53, flcvnKa.__________________________0 immjonl t Prtello 5. mro 1922.____________________________LP. Teto ■^•■■■■^^^^ssb^^^ sbsbbbb^^^^^^^^^^^^^^^ ^bbbbbbbsbbbp BSBssssBBsssaeeBBssssssssj Bbsbbbsbsbbbbbbt Bsjbjbbbsj ^Hssss^š^^aBBBBBSsr r^^^^aeee^eaeei ^^^^^^^^^^^^* eMi^BBBBBBSBSBSF ees^BeeeeejBeej ^Bpaaaei sbbbbbbbbbbbbbb sbbbbbbbbbbbbbbj essssss^BjBssssssj ^"VaeBBBev ^^eessssssB*^ BeeesssBBssBBBBBBBBs^^ Iskale vaak dan aopoldne, terzesaJI sedelle la pratalfce. ineairatt t do 9 petit vrati 1 D, od 20—15 petit vnMIDSOp, večtf maeratl Kiit vrsta 2 D: noticc, poalano, lijave, reklame, pfcklld petit vrsta 3 D; poroke, uroke veli kost 15 vrst 30 D; lenitae ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naro&lih od U objav naprej. — Inseratnl davek potsDe^ Vpralanjem gtedt mtentov na) se priloži inimki zt odgovor Đaravnletvo „SIot. naroda1' ln »Maredaa tiskara*" Kaalle** ulica et 9, prttlloao. — Telefta si. 104. ttrelmiatve »Ilov. »ar«4e* BaafUva allea «.•,!• sjadatr—je T«U!m *••». 14. »•»iaa eacejessa la padaiaaa« la ts«e**ae 9*mtonak*» PoroiMzna HeviTta stane^ancTl dinar. V inozemitoH 65 pir = K 2-60. Poltiiln« platana v gotovini. „tUftitki ffaro*" velja v UaJbllant la po p«ettf V Jng—i**i\li ¥ toouMtnl celoletno Mpeaj pU*an . O 00— eelofetno •*♦#•« P l^*-*: po!!etno....., . , 4,V— polletno . | /9 $f ; '* . T8*—J 3 meae&to. .*«**, 2? 50 8 mesttao . y % V* • 39-—• 1 .....! . 7-50 t . ....... 13<— Pri mofcbftnc* povUa«i.hi te ima daljia narotnlna doplafati Novi narov^kt nai pofhtjo v prvič airočnlno vedno MT ?o nikamUl Na '«mo p^»menfl naroćiU brez potlitve denaria m ne o*orrmo ocirati. Razgovor z bolgaraklm poslanikom Todoroolni, Odno%*H med Bolgarsko ln Jngoslavljo. — Stališče Bolgarske napram mali antantL — Kako nastopi Bolgarska v Osnovi? — Bolgarska vlada in makedonske organizacije. — Bolgarija in Albanija. V Beograda« 2. marca 192?. Boćarski poslanik sr. Todorov Je bll toli prijazen, da ic sprciel vašega korespondenta ter mu dovolil riaijši razgovor o raznih vprašanjih. ki se tičejo odnošajev med naŠo kraljevino in so«edno Boljjarljo. V nas led nj em podajamo vscbino tc£a razgovora: »Kakšni so bili odnošaH med Bolgarijo in kraljevino SHS po sve-tovni vojni in kakšni bodo v bodoč-nosU?* Poslanik Todorov: »Razmerje med obema državama označuje tole glavno deistvo-: likvidacija krvave preteklosti. Obe vo'ni med Rotearijo In Srbijo leta 1913. in 1915.—1918. sta ostavili jrlo-boke rane, k! Jih lahko Izleći samo Čas, ako «a bo nodpiralo lojalno stremljenje na obeh straneh. 2ivimo še v dobi materijalne in psiholoeič-ne likvidacije svetovne vojne. Naša stremljenja, da to prehodno dobo uspešno preživimo, so odvisna od tfskrenostf naših Čustev. Zbližanje ^ined obema državama je vprašanje bodočnosti. Moje mnenje ie: sorod-nost po krvi, po veri. po običaifh in civilizaciji, spomln na dolectrajno skunno robovanje, vse to bo v bo-dočnosti u$tvarUo krepak moralni temeL' za medsebojno zbližanje. Qo-tevi skunni Interesi, ki so ta obe dr-Javi velike Važnosti, bodo nodoirail voljo rvnih. kl delujejo na tem temeUu za realno zbližanje obeh narodov. V tem orim $ern nr»t?mlst.« »Kak§no stahtče taviema Bol-zarila napram mali antanti?* Poslanik Todorov: »Ne moretno zavzeti določoejra «talf§5a napram državni skupini, k! se Imenuie mala antanta in ki se ima. bponoinjena s pri5trn>om Poliske. spremerltl v četverozveto. Bolj?ari-ja ie balkanska država, katere inte-rcsf ne segajo preko mej balkanskcga polot^ka. Zanoslen! * delom za notrarrto kr*nsolldac!?o nfrnamo ne moči. ne žclle. da bi delali veliko nolltlko. vertHar pa flroflmo odkHto^r^na pri-•atel^ska čustvft Ttt vs« države. Vi tvorilo malo antanto. Pri tem pa V Beograda« 2. marca 1922. Iščcmo. predvsem. rekel bi. prijateljsko zbližanje s kraljevino SHS. NaSI odnošaii z Romunijo *e stalno zboli-suiejo, dočim nas veže s CeSkoslo-vaško staro prijateljstvo, ki ga ni mogla oslabiti niti zlokobna voina. Boigarski narod je % radostjo pozdra-vil zopetno vstaienje vhežke Poljske. No, ci!ti male antante presepajo naše obzorje, zato zastopamo napram nji stališče Maeohntn^ rcrervirano^t^.« »Kakšno stajišče zavzame Bol-garija na genovski koiiferenci?€ Poslanik Todorov: »Na konferenc? v Otnovi združi Đolgariia svoj slab glas z glasovi onih držav, kf hočejo vzpostavitl v svetovnem sistemu, poroienem v voi-ni. trajni rair in zasvirati usnešni irospodarslfi razvoi. BolgarsM narod želi z vso iskrenostto. da bi zonet vstala Rusija in se obnovila v gosno-darskem in političnem orim. Vse težnje, kl jih narekuie to čiistvo. bo Bolearfla prx3pira!a z vsemf močml. Nadelamo se. da bo plemenita inicijativa za mednarodni sktinnl nastop obrodila boeate sariove. Deistvo samo, da se na konferenci v Oennvi prvič vsed^jn k enl rr\7\ rmaovalci in pr^T^aaraHH. ie v#»t»T>r\m*»mbn^« *Del našeza čason'sla V tad-njem čnsn mnogo rainravVa o organizaciji macedomkih komitelev. kl šfi snufefo v Brivaritt v *vrho to-vrain* akcije v Jnžni Srbili *n Ma-tedonift. V svrho. da si mtvar*mo fasno sliko o teh dogodHh in dn in-form'ramo natn javnost na nač'n. ki odgovara realnosti, vat prosim g. poslanik, da mi pNftsnlte iole: AH se ti komUrV tn te organizacije cetinski priDravlhfo za *o-vraino akcifo v MakfdoniV? Kak-šno mneni* imate o takozvanih ma-kedonstvnjnčlh«? Alt je res, da je bolgarska vUtfirt v zvezi z organizacijo makedonskih emirrnntov, t. /. r organizacijo pod komando ekse-kntlvnega komiteta <\$p\nlte\en kn-mitet). odnosno provizorne komisije (vremenata komisija)?* Poslanik Todorov: »Mnenja tem. da so t« rmetnfr-faioča vesti po ivoji vcčinl pretirane. Lahko trđlm. da so stroge varnostna odredbe, ki jih ic boigarska vlada \7-vedla aa meji. kakor tuđi *necMalni zakon, naperjen proti č«tul*ki orga-nizaciii, rodile pozitivne rezultate. Najnovejše vesti, ki sem jih preiel, dakaznjejo nasprotno, da se ie černl-ika aktivnost znantno zmani^ala v vsi Makedoniji. V Boisjariii se po vojni ni tolerirala nobena revoluci-jonarnt orranizaciia. Makedf>nski emigrant! pa imajo lepalne organe o. nr. takozvana bratstva, ki iili ne more pregarjati nobena vlada ako hoče ostati na temelju ustave. Bolgarska vlada, to lahko kategorično nagla-iam. pa na stoji v nobeni zveri z ma-kedonskimi organi7acijarni, naj si bodo on« legalne ali ne. Z imenom »makedonstvunTČ?« ornačutemo pri nas ljudi, kl izvrSu-jcjo agitacijo za macedonsko stvar kot profesijo. Ti pa tvorilo neznatno manjšino v vrstah macedonske emigracije, toda manlšino, ki ie nadvse agilna. Tem Ijudem prinisuie bolgar-*ko iavno mnenje traeično smrt voi-nega ministra Aleksandra Pimitro-va, kl ie nostal, tako se zdi, irttv te organizacije. Ne morem Vam nfčesar pozitfv-nega povedatl o različnlh maced^n-skih komitejih, ki ste jih navedli. Vem edino to, da sta oba glavna vo-ditelia bivšega makedontkega komi- leja general Protogernv m Todor ' Aleksandrov pobegniia hi Bolgarije zaradi kacenskega postopania. ki ie bilo uvedeno proti niima. Isto velja xa vse one. ki so na sumu revoluci-ionarnih tendenc. ki ogrožajo var-nost t(^«ednih držav in Bolrnrske Mme. ker skušajo kompromitirati na-žo nrj;rol'Mbr'> politiko.*' | ^Bolzarski list »Utro« z dne 19. februar} a je poro cal. da se je nova albanska vlada obrnila na ministr- j stv& znnanjih del s prošnjo, da bi \ bolsarska vlada službeno priznale* ; Albanilo. Kakšni so bli odnosaji med Roigar*ka tn Albanijn do sedaj in kakšne bodo bodoce zveze med tema dvema državama?« ; Pr^'anšk Todorov: j »KaVnr v vsch takfh vpralaTinh. ! noć« Bolgarska podvzeti tuđi v tem ' ozlrn nobene lastne rniciiative. v i trenotku pa. ko bo Albanija nrizra- i na. In ko stot>i v zvexo evropskih ■ držav. ne bo moeia bolcrarska vlada i storiti drugega. kakor da prima to j novo državo, katere eksiitenca te-meljf na m'rovni Dojrodbi. Pred voino smo \n\%\\ generalni konzulat v Praču. Ne vem. aWo bo na*s vlad» »vvslala svofeera predsta-vltelja v Tirano, v poloiaiu T»a sem iiffotovltl. da v telcočern ćrfa\i\em ororačtinu u\ n^bene postavke za diplomatsko rantopstvo v Albanlil.% Bonlogne — dguBoa. Po4ncar4J«v tiastor* je satentnil francosko-anglesici horicont. Zbrali ! so se temnf oblak! In grmelo je. An-glija se je fe pripravljala za slučaj, da Francija ne pojde na genov^ko krmferanco. Anrllja bi lla vseiedno, težkejra srca s?cer. kakor je latrdil v pogovorfh Llovd Oeonrc. \n prepričana, da je ude!efba Francije ne-fsosribna. ako hoče kak rtkonstrnk- > cfjski nacrt doseči tisreh. Llovd Oc-orjre Je bll na pomorski vožnft v Bo-lo^n« nenavedno nemfren, ko se ie vrača!, pa je bil vesel In poln humor-ja. Povedal je poročevalcu »Obser-verla*. da i« Poincare" na vprašanie. ali ie Francila nrinravljena ali ne. iti v Oenovfc pod posroji, določenlmi s cannesktm nrogramom, takoj odaro-voril: da. Canneskl sklep ostane tako nedntaknten. Konferenca v Oeno-vi se prične 10. aprtla: nrlčela bf ^e teden dni poorej, ali Poincarć odldo 4. aprila v Alžir. Trepetala je zopet Evropa in ugibala, kaj bo: al! ugladl Boulotne pot v Qenov<* a!? stavi pred nio no-! v« zavornic^? V Boulosrneu oa le šio vse g'jdko. LIovdu Oeorsreu ie z lahka usnelo. da je rrerrlčal Pnin-carćia o neuraestnosti aierovc ho, i*m\ gledć Zveze uarodov in ?Vo Zveca n« m^re bit! rastopan^ v Oe-rovi. je vzrck ta. kfr r>na r»: komne-t«titna. da bi prišla v pomoč proble-> mu evronske reVonstr'kcMe. ktr -iei ne pripfic^ata ne Nemč^'a ne P^sHa tn !rjo ^•'■ir^u problemu evrnn-*ke rekonftnik^iT> Ako se v Oenovi nosreČi. ^nravitf Ner^člj^ v evropski ^rwcr*rx1jir$ki ••♦^tem ?n Nfemxffa r»rl-doH zonet svofe gosnod«irsVo r"*o-^nevanie. te gotovn. da n? bo nobe-r*»«ra rtt7far*. da bi Nemčija ne pla-čala odfkodnine. kskor i^a Anrl'U nlačat? svoj« dolgove. Z an«r!eške strani «e rnvdaria. Ua glede Zveee narrvdov in RnsHe 5« niita mo^li v ^lavncm srorazrmet! AnglHa in Francija pred boulogneskim sc«tan- kom. Tam pa ie šio vse dobro IM »FJetit Parisien« pristavlja svojemu poročilu, da sta bila oba mtnistrska predsednika na koncu svojega pogo« vora v najviJii meri začuđena: se^la sta se na del'katno diskusija na sta %* na mah prepričala, da soglaiata v vseh bistvenih toćkah. Po vseh evropskih sredlSčIh %m fo riestrnno pričakovala porobila Ls Jioulogna. najnestrpnejse v Berolinik Olasila desničariev sa vzklikrila nevoljno, da se ja Llovd Oeorge nov* I sem podvrgeJ volH premetenejšeca Poincar^ja. Mogoče. da le dobil Llovd Oeroge na poljih. ki $9 ne tiče* JoNemčije. kakekompenzacijeza kon-« : cesije, storjene Franclii, glede Nem« ČU« pa je rezultat jasen: franeoska ; nasilna politika i# dosegla popola . uspeh. Polncarć ie dokaz al da ie vr&-! den zaunania. katero gt»!e Francoal j do njesra NemČija Je upala na sv.-; boden razgovor o vseh potrebah j narodov. da se priđe do Jasnosti V i ♦mernlcah za obnovo Pvmne. Ta naloge na ie r>o nemški sodbi nenich-jroča. d(-kler se skupina zmagovalcer ne otre** voine mentalitete. Nemlkl ievičarj! izvadio, da %e določUev proti razgovoru o nogodhah ne sklap da z namenom obnove. Ne more 10 vsnostaviti Fvrope. ne da bi se do-taknHi vzrokov ta n*eno porušeno gospodarstvo. Nem^ka neiadovolj-«o«t j« «m«vna. Nem^iJa ir pač pri* čkkovala zbog nes<%rlasla med An> trlilo H Franc^o prilike, da bo lahVo, dosegla mnogo već nego prlpušča Trancija. Nem**Ua vn venđar niti ta \vo ne razmiSUa, ća bi no IU v Q+* novo. Kakor stvan trenortro »tofe. la* kr» rečemo, d? je pot v Oenovo uglu* | frra In da se je .inglr$ko-franco*H bor^cont »opet razjasni!. Svofo ćo\ž* ro$t sta storila iJovd-Oeorge tn P^fncar4. tretif v rvezf zn nspešna pripravo h cenovski konfere^nci le Ml č^škoslnvaški »ninistrnkl pr^d-trdnik dr. Benel. »Oaih' Mai!« nii«. da bi bilo krivično, ako hl s^ pofah-l* !-i na em'^entro vloco. katero je 'ime! dr. ReneS pri delu la franerv 0.-o-ancleiVi srv>rarum. Po rle7o-vem prira^evr»nju ie rri^o tako la-u\if> ćr> novolineca r^^crovora med Pofncsr^lem fn I lovd OrcrgeTiii. * katerem v.\ bfl nfl'Je premasran fn nf rihčc zmacal, amnak le v^ehoval le odkrlto i»i točno tr.men^avo mfsli. ki ]t do^e^la potrebno rarfisnien^e. Po bmiloirneskem nestanku uteflr-we btti ^itiiacHa v Ornovi. kakor i{ Trnu Garekar: 0 pisateillh In njih modellh Upođftbliajtiči unetnikl *> na mo. oh<*n «Hk«r naslikati dobre slike, ne da bi irn^l pred seboi iirega ali mrtre- f* lohj^kta. A pisatelj ? Mu j© li dnTolJenfc, pr^-ri^vtti r«eniro in slikati ier modeli-r»ti no roodelih? Kiparje« in sllkart*« se Uri modeli postajo, ker to plačan!; pisateljl rn^orolinih raodelor ne najde^o In ne wl«*n1ejo, n«ptt »i jih nv>rajo v»eti. Bre« ciotoIJenja. In prav tato se modeli nar vadne na plsatelje je*A ter ee jih bnj6; fo pa tudl neprostovoljni pi»at«ljski modeli, kl n> artorjmn l*hko hraleftnl. Ni im B9 imnio sabrali ti, da iir« s« sto. let Ja po ■▼ojl smrti, y dobri ali slabi \n-&\, vseono: liva 1« y*> saslngi ptsatel|a« l>Ta« ftagar indlskretnosti bi bili fte davno, davno pbiabljenl. Kdo bi dtndanee ie «otot11 o sini Oiettlu, ako bi ga ne bil 6hakesp*are «ivekov«^ll ▼ s;oD#»daTnem renomisto, pijajiou in isnskarju Falsiaffu? Kdo bi *• dnndanee &* utnimal sa fcakbnc* Ke«tn»ria, ako bi Ju ne bn Goethe ove-ki>v«*U t romanu o Wertharlut In tuđi W^rther je »nan* oseb&i Turgenjar j« parireiirsl nihilisU Basarova v s^t>J«m romanu >Otci in sinovi« točno po ne-ktm mlađem KlravnUcu, 4 Tolatol evojo I Ano Ktvrenfno In drnge oseb« t romanu isteka tin^lova p»> damah in srospo-dih T>«trofirri1*ke dni*K©. Oo^tVi^ j© po-»Uvil xr *T«ssu< svoji nrijat^llici $o-sp6j pl. Steinovi. a Wairn©r v >Tristnnu ! in TrolH!