EUCLID,OHIO 23 OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne iiskovine NEODVISEN VOL. XXXn. — LETO XXXH. Priprave za koncert Paula Robesona v Paradise avditoriju Clevelandski odbor za dobrodošlico slovitemu zamorskemu baritonu Paulu Robesonu je snoči naznanil, da se je na tisoče Clevelandčanov odzvalo po. Vabilu na shod in koncert, ki bo v petek 7. oktobra ob 8. uri zvečer v Paradise avditoriju. So-predsednik odbora dr. V. O. Seek je izjavil, da ni nobenega dvoma, da bo Robesona prišlo poslušat na tisoče ljudi, čeprav ^estni uradniki s pomočjo meščanskega časopisja in Trgovinske zbornice vlagajo skrajne napore, da bi jih držali proč od koncerta. "Če bi ti isti uradniki vložili polovico svoje energije, ki jo vlagajo, da bi diskreditirali te-Sa velikega Američana, časopisi pa prispevali polovico svojih Uredniških prostorov za odstranitev plemenskih in verskih predsodkov, bi v Clevelandu že intieli postavo za pravično upo-slitev," je izjavil dr. Beck. Izjavo župana Burka, ki je pozval veterane, naj prezrejo koncert, je obsodil odvetnik Sa-"^Uel Hendelman, bivši, predsed-'lik clevelandske podružnice National Lawyers Guilda, ki je dejal: "Neverjetno je za župana Cle-^elanda, razne veteranske organizacije in časopise, da naslavljajo apele na ljudstvo, naj se udeleži Robesonovega shoda, ^fedstavlja ne samo v duhu pa tudi v praksi zanikanje svobode govora." Direktor Progresivne stranke ^Uyahoškega okrožja, Louis ^ahn je tudi obsodil gonjo pro-ti Robesonu, kateremu so včeraj ^ Akronu zanikali dvorano za koncert. ^ Pričakuje se, da bo v Cleve-iand prišla večja množica iz ■Okrona. Vstopnice za koncert po 30 centov. E Q U ALIT Y ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing ol All Kinds M). OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 4, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 194 Posvetovanja med Anglijo in Ameriko v zvevi s priznanjem komunistične vlade Kitajske LONDON, 3. okt.—Angleška vlada je danes naznanila, da je pripravljena pogajati se z Zedinjenimi državami in ostalim zavezniškim silam, da se ali pa ne prizna novo komunistično vlado Kitajsko. Predstavnik angleškega zunanjega ministra je izjavil, da so pogajanja že začela med državami, ki so podpisale Severno-atlantsko vojaško pogodbo. Med temi državami se nahajajo tudi Zedinjene države. Vsled naznanila, da je bila ustanovljena nova ljudska republika Kitajska in sestavljena nova vlada, se bodo morale tudi zapadne sile odločiti, če bodo to vlado priznale ali pa ne. Sovjetska zveza je priznala novo vlado včeraj in istočasno prekinila di-plomatične odnošaje s kitajskimi nacionalisti. Pričakuje se, da bodo vzgledu Sovjetske zveze sledile tudi ostale vzhodno-evropske države. Angleška vlada bi rada priznala komuniste ^j'ellman je Poročal papežu CASTEL GANDOLFO, 3. okt. ^Papež Pij XII. je danes spre-kardinala Franciscusa Spell-n^ana, new-yorškega nadškofa, ' niu je prišel poročat o stanju ^ njegovi škofiji. Škofje so ob-y®2ni, da takšna poročila poda-J-jo od časa do časa. Poročila pa niso objavljena. ^'®brna poroka Danes obhajata Rudolph in ^nna Smrke iz 1057 E. 68 St. 'ietnico svojega zakonskega ^^ijenja. Sorodniki in prijatelji l^^ekajo slavljencema iskrene v^®titk;e ter jima želijo vso sre- zadovoljstvo tudi v bodo- rojenice so se zglasile po ^ ^6tih pri Mr, in Mrs. Joe in ^®nha Tanko, 24401 Mavec Euclid, O., in ju obdarile luštkano deklico, katere ^ ^flo veseli. Oče je lastnik tingham Tavern. Mati in de-Vill dobro počutita v Glen-bolnišnici. Tako sta Mr. in ^"tar iz Norwood Rd. po ta, ^ "sedmič stari oče in sta-naama. __ čestitamo I Znano je, da bi angleška vlada rada priznala komunistično vlado Kitajske, da na ta način ohrani svoje trgovinske interese na Kitajskem. Z druge strani pa se obotavlja priznati komunistično vlado zaradi nasprotovanja Zedinjenih držav, ItT imajo na Kitajskem dosti manj na kocki. Obveščeni krogi pravijo,, da Anglija ne bo priznala nove vlade, dokler se iz Nankinga ne vrne njen ambasador Sir Ralph Stevenson. Toda doslej še ni bilo naznanjeno, Če je Stevenson že odpotoval iz Nankinga. Kitajska posvetovalna skupščina je zadnji teden sestavila novo vlado, katere ministrski predsednik in zunanji minister Čuo En-lai je pozval vse tuje ambasade in legacije v Peipingu in Nankingu, naj novo vlado priznajo. sovjeti zaostrili zakon o razporokah MOSKVA, 4. okt. — Najvišja sodnija Sovjetske zveze je danes poslala nižjim sodnijam obvezna pravila, po katerih bodo sovjetski državljani še težje dobili raz-poroke. Nižje sodnije lahko odobrijo razporoke le v primerih, če nadaljevanje zakona "nasprotuje principom komunistične morale in preprečuje ustanovitev normalnih pogojev za življenje in vzgojo otrok." Cilj novih pravil je, da se oja-či zakon v sovjetskih družinah. korejski komunisti obsojeni na smrt SEOUL, 2. okt. — Vlada južne Koreje je danes obsodila na smrt devet Korejčanov, ki da so baje bili komunisti. Med na smrt obsojenimi se nahaja 20 let stara vdova Ču Kyung Hen-sona, ki je v oktobru vodil upor proti vladi. Indijski premijer ne veruje v vojno NEW DELHI, 2. okt.—Indijski ministrski predsednik Pandit Nehru je danes opozoril svet, da bi moral več skrbeti radi "ozračja slepega strahu kot pa radi atomske eksplozije v Sovjetski zvezi." "Čimbolj strašnejša je nevarnost nove vojne, tembolj bi ljudstvo moralo videti norost in se ji izogniti," je rekel Nehru, ki pa je pristavil, da se ljudje vedno ne obnašajo razumno. "Osebno ne vidim nobenih izgledov za svetovno vojno v bližnji bodočnosti. Edina stvar, katere se bojim, je psihologija slepega strahu, ki zajema ljudstva sveta." "Sovjetsko razkritje atomske bombe je prisililo ljudstva, da mislijo bolj jasno in se zavedajo, kaj se jim pripravlja. V tem pomenu lahko to prispeva preprečitvi vojne," je izjavil indijski premijer. bus trčil v vlak; 17 oseb ubitih ONTARIO, Cal., 3. okt. — Sedemnajst oseb je bilo danes ubitih, ko je izletniški bus letalcev zračne sile treščil v neki vlak. Letalci, katere so spremljala njihova dekleta, so se vozili na piknik. Poleg 11 letalcev in 5 deklet, ki so bili ubiti, je pet oseb bilo težje ali pa lažje ranjenih. rusi izpustili dva ameriška vojaka DUNAJ, 1. okt. — Sovjetske oblasti so danes izpustile dva ameriška vojaka, ki sta 25. septembra protipostavno prišla v sovjetsko zono in bila aretirana. sami se bomo morali boriti, pravi taft WILMINGTON, O., 3. okt.