takoj vrne. Prosim poskusite! FR. SEVCIK - puškar v Ljubljani, Židovska ulica st. 7 priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov. Popravila se izvršujejo Jtočno. Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. S Preselitev in priporočilo. Usojam^se vljudno naznanjati, da sem^se preselil* s [svojim modnim salonom z Dunajske ce"šte št. 6.1. nadstropje. na Dunajsko cesto štev. 20. ~ vlprltllčju, nasproti kavarne .Evropa", tramvajska postaja. Upam, da me bodo tudi nadalje podpirale cenjene dame z blagohotnimi naročili. Vsa dela bom izvrševal vedno točno in solidno po pristnem dunajskem, angleškem vsakomesečnem najnovejšem kroju ter najskrbnejšem delu. Izdelujem tudi vsakovrstne športne in jahalne oprave iz dunajskega modnega sukna. — Prosim za nadaljno zaupanje in mnogobrojne naročbe z najodličnejšim spoštovanjem: JOSIP GREGORIN, damskilkrojač. milijonov kron Telegrami: ProMetn* banka Ljubija* Telefoa K; U* C- 3sr- ^ priv. splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer MSje™ m<»«. Ca33.tza.Is. xxa Diaja-aJ-u- 'Cr*taja.o-vl3«xio 1SS4. 23 podjnižaaJ-c. JDelnJLSM. 3a:«.pitaJ. iaa. rezerve 52,000.000 3croaa_ Oskrbovanje vseli bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim vložnim knji- II Najkulantnejša izvršitev borznih naročil na vseh tu- in inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov ln Izžrebanih vre*’ žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. II nostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje devis, valut m tujega denarja. Denar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju uradnih || Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev Itd., ob kurznlh notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev. li lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem. ■■■ —.......... — Ustmena ln pismena pojasnila in sveti o ▼•eh v bančno stroko spadajočih transakcij vsak čas brezplačno. -.—■— ......... — — Iv. Smrekar == v Mokronogu == sprejme takoj šest čevljarskih pomočnikov za razna dela. Plača po dogovoru. Prodajalka dobro izurjena mešane trgovine, z večletnimi spričevali se sprejme takoj pri spodaj stoječi tvrdki KARL CIMPERŠEK trgovina z mešanim blagom SEVNICA ob Savi (Štajersko). JULIJA ŠTOR — itJSt. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisscrskih gorskih čevllev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. M. DRENIK aziai, ^©nerresni. tre: 7. Predtiskarija, Risarski atelije. Plisiranje. Kutriranje. Montiranje. 1 Tamburiranje in vezenje na roko. = Največja zaloga ženskih ročnih del in vsakovrstnega materil&la. III I IIIIIB III INI IIII I lllll ' lllll II lili I I Mili I Hill HM 1 " ~ C* £. »2. o „JUTRO“| se prodaja v Ljubljani po O vinarjev Wlslak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova uJica Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica Su^lC* Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. .domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stiene, Valvazoijev trg. Sušnik, Rimska cesta. USeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg Križa), Sp. Šiška. Velkavrh, Sv. Jakoba trg.S Sitar, Florjanska ulica { Blaznik, Starigtrg. Nagodfe Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta Podboj, Sv. Petra oesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričevagolica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Jezeršek, Zaloška£cesta. Likar, Glince. Strkovlč, Dunajska oesta. Klančnik, Tržaška cesta. esa Bsa Ese ssa esa Ravnokar do&lo sveže jesensko blago. Najmoderneje fino izvršene obleke, raglane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi :: konfekcija za dame in deklice. :: Prodajam najmoderneje klobuke od veleznanih tvrdk ===== Hiickl, Pichler in Bossi po K 2*90. == Brez konkurence. — Priznano nizke cene. :: Angleško skladišče oblek :: O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. BZS DZS GZS BZS E23 {Rezervni zaklad nad pol miljona kron Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga 7. neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča 'ZStt&Si Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena leta 1882. = Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000-— Stanie hranilnih vlog dvajset Dunajska cesta stev. 18 na amorti- f-f wx Eskomptu;' trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— fVSS L|ult]|aiuka krctiitna banka v LJnbllanl. ‘rst£ 9tritarj«va mUca, štev. S. ===== Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. 111 ~ Sprejema vlogo na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4!|*i» Jadranska banka Ulij alka v Ljubljani 'Ulica, šter. 7 (nasproti damal poštBJ. Kupuje ln prodaja: vredaoatne papirje, rento, obligacije, zastavna prioritete, delnice, Brečke itd. — Valuto in devize. — Pred ujmi na vrednostne papirje in Uaf» ležeče + iavntk akladiščih. Promese k vsem žrebaajem. Centrala v Tratim. Vloge na knjižice ud dneva vložitve 4t? do dneva dviga. Rentni davek plačuje banka iz ivojepa, Na tekoči to žiro račun po dogovomk. Živahna mm z Ameriko. Akredetivi. Ke^Jalnlca. Eskomptuje menice, devize in fakture Zavarovanje vredoaeeto&k papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja ■rečk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. — Remboore-kreditL — Borna naročila. Enkaso. Filljaika y (Apatiji. Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se takoj odda. — Ravnotam se odda tudi lepo opremljena mesečna soba s posebnim vhodom in razgledom na ulico. Na željo tudi s hrano. — Natančneje se poizve Gajeva ulica št. 2.