« mroji Muhfrni do M«tiMe WeeendonkoTe epom«nikv ki je aere perennlin . .. Flan>>«*i je mvoj TiAJslavrr^iHi roman, >M?iH*im« Bovnrr« is livlioTija »koraj dobeJiedn« prenital. GinljWa Kinin* historija f»© Je «d!»rala ▼ mentoru Rv t DemetMu. FlauHsrt Je r*>*Ti«.l o»ehno »Karla Bovarrjac ki Je dtndi-ral medicino ▼ Rouenu in je bil raro-Tanen njeproveo/a oteta, ravnatelja ta, moini« bolnire. Ta »Kareic se Je pisal dr. Eua;en I>*lamare. a »Em*« je Wla Delphina Tonturier. Notirnki kandidat T>ftMi in eleicajitni Bodolph so mani; njih potomci #s live. L*rmiic osnažuje I^eona le s »«. B.«f a Rođolpha z g. »Ijbuts C.€ Njuno ra*merje flo »Emec je bilo £i*t» takb, kakor ga je eplaal Flaubert >Kma« se f* castniplla ■ ar-jicnom i s lekarne g. Hofnaisa(v roma- I nu »e immuje >.7onanne<)i edraTnik >I>srivierac jd bil dr. FUub^rt, *vtor-jev *oee. Kakor v mnann, tuđi ▼ reenl-oi dr. Delamare ni dolgo iivei pt> Emi-ml smrti; baje — Je tadi i^truplL Flaubert 1* torej vse oeebe, v»e kraj© ln nekatere dogodke toeno posnel pb istini, a jim dal druga Imena, napi. sal evej roman ▼ iferrseni obliki In t krasnem Jevlka. Dialog«, peiholosk* «tem*1j«Taaja im rasvilanja Ur rmime T>Hsore> pa si Je seredn speenli san. Toda, v V0*n jo raraai Fle«berl Ukteo, x okusom, tako da ni nikogar Idbaipro-nitiral. Bil je am*tnik. In DostoierAkij je ^Disal >Zapinke ir, nrtvfira dom«<: po 1 Ratnih dožlrljsr jih in portretiral v svojih aelfh neftte, vilo nvfcjih znanr«»v; Gorkij in Andre-Jev «ts ntP«Ia Tf^lndmi po re^nioi, kakor je TolutoJ ««l*nnn] snovi In rai#«j« s\njih del lm tivli>nja. Jnr£lo. Kermik in Tavfar »o ?rr>sli do«rofike i« ma^je ii avoje sredine, in irr»fa kuharioa je imHti prar poaeh«« užitak, k* je Čitala »Cvetje ▼ jeseni €. >Vi*tftko kroni-ko< t#r je spavala vaak hip — rnaia-c# In manke ti polianske doline. Tuđi moderni nemjki beMriati piiejo tako. N. pr. Thomas Maan je v romanu >Budden>»rt>kii< pisal jm iiv^n »nd«lu i« Liiberka, In Jftkfth Waseen«ann pri-vnava. da eo rau bili nodeli m\& prijatelji. 8«veda neproetovolini. Tn na si i kal jih J^* v£asih velo n«9impatienR>. To Je le par vatrledov. Vsi pa Ao-kasnH^. &* ™ pUateUi vseh vekov m narodnosti *a «▼<>]* deta «perabljeii li- \ ve nttdele. In te modeU se vfasifc opo-rabljall v «itava*ff«h, konfliktih in ulogah, k! so bil« sntord* ©rifinalom povsmsi tuli ali eelo Msto proti njih ■nadaju. Toda &>lfcn«et pisat^ljeva i«t da piše tako, da nJegOTef* mbdela «• tatelj ne sporna, da ga ne kompromitira. Vee drugo Je dovoljee*. taJiaj ne gr« aa to, ođknđ umetnlk sajeroa svt>jo irlino. nego kaj sita ic te trllne xgn«sti. LJudje in naravs so umetnlku le tvari-na, oblika in Ideja, ki olivljat* «o tvar rino. pa je be« one, kar daje delu sna-tej i« eeno omotv^ra. V tem ornim ai torej med kioanc^n. alikarjesm in pissr-teljeaa »oberte raslike. Glavni io ndi^^rpni mod*l si je vs&k piaatflj anjn Umetrik i4^e le^vote in reeni># iNdbolj r »a.mern aahi, i« vsa-k<» novo drlrt mn j* hkrahi rt>-r priap«w vek k avtoblorraflji. Vaak lepoalovr\i omotroT <• neka> vrsnik, r kftt^r^m pa. previediiie indirulnnlna umerniks^va barva. Umotvor je orcanitero, ki ga k*kor po naravi tistveHeno »T^ntoo dHo obvljufuje enotni »olsr>ri. »notna eila, enotnM ide^. Tale uaode, miali in eu-atva por^iuie utnetntk s «vr»ilmi. in fra,v način in sad tesra poTerovanja v estetsko tnofo i\t>ri nmotvor, Piv»t<"ljakim modelom Je vfaaih sila neprijatno, ako se spoznaja v kakers roafiftnu ali noreli; ala^ti im iprajb v njih ulogo tep morda r&dodami ka-vallrji, rairarfVinra, đa«i itve natan^no «4» vseh botjth In eerkv^nih poetavah. imajo nekako oVntek tiate ifunaUk« dame. ki Ji je slavni Vnkart naslika! portret glave na gok> *m1o krasne** pl&-Aanega nodola nAJslablega stavi*«*. Tak t\n Je p«6 pregrelek proti takta in okusu, vtndar ga ni jemati tnagiAno. Zakaj br^s predrmosti in svobod^ bi se nam ludi umetnbat pjbftltstriiai la hi svodenela. Krvi in mesa tajemlje tu-di belctrija ve^ 1« reeni^nega iivljenja, aegb i« avtf>Heve- dom i liji je. A tuđi tako uflttijn anodem nem-|ki pisatelj. kakrie« je Jikob Wase«r-asaaD« priajiaaa, da. je »eja, do katere srw» boditi p<*A»lj v laj^tnanju ii realnoga itvijtnja. tcf^k problp-m. >Kok iko naj »• rede. pesnik, j^co rot^rs. oaebo ls uvoje dnii-le. da, opIo tnke, ki m nnivno Iskali nj#govo blifino, tr^n^ponirati ▼ avej pe#n!lki avet V mladosti J«» ^l«v*»k T tem ai*m pr«c«i ncpi-tmilljsa; vtaj (asj aen sil tak«. In pi»pr! re»h vrat mfvr* prfivatl, d» ie bil r mlft^-«ti rft^aih tuđi tak n<*. okušan ind1«kr#tnet. Tb dane« ohtalu-J*m; a v f:«A>W»»nje mt Je, da ▼•ndar ni-a«m masei v tera gr*hn prešlaIe4. Opra-Tipuje n^j m« v«aj nekoliko ^tremlj^ «ie po plastičnih, ree iivih a«a*a|!h i« sred* »odohrMkrvr in pa lelja, titti vat« kopijam rer Hti Uviren Ako me irgovar* ja vTaasennann na ml«dat. proetm vae avoj|e n*kdanj% sepro-atovoljne moAke in C#nake modele tudj jai: »Odpuatite mUderti^u, ki Vas ie bll ttiftlll brec Klega n«inena!< Ker naiaen Je v*e. Ako ;>a im« pttMu. telj, Že plMa^te ^lave, velika itvtjem* ske lakusnjle in — recimo — ««^o ak%-demak* tsobraibe, o^iriden ln fctipljiv %\i nameti, koga sodohnikitm prmlstavltl io potomoem v svoji knjisri ostaviti k^t lopova, oknitnlka, etičue^a in kulhir* nepra barbari a. dasi so ▼»• t» Ustnostt mbdel« me le tuje, ne«o so v popoinam nasprotju t modelovim inaćajem lu modelovo kulturo, je tik hudohen sin omasti le kot literarno ^astikrsjo. Ako bi n. pr. ki'jrt hrtel trditi, da. s«n Jaa ra1no|n» Caakarja pregaaJsL mu poveod ikodoval. Upod^opavsi o^ioA stran 2. .SCOVfcNšhj NAKOL)\ dnr 5 tnarca i W2. STev. 35. Jo predstavlja »Manschester Guardian«, nastopna: 1) vrhovni svet kot najvišja izvrševalna avtoriteta v Evropi je dokončal svoj posel: 2.) Zveza narodov je $dedć na Zjedinje-ne države Nemćijo in Rusijo le §e Zvcza po imenu; 3.) Nemčija priđe v Gen ovo, da pove svoje ninenie o problemu evropske obnove: 4.) Ru-siia izve roeoje za priznanje sovjetske vlade: 5.) Garancijski dogovor, ki ga je ponudila Ansrlija franci!! v Canncsu proti ncizzvanemu nemške-mu napadu ostane v veliavi. Služiti ima lažji evropski obnovi: 6.) Ma i a a n t a n t a: 2e dovršeno delo dr. Beneša v smislu Rospodarskej?a pokreta in mirovne politike je sieurno pred vsako nevarnostio, da bi mu kdo nasprotoval v Genovi, marveČ bo to de!o lahko najbolje prfspevala k dobremu rezultatu konference. Mala antanta. ki se že veže politično s Poljsko. Rusijo In Avstrijo. Je model zato. kar upa Genova ttoriti v vsej Evropi. Do konference borno čuli Se mnogo mnenj in nasve4ov. ki se bo-do upoštevali ali zametavalL sliSali borno optimistične in pesimistične Klasove, kar bo vse kazalo na važnost konference fai opomlnjalo narode, naj se resno pripravilo na njo. Mala antanta uspeva v svojem de-lovanju ta konferenco. zato se tno-remo nadelati njeneca uspeha. Na konferenci se bo začelo spravljati v tir evropsko gospodarstvo, ali nre-velikemu optimizmu se tuđi glede Genove ne smemo udajati. Pismo iz Prage. Doba parlamentarnih počltnic n! bila doba miru, rnarveč so poseprli ;V njo nišilni momenti. To sta bili stavki rudariev in kovinarjev, obe v velikem obsepru, ki sta sicer poravnani, ali samo potorn kompromisa, vsled česar si rte moremo prikrivati, da ništa definitivno odnrav-Ueni. Treba ie ti dve stavki smat-irati za prvi sljrnal na boi za novo gospodarsko smer, kl na se le prav-zaprav že pričel. Ta zasleduic »manjšanje mezd in plač na jedni strani, na drturi pa znižanie cen. Boj se bo odteraval v najbližnii dobi in ž njim se ima razrešiti vse etospo-ilarsko življenje naše države, ozdraviti njene finance in urediti produkcijske razmere, njen domači in zu-nanji kredit, sploh vso njeno finanč-do silo. Radi tes:a sta ti dve stavki, ki predstavljata pričetek srosnodar-skej?a boja, vzbudili pozornost vse,h činiteljev v državi, kar tuđi zaslu-žita. Drugi rušilni moment je nejro-tovo razmerie s Poljsko, do katere je naše stališče še neiasno. dasi de-luiejo na obeh straneh številni čini-telii za dobro ^osedstvo med obema državama. V Poljski pa se nahaiajo življi, kateri bi radi odtr^ali ćele kose z našega telesa. Ne jrre s?mo za malo fcorsko ozemlje Javorino v blizini znanesra zdraviliškesra mesta 2!akopany. marveč tuđi za del Te-šiniskeea. ki nam je ostal, ki pa še vedno diši Poljakom. Odpor v našem narodu proti vsaki koncesiji Polia-kom je silen, elementaren in lahko bi se razvil tako, da bi onemoffočll >sak stik s Poljsko. / Za vzrok vznemirjfenja je služi-;Ta tuđi Dot ministrskefra predsedni-ka dr. Beneša v Pariz in London, nad katero se Jiriio še mecene ne-jasnosti. Imela je dva cilja: informacijo o nesosrlasju med Anelijo in ;Francijo, informacijo o njuni dispo-jziciji napram Nemčfji In Rusiji za ■grenovsko konferenco. ravnanje po tem in končno sklepanie posoiila v Ansrliji, k! temelji na mvesticfjah v glavnem glede železniških in raznih vladnfh stavb. Skupna posledica dr. Beneševe-ga potovanja je tale: Češkoslovaška si prizadeva. da bi med Francijo in Anglifo izgrinila vsa nesrorazumlie-nja, daleč pa je od vsakeea namena, da bi se zapletaja v nitme medseboi-ne razmere ali da bi se postavljala na stran jedne ali druge. Ceškoslo-vaška zunan.ia politika si hoče ob vsem prijateljstvu do antantnih dr-žav varovati samostojnost in neod-visnost, da bi mogla voditi politiko. ;koristno svrvijm I as trn m potrebam in interesom. Češkoslovaška republika V Prađ, 1. marca 1022. se dobro zaveda svoje dolžnostl do zaveznikov v mali antantl. zlasti do Jugoslavije, in ne stori ničesar, kar bi moglo zrahljati ravnotežie male antante. Zato bo dj. Beneš postopal vedno sogiasno s PašiČem. Spora-zumlienje med njima se izvrSi ne samo diplomatičnim potom s posredovanjem poslanikov. marveč tudl na sestankih. ki bodo v naibližnjl dobi ali na češkoslovaških ali na jugoslavenskih tleh. Kar se tiče češkoslovaškesra no-sojila iz AnjrKje. se bo vršilo nadall-ne razpravlianie ta teden v Prajri kamor priđe angleški zastonnik. to-da s to bistveno razliko. da se svota zviša. Konferenca je preložena v Prago v svrho, da ima dr. BeneS pri raki finančnega ministra in za-^topnike bank. Voditelji češkoslova-ških vladnfh 5trank si žele politike, katera bi države ne eksponirala in je ne bi angažirala za stvari* ki bi presegale silo republike. V akciji za pridržan je jugoslo-venskega dijaštva v Pragi so stor-jeni saj prvi koraki s tem. da so akademični senati Karlovega vseu-čilišča in visoke tehniške sole skle-nili. nai bi se neimoviti jugosloven-ski diiaki oprostili kolegnine. takse za izpite pa naj bi se v uternelienih slučajih znižale na plačilno visino za domače diiake. Sklep velja za dobo, dokler bo trajala neugodna diferen-ca med češkoslovaško in iugoslo-vensko valuto. Prva poročila o od-hodu nekoliko stotin jugoslovenskih diiakov na Polisko so bila pretirana. kajti v resnici jih ]e odšlo samo malo. Jugoslovenskih diiakov je bilo letos v Pragi vpisanih 150 več nego lanskeza leta. J. K. S. Jnlijska hrallna. — O avtonomUI eorMka deief#. Po prevratu so se goriški Slovenci kakor tuđi Furlanl opetovano fire-kali za to, da hočeio obdrž"ati za* svojo dežellco avtonotnilo. Sedai ie bilo to vprašanie na dnevnetn redu goriškega deželnega odbora. Spre-jela se ie resolucija, ki se Izreka 7* uvedbo avtonom^e. druga resoluci-]a pa zahteva priključitev kanalske doline r»a Koroškem ter idnMskeca in postojnskega okrala h goriSki de-želf. Predloži! se je tudl nacrt za se-stavo deželnega zbora. Italiianl bi imeli 20, Slovenci pa 19 zastopnikov. Avtonomiii ie ugovarjal samo Bona-via. župan iz Tržiča. Gorički Slovenci so doprinesli veliko žrtev. ker so dopustili Italiianom premoć v de-želnem zboru. Ali s tem Je ovržena trditev njihovih drugorodnih zastopnikov. češ da se Slovenci poteguie- fo sa avtonomfk> samo te tecra vzro-ka. da bi dobili večlno v deželi ter bi gospodarili v škodo Italiianskega življenja. Slovenci so pokazali, da ni-majo nikakih sahrbtnih namenov. marveč da hm gro le za sporazum In vzalemno delo med Slovenci in domačlml Italilani. Ta Žrtev se mora na Itallfanski strani prav upošte-vati! Zato pa se ne srne na noben način y Roriški deželni rbor — ako res priđe do nje«ra — xopet naseliti ne Pajerfev, pa tudl ne Faidutttjev način deželnega gospodarstva, kaiti ta dva moža sta poznala v dcželni niši le Italiiane in Furlane. Sloven-cev pa ne. Za slednje so ostali razni skleni in podpore večlnoma samo na panirju! Predsednik sedanfeera deželnega 2bora dr. Pettarin dobro no-rna predvoirni gospodarstvo v de-želnem zboru In odboru, vć, kako ie bilo tam in zato tuđi vć, kakone s m e b 11 f v novem povofnem delovalo. TaKrat že si }e 1 il postavil Sokol kot ciij zgradbo svojega last-nega doma. a voina mu te prekriža-la nacrte. Sedaj ie Sokol zopet krep* ko oživel In oprijel se je znova na-lope. da si postavi svoj dom Ni dvoma, da stori zavedni koharlSki tri! svolo pol no df>l/nost naprnni Sokolu, ali stro^kl bodo taki. da se pri-Čakuie nrisnevkov ttidi iz drugih kr:*iev dezele. Rodc.liubi bodo so:->vo radi prisnevali, da se postavi v Ko-baridu Sokolski dom. narodna skupšein^. IZV'OT.TTEV KOVTCGA PRED8EHSTVA. — VOTJTEV OOPOROV. — r>p. VO-&OSCEVE ASPIRAri.TE NA POhPRKHSEnNTfttfO MRSTO — G06POiJAR- SKE ORGANIZACIJE SLOVENIJE. — Beograd, 4. marrn (T«v.) V Kmi-*ln noreg*, z 2. t. m. v*Ijavnoga skup. e^inskejjft r>f>«lovnikii je narodna skup-ŠMna na T^erai^nji plennmi evj\ \?vo-lila, rJbvo pr^fi^^Ntvo, voHIa novo ^l^-n© t rame bdbore in • tt»m položila temelj ia ni)4lnlino »ukonodajno delo. Politično značil^Ti f« Je bil nastop dr. KoTr>5ca prod otvorit^-ifo aoj^. V pno-»torih pred^edstvn narodno ekupAčino je bila popreje konferenen. k!