— Republikanski senator Robert A. Taft je nocoj izjavil, da bi se v "bitki z Rusijo morali v glavnem boriti sami." Taft je pristavil, da sedanje mednarodne težave izvirajo iz napak, ki so bile storjene na konferenci med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom Jalti. na [Ameriška legija proti vseljevanju novih beguncev WASHINGTON, 1. okt. — Predstavnik Ameriške legije John Taylor je v^raj na pričanju pred senatnirh pravnim odborom izjavil, da bi se ne smelo predlagati nobenega novega zakona za begunce,: dokler se ne vrne iz Evrope predsednik odbora Pat McCarran. Senator McCarran je odpotoval v Evropo z namenom, da bi "proučil" vprašanje beguncev. Po novi zakonski predlogi, o kateri razmotriva odbor, bi se dovolilo vstop v Z6dinjene države nadaljnim 134,000 beguncem. Taylor pa je opozoril, da se Ameriška legija zoperstavlja predlogi, ki da bi popolnoma uničila ■ obstoječe imigracijske zakone. "Po mojem mnenju bi odprla vrata milijonom beguncem," je izjavil predstavnik legije, ki je tudi izrazil strah, da bi se z libe-raliziranjem sedanjega zakona o beguncih lahko dovolilo vstop v deželo tudi "prevratnim" elementom. Proti zakonski predlogi je govoril tudi predstavnik Veteranov zunanjih vojn John C. Williamson, ki je opozoril, da bi na-daljne vseljevanje beguncev resno ogrožalo prilike za delo in stanovanje brezpoBelnim veteranom. Williamson je poudaril, da je od vseh brezposelnih v deželi več kot polovica veteranov druge svetovne vojn^e. Pristavil je, da se k njim lahko priključi še 500,000 veteranov, ki se pod GI zakonom pripravljajo za razne poklice in bodo prihodnja leta stopili na "trg delovne moči." "Vsak imigrant in begunec, ki prihaja v našo deželo, predstavlja tekmovalca za eno brezposelno osebo pri iskanju dela. Rečeno je bilo, da se ne bo pustilo v deželo nobenega begunca, če ne bo imel preskrbljeno delo. Če je 200,000 prilik za zaposlitev beguncev, potem bi teh 200,000 prilik moralo imeti isto število ljudi, ki so sedaj v deželi brezposelni." Williamson je izjavil, da bi begunci morali ostati v Evropi, katero bi naj zgradili, da bi bila srečna in se dvignila na stopnjo ameriškega življenjskega standarda. kardinal spellman udaril po komunizmu RIM, 3. okt.—Kardinal Francis Spellman, ki je prišel podat sv. Očetu poročilo o stanju v new-yorški nadškofiji, je danes izjavil, da se "civilizirani svet sedaj bolj zaveda nevarnosti komunizma kot pa v kateri koli povojni dobi." Po mnenju kardinala, cerkev v vzhodni Evropi "povsem sigurno trpi." 70,695 dijakov v katoliških šolah Nadravnatelj clevelandske škofije Msgr. Clarence E. Elwell je včeraj naznanil, da se je v tem letu vpisalo v clevelandske katoliške šole 70,695 dijakov, kar pomeni 4,886 več kot pa lani. Mlad. pev. zbor SDD Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse starše in odbornike, da pridejo, ker bo za ukreniti več stvari v prid zbora. Prog. Slov. krožek št. 3 Članice krožka štev. 3 Prog. Slovenk so vabljene, da se udeleže redne seje v sredo zvečer ob osmih v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Na dnevnem redu bo več važnih stvari. komunisti pripravljajo invazijo formoze HONG KONG, 2. okt.—Potniki, ki prihajajo iz šangaja, so danes izjavili, da kitajski komunisti zbirajo ladje, da bi izvršili napad na otok Formozo, katerega je nacionalistični diktator Ciangkajšek spremenil v svojo osebno trdnjavo. Sovjetski tisk ostro napadel netilce vojne MOSKVA, 2. okt. —Glasilo zveze sovjetskih pisateljev "Literarne Gazete" je danes objavilo članek, v katerem so napadeni "businessmeni Bele hiše" in "kruti poklicni vojaki Pentago-na," ki da so mobilizirali vse reakcionarne sile, vključno izmečke človeške družbe, da bi izvedli svoje zločinske vojno-huj-skajoče načrte. V članku so med "prekomor-ske politične gangstere" vključeni senator John Foster Dulles in obrambeni tajnik Louis Johnson, ki da sta se vračunala, ko sta predmevala, da vedo le Zedinjene države za skrivnost atomske energije. Mladi sovjetski dramaturg Anatolij Surov pa je v časopisu "Sovjetska umetnost" izjavil, da so ameriški pogromci do smrti ustrašeni od onega, "s čem so hoteli ustrašiti nas." "Samo poglejte v kakšno zmedo so padli poročilu Tassa z dne 25. septembra," je izjavil Surov v svojem članku. "Mi ne mahamo z atomsko bombo, kot so to delali gentlemani iz Washingto-na. Sovjetski diplomati so potrpežljivi. Ponovno in ponovno bodo skušali spraviti Achesona in Bevina k pameti, toda kako lahko prepričate trdovratneže ? Kako jim morate dokazati, da je vojna zločin, če pa v njej vidijo vir bogatenja, način za zatiranje revolucionarnih gibanj, sredstvo za razširjenje njihove črne oblasti nad ljudstvom?" Surov je izjavil, da Sovjetska zveza ne grozi z atomskimi bombami. "Mi grozimo z mirom in to je za imperialistične bosse bolj strašno. V ameriškem tisku se od časa do časa pojavljajo panični vzkliki: Ruska mirovna ofenziva! Da, mi napredujemo proti vam, gospodje vojni hujskači. To je prava ofenziva. Mir bo porazil vojno." Razkritje o atomski eksploziji Sovjetske zveze je komentiral tudi znani sovjetski pisatelj Vse void Ivanov, ki je v svojem članku z naslovom "Ameriška politika blackmaila se je sesula," izjavil, da je Tassovo naznanilo povzročilo "zmedo in paniko v imperialističnih krogih. "Odkar je prišlo do atomskih eksplozij v Hirošimi in Nagasakiju, so ameriški imperialisti vztrajali, da morajo brezpogojno imeti popolno in nedeljivo oblast nad celim svetom," pravi Ivanov v svojem članku. Ivanov je obtožil ameriške "atomščike," da skušajo z lažmi zavajati ameriško ljudstvo, češ da sovjetsko atomsko orožje ogroža varnost Zedinjenih držav in držav zapadne Evrope. JU60S10VAKSIU VLADA JE BAJE PRIPRAVLJENA, DA IZPUSTI IZ ZAPORA NADŠKOFA A. STEPINU LAKE SUCCESS, 3. okt.