«b«vih nn-fcalnikov. T© konferance »o se iiufcloiili iefi vseh parlamentarnih klnbov Ns-mrn konforence io bil dope^i s:?»raznm jffede volitev prHtied^tTR in flflnoT odbora. To konferenco jo pos**til tuđi načelnik Jugo»k>vensk*ga kluba dr. Anton K^roiee in \% na nj«»j iaht©val, da se od&topi *no predaedniiko mcato njo-Ifrvem« klubu. Ker ?o o^tAli klnlx>vi načelnik! izjavili, da ne m<^ri poslovnik samo dva, no pa ti^h pod-predsodnikov. Korogec pa jo dalj<* izra-r\\ ieljfo, da njegov khib sprejn^ to podpradaedniiko m«*to z Ozirrmi na važne reprezentacijsko in manifestacileke rveCftTioeti, pri kat«ih ho^e biti vnsto-pAn tuđi Jugo«lovenski klub. OHžlj^ne «o kraljev© pormčne 8vo6an<^sti.) T^-kom debate je bila- izmenjana misel, da se poslovnik v tem ozini apremeni in dolo^ijo trije popredeedniki. Korož^eva skupina pa se ni hotela sadiovoljiti & kakim tajni&kim m««tom. Na konferenci je bil končrvo dt>s<»žon sporazum, na podlne:i katerejfa jo bilo potem v seji irvoljeno predspc&ftt ro narridne sku^Ati-ne oz. Člani v poganine odi <-re . S^ja ]e ».ila otvorjena ob 17.30. Prt^il pr^hoilom na dnevni red Je tajnik nr^.'f(nl f>rofe«»tno rr*to!nr*jo jtr*>^ »podariIh o)-jr»n'*n<>j Slovenija jrroii vutkonti irl^dc ođgodltve trgovskih pla. *il ▼ inozfmstvo. Po kon^HnUi formnlnf^tih je zbornica prešla na dnevni red: k M)litvRm prfnlsoilništva in flinnv rP^nMi ^tlHo-ir>v. PreKlfeiistro jo pr^^vre! naJstardJSi fclan z>>omT>e Milonul Vini^i^. Pri volitci pred^ednikn }* Mio od-danib 191 jrldsnv. «!r. Iv«n Ribar je duh'l 140, Mih»»i!o *to\'r 15, 1vnn M#r. »ičija 1 t'%\ 2ft ff^ftKovnies klerikalnih jo bilo pramih. Zči/^a*Tii prcdsfM!Ti!k jt> na to p-r»glnfiil izj.l, da tc *& prrd^d-ti'ka »aVonodajnc skupni po izvoljrn đr. Ivan Ribar, ki jo bi! oA z'.omir^ vihir-no p#?^ ]t)-ftlano^ in zakonodajna *;knp»^ine. Za prvncTA« podpredsednika je bil irroMpn rn4ik«!ec Milor«or in v orHor in prnsni« in prit^^e. Spi a f-3 bila ob 20.30 zaključena. PriboUnja seja r poaedcljck. Hoofnski pregled. — »Nova Doba«. »ocnalncdemoVratiJni tfsf v PTznJU plic k potovanjn mfnlstrskcga pređ^ednika dr. BoncSa to-lc: Na sploh bi bik> prezfodno vsako domnevanje o stvarnih reztiltatih potovanja. Po naMh demo-kratfčnlh tn ustavnih načelth poda dr. Be-■el bi'anco svojih razprav runanjemu od-soku narodnt skupičine in republika izve v kratkem času vse, o čemur %o Jo dos'cj informirali samo zavezniški listL Po naSem mnenin prt^es:a Bcneleva pot v svoii važnosti vse, kar s« jt xenSlo-'tanu< in v >Slov. Narodu.« Da »em b r a n i 1 eebe in A. A§kwrea Canknr-jovih krivičnih le iz nepJoučenoeti iz-Tirajočih vehementnih napndov, je biU moje pravica. Slab mofc, ki mfclči, ka^ daur se mu dela krvica. , Od dijaških let do smili »em oWe-vial « Co.nkarjem: prijntelja eva »i bila, tprla sva so, a znova brez okoli^ev spravila sč znova «prla, a končno rva tlopet prijateljsko kramljala. Velik &op pišem hranim iz Slovenove dobe, a $e .vecji se mi je p^gubil. Kdor je poznal Cankarja, njegovo zngretijenost, cka-plozivno-st, tišti ve, da je bilo občeva-njo ž njim mfcžiio v^aslh lo z najvecjim aaiT>ozatajevine treh zasnovanih nov^l V kavarni >Union< *sva iedel« morda dva meseca pr«^d njeciDvo nenadno »mrtjo. In pri-povedoval mi jd vso uro: trojo novel, ki bi jim bili glavno jMtbe narodni umetniki. rezbarji kraci fikaov in sli-karji vaikih kapfelic. Pol ne globokefa v**rskega čuta, nc7ne poetične umetni-ne# zajete iz vrhnišk se spominjani, da swn g* ta-krat podraiil: >Ej, Ivan, femu si iel napisat >Kr-ponovo kobilo«? Zaradi nje ja morala Mestna hranilnica dvigniti svojo «trt> hol« >Kako to?< *e> J* zA^udil. >Ker Je prejel Rchw©ntii€r Vt)i ©ksetmplarjer nazaj, nego jih je bil bd-poelal. Zdaj pa mu prtine pod streho U sem se šalil. Cank«r e« je Jirota> feaamifsjL »Ali si ie kaj hudfc >Saj nikoli nia«n bilte sem trta odgovori 1 smeje. cCe bi ti t&krat posn&l mojo življenskt) borbo, bi nfd bil nikdar tako kriviA ee bt Ml U poznal takratni mt>j obup . . .? >Pornal saro ga. A b«ra5 fjsjB, ti nisem mogel pomagati, kl ti bil §• ▼e6-ji!< i Pup ti va jrrđo preteklost!« Je đe-jnl. >Vem, delnl kolikor smai fn **>■ T9& ... in st>pet sva prijateljske Vse to nav^iflm, ne da bi te branil današnjih pamfbtov, nego da u gotovim ranico bodoCim literarnim historikom. Dc> smrti je ob&val C^nkar s mojim bratom, mojo sestro, me opetovano va-bil k sebi na Roinlk, posodev«! Je rad Z 4ruibi moje imim ia «* prihajai HM k mojim h&eran za kavarnsko mizo. Tato smo si bili dobri zopet, kakor v tistih letih, ko je zahajal vwik dan k meni na Marti novo re?to, ko sva peš izlctevala k Ivann R<*8inanut ko sva estetizirala in reseljnčila po dunajakih kavarnah ter si v dobi mojega urMo-i*nj* »Karodove^ac Hstka (18*>7—1000) ter »Slovana« (1002— 1906) pi?«la vča-*ih brezkončna, iskr^nn prijama, a vft*-slh kratka, a iskreno groba pi^mo. In sda] mtj gr© kdo napisat, da •em bil Cankarjev sovrainik! Raoul AifMmheimer pripoverfuj«: >Pe«nik »Christiana Wnlinscriaffe< ]• prejel nekega dne škrbino obupano pismo Gustafa af Geljerstain, ki mu fe poročal, da Je miniran in izgubljen, ker ga Je Strlndberg t >Cmih »a«tBy-Tahc sa vwe čitatelje razumljivo oz-na£fl kot isme^ek ln Vajrx> svoje deiele. Kratko dobo na to Je sredskl peenik Gk4J«ntejii umri: Bjegovi prijatelji so trdill, da U ftatostt . . .< Men# — in §• ntorsikosi«] — ft emajli Cankar le hnfe, ie grle. Kdor reiHIsme, ■vr>hodn*> nm! Kdor ne poni po delu fn ob^vanjlu. Te rr*-nlco. Jnn snm ee nisem ŠaJottil ln Mito ft# n!*em mnrl. Isti Aa«rnYieliBer pa luđi 1>Pregrelk1 na lttentmem polju to *rf> hi proti taktu. T*kt pomrtiia ohfiutlji-▼oit ▼ prstnlh kbncih. In kdor Je nima, bi peresa sploh ne smel vzetl ▼ roko, dasi Je t*kt nariderno ?lo%^fika last-Bost Ltj ĆiovtAk*? Ne, tuđi ptsattkaU ■ k odnoiniem zapadnih držav do Ncmči'e ln . PusHe, Kritika skupne bi'ance potrrvanja na?e?;a nredsednika pa bi ne bila stvarna voljni. Stane 6.50 Ofn. Z »Zario« r*a se b<5 kako podporo Je d:>bll ministrskl predsednik pri svolih pogajanjih v inozemstvu s ttrani političnih strank ra5e države. Odgovor te zelo falasten Kamaj je minhtn!c? pred^edfiflc zapustil Prago, fe nišo Imeli nekater! !jud?e dm^esra opravila, nesro intrigirati proti njemu. Kak pronad politične morale fn smkU za državo tfči v tem! — »Journal« prfnaSa prvročHo svoteija londonskcea dopisnika o se stanku v Boulo-srnu. kl pravi: L!oyd Oeorsre Je vzhičen. Pofncare je radovoHen. Casopislo obeh de*el razc!a5a vse. kar se le v ncu!r>2nn zffodi'o, ^a irvrstno. Vrroks dovofl, da se spravi občfnstvo do poimovanja, da se Je antantnn nebo znpct rlasnllo. V moieni r!uhu ^o IJud'e, k\ ^odMo. da «re ie drv?ej:c! v nulojrnti sporarum samo o točkah. o ka-terlh splnh ni bflo nikakeza nesporazuma fn da \z tesra vrroka vsak izmed oheh mlnistr-iklh prcdsednlkov verulo. da Je fzpreobr-n!l druceca za svo'e naziranje. Ostaja pa vti^k. da je Ml učfnek na runanji svet hko dober. O pr>drobnr»stih se frve m?!o. OMu-dovalcl L'ovd Oeoreeja pripovedujejo. da Je Polncarćja s svojim dokazovanjem kar potlačil. Razsodni Ijudje mislijo, da bi bilo nookusno. izigravati oba državnika druze-ga proti dniKcmu. kakor pri kaki tekmj z* dobitki. — »Sttmpi« naclaSa po boulognskem sestankii franeosko-rusko zMI?!an|e. katero se ne da ta liti in katero sloni na obeh straneh na dobrih vzrokih. Sovjetska vlada hoče očitno zabraniti, da bi Rusija postala ancteSka kolonija in Izigrava radi tega fmneoski vpMv proti anglcSkemu ali an-K^eSko-nemSkemu. Nasprotno Kre cilj Pran-čije za tem, da loČI Ru^ijo od NrmČijc in vrpostavi kakor hitro mogoče proti Nemčiji st»re franeosko-ntske Sčipalne kleSC©. — »Pntger Pr««««« prlobčuje dopis Iz Berlina, kateri se bavi z volltvijo predsed-nika nemske države. Meseca juni)a a'l juli-ja ali morda Sele z novimi državnozborski-m! volltvaml se !zvr$i prva volitev pred-sednika nemsice države. Dosedanlega pred-lednika Eberta je v februarju 1919. Izbrafa v Weimarju narodna skup.^člna. Pretekla so fe tri leta !n da se ustavna vo'itev s strani ljudstva le ni izvriila za to ne rađene Cberta prav nlkaka krivda. On Je iQ dva krat prosti državno vlado, da naj bi ta r&FOfsala volitev predsednlka. Trda s Cbertom, blv^fm sed'arskfm pomočnlkom, kl |e na svojem visokem in tefckem mesra V reoublUcf pokuzal nenavidno mnofo pre-vdarnostf tn takta, so bfll zadovoljni na le-vicl In desnict in tudl v sred'nl tako. da se ■Ikomtir ni mifdtlo za ustavno vollttr predsednlka. Sedat pi so nemSk! nacijonal-cl In nem*ka ljudski stranka v zbornJcl U-irrSHl sunek proti Fbertu. Iri pomeni. da #e-IIJo konec provizorija, da nai se torej kmalu Irvril ustavna Izvolltev rred^ednFVa, Ni pa padis pri tem nlkaka ia'lfva beseda. kalfi z ■radovanjem Ebertovim vhida sploina sa* ' dovoljnost Zalcal trn stmek? Odgovor da-jejo nemikonadjnniim listi, ki pravijo: To visoko mesto treba povcrlti mulu, ki N> rarumel v izvr5cvanj*j tvoiih službenih dolžnostl tud: napram inozemstvu xast<»paii nemtki narod » polno te> i prlznane po'i-tlČne o^ebnosti. (}d drževnesa poglavarja lahtevarno ve* nego samo t >, da ie dnst >-jen človek. mi zahtevamo na tem me^tu osebnost llrokcga hiriconta. n^o^a, ki je poklican po svojem dosedanjem delcvanju, po naravi in po usodl ca vlf z > voditelja.« Pbertov nas'ednik bi torcj mnral igrati po nemiko nacij^nalnih leljah vrnliln » vlofo. za katero ja d »loćrn it po naravi in usodi. Kako bi s« strlnjal^ to z dr/avno ustav.)? Ciljj dcsniCarjcv se zrca'Ijo v ktimbinacilah nj>ovcza časopisja: mvaia ie bivSI prs-sto'onas ednik. potem bivtl bavarski pre-stol:na^Icdnik Ruprccht, fcldmnršal M:nJ?n-btrrg, prej^njl bavar>ti strnien: mon^rhi^ti^ni stranki postavi skle-njena vrsta republikancev. Pri tem |e pred ! vsem drugim v ospredju vpra^nn'e, a'i se izrečo nemSki nar. d na dan volirve za re-publikn aii proti njej? Ta bo evr^pskeg! parne na. Iz SS252 braligesine. — k Odlikovanje musliiikanakrg« ministra. Iz l>cogr;ida pon>^nj<>, tla jo bil muslimanski rnitnstor O^maii V'ilo-vi<* rMJlikJUveji z redom sv. Sav* II. r^iz-reiUL — k Solstvo ▼ Južni Srbiji. V Sko-plju j« univerza, Ugovskt fic»ln, ucit©-i]iJv<>o in p<»ljoiiet?k?i &ola» V I'rizr^nu pravoslavno seuionii^o, v l>itolju pr,lje»_ delaka iola. OBeinra2xedno gimnazij« ft, t .>kc.pljtt, liitolju. Ohmli, Kuntnno-voen, Pri&iini ln fitipu Puleg to-h je Ae deset ftpoUnjUi gimikiili tu 23 obrtnih bol — k Poplave v Bo«ni, \1oda v Bs>-cjrra*lu je dobila ii l^sne porovila o r#ipL±vah, ki so Jth povzroćile nar^U r^ke vslec!p^ni:ko pn>£?o — k Promet mrd Zemuinun in hro> fTadom- 1 rpovska banka je kupila dvd pr.rnika, ki ttostn redno v«.»zi!a na progi Zoniun-Beo/JTrnd-Pau^evo in obratno. L t. m. s-q je vrilla jK>s.lu5aA \t>žnja, kv tori jo prisostvoval tu
  • fcki taložbi sa politiko in z^'odovino evojo knjigo i naslovom »Veliki fetirjej na delu.« V njej popisuje pJUtek miro^ no konference v \'t»rFalilesu. V f>cglftv» ju >Kakr> s*> 9o vršile niziirave« pi^e o jezikovni ntio^njavi, ki je vlajaiđ merenco prcnila.-gal naj bi bilii franft>š^ine rAzpravni jezik. Wiison in Llovd Goorge pa »t* se predaopu uprla. AVi!«»on jo naglaial, dn ]o anglc*?ina ofi-ijMni jezik britan-ekeg^ imperlj.% ZedJnjenth držav, vso-ra Vihodft in torej velike većine pre-'•ivftlcev na rvetu. Nato && je u^iasil Orlando za italijane^ino. Cleraenceau jo odgovoril, naj bodo onakopravni tD-rcj vsi trije jćrziki, a francoo^ina pri t^iavnejših razlagah eklcpov a evrvjim tek?tnm edino mf^rodnina. Kon^m> po je sprejolo, da st-\ onAkopra^mA franco-£rire frs bilo vo pritrjcvnl Clom^nreauu, tiko đn mu večkrat fra.nco«ki prodsovoril Angleiki in holand«ki. O Pft£iSrbaki dele^t Vi^\t ni covnril aitglo&ki in njegovo francofcčino ao ra-vumeli la nekateri.« Delejrnti &* torej niwo rnatimeli ln »ato 9o nastale v zapi*nikib in »kloplh velike bibo. Ma.rpik.ti p*> delegati pr&- elišali in mar«!kflj i> bilo sVldnjeno. o j ?erne>r ta in oni ni v^Hel, «^a je fe snre- j jeto ali odklonleno. N^ mirovnih Vrr»n- • ferenenh je vl^dila ve'krst pr«vrf»tA 1 babilonska irme§ninva. F'^l^srati *o bili • končno t«ko Dtnn**ni. A* *o po«t^H nna-tl^ni. Tz te^a nn ie +nM ramrelilvn mar-tfikajl, kar o«t«ne «irer m«r«ikomu ro- ! Vflem TiernrunVJivo. N^lotrn i*» bila «tražno t^ka in wi premrejr^nje trga dela bi Hlo tivbn ^nigih mo^i in do-gojev, kakor »o tili na razptjiago. 