—Jugoslovanska vlada maršala Tita je baje pripravljena, da izpusti iz zapora znanega zagrebaškega nadškofa Alojzija Stepinca, ki je pred tremi leti bil obsojen na 16 let zapora zaradi svoje kolaboracije s hrvaškimi ustaši. Baje so o predstoječi akciji bili že obveščeni mnogi delegat-je na Generalni skupščini Združenih narodov. Ta akcija pa je v zvezi z zaostrenim sporom med jugoslovanskim vodstvom in Sovjetsko zvezo. Opazovalci menijo, da bi Titova vlada ojačila svoje pozicije v sporu z Moskvo, če bi osvobodila nadškofa. Poleg tega bi odstranila tudi dvome v njene namene z ozirom na zapad, kamor se obrača za finančno pomoč. Dalje se veruje, da namerava Titova vlada s to potezo pridobiti podporo 6,000,000 jugoslovanskih katoličanov, ki se delno še vedno zoperstavljajo Titovemu režimu. Verjetno je tudi, da bo s tem omiljena tudi opozicija katoličanov v Ameriki, ki so se zoperstavljali ameriški pomoči Titu. Nadškof Stepinac je bil obsojen 11. oktobra leta 1946. Takrat so predstavniki Vatikana in rimsko-katoliške cerkve ostro obsodili jugoslovansko vlado maršala Tita, češ "da preganja vero." Nov grob frank knaus Včeraj p9poldne okrog 3. ure je bil najden mrtev, ležeč na podu v kuhinji. Frank Knaus, star 36 let, samski. Stanoval je s svojo sestro Mary na 3926 St. Clair Ave. Njegovi starši,' ki so bili dobro poznani v naselbini, so umrli pred nekaj leti. Zdravniki so ugotovili, da je podlegel srčni kapi. Delal je pri Cleveland Punch and Shear Co. ter je služil v drugi svetovni vojni. Tukaj zapušča poleg sestre Mary tudi sestro Mrs. Agnes Skorich. Pogreb oskrbuje Grdi-nov pogrebni zavod, 1053 E. 62 St. Čas pogreba se še ni določilo. Na obisku Iz Detroita, Mich., so se nahajali na obisku v Clevelandu Mr.' in Mrs. Jack Kapel, Mr. in Mrs. Frank Urbancich ter Mrs. Frances Zabkar, k i so prišli semkaj na proslavo 25-letnice poroke Mr. in Mrs. John Ro-tar, katerima so prijatelji in znanci priredili presenečenje. 25-letnica poroke Danes obhajata 25-letnico nji ju srečnega zakonskega življenja poznana Mr. in Mrs. Albin Praprotnik iz 21751 Miller Ave Najlepše čestitke k temu dogodku jima izrekajo sorodniki in prijatelji, ki jima želijo vse najboljše ter da bi zdrava in vesela dočakala zlati jubilej! Bivši jugoslovanski uradnik obveščen o potezi? Prvi znaki o spremembi Titovega stališča napram nadškofu Stepincu so se baje pojavili zadnji teden. Neki neimenovani bivši jugoslovanski uradnik, ki je pozneje postal ameriški državljan in nastopil proti komunizmu, je baje bil zaprošen, da se sestane v neki new-yorški restavraciji z jugoslovanskimi uradniki. O tem je obvestil ameriške uradnike, ki so mu odobrili, da lahko gre na ta sestanek. Na sestanku je baje bivši jugoslovanski uradnik bil obveščen, da namerava Titova vlada osvoboditi Stepinca. * Tito se bo boril do zadnjega diha" BEOGRAD, 3. okt.—Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je danes po zaključku velikih vojaških manevrov izjavil, da so Jugoslovani pripravljeni, da "do zadnjega diha branijo deželo, neglede odkod bi napad prišel." Tito je obsodil tudi obravnave v deželah Kominforme. Rekel je, da je za njega velika skrivnost, na kakšen način dobijo Rusija in ostale dežele vzhodne Evrope priznanja od svojih političnih jetnikov. Pristavil je, da je to za njega prav taksna uganka kot za ljudstva zapadnega sveta. Jugoslovanski ministrski predsednik je govoril skupini 600 generalov, častnikov in gostov. Episkopalci so za poravnavo ž Rusijo SAN FRANCISCO, 3. okt.— Zbornica škofov protestantov-ske episkopalne cerkve je danes pozvala ameriško vlado, naj vloži nenehane napore, da bi se "sklenilo poravnavo s Sovjetsko zvezo." Episkopalci so sprejeli tozadevno resolucijo in jo poslali kongresu. V njej med ostalim pravijo: "Verujemo, da ni nobenega razloga, zakaj bi države z različnimi ideologijami ne mogle živeti skupaj na istem svetu, pod pogojem, da svoje sisteme ne vsiljujejo drugim ljudstvom." Na zborovanju so govorili mnogi vodilni episkopalci. Rev. Walter C. Klein je priporočil internacionalizacijo svetega mesta Jeruzalema, škof William Scarlett pa je izjavil, da bi Amerika morala priznati polno enakopravnost zamorcem. . Navzoč je bil tudi 26 let star Rev. Charles H. Long, ki je prišel iz Šangaja na Kitajskem. Rev. Long je izjavil, da kot izgleda, bo komunizem ostal na Kitajskem in da je mnenje mnogih Kitajcev, da bi se cerkev morala prilagoditi komunistični vladi ali pa zginiti. sv. oče se zavzema za vprašanje beguncev CASTEL GANDOLFO, 3. okt. - Papež Pij XII. je danes opozoril zapadne sile, da se bodo soočile z resno nevarnostjo, če ne bodo takoj rešile vprašanje beguncev. "Politične, ekonomske in celo socialne nevarnosti so vpletene v politiko nadaljnega odlašanja in pretirane previdnosti," je povedal sv. Oče skupini ameriških kongresnikov, ki v Evropi "proučujejo" vprašanje beguncev. argentina znižala vrednost pesa za 46% BUENOS AIRES, 3. okt.—Argentina je danes znižala za 46 odstotkov vrednost svojega pesa v odnosu na ameriški dolar. Istočasno je zamrznila cene, da bi preprečila inflacijo. Argentina je že 25. država, ki je znižala vrednost denarja. Njen peso, ki je prej veljal 20 ameriških centov, bo sedaj vreden le 11 centov. množične aretacije komunistov v indiji BOMBAY, 2. okt. — Indijska policija je danes aretirala 14 komunistov in zaplenila večje količine letakov, s katerimi so komunisti napadali ameriškega predsednika Trumana, angleškega premijerja Attleeja in indijskega premijerja Nehru ja. baruchova priporočila za atomska orožja NEW YORK, 3. okt. —Bernard Baruch, ki je pripravil osnutek ameriškega načrta za kontrolo atomske energije, je danes izjavil, da bi Zedinjene države morale ohraniti svojo prednost na polju atomskega orožja. Pristavil je, da sama prepoved uporabe atomskega orožja, kot to predlaga Rusija, ni zadostno zavarovanje proti atomskemu uničenju. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 4. oktobra 1949. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) ^ By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto] For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ._$10.00 _ 6.00 ___ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. HUMORIST ALI NERESEN KRITIK? Z neresnimi kritiki, posebno kritiki, ki se zbirajo okrog klerikalno-domobranske A. D., bi se ne splačalo ukvarjati, če bi njihovi otročji, nelogični in zmešani argumenti ne služili v teh resnih časih za razvedrilo in kratek čas. Zadnji teden se je sobojevnik A. D. pri "pobijanju komunistične nevarnosti," v temačni gošči skrit Peter Kopriva, spravil nad nas, češ, da smo se na široko "razpisali in razvekali" o diktaturah, ned\j'omno z namenom, da bi svoje "sive mase" prepričali o potrebi in zaželjenosti "ljudsko-demokratičnih" diktatur v Evropi in Aziji. O diktaturah smo res pisali. Samo ta Peter je po vzgledu na svetopisemskega Petra zatajil globoko in kruto resnico: da smo se pri pojasnjevanju tega kočljivega vprašanja oprli na znanstvene teze znanega slovensko-ameriške-ga časnikarja in prevajalca g. A. Š., ki je že leta 1937 podal nekaj globokih mislih prav o razlikah med diktaturami. Ne, tega Peter ni niti omenil! Nas zmerja, da hočemo "sive mase" prepričati o "potrebi in zaželjivosti ljudsko-demokratičnih diktatur", čeprav smo skušali nekoliko omiliti silno navdušenje g. A. Š., ki je slikovito primerjal rusko diktaturo "strogemu očetu, ki s sigurnim, in čeprav močnim in odločnim prijemom vadi svojega nebogljenega otroka samostojne hoje, pa svoj prijem ublaži in končno odtegne roko, čim ugotovi, da je otrok shodil in da je že sam gospodar svojih nog." Petru tudi ne ugaja, ker smo pribili dejstvo, da pro-pagandisti ene in druge vrste mečejo komunizem in fašizem v en koš, čeprav jih to popolnoma nič ne moti, da se ne bi zavzemali za fašistične diktature, komunistične pa lobsojali. ^ , ,in , "Drugič, modremu uvodničarju ne ugaja, ker propa-gandisti ene in druge vr^te mečejo komunizem in fašizem v en koš in trosijo svoje energije na obsodbe in napade le komunističnih diktatur, dočim se navdušujejo za fašistične. Fašizem, pravi, je poskus ohraniti stari red gospodarskega izkoriščanja in socialnih krivic. Kaj je komunizem, v svojem navdušenju modro pozabi razložiti. Bom pa jaz." Predno bomo povedali, kako je to Peter pojasnil, kaj je komunizem, naj zavržemo njegovo trditev, da je "modri uvodničar", pozabil povedati, kaj je komunizem. To ni res! Soglasno s S. razlaganjem iz leta 1937 je cilj sovjetske diktature (komunistične, torej komunizma) "podvig ruskega naroda in njegovo vstajanje." "Začasna sovjetska (komunistična) diktatura služi POSPESITVI demokracije (podertanje g. Š. — Op. ured.) in končni sreči ruskega ljudstva ter posredno po njem sreči vsega človeštva — saj ustvarja Rusija na grobu privatnega kapitala nov družabni red!" je pisal kolega S., kar smo tudi omenili. Po novi "revidirani" verziji Sabčeve razlage te iste diktature iz leta 1949 (v Glasilu SDZ) pa je "diktatura proletarijata v resnici — diktatura nad prole-•tariatom" in ne služi več "končni sreči ruskega ljudstva," kar smo tudi v našem članku pravično omenili. Sedaj pa prihaja zanimiva razlaga Petra Koprive o komunizmu: "Komunizem je, zgolj poskus, nadomestiti stari red izkoriščanja in krivic s stokrat hujšim in brezobzirnejšim izkoriščanjem ljudskih množic po državi in 'partiji' in z novimi in še krutejšimi krivicami in ponižanjem. To je bil tudi Hitlerjev cilj." Soglasno z drugim znanim in slovitim slovensko-ame-riškim časnikarjem, dramaturgom, pisateljem itd., g. I. Jontezom, lahko Petru povemo, da to nikakor ni bil Hitlerjev cilj. Kot njegovi klerikalno-domobranski sobojevniki pri A. D., skusa tudi Kopriva Ustvariti vtis, da je komunizem in fašizem eno in isto. No, pa poglejmo, kaj je o tem povedal I. J., ki je leta 1936 pojasnil Hitlerjev cilj kot sledi: "... Hitler sam na sebi ne pomeni nič in prav tako ne Mussolini in njegov fašizem. Kar vsi skupaj štejejo je samo to, da kakor se svinja vrne k svojim izbljuvkom, tako kapitalizem išče rešitev v diktaturi, ki je zgolj nova označba za oblast po milosti božji." Po I. J., Hitlerjev cilj nikakor ni mogel biti, da bi nadomestil stari red izkoriščanja in krivic, kakor to brez vsakega spoštovanja za "črne mase" A. D. trdi Peter Kopriva, pač pa je v njem kapitalizem iskal svojo rešitev. Po Jontezu pa je klerikalizem bil zaveznik kapitalizma, ter torej, ni čudno, če prav v klerikalizmu ima fašizem svojo najmočnejšo oporo. Sam Kopriva nam ni pojasnil. zakaj se na pr. klerikalizem navdušuje za fašistično diktaturo v Španiji, obsoja pa ljudsko diktaturo recimo nekje na Poljskem ali pa Češkoslovaškem? Oglejmo si še tretji očitek tega neresnega in hudomušnega Koprive. Zamerili smo se mu, ker smo zapisali, da so ljudske množice vedno dokazale, da so v stanju zrušiti vsako diktaturo, ki jim je bila v škodo.. Pravi, da je to pasja logika", ker, "če bi ljudstvo v Jugoslaviji ali Rusiji ali Albaniji ne maralo komunističnega 'blagoslova', bi svoje komunistične režime z njihovimi ječami, tajno policijo, rablji, žandarji in vojaštvom vred zrušili. S kom? O — s figo! Enostavno, ne res?" Zamašimo temu Petru nevernost v silo ljudskih množic samo s sodobnim, poučnim primerom. S kom pa je kitajsko ljudstvo zrušilo diktaturo Ciangkajšeka z njegovimi ječami, tajno policijo, rablji, žandarji in vojaštvom, pa ne samo s tem, pač pa tudi z milijardami ameriških dolarjev, letali, tanki, strojnicami in topovi podprto diktaturo? S figo? Dejstvo je, da je sama A. D. priznala, da kitajsko ljudstvo želi pod Moskvo. Ker pa torej po A. D. kitajsko ljudstvo želi pod Moskvo, si je tja tudi našlo pot. Naj se takšni nadebudni Petri kar vdajajo iluzijam, da zunaj naše dežele ljudstva ne marajo sprememb v družabnih odnošajih zgolj zaradi tega, ker se te spremembe raznim Petrom in njemu podobnim ne dopadejo. 