53 sic?. ,*»L. ;vU^^l\i iiA^vAJ', Om. 6 miTC* iJdl t\t*m i Reuolnclla na Rckl. Fašistovska ustala. — Ital torpedovka bombardirala mesto. — PaSlstt gospodarli Reke. — Zanell* ulet in JustUciran? — Rtko anektira I talila? — Rim. 4. marci. flzv.) Rfmsfc! Hstl zelo Tznemlrjeno la napeto pllejo * de-rodkvh na Rokl. »Tribuni« pozivlje) Tlado. da priskoči Reki • flaantnim! sredstri na pontoč. Zadnja izdala lista >l! Monao« pa javila, da te failstl na Rekl proglasili faiUtOTsko rsvoluclo-narnn vlado. Po »JssovHi hriorntftcljalt J# ZaneHov« vlada pobornHa v Bakar. — Rim. 4. marca. (Izv.) TržaMcI poslane« In vodU faSistov Glunta it na Reki. kjer rodi osebno tso ftiistoTtko akcijo za aneksijo Re*s Italiji. — Bakar, 4. marca. (Izvlrno.) Od fašistov dne I. t. m. vprirorjcnl izgredi in napadi proti Zanellovi vladi na Reki so tekom včerajSnJejra dneva dobili posebno oštrino in do-spcli na vrhunec. Včeraf v z^odnjih futranjih arah okoll pete .ure so faStiMi z močnlmi četami, oborožen! z bonv kami, srrartatami tn strofrtiml puška-mi navalili na Zanellovo vlado Za povfxl ljutim nanadom so Izbrall fašisti ubot neke^a fašista. FaSistf so s© po vseh jdavnfh ulicah poiavtll v zelo močnfh četah in korakatl proti nekdanff sruverncrskl palači. Začefl so strelfatl na kvesturo in vo-jp*Hlce, kjer so bile dislocirane polici' Ve straže In vladne čete. Znameni za nanad le bilo dano točno ob 5. zjuraj. Strahovit oeenf so otvor!!! faSlstf z enfm topovskim strelom in 7. metan*em bomb. Po ulicah so vozili mftrelieze. streliali Iz niih. kakor tuđi iz pušk in samokresov. Bil ie to pravi peklenski ojz:en1. kl je odmeval da-leč v Istro In okolico. —SuSak, 4. marca. (Tzvlrno.) V reski Inki so sedsi stacionirane trt Italifanske vrtne ladje. Od teh enu torpedovka. Čim so se včeraj zlutraf zače-II na Rekl prvi napadi na vlado, ko so padli prvi stre!!, le ItalI-fanska tornedovfca začela strellatl na vladno palačo. Oddala le 60 stretor. Ostali dve itafijanski bolni ladif sta prizor mliro eledali. Bivša sniver-nerska palača in ostala posiopia so bila všled tepra bombardementa zelo poškodovana. Materltelna Skoda nn mestu I« na vladnfh poslopjih je velf-kanska. — Bakar, '4. marca. (Tzvfmo.) Ko le vlada ovide!a. da nrotl dobro -organiziranom u htšlstov. naoađii, kf stremi zn tem. da se Refra a vso okolico prlklhiči notom anekslte Tta-110 ahsofurno ne more Dostaviti za-dostn** ohrambe, da le tzkliučena vsa-fia reŠitev. le na guvernersVI oalačl ob 12.50 IzobesNa belo zastavo. Strellanje ie tak oj momentano pone-h»lo. — Bakar. 4. marca. ffzvfmn.) Vos Čas sflovftfh faSlstovskih Izere-dev so se itaffiariska okupacijska vojska fn karablnerji drmali tako na«1v-vj da le bilo jasno, da «0 o nnradu faSistov doirovorjenL Okoll 1. t-^P. je strefianje. ko je bfla Izobelena be- la zastava, začasno prenehalo. Stre-ljanje se je proti večeru »opet ponovilo tn okoli 6. zvečer je bilo zelo silovito. Ćuli so se streli pulk, topov in •ksploziie bomb. Po poročliih 2 Sušaka In Reke jo zavladal na Rekl velik failstovski teror. Po nekaterih tr-govinah In lokatih so bila Izvršena velika plenjenja in snistošenfa. — Sušak. 4. marca. OzvIrno.V Tekom vČerajSnjih nemlrov je nrtle-telo tud! veČ izstrelkov na Sušak. Po Silaku se je raznesla eovorica, da nameravaio fašisti vdreti tuđi na Sušak In se polastiti mesta. NaSe nre-bivalstve v okolici In na SuSaku te zelo razburleno. Povsod odmeva klic. nal se na vsak način striktno izvede rapallska poeodba. — Sušak, 4. marca. (Izvlrno.) Snočl le semkal dosnela vett. da «0 failstl. čim ie b\\* fzobešena na vl?»d-nl nalačl b^a zastava« % oose^nlm štabom od*i| đo Z?n^tle. ura are^rin fn Izlavlll. da ra stavilo pred sodfS^. Bale nameravaio tekom nočl Izvršiti nlecrovo lustrflVa^llo, ker «0 *a pro-KlasDI ia velrizdalelca Ttallle. — Su^ak. 4. marca. (Izvirno.) Fašisti proela^aio sklep: AiteVsJ'a Reke Italli m Izvrši v ■ajkra'ftem času. PrlčaktHelo, da le danes. Ta vest ie verietna in utemelle-na. Pomisliti je tre^a samo na poro-čila. da }e zadnlf fašistovski kontrres v Milanu sklenll prenreČIti z vs-»mi na^skrahtei^Tmi sredstvi iznraznitev tretie dalmatinske cone m pa aneksijo Reke. — SušnV. 4. marca. (Izvimn.) Položaf na S'iSakii \t Vrltfčen. Fa-?iistovski Izpredl r»a ReVi imalo rlo-bok odmev. Nevarnost fr. da 7asede-io fa^;sti St^nk in da itnlransV* oku-paciiska voiska ne ovfra te okunaci-ie. Jmrosloveni na Sušaku so snočl imeli sestanek, na katerem so po dol-eem razmotrivanin nolo^^^a s^rejeH reso!uc?»o. V\ 7%hievvi ta^of««!^ \n rreroo^ofno IrnraznUev tret'e d^l-marHsVe co«e fn o&nCno n»"otesflra, da bf nrevzef re*ko fn1^^ t Đarcšem kak f^ednarAdnl kotirorcif. FesoJncPa je b!la odpos!ana vfa-đ! v P^^^rad — Reka. 4. marca. f!zv.) Fn^ist! ^o IzrabHf ra yv^*e nemire in izsTede umor fašista Fontane. V svoUh dm«t-venlh nrostonh so r«*t*vW mrtv^^Vl oćgt umorfe^emu fašf«hi. Pot>re*Snj* dan so prirel?H For*tj»ni ovacTfe. o^la-rali so na Tifeeovo krs^o r^mt cvetVre In vence. Krr 50 se ?>OT>o!đne v nred-mestiu izvrR'H ^e neVateri nm^lS! st>o-p»di r vladnimi četamf. so fa^^t! sVle-nlll. da dmri dati nr»c>io r od^čl'^fm naijadom. VI tiaf določi ui sboda na »o ostali r»etv>-rnanl. ?D?o?no ie bUo mano. da so bili velike matične važnosti. (Nadal)evan)« med »NaJnov«|Šlmi«f) Politične oestl. ks česa sa nadejalo? Beogradska »Pravda« poroča. da se je predseđnik odbora »makedonstvohičiht na lavnem zborovanju izrazil tako-le: »Mi priča-kuiemo vsak trenu tek. da Izbruhnejo nemiri v Jugoslaviji. Ako se to zsrodi, borno z vso silo in od vseh strani udarili na Makedonije. Za sedaj je vsa naša pozornost in vsa naia nada uprta na akcijo hrvatskesra bloka in PadiĆa. Ob-enem oa računamo z nastopotn Madža-rov, Italijanov in Arnavtov.« Zdi se nam. da se te nade revolucionarnih ele-rnentov v inozemstvu ne bodo uresni-či?e. Kdor računa na možnost, da bi Iz-bruhnill v Jugoslaviji nemiri, ne nožna faktičnih ra«mer. Ret se poiavijajo pe-sojrl^sja, a da bi se iz teh nesoelasij razvilo kakrSnokolI revolucionarno šibanje, je docela izključeno. Ako nlhče dnifii bo stala na straži naia vojska, (nj. atr. Vinko Sadar: = ApaSka kotlina v nerarneoti. Z Dunaja ptoročajo: Vodja yre«ieflr« mi-ntstrstvft za *un«nj© iftd^ive i© odgOAt>-ril na interpelacijo po^lunc^r Liosch-neprua, dr. Glmpela, Fisrherja In tora-riier glede reftitve Apavike kotline notom izmenJAve ozemlja m«d Avstrijo, >fadžarsko in Ju^o8l»Tljt>, đa. ie zrex-nl k«neelar rvofe^nsno radevolje spre. jel U predio« fctajdrske defteine vlad« in da je ie pred konforenoo t Đenetkah tozade%Tio stopil t »tik 1 madftarsko In juffo«lovensko vlado. Tuđi ▼ Benetkah je hotel doseći kancelar, da M se rai-pr«vl.ia!b o tem vpraaanju, toda r^kil vo mu, đa rasprava o A patki kotlini ni dopustna na bene^ki konferenci. Vkljub tentu pa AvttrljcetD ni treba izgubiti upanja. ker to vprasiinje fte ni P ono Inom* refteno. Dan'es se ie ne more reći, ako m bo moglo to doseći potom roeđsM>o1nega sporazuma med Madiar-pko. Jugoslavija In Avstrijo, ali pa na kpk drug način. Gotova pa je, đa poave-fi* tuđi sedanii Tedia cvecnera mfnistr-fftva za zunanje zadere najreCto po-7omo*t priklonitvi Apnlke kotline k Av*M'*i in d« bb imei pri Vventnainih M'rnf'jiih poarslujnjlih J Juffoslavijo In *fr»^*r«Vo pred ftrfti rllj, po kste--fm stremi jo r«1 Ar^trild. Zrrml knnre?ar gA je rooblustil s izjavo, da Im> tuđi nadalje »asledoval osodo prebl- valstva ApaSko kotifn* In da bo kot Jef vlade podpiril vse kornJco runanj^ politike, ki gredo zn Bdruiitrijo Apa. ftke kotline z Avetrito. = Politika in val at*. Demokratski >Jugc piSe: N«Sa driava j« z nzirom «« ^alutno-finan^ni pt>loi^j v zolo te^.ki «1 tu ariji. Din^r In krona pa^ta rapi-dno. Padala bonta ^ n^dnij^ in kdo ▼«, kdaj, bosta nebaln padati. Ako ho ilo tako naprej, ni Izklju^eno, da nas bo zadela usoda rolfcke marke In av*trij-ske krone. Vsi nafti fin*nčni kro^i r*> poklicani, da prepržilo to pad"nj«». Treba je uvaJev^ti vwk dobc*r svet pa naj priđe od katerekoi* ttrahi Ako s« nam ne posreči dviirniti imI^o vabitti. je uman vs« nafta politična borba. V ta-klh momentlh se ne ume inmo t'vtri-sirati, ampak je treba prifetl s praktičnim dplom. Pri tem d«1n moralo »od«la-rati tud! nafMrftl narodni c^ji. = Banatski Kemci za Jngoniavtjo. >Samoupravac porodn, da je od 500.000 banaUkih Neme*v ortiralo nuno 118 družin za tuie državljanstvo. =r »Zacrebafki dnevnik« on»neha*l irhaj.tti. 2. t. m je issli radnja »tevil ka >Zarrebačkega dnevr»ikf»<. N1**^ov! nnročnfki bodo prelom*li kot nađbmsu atilo >Jufft>plov»nski TJovd«. 1= RemsTi^ke drmo«Ptrar*je ▼ Pa. rin. Fomunako dijaltvo je uprfvtoriio pred romun»k?m poslaniltvora t Parizu demonstracije nroli romanski vladi, kl Jim le odtegnils diUske podpore. Po-slanifitvt) je poklicalo na nomo€ policijo, ki je AiKgnala demonstrante. =r Novi pređseeVk ln«nske|ra n*r-lamt^ita. Srnmska rb*>m1ca je isvoliU ■ veliko večlno gbsov Sanohesa Guer-ra sa sto 1 era predsednika = ZmanjUnJe anfleike voJAe. Anirle^ki vojni mi ni at er je imiavti, da bo Angleeka rx>jtka nsanjiana na 88.000 mol 's Volllni bej ▼ Ronisjmi|L Te dni su Trte ▼ Ft>Tnnniji volibre v poslsnskn rbomlro. Volilna pronaaisn^ *m* ▼ Romtmlji poseban zntoaj potom >t#M1-nih ensm^nj.« Po uredbi sr>loine Tolil-ne pravih so Ml^ stranke v BAdr#gl rndl velikega itfnrila snslfabetoT. Pe-magale so si ma U nartn, đa so mW* predla«aU pred Tsako Usto toIIIao sna- menje katero se Je v^lsaU »rt volHsi ^idntji. Ta sistem se je lako udomili, da ljudstvo ne imeauie vec strsnka, empait samb snajnAni*. — »Volite krit! (t I liberalna stranka). — > Voli te svesde!« (t j. Avareseova ljudska atr.) — >Volit%srp!< (t. j. kmeUka stranka) iUL Psini, alegorije, okliri, tss se vrsi po mameajii. >Volite knt, kaj U krti pripeljs tsAs suša ▼ parsdll.c — »ZTesda j« pripeljnla svete Tri kralje k Zveličarju, sv*>^* («n«-tU A?«rM«4 prinalj« vaa k sre^i in blagostanju!« Ali pa ebrstno: »Velite krii se pravi aaloiiti ssieli vučsui&ki kriic >Ave. rts.t)TS ivszlt je 1a domovino aesrso* nA iveida. Zatonila j^ k^t fererna ire-Kt!a, sfttn ni pričakoraii, da se prikafte kot jutrnnjira.« V RukeraJti je liberal. na stranka sprejela v svojo H*to rodi predvodnika iiflovrk« ctrkvrni« občfne. HploS se ttranks kar mililo %a liderske kandidata ker tlrVivakih Talilser je o' 11» v dežell fif'ovskera preds^d-nika liberalni krft rleto ni« ne moli. =1 Kritika ftarjintk« innanjs po. lit^e. Anfi^-'n Travea pite r >T,«vora-tor# 5>ori«ilistft< o itnlijin^ki politiki a ♦»7-ironi na arodnjo Evro^o. Med drugim pravi, dft je politika IVlia Torrette zt-krtvil^. da Je tipuMla Italiji v«e aim-pattie, ki jih Je ubirali po premlrjn t srednji Evropi. O r<*p*!l-ki rn^odbi nada?«, da je Mla vi*<»k (!) tril^tne it*M-januke politike, ki mm je privela v RU mu 1. 1917 s porodtio o rvezi med Tta-lijanl, Jurt»flloveni in f>hi. Dell)i Tor-r«*tta Je kriv, da •« rapal'aka pogodba ni izvedi«, ker j^ Ml on le ek«r*wnt in zftnpnik prerr»tentnih Itailijnnskih iirtciionaliitov, ki *o dclali nn to, da se r.t^jlVka po^odV.« ne frvede v onih to/Vnh. ki so v breir* Ttalijl. D^l'a Ta. rTetta je vedno odHiini irvedbo kHvrnl rartelUke pontrihe r^ed« evaknarfte frpt^e dalmatinaVe rone. iivede] je r% klavrnl* gl^«re R**kt tod* na na/in ki nasprotuje duh« in va^bini rarw»l'pke porodH^. Ju^odhrl^ je rahtevnla »>«*»?« mp«'1^ dalr^atin.*ko rono, to/!a TV11* Tor1 'ta je Hl redrr* eluh. ^eprav ni no?'-! rmve^tt niti ene^ri rnrJora ra *vr»ie ladr^artp^. AVf> te trdi, 4n ima Italija praviro o^t^tf v tresli roni, do-Vler e© tv> nieni volii n«» r*6i •»♦-»tut »^. iiliine v T">a1m?*ci{i ali vpra&^nje ribolova, ie Ih tverana T>ri-mera za mala fide«. k*r bi tm>i?#l it«li-?»«pkl Tvinanji minster. n. nr. kak DM'a Torretta, za vedno ob^rž^ti trrtio rono » k*kimt eno«t^vnimi zahtevsmi. ki ni-«0 v skladu t nivo«!ov*»npkr» n:irereni-teto in ki bi jih Beorrad m? mo^el «pre>w jeti. ^ltrtkar r*ravi dalio. da ao Jugoaln-Tenekl đrftavniki. k1 v^rfo. kako m*\o \» vredna pravica brer. «ile in da 1# njihova država nrMltba., da hS Tr*y~\A sama prisiliti It»1iio k izvedbi popodbe r>ove^tli la«?tno mo^ v mali antanti. Tre-ba je vedeti. da i^rfo Ju|CO«laviJA, če-ikr.s'ovnika i« Pomunija skupno 4a miliV»nov prebivaleev. Madžarska pa le 5 milronov duS. Mala antaata torej ni vetvarj^na Iz §trAhu pred nm^Sarsko reakcija. Pa h»H>. da je imela mala a*-tarita »Amo T>rotim»d*»r*k* rilj^. f# morala zunanja poMtika Della Torrette apremeniti te eiljs v protiitalijffDeke. Della TbrrettA i* x ««m«uom, sa vstva-ri Jniroalaviji sovražnika. ki bi Jo i»-hrbtno napadel v bodovi voini z Italija sa »csvoKoje-m'e* Šibenika \n Splite, r^«vi1 takr> odprto m*d*arofilsk© poli, tiko. da Je prisflU v Benetkah >viirH1f> k bdftopn lep^ra ozeralJA Madiw.rukl. Teko f# dosegel drojs: poTsdsl ja «nti-patHo male «nt«inte naprnm It*lHi in >prt*!in< A^«tri^r>, A» •© j© prfb!i?«l» Tr»ftl! antanti.« T>* je tn ireia protHt*-lHnnaks. ni treba dokarovati. VTjide tega sered« ne novedo, pnd p« fn«opis-]e. V Prajti emittrsjo sfr\'ar »7oran?ke T>alm-^rij« knkor za »ro^>. 7-at*» ■•• tn-di ^^ka trgovina orHentlra naprrjna Splihi in ne naprara Tratu. Tta1ijan*Vb nartjonaliati^no ^"aonffle. po«#brt» a'ti-žb*rv> ^a»op1tje Pella Torr©tt.\ pile e *lovan*kib krfvh % r^nffevanlem in Ništi rn D* AnrumrilsTeiB viglr^du Srbe s >t»vinjarji<. Porolnoma naravne je. dn tako pia«ni» žali v«e narode slovenske krvi. NJepov etrus Mitiio te>kJE> v Prairi kakor v Reojrradu O.itod nvi-T>adl će^kr^a taao^Uja na Ttaliio ki no-fo tKvecti rapaH^ke pojjodbe. Nato pi-*• Trerw» o rs^Slrjeniu m«l« entante na škodo Ttalije in nptro kritirira ita-lii^nak^ n<"*ijonpli*te, ki rovori"b o nai-vcčfi bftki v »vetovnl vojni pri Vitto-rio V^neto, z«iradl katere mora pre-vT^stl Italiia aloco zaštitnice nad novi-mi drZavami. Bodovi neizo«r1bni nriptop Gr^kr In Poljake k mnli antanti bo pretvori 1 to zvero t ttnji&no velesilo in edino ^onro^«r?^o fez nao^o »r*v1nit Evrope od Baltika do Egeja. PoMtfV* TVlla Torr*tt<» ie ponoNonfMi izolirala It*»li1o. ki ima le ae Horthvevo ^f«di»r-ako ns avoil rtranl. In to VaiVlarsko ima Hella Torr^tta zelo rad, ker Ma f« sr»o^ ka koaferenea. >New Tork Hera1d< piše, da t 2»din1enih drfavah prevladuje mnenle o potrebi nenarodne gospo, darske konfereoce. toda evropske dr-tave se »oralo nreie brespoct>jno spo-ro sume ti gle** Tolnlklh TprasanJ. glede mednarodnlb doltt»v. oenskih repa-raelj in aip^riftkih zahtev napram **>-▼^ffnikon. Zedinjene drtave bodo poslale na tahnfereneo nsfbrl »aiop svojega referenta, kl bo Pii«*>«tvovii] sejanv = Proess Tratt Anirassrjhi. Tz Bu-d1mr>este porotajo. da se prione prnees proti grofu An<*r***v1ii in njegovim tnvarilem, ki to sodelovjll pri Karlo-Te« pu^u, ti. t m. Rasprave bode tajne.____________________________ Prf«ton*tf•! h •• tnoiH ■lODcnskl miflch Gospodarstvo. 0 M|swrt]4&fc aar«Aali tlaMta#«ft as!»t»tr« fr#U •$ Am^a^lH 1 đ*. viiaal !■ Talataaii. 1. i sb. Je izdal fisanand ministar , dve novi naredbi k pravihiku za promet 1 devizami in valutsmi. TI važni j odredbi fU imsii svoje nrno&redne d#- * slsdica is sicsr so bar kt v Becrrada. ' Zagrebu in Ljubljani sklciilo. da dopre- I klica narede n« kuDujejo \m ne dtocU-jajo vaJut is ostalih inst forostasne meje in dimonzije. Lnhks • se trdi. — n« da bi se moxlo temu od | kater^koli strani coorekati. — da je b:-lo naimam 00 do Q5 odttntkov val itnib in deviznih r> s'ov na na*ih l>orzah zaključenih v Cisto in ztr>Ii šrtkulativne ; svrhe nekatsrih dsnarnili zavodov in njih klij01 trle Nekim eksotično *€ ' sliSi In bere. da v te: Spekulativni kli-! jenteli ni^o igrale radnje vlogre »osoa in gospodične tuđi iz boljih *l<>i?v, kl Srt hodile — name^to da bi ^e brirals ; aa domačc r»«Dodin)stvo in za vzzojo ! svojih otr^k — od banke do banke popraievat, kiko stoje k'irzi raznih va-lut in dtvii in jih pokupav.'lt kjer to bile eaj enejie ter j;b — kar vaakdo ticana — prodaja'e, kier tn bile nai-dražje. Ta precej ipl >ino razcvetela poklepnost ro lai.kern dohi!ku i^t vo . ni moela c«tatf brez zlih oosledic v rm>-■ ralnem oziru niti fiedo privatnih Ineku-Iantov. niti in ie manj rlede lrtK) im za današnje čas« luk/srednih kontaktov tuđi ' bančni uradniVri in ce'o t'idi uradn;cc. ■, Vsi ti bančni valutniki in valutnee 10 v Ljubljani, kakor DravHo. pnsamić rrjv dobro suiani in se izmed v^eh spoznajo Pr» e'ezanci, no avtrm hili!'., po ekvioa-fak is kar še hočete dr'izeza luksusa. : športa. nobTe e itd. V%ch lastno^ti no-; {crno, pa tuđi ne moremo navesti, j Kar bi v koiikor se ti.e bančnili i ssvodov sarr^h. je treba pred vsem z ! vitem xp«luženim nazlasoin iz\rzeti ia izločiti one. četudi zel > ms!oStevi:ns I denanre zavtfde, ki se z arbitražo irloh I aiso — v?aj ne forsirano in na debelo pecali. To do idariamo in *« — brez ime* — sklicujemo na v IJuhlJani in ▼ Sloveniil sp'oh n^torična deistva. i DniKim in precej rnncsro§te\ilnlm ! bankam pa fe arbitraža z davizami in ! val:it?mi donaS^la izredne ogromne dobičke. ki n*so bHt v niknkem razmer-in 1 vi$r>kostjo njihove delniške dav-■ic*. Is kaj je bila posledica tem Lih-kim zat'uikom? V*ak dan so s* snovale in pojavljale nove banke in podružnice, katerih rahon d' etre ie bil in ie edincla čezmernl zashi^ek na vnljtnls d'ferencah. To je !n ostane pribito. Rubrike na5e Industrije, podere trgovine in na^esra pot:ede!srva vsled teora nis<* na?'e rri safch denarnlh aavrdlh za-dottnt podt>ore. In tuđi tr« deinte radi unosnis devimih SptkulaciJ ie bil mak>-dans zapul^en. Ako se \*^i ti pojavi in vse te posle-dice pravilno rresodVio, mora se red. c'a je bil zadnji čns. da se napravi snerričen konec temu divjemu m»m> nizmu: vse to za nsdaijnt čaše onemo-fočui, zlasti pa pobiti na tla vsako na-daljno Ijcro z nakt vnluto in bocratenj« »ekaterlh znanih bank in zaiebnikrv. brezde'nlh valutnih baronov na *kodo državnesra. narodneea In privatnccra jro«r*ndarstva, Wt nač tuđi in Ie, orav p^Steno trni vsled neznosne dragi-n j e, kl je v največii meri in neizozibni smeri posl^dlca sbbeea stanfa naše vaLite, je bil vse in v^ake hvale vreden namen teh novih nredpisov. kl iih i Iskrcn'm gospodarskim veseUrm do-»dravljamo. Špekulanti kupufeio tuio valuto le 1 aarneiom In anaci'onalnlm upanjem. da prav tufa valuta čim vttie poraste, naša pa pada in nade. In to denarno in valutno izdajstvo mora in mora prene-ha ti In Izginiti! Akomeniiobančni kro-jri. da so novi prednisi nejasni in Drak-tlčno neizvedliivi, nai stavio primerne in boljše pre.HoKe. da se ncitsnosti od-pravilo ter ukrene takoj vse, prav vse potrebno za izvedljivost teh naravnost cdre?llnib odredb. Nikakor pa se ne smejo nostavlinti z nekako u?a!}enost-jo na več ali mani sovrafno In negativno staliSče pasivne rez^stence. Na CcSkostovaškem in v NemčUI Je kontrola nad deviznimi in valutnimi nosli mtioeo strožja In boli dovrSena nero postane pri nas vsled novih ad-redeb. torej po najnovei^l uredlrvi. In vendar delajo tamofnjc borze nerrtote-no v devizah In vaTutah. Ako imajo vsled novih predpisov propasti nekatere manjSe banke in mlaJSi banklrji. ki so bile osnovane tn sezidane samo z ozi-rom na peščene valutne doblCke. nlč nt , de, naj lzicinejo, od kodcr so orišle, Banani zavodi z zdravo, toda msnjSo -podisffo. ki ne morejo vztrtjitl s nosli. naj te fuiijotilrajo < rtčjlmi solidnlmi MvodL Narodna banka pa. ktteri Diioade seedaj več ja in teija naloga, naj si pre-tkrbi sposobno uradnlltvo. katero menda ševe da s primemo plačo ne bode tefko anražlritl iz deviznih oddel-kov nalth raznih bank. Svoje poslovanje nai postavi na moderno trgovsko staHSČe ter naj se otrese birokratizma In tudl, kakor čujemo, neumestne oz-kosrčnorH tni edtner! plač za dobre hi vtatat uradnlk«. V kiatken m polem pokažeio uzodno poslediee in tBMdti usoshi novili. orep;trebn a dev.ziih la valutnih predp jov. ki «e pao moraj« strofo, brsz vsakih ozirov in i/jfm — v b r a n proti vsski korupciji m odur« nemu til.otapitru — UvrievaM ki u- ŠH*4 naslovom; >Hovra£>J voiiriaei »lcd«ie a^ Hivo: • Obtastnoi drakcfll dri. itijeznica S Rocgradu stJ« p<^sved;is\na i« ninJi kn-itvt u kraljevini molbe zi pavrićaj Yi64 nup aicn# vozariut oJ prevora rob«, Moibe su većinom oj lica i pcJuzc^a, k»)a nisu imertsovana prema p dne tim tovar* mm listovima, potio aa ti*.ni nema ured* eoc prep sa. [frakciji ovakv« molh« OS mo>« b2#t1 m p<*-t:ipak. iz toga ćt Ih rrs-Ud molioclma. On st u b.:dučt ovako it« vUe oe bi dofadialo, dlrekcn« ovim oo-iavljujt: Svi oni, koji traže povra^aj voia-nnc preko drugof Hca. dužaa jt ovims lidat! uredno punomoći«, overeno vlatća Li na dotićna lico UvrSiU prenoi na tovar« nom Umu, tik djer overcn viaSCu.« — V\ak večii trfovec, ki obratujc z rl-con^kfmi poiiljkami v«, da to bili potrs-Hl pri nraćuniavanju le!ezniikth tovor*-n h rofarin 2« r predvojnih rarmerah pr»* c«j r»dna prikaren. V na*> mladi državi jhi ^ p..stali H po^'eiM z%\o p c>«t| tn is i >v*t\o najrajf« in naivtčkrat v fVoJ« srrank. To J« povtem umljiv(V Kajti ia'ts* aifka imrava it P^č morala naitaviti *ino» fi mladfca ■radništva, ki pač n« mor« b-tt dandanet it radosti Irvtibano r tarl-fn-anju tovomih poi.ljk Pravilno tarlfira* «i« iaht»va nam^ precej prakso, si «t je treha nekai c^a^a, preden na«t<^THjo t tem pociedti v^aj predvojn« ratmtre. Ta pr>jiv »o uprave v*eh feltrnis v^estransko upo'»tvaio v tvojih predplsUi Im podalals intereten^m prliko In mol* no^t, da prfde o na kar najtnmstavatjiUtil potn do prtveč vplačanlh vsot 1 pomolio reklamacij. Ker pa je potrebno ra prs-gled tovorHih list^v in pravilno ufotovitev p-evočt vp!a zahtev« na povra-dllo prev*€ vplačaiuk tovornln, ki Iih stavilo drugo osebt t imenu ■epoarcdnth upravfćencev, opremiti s l#g 1 Umaci jamt podpi^animJ po upravlčencu (t. j. češljam!, poobla«til>. trgovfknni nakaznlcami ali trfovskim! nbvestilL I 70 Žel. obrat pr>. T« dolo^be ro obiežens ^]di v predmemtB £ei«zni$k!h predpisih vseh oatalih evropskih dr!av. To &e pravi z druzimi beseda-mi. da vte druce železni.^ke uprave pritao vajo pravni ob^rej tn potrebo rek amaclj* skih pisara. Praksa teh pisarn pa Je, da ls» kaiuieio svoje mandate, poverjene im od strani trgovcev-rtkiamantov potom oaved-nth triovskth ubvestil. Nikdar la ntkoli dosada; ■( priilo kaketnu železniftkcmti ravnatelinlvu na um. zahtevatl v navasr nem reklamacijskem po^topanju od «tro» ko\Ti1aka-tartfcr!a, da mora predloitl po-cbla^ti'o z oradno poverjcn'ni podpliooi stranke, ali pa da bi moral prej Itvrittl uredno povarjeni pranoa aa tovorn«aa liaiei aase. Pdino kzj^mo — Tiai kolfkor sam |€ daleč okroc po svetu znano — dda v tem posledu Direkcija državnih ieleznlc v B^tradu. li tezn bi se da'o 1 lahkoto »kleoati, da tci direkciji morda n!«o toliko na potu opisane reklamacijske pisarne utrne knt taka, pc£ pa ona bo£e> o^lvidno ome MU alt f>p!oa kratko In malo odpravltl vtakršnl r©k!am%clj«k| pottopek, ker aa Jo| na da In ne zdi povraćati prevuć cariću-nan'b tovornln. S tem hoće ladeil trgovci taaiejja, kf ^c rr.ora tedaj prepustiti In udati milosti in nemilosti — in le več — rna-nJu a'i neznanju raznih železniSklh tirlfer* }er n!ene*a obm^ćja. DosleJ obi*aino re-klamacMsko poitopanla ae je tedaj dvigndona in v visino ki«lega žrozdja. kl nal «S zmedl fzkliučno le v btaealnl lelezntSks oknrn« dlrekc't Tn to so lepf. ic'o lep( th sočakf, ki }'h tcd.ij, kaknr vse ka*e, trtov* skemu truda ia priradevaaju ni mocofis izbrskatf. Le vpra^ajmo: kdo irmed trgrovceT. Id N hotel reVfamfratl nrevefi vplaCano to-vornino^ bi bfl prionvljen Tetatl ▼ vtaketa slućsja do notar}« ali *od'$ča y svrho Is-lalfzacljt svo'afa podp'sa alf pa ćelo U-vr*evati obtastveno poverlene prennaa to-vomlh lUtov na pooblattftella. da se l»* orne nenottBvnf »kodi ta prepreci krivice* katere Je ztVrivi! tar1f?ran|t nt on. paS pa nevt*£ feloznf?W nradnik? Kar It dobro hl prfmerno za aalt sacrtblko ravnateljstvo In dosedaf rudf za vsa ettala 2elernll1ui rarnatellttva naci iz raznih od-daljenih kraiev in tuđi inozemcev prihaja veliko na tukajšnje sejme. Da je radi slinavke vlada ukinila konjske sejme? Za Botra, saj konii ne obole za slinavko, doveli sejmi so pa itak že ustavlieni. Kje je torei vzrok? Tuđi drusra leta. ko je slinavka veliko hujŠe nastor>a!a, se konjski sejmi nlso ustavili. Kakor smo poizvede-li, je mesto Ljubljana popolnoma PTOsto te bolezni: torej kmetiiski od-d«lek pokrajinske uprave niti po zakonu ni upravičen, konjske sejme prepovedovati. Dolžnost mestne ob-Čine fe. da odločno ucovaria tak! prepovedi, ki pač nlma druzeea ro-mena kakor da povzroča o£rou:no škodo mestn kakor trgovcem. — UctmSenja samosvojnih ehrtJ obla?, stroke x& Slovenijo v Ljubljani uatanovni občni zbor se vtM 6. marca. i I. v poneđeljek ob 6. uri zvečer t ri-iarni krojafeke zadruge, G*>spoeka uli-O8 5. Pripravljalni odbor vabi k fcboro-.Tanju vso kk. kroj^ke mojstre in moj-»trr^ ter dru^e v to stroko *r*i<*aj<>5e obrtnike, ki p« *a to mijno p^treimo stanovflko otconi sinci jr» interesiralo. — Napredovanje tehnike pri zerad-bi parnik ov. Sporni adi bo rrien r ancjle^ki Iadjedelniri ▼ Southdinptcmn liftjvpčji parobrod na svatu: imel bo bft 000 ton in prostora za. 4000 potniknr. Brod bo đoter 320 m, visok 32 in širok 30 m. F^rnik se Ik> imenoval >Mcjp8tic< ki fa lafft an^le&ke paroptovne družbe White Štur Lin© in napravi 10. m*ja Bvoto prvo r*ot i z CheTbourcra v New-york. Vfcleznnimive m sledeče naprave na tem parni km: kurjen bo s petrolo-jem mesto s premoc^m, jronilni etroii razvijajo preko 100 000 konjskih eil, kotli t>bsegajo 2.320 m2. Hitroet parni-ka doseže 42 kra na uro. Ofl^ovari^foS Teliko*ti parnike va^n krmilo 140 ton, ter veak rijnk, knteri b ?Hrj«\ po 800 ton. Pamik H>de tuđi nosil 4 sidra, katera ragnjb skupno 45 ton. O7,iromA elropno z rerrigami 230 ton. Na p«irniku Je tuđi 450 aparatov, ki 8 erojo oh^tit-ljlvfcstjo atarmiraja vs^ko nadnormAl-»o tontoto, vsled čeaar t© poža.r izkljo. den. Parnik &&m ima S brfzžiine postaje, razcnteffft je oprefntjen « velikim It^vilora rešilnih 6olnov, med temi re- ,fc 2 parni bprkasi z brezži^nim in elek-, ta*!ftnim brzojavom. Znnimfv je inStm-toe-nt na parnik u, kateri napov^ akustičnim in električnim potom plit\t>st do 56 m. — Aviomobilna prometna eL i. r JLJnbljnni nnznanj.i onj. nh^in«t\ii, da Je morala vsl<*d odredbe Državne rest-ne uprave ustaviti svoj nromet na propi Celje — VrAnsko in to valfvl sl«be konstrukcije začaanega mostu če« Barinjo. — g Brearpoaelrtoftt na An^leSkem, \t T/T>ndona poro^^jo 3. t. m.. da e<5 je Stevilo br^rropoinih na Angleškem znl-ialo ze 28.000 oseb. — Pletur&a ?S*>!a. V nod^ljo, dne J5. frbr. t. 1. je iirovxl! g. vl&dnl svet dr. DerTPa=tija v imenu pokrajinske uprava v Ljubljani, pl*»tirsko ^»!o v StrniS?u r^vo ustanovljeni pletarpki ao^nicri. Ta zadniora, kl nosi naslor >Pletprna v Strništu, Slovenija, r. z. e o. z.< ima v T>r\*i vrsti namen posneSfv vati pl^tarRtvo, kot đomn^o industrijo t^r vp<»Hf*v,iti vrbor^jo kot r/>vo p«no-go kmetijstva. Rflvnfltrljstvo te Tadru-ge je prevzol bivSi vodjfl pletarske &or le v Strnil^u g. Mirko Ogorelec Sokolstoo. — Prvo dariTo na sokolovi TrtAŠka-ta bil izvršen t ateljcju Ssrc — Tađitcljski zbor lJiibijaB'keffft Sokola Je na «voji ladnji seji doloćil dan 15. mare© kot poolcdnji tffrmia ta prijave sa nastop ob priliki I. Jugo-bIov vsesok. zleta. Do 15. marca se mora vsakdo, ki ž-eli naatopitl pri javni telovadbi, boPri HrafttbTih.c Mladini do 14 let vstop n! dovoljen. Jutri v nfvteljo 5. m&rca ob 3. popoldne SchBnth*nov» Teseloifirra >Go«pod •«> na tor.