2e omenjeni, znani časnikar in prevajalec g. Š. je leta 1943 pisal, da je slovensko ljudstvo po svoji naravi socialističnih in komunističnih nazorov." Ali ni ta "naravoslovna" teza g. Š. bila najbolj prepričevalno potrjena ob priliki letošnjih volitev na Svobodnem tržaškem ozemlju (ne pod "komunističnim terorjem," pač pa pod anglo-ameriško okupacijo!), ko je komunistična stranka (Kominforme) dobila v petih tržaških občinah do 58 odstotkov vseh glasov, da je celo znani nadškof Santin, ki se sicer nikoli ni dosti zmenil za Slovence, bil jako žalosten zaradi tega krutega dejstva? Nič ne more spremeniti to dejstvo današnja trditev bivšega naravoslovca Š., ki je sicer teorijo postavil, v praksi pa je ne prizna, in ki kljub volilnim rezultatom še trdi, da je slovensko ljudstvo zavrglo "ljudsko demokracijo!" Prostor nam zaenkrat ne dopušča, da bi se na tem mestu ozrli tudi na Petrova modrovanja o teorijah Marksa in Engelsa in njegovo presenetljivo zagovarjanje ameriškega kapitalizma, za katerega pravi, da je "prosvitljeni" kapitalizem! Toda o tem vprašanju bomo že spregovorili ob prvi ugodni priliki. Medtem pa se, Peter, še kaj oglasite! SLOVENSKI POROČEVALEC O AMERIŠKEM FILMU "STRAŽA NA RENU" Vsiljuje se vtis, da je film "Straža na Renu", za katerega je napisal scenarij DashielHam-met po drami Lillian Hellmano-ve, polemika z ameriškimi srednjimi sloji o upravičenosti ilegale. Pri tej ugotovitvi gre za objektiven vtis, ne pa seveda za subjektivne namene avtorjev filma. Celotna idejna struktura filma nas utrjuje v tem mnenju. Argumenti, ki opravičujejo ile-^alo, imajo svoje korenine v etičnem, ne pa družabnem smislu ilegale. Etični argumenti so kaj prikladni zato, da ganejo povprečnega Amerikanca. Njemu je bližji junak — moralno neoporečen ilegalec, ki dejstvu-je iz etičnih nagibov, kot pa opisovanje družbenih prvin ilegalne borbe. Romantičen pridih, ki pretvarja težave in žrtve ilegalnega dela v heroične podvige individualiziranega junaka, nujno izvira i z etične koncepcije filma. Lesk liberalno-humani-tarnih idej, ki je z njimi prežeto idejno ogrodje filma, ima svoj čar predvsem za ljudi takšne miselnosti, kot je družina, ki je v središču dogajanja "Straže na Renu". Prav Amerikancem srednjih družbenih staležev je potrebno z vsemi primesami in zaključki dokazovati, da ima organizacija, ki se ilegalno bori proti nacistični tiraniji, pravico jemati tudi življenje svojim sovražnikom. To pravico so brez dokazov pravilno razumele široke ljudske množice, ki so sede-lovale v organizirani proti-fa-šistični borbi. Njim je bilo jasno, da ubijanje fašističnih zločincev ni nič drugega kot najuspešnejši način borbe proti sistemu uzakonjenega ubijanja. Dejanskemu polemičnemu značaju filma odgovarja tudi dramatska kompozicija dejanja. Nemški inženir-ilegalec je prav za prav personifikacija osrednje argumentacije, ki naj pod- pre upravičenost ilegalne borbe, in ostane skozi ves film po svoji značajski strani nespremenjen. že v začetku filma je v celoti psihološko izgrajen. V filmu samem ne doživlja nobe-~ nih večjih duševnih pretresov ki jih ne bi že prej doživljal. Film samo osvetluje njegove karakterne lastnosti, seznanja pogostoma z njimi gledalce in seveda tudi osebe filma. To psihološko statičnost glavnega junaka, ki bi lahko postala resna dramaturška slabost opravičuje predvsem dejstvo, da ima nje gov karakter, njegovi nazori izredno močan aktiven učinek na človeško okolico, v katero je prišel. Propadli romunski diplomat se odloči za zločin; njegov cinizem najde v zločinu logično končno obliko. Inženirjeva družina spozna ob njegovi heroični samoodpovedi, ob njegovih hu manitarnih nazorih vso veličino ilegalne protifašistične borbe in se tudi aktivno vanjo vključi. Dramatski razvoj filma povzročajo psihološke spremembe, ki jih po zakonih etične diferenci acije izsiljuje inženirjev stati čen, moralno čist in romantično vzvišen karakter. Dejanje filma torej poganja naprej junak, ki sicer sam na novo minimalno doživlja, sili pa druge, da ob njem doživljajo, da zavzemajo odnos do njega, njegovih nazorov in njegovega dela. Ali ne udarja iz takšne dramaturške zgradbe podzavestna želja, da naj ima nemški inženir-ilegalec kot materializacija upravičenosti in etične vzvišenosti ilegalnega dela, podobne posledice, kot jih je imel na družino v filmu, tudi na družine sto milijonov povprečnih Amerikancev? Nedvomno je, da je "Straža na Renu" imela veliko napredno vlogo med množicami ameriških in evropskih filmskih gledalcev. Nastaja pa vprašanje, ali je filmu uspelo umetniško prepričevalno prikazati bistvo in smisel nemške ilegale. Da bi po tej strani mogli oceniti film, moramo, poklicati v pomoč znano načelo, ki pravi, da vsako umetniško delo, tudi če predstavlja samo drobec neke celote, obenem simbolizira celoto. Umetnik lahko svobodno izbira izseke in zorne kote, pod katerimi bo oblikoval kakršno koli resničnost, mora pa upoštevati pri tem najkarakterističnejše