« Prfcdpredaja rstopnio dane« ▼ Mboto v »entiakobakl Jpijltnic* od &»-7. ore rr©6«r. — PredATtuiJ* tklMatcOjA Aiaari. {a. DmStvt) >So^jl> neznanja trrojim članom in prijnteljem druStro^ đa\ bo predAral t »oboto. dne 4. t. m. ob 8. uri »vfcćer t hotelu >Llovd« %. skladatelj Emil Adami« o svojih doživljaj ih t mpkem njetnHhm — poaebnb t Tiirkov stanu. Pb predavan ju bo sodeloval inav ni prvovrstni kvartet >Prlrooiie.c — »Pravni Ve*tnik«, list ea pra-Toslovje in pravostKlje, februarska ite-vilka ima tole rodbino: Proti rabi slo-v«fiAkega in hrrutokeg« jezika na aod~ nijaiu — Raamart na, spdnijo^i JvUJote pbkrajine. — Pravila todohrtm«. po pr-v#m predvodniku kaaaiuidkega dvora v Rimu ia poslovanje pooebnega eddelka te pokrajine, prikloplien* IUliji. LJniv. prof. dr. Ldpajne (Ljubljana). H%a^ki dogovor o vaiužtvu. — Nekai zaaiini-▼ih odbočb abdnij Julij^ke pokrajine. (Priobeuje dr. E. S.) RAtteguitev raznih a&koDov ka nove d«W». — Male ▼«MlL — O seMjliki krnjili, konvenijaii, testameotih in o Taeh totadevnih novih priitojbinah, • praktičnimi viorri pro senj. pogodb itd. Ravnatelj comljiške knjige A. Sp*nde je izdal v t'j kujigi >£>odatek U 1. 1922<, ki ohravnava. si. steroatično vbe do leta 1022 i/.ol^ iz. precuinjevalao ntu<»*ll>« in novi priatoj-binaki zakon iz 1. 1021 v j.i«ni in kratki oMiki. Cena kniiiri n dodatkom (1^0 in 19 strani jo 12 tiskanih pol v oktav. formatu) 12 Din, po po*ti 1 Din. v»jc. Karfl^iU aprejema izdajatelj (Ljtil.ljar na, justi^na p«U<*a). Dobiva &e v vaoh ljubljanskih Knjiirsrnah — Novi n>kopUi Dostojervskera. Iz Moskve poro^ajo. da so v Historic-nem muzeju odnrli železen zafx>j, v katerem «o bili *nrav!ieni žc neznani rokemisi P. r)o?tnievske«ra. Pi.^ateljeva vdova Je bi!a z:ipr!a v ta zahoj ||. đel romana %R ratje Karamazovi«. več varijant in načrtov k »F^odrostn-ku^, razna rvistna i. dr. KonČno t»?di dnevnik pisateljcve žene. Udova je do ločila, da se sme zaboi odnreti Mu po njeni smrti. Tuđi »in Dostojevskesrn V! je !imrl meseca januarja t. |„ je ostavil baje ne!:ai očetnvih rokrvpisov. — Zakaj ljubi masa Mascarofta la Puccinfia. Te dnl \e pi^a! neki milanski list, zakaf ljubilo široke vrste naroda nrav posebno opere Ma*caer-nlta in Puccinija. Kritik je mnenia. da publika ne mara tehnike, neeo ljubi melodijo, ne mara stilistlčnlh vaj, ne-jfo hoče čustva. ne virtuoznosti, netro srce v prvem redti srce. Mascagnt meni, da si vsako ohčfnstvo ??\\ srla*-be. ki zna traniti. Tehnika je za in^nl-racijo ono, kar so livi napram Macu. Sivi so vedno potrebni, a ntliče iih ne vid?, Če pa ie blcka nareiena tako, da se Sivi vidiio fn so baš Sivi naneti. je to znak, da j© premalo blacra. Tako je t crlasbo in t vsako um«tno*tjfo. — Ilirska ooereta. V Oilhertovi or^re-M »Luku I ova nevesti« je bivUi nni Ljubica ni^ić v Berlinu nastopll prvič in sijajn j uspel. Ta opereta je prti'a zdaj tudf fe v Praga Dcjanje se godi v klasičnern Rimu. Kaj takega opereta drMlej Ke ni poznala. .unak pa je Agron, poslanik Min!« Rim hoče niriji napovcdatl vojno. Agron posreduje za mir. A lapro ga. Končno pa očara Meiiso in jo dobi za leno. Vojna )e nemo-foča. Libretto )• čisto offenbachovuki. de^ janje ze!o sveže in zabavno, a vse po du-najskem Jn bcrllns*p»n ok!i«u fer s wtiri-na ondotnje razmore. Oodba je baie iz-vrstna. nekoliko preveč resna in pofna, a zbori hi orkester polifont. Usp^*h ie bil vo-lik. ~ Ekspro»t|ofiUt!5ni Krlstus. V liibeškt rtrvlnt cerkvi visi na spomin padlth npm-$kfh vojakov ve!ikan*ki, iz lesa izrezlian krucifiks, umotver Oiesa. fTksprc^i'onisti-čcn Kristris strahovite grdobe: tnni'o Je pravzaprav o^tudno oko^tje, v groznih bo-lečfnah vs© sklju5er»o in zvito, eelenn in rumeno, kakor nagnito. Noee ima okrivljene, da se sdl. Vakor bi tn?plo naool »edelo, ni pol vlselo. SkratVa: strahovit T>oele %* sfo-vesno odstranilo. Tr»da ncm^lcl dr*avn! ?u-var umetnln. Pedslob Je dntzega mnenla: n|emu se zdi krucfflk* izborna umetuma! Cef, takle je bil Kr^tu* zarc* na kriJu! Ofes Je ek5pre5ttonfstfčnr» pokazal, da je bila smrt na križu strasnu. — Po rfaljlem prrsl'-ffrii prirrđi »^«. Pavla T.ovie?tojen koncert v Tr>nfHl"li^k dn* K. mnrr^i oh 20. uri v dvorani Fllharmon^no dnižhe Koncert se vrši kot ITT. kono^rt \z rikU jubl-l^jnih konrortov Glj»Bl>pna Mstl^n. Ga. Pnvla T/nvsetora jo danr« nHSa in-t^rpretinja oloven»k*» r^^mi ^n j*> kot taka mana po voej .Turr»«laviji. V f.iJ-njem ^«n J» priredi U voc konoertov v Sarajevu in rnvnb dano« poj r^v*bili s po-n^^nim namirom, drt. izr^i« nai© n«t-tep>£e mcvdrrn1© s*irK>*pc»v*. V«a kHtik* jl prizna prvo mp«t« mflM konrortnimi pevkfiml Jurjoflnvij«. Piovfnci ^rno npravič^no ponoin^ a* na?o um^trti^, *aj \9 potrm d?»ne# tiuii ena nntodlio-ne^lfh mo^-i nftie f»r>er*\ ki e poae1>nr> liu>>«*zTiijho In «r!r<^Tir> nnton^no^rjn n?i-žtudira vee, hifti n^iv^^J^ p«rtilf». N«t ta koncert opozariamo na*« ol)činptvo. Tnrlsflka ln sport. — 8, K. §tj*rU vafii vee »vo^o redna elane na oestnn^k k\ oe vri! v torek ftairi, da nanierava x«lravatv»na ol>ln5-t 2»t\tjriti Javne bolnice v Ptujti, Ure ii«inh. v Siovenjenigi^trm in Mui-ski Sobo ti in aie^r radi nedoet&jnnja potrebnoga kredita, N« venvo, v koliko (hIcjo ^•rja ta ve*t re«ni^i, a r© ]o i^linita, mornmo proti tes nakani z v»o l-nit© s<* m<>r* n.njti in r!ol>iti kr^ilit! K'l^i %i u\xl kredit, potreban za v/^.r/CTinii* javnih UiJair, kratiti ali o« bi bi'o f\nitf»!i(*m, ki infu. to pove^lnti na ' vivA usta in % vs*r» o povdarj-i-i ti, da je pr*rft (!<»l^tHit lA«-or. lijii'lfeko zdrnvi« J-| za n«* rpr*»i»iup y>w+£n. ren ronfretati vse dniseo pro-j blf-mf*. V t^ni p^eledti «100 relr> tr.ko r*-dilralni. <\* nravin>*>: Ako nrtUnn^ji I faktično »reiLslpr, raj ^e s.ipro v skraj-| pem slučhJH ludi frleilalid^A. iavriA Ik)L , nir«, ta tvllnn raN^Mi«'« hednih. trp**-cih ljudskih mns, \ -a r>stavit«* na mini! — Seetaittk tim^nov slovensVf!i avtotiorrmth me«t Vćerai tn danes j so se sestnli v IJibljani žtmani sl?>-| venskih avtor»omnih n^rst \n ^'c?r: ! žnnnn |:?'bHan*kf ćr. Perič. župan n^arlborski Or^ar, f!inan cetisVi ćr. F^rašovcc in ptujski zi?r>an !-ozinsobito rlede »nrnvizaclje in stano-vanjske^a vpra^^nia. - Tatitna dir»!onia na Baim^^tpfVa TTHharji. V irloilj trpovin^ Stniiul y Prei€*rnovl ulf^i ie rn7fl*nv^f5na diploma fta^tn^^a in^š/'Hnstvn, ki 4h izrodi nT^to Kruni e. pokr. n^m**ptnikn Tv. TTriK^H«. Fni^orna i> n^otvor ?^V»d. uli. kr-rii in prnf. Fr«n^ Koopoa v Krnnin. ZoBlupe ^. pokraiinjik^^n nnmrf«rrnkn za nnš nrro! in ^tovnn^tvo po ^o\-rOj rn^ne in te zsiaJiu?*1 i^ zrwl elikjir r diplomi enrr^^no vpodoHUi. OrnR.m^ntiVa je izvrptna in 1© v »kUdn j. idej|o, ki jo irraža diploma. Diploma d^!» ttist nmet-nikn. kakt>r tuđi oh^ gvphi in žnpa-nu ^friln Pirni v Kmm'n. Krani Jo w> naizar^neiSih n«^ih mc^t, ki mn nvn-ievati Taslnre, ki «o * drin^-o po«?(tmni rvdli<*ni mf'žie Tn~ ko je irvcM-Ia za r-a«trie obćane m'.nistr-skcua pre «o fe zhraff H **\h\ ra na^o SoTsk"n dru'N"». in Var rič ne iivo-rT?m. ela 5c ic n?d njirrri zam^l'l mnrsl-kdo ter ie začutil v srcri reVai ne?n^ era, jedva nnaznejn. a rato tem ri-etr?-šecra: IJTthezcn do domovine. Ni tv! pe^nik, niti ro\nrar, ki Ie * temi verri kon'stil našemu ohramhnemn ^l^H-i več. nrjjo rresrov nnfve^H mecen: b:vš\ ?,v^trlijk' Cristnik ie hi I, K< io nMcl v lastni dnš\ H ćvq ro^Tf, veff^\Tii d.ines ra ves s1nven«ki na^od. Pancs h ta mo« pnlVavnik v nokoln. a ime mti lo Josip Mlavcc. Dne 13. fehniaria t. 1. Is s1r»vll tiho in Čisto sim za.te svojo 70!etn?c>. Prek?«rv> torei nrihajam » temi vrstami, toda — »«?o nlkdo a neho . . .€ L. ]^2. dna IX fehruaria ^e ic nnrodf! Jnslr> MfN-vec v nofmniski Planini kmcti^Vim ^tar?Jcm. n;mn^7?'ske razrede ie do-vrSM v TjtiWi.ini odlično ter ie z f>d!iko tildi maturira!. Toda Se nred matura ie bil potr ten k vota?r\fn na tri leta. Vni-sal ^e je vendirfe 5e na fifo7ofsk1 (f !lkrvnika Jo«. Milavca ohranij » p-isr^ni vtihi, ki ohrnn'jf* sv»in ceno se dn'vro. dolirr). Kot svojemu tovariSu v odbor« Hra-matičneRa društva, v O. Z.. on 'SI' v. Nnmduv in ori »Gbsu« mi klijem: 2i-vel ie rnn^tia leta zdrav m trečen1 Ft. O. — Slovensko - češko*!ova£ka il-jfa je vCerai zoi>et prirev. Pr. I.a'iovo predavanje bret dvornu Se pomr»:*ži že i tak veliko zanimante za Jlrasko-ve romane in drame med Slovenci ter s tem vzbudl tu dl zanimanje 71 slavno zsrodovino naroda, ki ie rodii Iiusa. 2ižko, Komcnskejra, r\>brov-skega, Masarvka 1. dr. Pv-»rana Mectnei:a dotna ie M!a rasedena; ; zla5tl Žcnstva ie bila precej. čudno Da je, kako se odliktile naSa dija^tvo i s svoje — odsotnostjo pri vsskem predavanju. I>os!e<1nf> pr^rc^anio »rednjr^olcev In akademikov. A samih akademikov je pri nas skoro poIdpjKi tisoč! Ali se na^ nara&aj tanima res !o za ples rn *-»lirrnizini in ćirilici. Ol>**ega 245 %vv\l. lzilftirK> fift r slovenskom pri*\f>*lu. I Vi ložimo mu \m<\\ ohiirno razlago. li* rod ho veljal 5 Din. Nam'-i gu IaIiIco r*akd€> pri nodpiaiini Zrezi in naj jej to javi uo 10. m«rrn 1 1. Vafcen Je ia vso drtAvn^ rKUTje^čefice, pa t\iM k* upc>kojf»n(V*. Zvezn rM:»>tnih argani^n^ij ra Slov^iio v TJnHMani — Oficirski dom. V*e doaedanff prijave fT£. rez, oficirjev so se od ^topile dništvencmu blagajniku, trit n-^r ^. Iv. Rozrr.aniu Dravsko nholnn> s!:*srall-$tc (art voj.V, ki lv> izdal in dost^vil zadevne lcjriMmacjle in o^krbnval tuđi nadaljne pobiranie Članarine. Med uradniml urnmi od 8. do 12. in oč .1. do 6. fe x%. rez. ofic. z vseml zažcl'eriimi rjK>dntki na rnr*>r!r!j:o. Ods!ei se iv>do vršili redni druear^kl večrri. noii^ni, zabavni itd. in bi hi!o le v lastnem interesu zz. rez. ofic, da brezizjemno vsi priglasijo svoj vstv>p v d nj Siv« Čimprcj. Razvese'jivo dejstvo, da je | đoSlo žc DreceBnJe Ste^U priiav, bo ; ffOt\\ te^korazumljiivi visini. IVaginja trnj^ in %vet<* dalje. Le tiokatore potr^hVine, o k.iUvih k^ prav n»^ ve, *<-»-ll hik^ui al* ka'i, ?»o pk*-kale in i^ko/ilft. Tako «e r^rinovoduje, da ima ft omi ) a, ki jo t Ljubljani pafi le Šo mnlo poznamo in 1© bol] hranimo v »pominu — po«k^<^no ten ti •mro cxl K 1 flo K '2. N.il vftfl-lcdanji krnh »^ vwir-tiije r «forah noveriptno viMn«\ »aj nio-raS plahti K ^ »a ^mi in K 24 ta kilr>-gTom bolera kriih*. Tu Je treb« r*>mo^t in hitr^ pomoli. Ali j« nnS& .TuffonW ^ija že agrarn* d***^la? Kruh r>ri nas ni nikrfar »uh. pn»vi mana In st*ra f p^if^fn^ft, kl pa v iicilanjih tivljpii.«k'h hoi+vih TW*ii — ie dokaj otoino. Gr* r»«A 5kori toliko ihk ta botti dnr in od kmf*tii*a, kl poflejp novne pa do mltnnr-jr, ki Ti*m »rimoM** žito. $»* paft toliko motATTVvrfo« in rok \n \\rni, (V* f^ ti^r»g^-pa kruhka neho ta prim© drn^ra akoria* ln vendftr \\ mi ieieli, Aa ««* rsai ta koSiVk rgnk(!?\ni^pa kruh«, kf r! naj k% privodi n?\Tftdni aernljAn in življon^ki rcmnnr hren »ho ukrbi, JrloH iz nnke »pekulaoij©! Te Jni smo c* i tali n^k^e co-tr>vo feanimiva in nio nn t©J »iovr prtv ♦sej tf^iki poti tltmei« vrfi di»ripllno r Htni trpovini. zl«wti rudi I^rmi Slov*-nijo, po đnijfih iitnih r*>ljih nftSe dev-mnvi^f*. Govori »e nAmrd£ v enomw. da eo pri n\s Ic davno usjania na povtem nenv^teni rtafin n#\jVpftn. notrnnia In «h-n^nia žitna politika, da ** jf» >>lai^> do scfifli akrivnlo in ae fce ikriva prriv na debelo in io i tt?tn pogani i «ne n«v-■iroT »laati pa « borime m«n<*vT« nsranialo fleati t^o ali mnnt mednaroHni ži'ni >Tojz<»Bi. Te »hro$*f>r>W v n^iih ^prarnih cph-trih nr\v nl5 n> rmniVn \n ki *i m,ir*e-Jo vej«Mo nvoifi hre^d^lne ir^ko in i»e \r,-govnrinin na rroT^rt'\f r'/morp in t^f.r%-ve Itd. Na pl*n • temi retr>«T»mi, nn r\)nn a to*ni x-«eml ftitnimi r^kl'di! Tn fmn | nrthn nolirij«. ki \o f. in l^vo mora np.«;top«ti rop^r vanke^n. ki si hale mvr>i tep * tem. da dnipi, rl^pti nn?-i i ar#(k41 »UnoTi, Ukor«kod »trt^UJo la 53. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 5 marca 1^2. O. Mlmftt ie skoro oma£ovotrebno vztraj-nosVp, zasluženo brezobzirnostjo in i cdločno in pogumno jugoslov* pnBmi\£oldne v Mestnem domu v Ljubljani. A>)!ilno pravico ima* jo vsi oni volilci, ki so vpiseni v toza-dovnem voliliičm imeniku. Voli ti je dva odbornika in enega nanfl&stnika. — Darovalccm za KromarjeT sklad. Pan 23. aprila *e bliza in tega dne gd bo na Subcm bajorju odprl £rob, ki že I*>lnih 6 let kliče na osveto. Belokr«jna eo nirzli^no pripravlja, da na dostojan način sprojme na kolodvoru kosti na-rodnega mučenika Ivana Kromarj«. — Ortst in hvala našemu narodu ftime domovine, ki je pomagal uMažiti bocto neerečnd Kromnrjevo družine. Z mirno zavest jo lahko ročtemb, da bi >»tla ta družina letos mrla pri adu, da nim plemeniti I judje dobrecja arca pravočasno priskočili z dermrnimi prispevki na ft>-moč. Nenavndna in Imda Mošnja zima, a v b^jti ne živine, ne mleka, ne krnnv pirja, ne mnMi — a niti ne kruha — niti tople rMeka. Zmlnja korenjci je mati ie rnepera novembra delila z ot-roki. Vsem đobrosrčnim darovnicom, ki f<» pomakli bližiti bedo družine na-rodnepa mučenika Kr.^marja in jo re-iili n^izojribnesra po^ina, 90 druitvo >Sokol< v Cmnmiju v njih imt*mi nnj-topljeje zahvaljiii> ln propi za. nnda-]|ne prisperke. Zdravo! Sokol v Cr-nomlju. — Sfovenskemu lovsVemu dni^t-vn se Je posrećilo si pridobiti žive fazane. Oddali se bn^n v rodblnicah eneea petelina !n štirfh kokoSi za ce-no 750 dinartev. V tem razmertii v lovištu iznuŠčcni se najbolje raz-množHo. SIov. lovsko društvo vabi ££. lovce, da si fazane naročito, ker $o cene zmerne in nfihova loviSČa skoro eotovo prazna. Naročita naj se podlija na naslov SJnv. lovskeea društva v LiubPani. Oziratf se more samo na tlsta naročila. pri katerih se vpošlie istočasno kumina. — Knznovana banka. Po poro-čflfh !z Beograda je bfla »Oradnian-ska banka« v B?oeradu radi r>re~ stopka protf devfznim oefredbam ka-znovana z globo ?00.ooo dfnaricv. Ta vest ra n e ndeovarfa resnfei. Po službenih noročflih fe bila kaznova-na s to Klobo »Srpska trradie-vlnska banka« v Beogradu, mnihen neznaten zavod, no pa »Oradnjanska banka« (MeščansVa banka), kl Ima 40 mi'ijonov kapitala in 20 milljonov rezerv, sofiden zavod, kf je v zvezi * »Ljubljansko kreditno banko«. — Franco^člna namesto Iatln$č?ne! PiSejo nam: 0. Amat ^kcrlj. rnvnn^elj na novome^kl jrimnaziji. je nriobč'l iz-vrstno sintezo razinorov e^de latin?^f-ne na sredniih Solah. Od'ični Silnik ima stroko kTasičnih jeziknv, vendar se obrača nfetr^vo umevnnie z^per pn'.ik !atfn?č!nc. S tcmHzvaJanH 5c mora stri-njati vsak moderno m'sf^č izobra^enec. Na tihem mu pritrfuje mnojj vrteti zagovornik ciceronščine; eden njih se je v zasebnem nomenku izrazil: ^Marsl-kateri živ jezik (nem., franc., anjrl.) nam lahko docela rad^mesti klasično orr1-ko, če mu posvetimo dmroM pa£nfe in pridnnstf.« Oni dan sem čftal slično krilatico v franeoskem Hst'i: sichcrnl pr^jffDm ie dob<*r, ako 1c mladina zares de!a! Ne pnzabimo, da so lani vsl sorbonski profesorji glasovali pron* Rtfrar-dnvemu nnmeravanemu razšlrienfu k^aslčnesra Solanta. samo oet tih ni iz-rck!o mnenja. Rnzen tecn prihnjalo i američkih univerz poročili, da se bo tam bt;n5?inn boli in boli opuSčala v pnlojj franor.Sčlni, kl je po svoji pred-nici p^dedovala lepoto in 'otrikn. Mez-zofantiiev ne mnremo, mezzofanHčev ne rnnramo vz?njatt, zato skoreninoina iznulimo mrtva, narečfa rta večjo slnvo žIveCMm. Pa ni brez rimščme zaokrože-nc izobrnzbe? Čemu 5i pa Se ne naprti-mo sanskrta. ki vsebnje prastaro pro-sveto in bi nam kazal korenine v vcČI-iio evronskih jrovoric! Ali menite, da odkrite^jica radija ga. Curie. čuti v sebi praznoto. ker je nfso nikoli trpin-Člli z aceusativom cum infinitivo? Z nemSčfno so bili prožeti na§i dcd?c in smo se je precbjedlt samt. Kazalo bi ii-koristlti bogato, precizno franooščino, ki našemu nara?5Čaju odpro pot v med-narodn-o znanstveno terminolosrijo In ga obenem oplodi v formalnem ozlni sprlčo svoje sintnktične in pomenoslov-ne strogosti. Prigovor, da je Pariz da-Icč, se izprevrže v vrlino, čim kak ne-prr-srmatist izreče zahtevo Po neki nesebičnosti, irospoŠčinl v Izobrazbi. —nk, klasični filolog. — Nekaf besed o mariborskem notaru. Tz Maribora nam pl?ejo: §ele ko ie v ncdello por>rldne veliki požar v dr. Prancovrm mlinu ogrožnl ćelo pred-mc^ie Mclfe in ie tisočera mnofica do-znnla, da se nahaia v neposredni! blizini po??ra na tisoč Htrov bencina, ln se ie mnočica iz strahu pred eksnlozl-\n npccla rmikati Iz pozoriSča. *o se tirdi tir.tl. ki jim je izročena ob'nst Javne varnostl. pričeli zavedatl velikanske n^varnosti pred skladlšči bencina sredi obljudenih ulic. Ne vemo, ako se še da-nes naiiajajo, vemo pa, da to to I« ne- davno nahajale sredi Maribora ▼ Slovenski ulici velike zalose bencina. po-troleja. karbida itd. in sredi vil ob Ko-kosehinegovern drevoredu v kleti ne-kega podjetnika clavne zaloge taklh eksplozivnih snovi. Ven. dalcč ven iz mesta z vsemi takiml rak)gami! Drugi opomin: Pomanjkanje vode, oziroma zasiguranje vode za take večje požare. Mestna občina mora naj ti pot, da požarna bramba za večje požare lahko vporablja tuđi vodo iz Drave in (v vi-Sjc ležečih krajih) iz posebno za take namene pripravljenih vodnjakov. Naj-manj polo^co paromlina bi se bilo dalo reSiti, ako bi bila požarna bramba imela dvolj vode t moćnim pritiskom. Vsako večie podjetje bi brezoogojno moralo biti opremljeno t globokimi vodnjaki, ki bi zadostvali saj za prvo silo. 2e opetovano smo v Mariboru do-živell. da se je signaliziral ogenj. kjer ga v resnici ni bilo. in je požarna bramba zaman hiteU na lice mesta. Nasprot-no pa se onetovano dorata, da ie rK>-žarna bramba zadnja, ki se to obve^ti. In to so je iz doslej ncpojasnienihvzro-kov zgodilo ori nedeljskem oožaru. Ogenj v mlinu je moral nastati žc v opoldanski uri, ker ie z> okro«r 13 iz okeni in iz podstrehe se valil dim. Saj bližnta okolica Je moral* vodeti. da se v nedeljo v mlinu ne dela. Ob 14. je bil dim že tako gost in tako obsežrn. da je moral vsak otrok vedeti, da izhaia iz že razvnetega požara. Kliub temu je bila polarna bramba obveSčena sele ob 14.30. Predno je mogla priri na lice mosta, je bil požar Že izbruhni! v vsem svoj cm divi em elemetitu. Ne xr* tu za osebo oškodovanega lastnika, amn?k za ja\rno varnost v prvi vrsti in v drugi za r>osledice požara, ki se bodo sroto-vo tukai pojavile v ceni moke in teste-nin. Ore tu tud' za 160 družin in nad W) delavcev. ki so postali brez kruha. Kaiti noslopie ie tako tn>e!o v^lrd nre-hudevročlne, da je nor>olnomaizklj"če-no„ da bi bilo Še vporabno. še manj na je pnčakovati, dn bi si dr. Pr^nz ori tej draginii zgradil nov mMn. Kf>nčno še nekai na naslov varnostnih in voia-ških oblasti. Po vseh večiih mMtlh ima-io porojevalcl listov ravno ob takih pnl'knh povsod do^too; oni kot nenri-zadeti marsikaf vndiio ?n onr^iio. kar drugi nrezro. V tem slučaju se je no-rcK?eva!cem zabranilo priti na lice mesta in to bi ne smelo biti. Pnun dan apelirajo navadno ra\^no iste o^hsti na točno porofi'o zlasti glede udel^žbe pri realni akciji. Vsak novinar je rbla-stim več al? manj inan in ima tuđi svojo legitimacijo. --- Prežito, lastmrt^o, neokn^no! PraJkd >NarndnA Folitikac pcriv'A: Nikjer n» divi* mo^^rnizem tako, ka-kor po pl^prJh dvoran^h. RrvHi si! Ko-rrur eo v§e5 novi pl?-ji do mil© volje in do eite>cra! To Sa nekaj nas je prenptilo rp!o n* naj-br.lj naroinih plodnih JiaMvp.ri. N-^Sa zlnta mladina no^>e vec" plesati >be«©-de<. Kadarkoli ee r«zgln*i por.ir na >bescdoc izgine mladini d"^rv>n»trfltir-no in kot opozinia v ftran^k«* pastore. In »beefvln« nWpjo le Se *t*r©jši in redki nilajii pl^ftlri Vse hoču pV«wti fe >foxtrottc in »■bimmv«. Torej o^iteu upor proti plesu, ki je ridlo^rvo narodn* tradicija ter so ca amitrnll <*ćh\ do«l^j za rorjoljuhno dolžnost. >R^«>fvt«< ima ra čežko narodno znvfvlno^t isti pJom*»n, knk*or »Prodana nev^stu« in pe^Mn >Kjo dom je moj?f Pri>'.^dT»j^ l^to bo G0 let, odkar je na vzpodhudn pis^tplja Jan,a Nenade čeSki plesni mni?t<»r K«-r^l TJnke i°^^tavil >Be*edo< no nnjl o^j značilnih <^e*. rtart>dnih rve#n1h tfT J"d h!la v konriktak! dvonini r>le«?na pr-vi5. Kato ^e j© hitro ndrvm-a^ila rn v»««-h <*eš. nar«hdnih »lAvno»tlh in v«BftHcali kot izrazito M»ki plw. K rr*^i \p> le ▼ Preci teko nepiPtntna mladina, K^r po drugih fcofekih meetih, tr^ih *n v*seh je >Be«fe«rla« o«tnla rrilfn^lf.Tia, kajti fnm xa nmf&HfVnisk© 7-«mor«ko in ram* dir-jačke plne vendarle *o ni majo smisla. A pri nae? —Smrtna ko«i. V T.eonlSču fe ?mir-U g. Josipina KumiVova, ssorr-^^a nalesra zvestega som^Henlka sr. For-tunata Kurnika. revidenta Južne Želez-mce v UnVfani. Prkot^lca je bHa vror slovenske fene. navduf?ena xa vse. knr fe bMo dobro in plemenito. Skimno s svojim mo2em ie bila zlasti neumorno delavna za na5a narodno-obramhna društva ln ?e zvc&to vztr?lala ob strani svojega mofa v času knitih DreranlanJ s stran? avstrilsklh oblasti začetkom* vojne. Poereb ho Jutri, v nedel'o. ob pol 16. \t Leoni$ča k Sv. Križu. Bla« Ji spoenin! — Me*tna saHaTijafniea iraa tonw-sečno draiho jul i ta 1921 rnstavljeoih pr«dmetoT 9. marca pt>pn7dne. — Ooror o rr«4eiii pf o«nti e^ bo vt- Ril t nftdeljo ob tr^h popoldno v evan-geljekl cerkri na Gotpt>sveUki cetti. — Za slepco fn rere&e. Udova pole. notarja Iv. Plantana, pok. *ra Hcdvfka Plantanora Je vnlila za de-lo nezmožne invalide, zlasti slepce 27375 K. za ljubljanske uboge pa 9888 K. Pokojnica je bila rodom Ehu najčanka fn je govorila le nemSko, Vendar se je v svoji poelednji volji snominlala slovenskih ubožeev. Ćast njenemu spominu! — k Mlad tat. Osetnnajatletni Nl-kolaj DemA iz Suhotire j© ukrade! «ro-jrtnu tčehi 60.000 kron t«r pobegall w Osijek, kjer to ga aretirali. — k Smrt v Timora. Ti Negotlaa rr»ro?ajo, da »ta hot^U Cvetko Gjorgj«. ▼ić in Bora Markovlć • ftolnom 6«b Ti-mok, pa sta 0* po n mireći U in isfinlfe ▼ ralovih d«rod# rok*. nafnooelSn porocii^i. Zanella se le odpooedal prciSseđJS^u fn pobegnlh Ilooa relka olada IzrcCn Re^o Ua!!!L — Reka, 4. marca. Ozv ) Na Čc-ht falistovsklh revoSticiionarcev sto-H Dredsednfk komiteta za narodno obrambo Attlllo Prodam. V nle-^vUi rok ah kot uletnlk se nahata Dred^eO-nlk rcike remiblfte Zanella. Prodam ie prlsilli Zanello. da le pod a I In pod-plsal to-le Iziavo: »Z ozirom na da-nainje dosodke. kf so me prisilili, da se vdam revoluclfonarcetn, se odvo-vedtitent svoiemu mestu kot pred-sednlk !n pofacam vso r>h'»<;t v rAic kotnlteia za narodno obrambo. kl le povzročilo ta pokret.« — Reka, 4. marca. (Jzv.) Pred-sednfk rcžke remiblike ie Ml primoran snoćl ob 20. podchntl v prKot-nostl talnlka znnanlh ĆA dr. Biasl-eha In treh članov revolucionarne vlade tole iziavo: ».laz snorini pod-pisani se slovesno odoovedu^em s t©m altom za vedno. da hi <<» v* f*-ževal Uvneca iivl^nh n.i Rcki. ka-kor tudl ▼*€!« kakrtnlmkoll a^pira-cflam poUtlćnecra ctsč^Ij>. Qhv»?u-lem se s častno b«$0dn. da se ne bom udeleževal ne direktno, ne Indirektno, ne po po«redovalc1h p<>!i*Kxneca živl'enla na Rekl ln da ne bom no direktno, ne Indirektno sodeloval nri acitaciii ali prooacandl. da ne I^wn podolral ne odkrito, ne skriva! no-bene sovražne akclle. ki II bila na-pertena proti parodnlm 1;antenskim a^plracilam nn ReH. O'ienem nti-znavam kot le«rtt!mno fn suvereno ono oMast. H lo Izvaia danea korsti-(uiranl komito za narodno ohramrio In Izlavliam, da se ▼ smislu svott* slovesno pr«vzetlh o*nreznrv>tl, in nai prf'fe karkoll, ornatnern v civilno živlfe^le.« — Trst, 4. marca. Ozv ) N Cint*. tile javliajo: V $pra*n*tvu lt?J?Vin- sklh karabinicrlcv ic l/ivš! rred ed-nlk rešlic rer«WiT lianitulnclj«3 orov!zorie vlade. l»l se? se je Izvršila dane« po Mutili bor!^a*i. tralalociH oJ raruMrs lutra do ponol-dneva. proclaftn fro*t»!trt zi narodno obranio, da sta d^flnU!vno odstav-Ilenn provi/orna vlada i.i ustavo-tvoma f!iu ^člna. S^reiemamo vlnd-ho ohlast provlz^rlciio v svote ro1 0 in Izroiamo skrb za !avn! rsd in mir ln za vari^t dr/avn!h mei? kraljovlm I*arahlnT.cr!e-n ln t(ra!lov-skf.n četam, Obcp^ni vrl.lrno kr.iiU> vo itcijans':o vlsdo. da nrcvzamo uoravn mosta v svr»tc r:^e. sVupno 7. 7nronl*i"i r^^-^rlm 7^*'-~r- kl ccHno lah^o \zmc\ ra red fn mir v držnvl.« Tn nrok!rw"f''o ie rodrl*al AtillV) Prcdnm. Zve'er 50 kara^I-n.ter.H \<\ ItaillaiF.He Crte v re^^ki prevzgfe na ReVl $!n/iv}. Narr>dn3 ffarda ie bila poino^fia t lta'^an-rMrrl voiaH. Zvc.cr Yz vl>c!a! v mostu mir. — Reka. 4. mnrea. (Tzv.) V vče-raj^nlfh horb^h rred revolucronarli H ZareHHo "!ado te bilo veC mrtvih ht ranlenfh. Na ?trani Zancl!lnih orl-?taiev le bilo fahko ranTcrilh 12, sc-dem težko ranicnfh. .1 oa mrtvi; na stran? faSistov Sq padH leclon^r .M^-27Z2. Rartlenfh pa je H!o 7. Izmed ! bil ub?t brigadir Artf>ri!n Rrwssl, ranjenih pa te bilo yečle Števl!o. PAPEŽ 2P1! KONKORDAT 7 JlTiOST 4M.IO! — Rim. 4. mirca. (?7^.) Državni tumik rimske stnlire knrtffnnl Oitvnrri se fe iziavil. da ie topla ž*!la Va+ *"nn pris*op'V k zaklmčkn nnvera koi*~r~ dnta. ve!}avn*za za v$o drftvo Srhov. Hrvatov in ShvencšV. DosedaniL samo za nekdnnfn kr-rii^vinn Srbiju ve'javni konkordat nni se izmtni z novim, ve-Ifavn^m za v*e z*^1*?. Zn nHeiitcv konkordata žcU Vatikan drekfn-i pn-Kaian!a ? vlndo kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovcncev. KONFERENCA V BEOGRADU. Preložitev konferetice? Polfska delezaclja. — Beograd. 4. T?r^a. fl^v> Iz Bu-kareStt je ^nočl do^pela stedeča vest: Č^koilova^ka vlada je uradno »bvts sttli romurjko vlado, ćn s^relema vse sV'oo«. snre^'e na konferenc? m!^l-rnčiMh iz VarŠave ?;e ia sestava nol.iske delecrnciie ?a konferenco stroko\^nj?kov v Beogradu izvrgla tako-le: Prcd^ei-nlk p^liski poslank v Beogradu Oken-ski. Clanl: mesto načelnika e^^p^dar-sketra oddelkn Olsewicza sr Knol', ^ef oddelka za oriicntahke zadeve in dele-srat za sren^vsko korvferenco. dalje na-če'nik ministrsh-a trerovine J a s t r-zembskv in načelrrk mini^tr5;tva fi-nanc 2. Rosć. Primka deputacija do-spe v BroCTad v ncdcTjo zintnj. — Boojrrad, 4. marca. (Izv) SnoCl ie Prcsbiro izdal o sestar.ku v Bratislavi sliČen uradni koTTi-trjena. — Beograd. 4. marca. (Izv.) Če* Skoslo-vaSka v'ada Je obvcstila r^nrn-skn v!ndo 0 sklertih sestanka dr. Bcnc- j ša z dr. NinČifem v Bratislavi. j — Bitk>« 4. marca. (Izv.) »Lidove No\inv* noro^ajo k »radnomu kimi!*ii-keiu 0 sestarku čr, Bere^i z d»*. N'n-čićem v Bratislavi $e s'eđeče: Na se-stanku se je med obema mlnistroma raspravljalo tud«, kako nal ohs državi tkajmo rv>i7ior:ta Rustil \n nis1Aorn'i narodu. Če5ko5lozdravlla korak finančnesra mln'Stra z vesellem. posebno se zadovollava s Drepoved-jo uvoza luksuznejara blasra. Na druiri strani na je beogradsko Vdniženje bank napela vse sile. da skuSa izpodbiti vellavo nainoveiSim naredbam flntnčnesra ministrstva. Izdalo Je tud! protest, v katerem med dniKim pravi, da Jo g najnovei-iimi naredbaml oocmoeočena vsaka transakcffa dcvfz fn valut fn ? t V dvorano beogradske borze \c za da-nes sklicana konferenca treovcev. fzvozničarjev, uv.oznk%ariev. indu-strijcev In bankiriev. da razpravtia-fo o vprašantu rlede pr^^-^tn z va-lutaml tn devizami. Konferenco je sklicala beogradska Trzovska ibor-nica. DEMISUA POLJSKE VLADE. — Vtriarc 4. nuu-ca. flzr.) Ka-no pismo mluhtiiirega oredsednlka Hnef Ponlkowskl li oodal domtsaojiarara sa razloa demlfltt đlie^oncc Na pr©d8exlnfta ripabOk« MsfoTHe-radl VUne. Born. ■^- Citrfli, 8. m*rc*. Zafr«#) 1.55, Dtma] 0.109, Budapelta 0.735, Berlin 2.019, Prairu 8 409. MiJ«n 27 824, Pari* 46.801, Lonđbti 22.689, Newyork 5.1125. — Trak 3. irar*** Zagreb 5.70, Ber-Hn 7.60, Pra&a 31.50, P»Hx 17l.5a Lotu don «.