značilnosti celotne resničnosti. Avtorji "Straže na Renu" so imeli polno umetniško svobodo, da filmsko prikažejo nemško ilegalo preko psihologije inženirja-ilegalca. To jim je tudi delno uspelo. Ta novi zorni kot na ilegalo ima v nasprotju z dosedaj običajnim načinom filmskega prikazovanja ilegalnih in revolucionarnih borb preko bučnih zunanjih dogodkov to prednost, da omogoči gledalcu, da osredotoči svojo pozornost na psihološke posledice, ki jih nujno mora imeti vsaka takšna borba na duševnost ljudi, ki v njej sodelujejo. Žrtve, junaštvo, odpoved osebnemu življenju in osebni sreči so etične vrline, ki jih vsaka ilegalna borba zahteva od udeležencev. Te moralne kakovosti pa ne morejo biti same sebi smisel; njih osmisljuje družbeni cilj borbe, moralne vrline so samo odraz družbenih značilnosti ilegale. Nedvomno pa je, da ljudje, ki jih je borba moralno pekalila, aktivno vpli vajo na tok družbenega dogajanja. V "Straži na Renu" vidimo predvsem nujne etične posledice ilegale, ne vidimo pa njihovih družbenih vzrokov in ciljev. Te ugotovitve ne more spremeniti dejstvo, da je v filmu mnogo govora o svobodi, o sreči za vse ljudi. Gledalec pozabi na ta liberalno-človečanska gesla. Njemu se vtisne v spomin predvsem ono, kar je izraženo z dejanjem preko usod glavnih oseb. Inženir gre rese vat svojega prijatelja Freidan-ka, ki so ga ujeli nacisti, predvsem iz čustva prijateljske dolžnosti, ki jo čuti do njega. Pri njegovi odločitvi so imeli vlogo seveda tudi interesi ilegalne bor be, vendar pa čustvo prijateljstva prevladuje in zasenči vse ostale nagibe. Mimogrede bodi povedano, da so okoliščine, pod katerimi poskuša reševati Frei-danka, takšne, da je malo ver jetno, da bo uspel. "Straža na Renu" prikazuje inženirja-ilegalca preveč iztrgano iz celotne nemške ilegale Nanjo ga vežejo bolj romantične kot stvarne vezi. Deluje bolj kot posameznik, kot pa član čvrsto med sabo povezane ilegalne organizacije. Zdi se, da avtorji filma niso razumeli, da je pogoj vsake ilegale trdna in disciplinirana organizacija, brez nje je ilegalno delo že v naprej obsojeno na neuspeh. V inženir-jevih besedah sicer čutimo organizacijo, vendar pa nikjer ne vidimo njenega praktičnega obstoja, kar še bolj podčrtuje ro mantično odtrganost filma od realnosti nemške ilegale in mu jemlje precejšen del umetniške prepričevalnosti. Film nas zaradi tega bolj umetniško gone kot umetniško prepriča. Odlika režije in igre je, da se ne lovita za iskanimi efekti. Režiser Herman Shumlin je z velikim občutkom za mero vskla-dil realizacijo filma zamisli. Režijske domislice so neopazne za gledalca in zaradi tega še bolj učinkovite. Režiser je znal uporabljati filmska izrazna sredstva tako, da nikjer ne odvračajo pozornosti- od dejanja. — Režiser in snemalec, oba sta stremela za tem, da gledalcem omogočita, da osredotočeno spremlja dogajanje filma, ne pa, da občuduje njune fizične in možganske akrobatske sposobnosti. Režiser je posebno spretno znal stopnjevati napetost in razpoloženje v prizorih, preden inženir ubije propadlega romunskega diplomata. Vsi prizor; pri. Na obisku v Domu slepih S prašne ceste, ki je še bolj pusta in dolgočasna ob sončni julijski pripeki, opaziš med zelenjem skrit napis: "Dom slepih." V nekdanji Strahlovi graščini v Stari Loki, ki je še pred vojno postala dom slepih, ni več bogatih preprog in zaves, toda vse je snažno, skrbno urejeno, da se oskrbovanci počutijo boljše kot doma. Vseh oskrbovancev je 75 in so iz raznih delov Slovenije. Poldne je že davno odzvonilo, ko sem prišla k njim. Nekje na vrtu je vriskala harmonika vesele in poskočne, da bi marsikdo podvomil: "Kaj ni to dom slepih?" Kmalu smo izsledili godca. Na klopi pod drevesom, ki je metalo okrog veliko senco, je sedel mlad, krepak fant in vlekel meh, da ga je bilo veselje pogledati. "To je naš Nace,' je razložila ekonomka. "V zavodu se je naučil na harmoniko in v odmorih rad kaj zagode." Nace je oslepel kot trimesečni otrok in je že od malega v domu za slepe. Doma je z grunta v okolici Kranja, edini sin. Večkrat ga obiščeta oče in mati, a Nace jima zaigra na harmoniko, da se jima žalost nad slepim sinom nekam izgubi, ko ga vidita tako vedrega. V odmorih je na vrtu vsak dan zelo živahno, žene pletejo jopice za druge in zase, nekateri delajo mreže, ki jih zadruga od njih rada kupuje. Izdelki so lično izdelani in nihče jim ne bi prisodil, da so jih napravili ljudje, ki ne vidijo. V domu so vsi zaposleni, samo nekaj jih je, ki zaradi splošne onemoglosti ne morejo več delati. Nekaj jih dela v pletarski delavnici, kjer izdelujejo stole, pletenke za steklenice, košare vseh vrst, stajala za cvetlice in še nešteto drugih predmetov. Največ delajo po naročilih. Za svoje delo dobijo nagrado. V krtačni delavnici z 'neverjetno spretnostjo izdelujejo ščetke vseh vrst, ki se v kotu naglo kopičijo. Samo še obrezati jih je treba in bodo v skladišču napolnile nove police. Tu je že nakopičeno izgotovljeno blago, ki so ga izdelali v obeh delavnicah in ga bodo razposlali v razne trgovine. Le malo kdo bo vedel, koliko truda in volje je bilo treba, preden so iz vrbovega šib-ja nastale vse te košare in košarice. Toda v Domu za slepe ne poznajo samo dela. V odmorih po večerji, pri kosilu in preden gre- pravljajo predvsem po človeški strani to dejanje. Napetost situacije in neizbežnost dogodka se izraža v vznemirjenih kretnjah njegove žene, ki sta nervozno i n odločno p o telefonskem imeniku. Uštrelitve same optično ne vidimo, jo samo slišimo, kar učinek še poveča, obenem pa občutno zmanjša negativni etični učinek, ki bi ga naturalistično prikazano dejanje imelo na gledalca. « Med igralci posebej izstopata Bette Davis v vlogi inženirjeve žene in Paul Lukas v vlogi inženirja-ilegalca. Posebej Bette Da vis, ki zna brez hrupne gestiku-lacije izraziti pretresljivo prepričljivo najgloblja ženska čustva: čustvo ljubezni da moža in ljubezni do otrok. Ni mogoče sicer trditi, da je "Straža na Renu" prispevala k razumevanj u ilegalne borbe nemških antifašistov, je pa mnogo pripomogla k njenemu populariziranju med širokimi množicami kinematografskih obiskovalcev na Zapadu. Vzbudila pa je obenem onemogel bes pri sovražnikih ljudstva, svobode, miru in napredka. Znano je, da sol v zapadnih conah Nemčije or-1 ganizirali neonacisti demon str a- j cije ob predvajanju filma. To| dokazuje samo, da je imel film j v Nemčiji in na Zapadu izrazi-! to napredne posledice. ' do na delo, se zberejo okrog radijskih paratov, ki jih spet približajo svetu. Slepi tedaj začutijo, da tudi oni sodelujejo v njegovem življenju in pomagajo pri njegovi graditvi. Ko poslušajo radio, se vsi zatopijo v poročila o velikih delovnih uspehih ljudi nove Jugoslavije, o njeni zmagoslavni poti v socializem. Tudi D joka, 17-letni Bosanec, se priključi tistim, ki najbolj vztrajno poslušajo radio. V partizanih je bil Djoka kurir, pa je eksplodirala mina in Djoka je oslepel na eno oko, a grozi mu nevarnost, da bo kljub v&emu trudu zdravnikov izgubil tudi drugo. Bosanski Novi je Djokov rojstni kraj in on mnogokrat misli nanj in na mater. Djoka misli tudi na tovariše, ki se je z njimi nekoč brezskrbno igral. Mnogi od njih danes gradijo velikanski spomenik naše borbe za socializem—avtocesto. Tudi on bi se jim rad pridružil in ko posluša radio, v mislih z njimi vred zasaja lopate v cestni grušč. Ko se po odmoru spet vrne v krtačno delavnico, je še bolj priden in je med najboljšimi, ker noče zaostajati za tovariši na avtocesti, ki jim še tako velik napor ni prevelik, V pevski sobi stoji klavir in pogosto zadonijo čisti, mehki akordi, planejo skozi odprta okna v park in uidejo med vaške hiše. "Ludvik igra, saj zna samo on tako,' zavzeti poslušajo glasbo, ki jo tako radi slišijo. V dnevni sobi stoji poleg radia knjižna omara, kjer je okrog 100 knjig v Braillovi pisavi—pisavi za slepe. Tu pogosto v prostem časn poseda Francka. Največja zabava in razvedrilo ji je knjiga. kako bere! Nekdo, ki bi je ne gledal, bi si prav lahko mislil' (ia bere človek, ki vidi, tako gladko ji teče beseda. i Petinsedemdeset oskrbovancev, 75 različnih življenjskih zgodb, ki pa so si vendar podobne. Toda oskrbovanci sami ne mislijo nanje, pa tudi nimajo časa, ker jim delo brani, da bi s® predajali grenkim mislim. Nekaj človek takoj opazi, ko pride med slepe, in kar vsakogar preseneča: volja do življenja,' do dela—pri tem pa toliko vedrine dobre volje, ki jo ima malokdo od drugih ljudi. Za oskrbovance skrbi ministr* stvo za socialno skrbstvo, tisti pa, ki delajo v tovarni in ki dobivajo plačo, si obleko sami z^.-služijo. Tudi s hrano so vsi zadovoljni. Z ekonomije, ki obseg® šest hektarov zemlje, dobi^® Dom slepih potrebno sočivj®' krompir in druge pridelke, krav skrbi za mleko, ki ga slep' dobivajo vsak dan, a ga je ^ "se potrebe še vedno premalo-Za boljšo zabelo bodo ob nove^ letu poskrbeli trije pujski, ki s" že zdaj lepo debeli. Le sadj® imajo premalo, ker sadno dre^' je pri njih ni dobro obrodilo. Dobro je slepim v Domu. upravnikom so vsi'po vrsti zel" zadovoljni in tudi tovariško eko' nomko cenijo, ker jim pogosto preskrbi kaj dobrega. Tudi osta* 'i nameščenci, ki jih je 20, so^ oskrbovanci pravi tovariši. To J® tudi potrebno, ker le tako lahk" pozabijo na svojo nesrečo, muči jih domotožje in se tak" laže posvetijo delu. Oskrbovanci so veseli, če kdo obišče. Dobro bi bilo, da 1^' jih večkrat obiskale tudi člani*;® Antifašističnih žena iz ŠkofJ® Loke, a tudi od drugod, da bi bolj čutili tisto skrb naše oblast'-ki jim skuša nuditi čim več tei" jim dokazati, da so tudi oni ena* ko vredni državljani, kar dokaZi' jejo tudi s svojim delom. (Po "Slovenskem poročcvsl^]^ fMvesr/N us. savmgs A 4. oktobra 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Ob stoletnici prve železnice v Sloveniji v Angliji je med Stocktonom m Darlingtonom 27. septembra 1825 stekla prva železnica s Stephensonovo lokomotivo i n osemnajst let pozneje so na slovenskem ozemlju zasadili prve Ropate za zgradbo prve železniške proge, za kar pa so se za- čele priprave in proučevanja že leta 1838, ko je dunajski banč-baron Sina dobil koncesijo železnico z Dunaja do Rasba in z Dunaja do Soprona. V Slo-Veniji je bilo veliko zanimanje Za železniški promet že od ta-^fat, ko so se začele graditi pr-Ve železnice leta 1832 v Franci-31 in dve leti pozneje v Belgiji jn Nemčiji. Junija 1836 pjše Laibacher Zeitung", da se pri-Pi'avlja akcija za železniško zve-20 Dunaja z Milanom in kranjski deželni stanovi so že apri-1838 sklenili, da prispevajo ftiilijon goldinarjev, če bo delež-železniške zveze tudi Ljubljana. Potem so potekala leta v ^Učni negotovosti. Da bo prišlo ^0 železniške zveze Dunaja z Italijo, sicer ni bilo dvoma, za Ljubljano pa je bilo zelo važno Vprašanje: kdaj in kod. šele aprila 1847 se je Ljubljana oddahnila, ko so "Novice" poročale; "Zidanje ljubljanskega kolo- — Grigorij, Grigorij, Pante-levič! . . . Ljubi ti moj! . . . . Nisem upal in nisem mislil, da bom kdaj dočakal! ... — je z visokim, jokavim glasom za-khcal, se ob pragu spotaknil in toliko da ni razbil vedmega vrča žganice. Ko je objel Grigorija, je zaih-tel, si s pestjo otrl oči in raz-gladil brke, mokre od solz. Grigoriju je nekaj zadrgetalo v grlu, a se je obvladal, zbegano, robato potrepljal zvestega slugo po hrbtu in brez repa in glave spregovoril; — Vidiš, pa sva se le srečala... Nu, kako sem te vesel. Prohor, na vso moč vesel! Kaj pa ti, starina, solze pretakaš? Ti zamaški pocejajo? Ti čepi ne držijo več? Kaj pa roka? Ti ženska druge še ni odtrgala? Prohor se je bučno useknil in slekel polukožuh. — Midva z žensko živiva zdaj kakor golobčka. Druga roka, vidiš, je še cela, tale pa, ki so jo Poljaki odbili, je že začela poganjati, bog mi je priča! Čez leto in dan se bodo že prsti pokazali na nji — je spregovoril z njemu lastno vedrostjo in po-tresal s praznim rokavom srajce. Vojska ju je priučila, da sta skrivala za nasmehom prava občutja in belila kru^ in pome-nek z zrnato soljo; zategadelj je Grigorij nadaljeval vprašanja v istem šegavem duhu. — Kako živiš, kozel stari? Kako poskakuješ? — Po starčevsko, zlagoma. — Brez mene nisi se nič staknil? — Česa pa? — Nu, ptička, ki si ga prejšnjo zimo gojil . . . — Pantelevič! Bog varuj! Kaj pa mi bo zdaj taka potrata? Kako pa naj tudi kaj dobim z eno roko? To je tvoje delo, mlado, samsko . . . jaz pa bom moral že kmalu dati svojo pravo ženo podmazati, ji ponvico namazati . . . Pri nas radevolje PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO Mandel Drug Co. 15702 WATERLOO RD. VASI ČEVLJI BODO ZGLED ALI KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti Dolgo sta gledala drug drugega — stara tovariša iz okopov — nasmejana in vzradošče-na ob svidenju. — Si za zmeraj prišel? — je vprašal Prohor. — Za zmeraj. Popolnoma. — Do kakšne stopnje si se pririnil ? — Bil sem namestnik poveljnika polka. — Zakaj so te pa tako zgodaj odpustili? Grigorij se je pomračil in kratko odvrnil: — Nisem jim bil več potreben. — Zakaj ne? — Nevem. Morebiti zavoljo preteklega. — Če si tisto precejalno komisijo, ki je pri posebnem odseku častnike Čistila, prišel, o kakšni preteklosti naj bi bilo govora ? — Marsikaj je. — Kje pa je Mihail? — Na dvorišču. Živino spravlja. Prohor je primaknil bliže in stišal glas: — Platona Rjabčikova so pred enim mesecem ustrelili. — Česa ne poveš? — Kakor resnično živi bog! V veži so zaškripala vrata. — Pozneje se pomeniva, — je zašepetal Prohor in glasneje: — Kako torej, tovariš komandir, ali ga bomo kaj srknili na tako veliko veselje? Naj grem klicat Mihaila? — Pojdi, pokliči. Dunjaška je prinesla na mizo. Ni vedela, kako bi postregla bratu: na kolena mu je položila čist otirač, primaknila krožnik z nasoljenimi melonami, vsaj petkrat obrisala kozarec • • • Grigorij je z nasmehom opazil, da ga Dunjaška vika. Za mizo je Mihail izprva trmasto molčal in pazno poslušal Grigorijevo pripovedovanje. Pil je malo in nerad. Zato pa je Prohor zvračal polne kozarce in samo rdel in si čedalje pogosteje gladil s pestjo belkaste mustače. , Ko je Dunjaška nahranila in spravila spat otroka, je postavila na mizo velik krožnik kuhane bravine in pošepetala Grigoriju : — Bratec, stekla bom po Aksinjo, ali boste imeli nič zoper to? Grigoril je molče prikimal. Zdelo se mu je, da ni nihče opazil, da že ves večer napeto pričakuje, ali Dunjaška je videla, kako se ob vsakem glasu vzravna, prisluhne in ozre proti vratom. Prejkone ni moglo nič uiti čezmerno predirnim očem te Dunjaške .... — Pa Tereščenko Kubanec še zmeraj poveljuje vodu? — je spraševal Prohor, ne da bi izpustil kozarec iz rok, kakor bi se bal, da mu ga bo kdo vzel. — Padel je pri Lvovu. — Nu, bog mu daj večni mir in pokoj. Dober konjeniški ar-mejec je bil! — Prohor se je naglo pokrižal, srebnil iz kozarca in ni opazil zbadljivega posmeha Koševoja. — Pa tisti, s tistim čudnim imenom? Ki je bil na desnem 4. oktobra 1949. krilu, tfej, preklet ne bodi, kako mu je že bilo ime, menda —' Maj-Boroda? Pa Ukrajinec, tisti poniglavec in veseljak, ki je pri Brodih poljskega častnika čez pol presekal, ali je živ in zdrav ? — Kakor žrebec! V strojnic-ni eskadron so ga porinili. — Komu si pa svojega konja izročil? — Sem že drugega imel. — Kam si pa beloglavca del. — Drobec ga je ubil. — V bitki? V mestecu smo počivali. Bilo je obstreljevanje. Pri jaslih so ga ubili. — Ah, škoda. Kakšen izvrsten konj je bil! — Prohor je zastokal in se spet lotil kozarca. (Dalje prihodnjič) ODDA SE VELIKO MODERNO opremljeno sobo z dvema P°, steljema. Za dva fanta, dve dekle' ali oženj eni par, ki dela. Lah K tudi kuhate kaj malega. Vpraša se na 20436 LAKE SHORE BLVD. IV 8645 GROZDJE - MOšT SODI Priporočam se rojakom, ki žd')® dobiti najboljše grozdje, mošt 3 sode. Prvovrstna postrežba P® zmernih cenah. Pripeljem na doi"* Za podrobnosti pokličite Victor Kovačiž 1253 NORWOOD RD. ENdicoti 2549 Elizabeth m 1,, NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umrla naša ljubljena soproga, mama, stara mama in sestra Elizabeth Ahey rojena Schumer Zatisnila je svoje mile oči dne 16. septembra 1949. Pogreb se je' vršil dne 19. septembra iz Joseph Želetovih prostorov na Highland Park pokopališče, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Bil je civilen pogreb po želji pokoj nice. Blagopokojnica je bila rojena v vasi sv. Lovrenc na Pohorju nad Mariborom. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetje h krsti ljubljene pokojne. Ta dokaz vaše ljubezni napram njej nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so jo spre j mili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Naso zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali v gotovini mesto vencev. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Nenadna je bila Tvoja ločitev od v večni sanj, iz katerega se nisti več mirnega spanja si prešla brez bolečin nas, ljubljena soproga in mati. Sredi prebudila. Za Teboj bridko žaluje Tvoj soprog, kateremu si bila zvesta družica. Objokujejo Te sin in hčere, katerim si bila dobra, skrbna mati. Z ljubeznijo se Te bodo spominjali Tvoji vnuki in pravnuki. Tvoja brata in sestra. Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: RUDOLPH AHEY. soprog; TOM, sin; BRIGITA LENCEL, STE-PHANIA PAULICH, ALBINA TROHA, hčere; vnuki, pravnuki in zet je. — ROMAN SCHUMER in ANTON SCHUMER, brata; KATARINA PRAH, sestra, živeča v Jugoslaviji Cleveland, Ohio, dne 4. oktobra 1949