-, Newyork 18.65, Curih 869.—. — Ihinaj, 8. marr«. Derise: Za. freb 1998.—, 20».—, Đftr»rT«d 7990.—, MIO.—* V*lute; dlaar)! 7980.—9 dQir\rvi**yi uvnlit\>m4 Woi».#iit« tmii ▼ u^ifi<. Tdiko MJitinrjo piiieiita poj <»lcri-lj.^m Ci!a.*l>cjie Malire v ncnloljo 5 innr-ch ob U. uri doj). v Fi!liariu"»nit"ni dvo-r»ni operni pevee Hoii:?.nowski in k-mu l,'.r:ist K'o,;'»!. Ztir.i::»iv Fp«*nxl oi >'•-», kltnio^O Učko: Kumilo Mašfk: Luma eij(?t Rani? Juri KUišr.iAii: Mculrij. n. Avpust Lcbftn: O.-tani 7vf*pta! Ur. Vo-!ari»V. Tif ^o^irjena, Ijuhrzon, S*'l/.e. 1-cnj. Ij>av«jc: Ik>žji v*»!»-k. l\«n CirbnUm L^jovic: fionuin«1«-. Afi!«'in Svi*. t*k ; Svctla n^i\ Vstojnioe ^e prpd«.i ujo jutri od H'». uro dalje r veži FLlharmo-nnfn«» družbe. NACEI.N4 SOHBA HlTOE TISKOVNIH PRA\D. P ivodom treh norntn-li tisk^*nih nravj pred inihlianskn t>croto jt* Jnc 3. t. m. D^rotni senat izreke! načelno »<>dbo gle Je rristn.ino.sti v ti^k »vnih pr;ivd.ih. Porotuj senat ic izrokci ne-nri5t.-MTvist prrorncca ^odi^ča «leile ti* sk »vni'i priiVi! in priznel pristoinist red:iea:a Ka^cn^kcffa senata. K t raz!oc nnvajj \oM$čc č!on 1.1. ustave, ki cft 7-:\<'i d:!jak-c rlede rcjr.ih «Č irj-terr>reura v t}^m\ 1° n n*čiti 7?.kona tak*^ d* !!»»n tna sodiSča ni smatrati it rcJna sodiSCa. — P, druznica »Jusns'ovcnsko Matice* v Mursk) Soi>oti. Sv<;k.\i5mo 5ino priubčili iz l^rckmurja dopis, v katerem se ie oCitnlo tej podružnici n.irod'ia r.ez;iveJiK&t, Ccs da huče ohl^tnico rap:t!!ske D^eodhc rros:avi:i % plesom. FVeprijrli sn.o se, da je bi ta o^itck ncueneljen. zato obial'iiemo. da smo ie dali mistificirati nd osehe. n Knfere vcrodnstujnostl nismo imeli vzrolt dvumiti. li Slovcn.'jcrađc«. V Cctrtck, dne 9. fehruarja se j«r vrfiil rhčni i!\jr t'-:ka]*nt podružnice Jtiguslovcn^ke Matice. Po kra^-kem cirovom predsednjka nam Je p 'dal tajnik svoje D^ro^ilo iat kat'-rt-fiR p-v.inu. mn, ds itcie podruinLa Že Pt) članov. t!o-prav ohstoja ie c pol leta. Tudl zn.imlc se je rrfcej r.ahralo V rahlraniu i.irmk *o je po$chr;o odlikovala nefCanska t ila v Sla-venjjiradju hi ljudske lole v ^t l'Ju In Pravojradu, za kar ure učitelUtvu teh lol vse pHrranje. Iz b!aiajnj.?ke2a pnročlla Ii-haia, da je podružnica Imela 10.776 K do-hoJkov; pnkraj'nskenu odboru v I.jublla-ro se je p išla o 8000 K. FJri vrlitvah je bil irvolicn ves »tari odbor s predsednikoia furnikom Čifeknm na čelu. K< t delegata v Pi>kraj'n*k1 zb:ir M-4t::e 5tn b!l.i Izvuljena vninfi Milan Taminec ln odvetnik dr. Ter« d» Pi-nat. Potcm. ko so %c >kf£ii na.nroilnepra đm-§t^-a tu *<-Tvtpkotxki oUraj oU-ui tbor bo v so'ntn 11. mare«, 1022 ob 8. uri rvac>r pri OcSn^varin na rv»!enjskl c©-6*i. Val>i|o e^ nnni vsi <*l^ni in (M.inir©. — Društvo stannvanjskf?! n^fcmnkor ra Slorenljd s sedeiem v LJ-ibllani, opo» rarja vse Clanc, d.i se ^Jti preje oc'asijo v druStvenf pi<;arni. Prihodna ja\na ndbnrov« seela %e vrij v sredo, dne S. marca t. !. v mali dvorani Me^tne^a dtmia rh ?0. Dru-itver.a pisama daie *llanoru dnevno od !*. do 2ii. Inforinaciia S.\ Pctrt ctsU lu U pritiiCno, de^no. — Zbor ob^tnfea đmkva Zir. 6i-Hra. Rodni oVni zK*>r V> v nr<\(Ijo ob 14. v Ko»«*7.nh v go«iilni pri Ktvčiin (vnfgo Svodni). — Podružnica 8Iov. lov keffa 4mi- tva ta la^ki okrnj. Razni trlmi razUi^l nnpotili so lovci* iz i.i»ke^a okraju, da 6i usMnovijo lnctnr» podni7n'M»_ \ao priprave so ▼ t*ku. pripravlJAlnemu od-[viru naJoJuj^ dr I>»&. iupnn v LnAlcom. Vsi dopisi, tifoći so podružnlec, naj ta im.-Oovijo na dr. Ko4a. zinuti nnj «» mu javijo vsi lo\-rit ki fti> žt> ^lani 5>1ot. iov>kc{;n društva. Ti imnjo ailtnofi, da na^ovarjfijr ono lovro, ki to nifo elani, k T»riPtopu. I sto tako && prosijo lovci iz Zaptorja in Itruieč, da «^ irja-vijof fto bi se hoteli priklopiti k toj podružnici. — Krojačka indm^a v IJvbl'anl nazrtnnja. Ha so \ah\o vrfeile pomapalsko preizkušnje za krojače, Si vil jr* In dnu ge v to zadjniRO 8]>**Jajofe obrti dne 13. marca t. 1 Troiiijo za pi;pufttit<»v k pr©izkuSnji:m jo vlitžitl nniknanpjJA do 5. marca t 1. pri n:u*-»»Iniku tadniga g. Iv. Kereniču, Reeljeva c. hi. 1, I. nad-etropjo. Darlla. ^- Za slovenske dija'co y Pfihra, DM1 aem prejel .—, ini. S. CurRor. Hr»*tnik K 2(K>.~. ini. V. Binkovec. Zabukovca K W*. —. »ro*-pa Pikl, Grize K 10O.—, avptnik in*. J. Moćnik, Celif% K rCKl—, in*. V. Fot-tlcb, Ouftftnj K Cl**.—, rti»lni;ko ravnateljstvo Pi\»vMjo K 400.—, in*. N ftin-ko\«c, Ve!rn]e K i^>.—. ini. Cu'ek, Vrlrnje R 20*1—, ^rnti.tn5ki prctnorrov. nik K" 4(K\—, ravnpteli in*. V. T.nrber-«u, GuStfinj K 2(^0.—. Skiir«! K 2*H.— Nadrline prispovke ^prej^m«: inž. Viktor Fettich, jc-k!arna Guitanj Havne. 6 »tT«n . .SLOVENSKI NAKOL)1, đn« 5 marca 1**2 «„, #^ LjubljansKa porota. II KOLODVORSKE ULICE. Proces iz Kolodvorska ulice! MeaJaltJ. •rodajalcf, lostilničarji, tostllntčarkts pre-sočeva'ci, bran'evci !■ brivci Iz tt uMce st Mahaaio v avditoriju in pazno sledt dol-fotrajncmu porotncmu proctsu. Nckatcrl govore: »Stni«cija li Kolodvorski ulice!«» drugi: »Boj med dvema milUooarjtma«, tretjf »čarovnije v Iliriji!« Zapleteno foljufijo za pocfafO Imalo« proces vodi prtdsednlk tod. svet dr. R Skabtrnt i vso munlcijoznostjo In Ttstnostjo, skuia vreći luč Jasnosti r Tiako malenkost, da bi st mogla kolitrul-rati trdna veriga dokazov, v kat tro tegajo tehtne vrzelh Goliufij© obtožena sta btvfi Želeraf^ar te radi goljuflje 2c večkrat karnovanl Vid C e p i b, ki ]e skuSal z menicami dobiti od hotelirja Alojzlja Zorčiča znesek 150.000 kroti in njegov brat Pavtl Cepin, lesni trgovec v Gotenicah pri Kočevju, Id )e hotel pri deželnem sodiSču v Li obijani tetošiti eno teh menic sa 85.000 K. Prva razprava 0 toj zađe vi jt bila ft Jl i m. fn je trajala v©s dan. Tega dnt tta bila zasli*ana samo obtofenca In nekatere priče. ZasliSevanje obtožencev je bilo selo dolgotrajno in natnnčno. Obtoženca sta za-nikala krivdo goljufije, češ da )e Pavtl Ce-pia v rosnfcl posodtl znesek 150.000 K AM-ftiju Zorčiču In sictr v raznih znoskih. Na-vajata tuđi srat ove dneve. Zasliiant pa ac bile daljt tuđi nekatert prl£a» Razprara dne S. mare*. Porotna sodlSCe jt razpravo Badatfe-filo 3. i m. ob 4. popoMne. Bila 10 «a$II-šane glavne prič«, zlasti © nekih »copral-Jah«. Kot priče zas!iS?nf lemi trgovci so potrdlH, da le Pavel Cepfn delal dobre kupčljt. Obtoleni Pavel Čepin cenl sa« svoje premofenjc na tri mtlijone kron. Prve priče Anton Kos. Dominik Loy-3fln, Josi? Cepln, Anton PoSkaj In fra« Relsner so fcrpovedall o raimerju med ho-teilrjem Zorčičer* In obema obtofenima. Nekater! so povedali, kako so bi-e izvrSe-oe »čarovnije«, opisali so Zorčlča kot sris-. kaca. Zelo obf«žilno za Vida Čepina pa ie Lrpovedal priča Josip Slejko, ki Je povedi!, da ga ;e Vid Izpraševa!, kako st podplsu-iejo menice. Prlfie slikalo »darovali««. Pa gori sasHlaal* priča* se Maj *•-attsant glava« laronskt »riča. Prva it zaslilaaa priči gdČ. Ante« Zorčle. Predsedaik: »Ali kaj veste, kako Je dejal Vid Cepta. da poana ntkega iarovalka?« Priča i »Poleti laasko leta atki dan Jt »rtsel k nam Vid Ctpin in rt-ktl, da v« za ntktga »čniega eopersikac M vit va hi ve si vie ielie, samo podpl-tati st moram. Sera s« pod pisala aa tri llstko. Mama st Je tuđi podpisala. brat tudl, tta tuđi . . . Potam i* deUl. da listkt stiga In pefttl ponest »cap^rniku« Podpt-saia sem listkt s eno željo . * Prića dalje: »Listkl so bili v mapi skriti. Vidcl se Je iamo konec, kamor smo pisali. Mama Je ata prtgovarjala, ial podplse, a aU Je de-Jalf da nK n# verjame . .« Priča hotelir AloJilJ Zorlič nava)a med dolgotrainim casliianiem, da )• teta 1917. dn* 30. oktobra kup'l hotel »Uirijo« ra p!a-čaH »5.000 K. OclUel je tikoj k svojemu odvttniku dr. 2irovniku, Id mu je zadevo pojasnit. Sledila je aato ovadba. Priča opl-»tija itlo drastične prizor, kako »o v ka-▼arnllVi kuhinji pndplsovall listkt za »co-pmlka«. Vrsak Je moral na tihem Imeli že-Uo. Njegova žHja je bila: »Alt bo hotel rekviriran In ati mu Je Žena zvesta?« Priča Ttrezija ZorftČ. žena Al. Zorč£a ▼ temptramrntnem tonu f»?isuie prizor v kuhinji, kako so podpisovaH. Priča pravt med drugim: »Jaz sem prva prdpisaia. Mislila sem si željo, ka) bo novega na svetu. Mofn sem rekla, naj tuđi on pod-pUe.« PrJCa Alojzrj Zorčfč ml. izpove slfffno kakor gorenji, samo pristavi, kako !e drug) d^n Vid stfigal listk« in pepel shranN. da rt ponese »conrnlkuc. Pustil pa Je ko«ce. kjcr 50 bfU podesi. Raabremenilno ra obtoženca sta i/po- j ▼%da!| priči K Valcnčt«, ž#lezničar ir. nje- | gova toproca ^tefka, ki pravna, da Je Pa- • vtl Ctpin neki dan v Hirtji oditti Zorćlću | većii icp stotakov. ! Zasli^tvanje prič )t trajalo do ene ure ' po polnoči. Nata jt bilo dokaznn poctopcinjš zaključano. Po iivuhnik gororih drfavnega prav^nika dr. L 4 v r e n d a k & in la. govornika dr. Frlana ter obzirne«! in pr*ciKnem reasumeju prc^Usili tledeči praTf>rek: a) Pavel C»pin ni kriv htido kletva goljufije % 9 >ne< giaaovl proti 8 >da«, b) Vid r^ain 5 >**<, 7 >d&<. ftodiS^ je na to izreklo opixK»tilno •odbo §>l*de> ohoh obtoirn^v. R«£prav»i e# je konrftU dfln^d oh ft.30. Nekateri prebivairi Kolodvorske ulica »o vzlrAJali do zadnjega,________ Izpreš9 so1S3£a, — Očt in r»in na obiožni k!opi. ^a-lo^tna »HLft, k#k^>r jih je doelej hvnla kK>$m mftlo ridala ueodepolnih ohtr žb 6UTT z«lo l»og-flta dvorana kazen5»kepr:i **nata r Mari>^oru. Jetni^ki parnik pripelia y dvojno nnjpr^j mAl^^^. }io-[tilnorna raitf r^nft^a, BAn^mnri*npc» «>čka Irana, kaieremu sledi n© do^ti boljši tivt>l««i 0^» Janez 5Wafin O^« ]e del«v«LX5 v tovarni na ffa\Tteh pri (iu ^titnju. Rkozinsko^i alkoholik doma ima nadaviei podvrieno, «lai>oumn.o t.*tt* » ioopico (7) otiok, kst^rih wlen, Anton, leii t bolnici po krivtli la#tne>(4 o«Xa. OtA« ti 3© namreč «vr»i/»a pri refulira-ntu potok« M'*f.A prUvojil 9<) r&r.atre-lilnih k.nr>ic (dinamita), po njegovi nrmamopti je nekaj terra novurnega ^aa»tre!]iva pri^!o na n^^no omarvr) in r r^V.« oirok. Potl^^f^a.: d^^a Antonu bo b\\\ ofltrpani prtti na rok\. Ktr ]« hfte oh*ok© rirnial trirli ▼ tfitvini. Je ftel mili Iran k Trganu Knloniku, mn un !f timarir1!* irm-oknil liatniro n 1G.HOO K potovine. P^nar je princ**?! domor, k^r j ee ja rnzflrlil m^d o^cta, rrmtT in ina-Kw tatom, ki ee je v prvem vr^^lju rsa-\niril ktobat. pMr« in r&7r\h lerfl^ r^Mli s^> imt«j enroo Ao\ nkra/tf*r.©rft dpnu.rin. Nn*b. fti mi1«»^tni «]eciih razrt.er r obla*t.^-r.em jo^toparju %& p tli pa kakor na-etopnji slupaj ka}« ntpa/no aojen«. Veriga riA>i]a/ij*iA drugomu nekurx>val- u rrtuntmu l aid-tarju po 21 L, ki ho'ti inicti. ^« ličino •trn 11^ rahi, pri naria'ua pro^aM naj mar4 3 K pri 1 kg dobitka; Uiko r>rld« i isti rol te po 24 K ▼ r I dniil-e, ki pro>U itto iivu! im po &) K Italijajiom, drugim rM *** draiie. Pri-bliino tfika veriga te ja *k!eni!a y elu. ča\u T.udvika O<>mJ«na. iMnijan 30 po-«eatnika sin ▼ flr^zovrlh. p^a k« n nj -weč t mešotvrijo, k IH^e v M'irski Sorioti je r konkretn^-fTt »hi^^i r^n^Ar prij^'o Dom] inA, amr«k: rn/?l jcoHtLfi'o in rv r^iiniAtva. Ol to?«« ]* Ml, dm ie kot gaupni m^fc »tar Fran^^ta Gon da le t?mu 1 p:r>'ov ro 2 4 K. 'rW»Efi{o m<* jo pa, da je Domj/m vol« pUrai po 51 K /-.wa it v ditisi rr,V\ j»s V^i!« 19 K). Gon^ia jo troil, dat j© I^mjnnu kot tvojemu rauprtfku izr«r*no narobi! %*. ta par rolor. ^a mu jih p!»t** po 24 K hm ao prvovr^tni za i'fir i ohi-^^o r^ro- ! ▼ izijo. tieer pa lx> pl*^a1 po 2$ 50 K in j kot za«!i:f?k po 60 ▼ ^H Vr C^«-^a J«» ' t»il pr^pri^an, da ga j^ D'.*njaa kot ttfv- j a^t«r otio]\ufn] z* S976 K. in ti^^r kr%r { 3« Poir;an vol« k~ut>U f>*l a«kcjra K^«a ; po 21 K r itkupn^m zn««lr'.i za RliO X | proda 1 r* jib je ri*»*Tm po 34. K ▼ uknn-r.Tn rr.t«k-; li^i^i K tr**1' in P^^'iT'rai 4770 K. ^oT\ K. 9odiW>c ▼ Mui-aki Soboti je bilo prenrifono. 4« jrre tu sa n wv dno rolinfr*r> \»r 1* I ^TT>1i»j«fl **!-uočilo na 3 m«r^<» wnor&. Pi*oti t«j ohsodbl fo ie Iv>frjan pntoži] n* okrotnr> *o-f'išrg v Mftril-v^r1!!. T»i ]*» rJD srr>i*»Tn z-i-povomikn r*r. Mfill^rin at?\rr^t-ir1i»t^f d<~t on ni V»i 1 rilr^Ocfeen stalno iinluiH^ni m<*-ietpr GondRJev, marvcu*. Ha t« n«stop^l PRTTKHptou^-; on ]? m\fif ro« icnpM pr- 21 kron, in Jih r*n r>rrdal po 24 krori. Gon-dfl. rmi ni n^ro^i', da rrr.rn ruvno t** v?)l» kupiti po 24 K pro lorej kTt^irro sa kiktno clrllno |>r*rdno r»«in»r]«» med nfi:n la Oond*>m. ^«*njit a« je lemu mnenji: priaruii!, in lw.mjt,na oproKtil. >*/▼* inltaara t« j* r<»«tavila na nap^. ni f»t*:i«*t ko > Po- jtna pr^cuialn in obnosila radi preistorka goljufij* po § 4f-0 k z f»r )pn oh«o<\i \ ru, § 401 k. z. V t-^m tlićaju bi HU iromla nn#t^r>Hi policija radi rerižniftva, fntem mord«! hi bil rWrM%n ali tutii ft« k^o ^rn^i karnovan v «mir!u nov<»£* r-konu n« pobii»Jij« dr«jjinj©. (V ZA(p-*!ai bi bili U »\\it*\ čiito drugare itrabill.) ja JasOilfluensKfl Matico! — K.1H Orri^ bivli f?n»nčni arad-| nit ▼ 1>«ta. »tunujo^ r uiir»i i^nnr^ni ti. 2. teoai *+ nahainjo-* r državi FHei, j« raprt»irfn po»lnti *voj P*>dAn|i n.J.si^T LraLranru Jonipu Grfcič, ProteL st 59 T«t (It-lijrO — Krior re k%j natan£n*jft**a 0 Bxnrti Joiofn PcnVi srar^a ir. PoHnTka i nri LiMji. volaka 17 peip., ki Je rtl v ■ tepttmbru 1917 rid^lion 5, konp. 5. fc*>r-1 flojfa ttreUk^cra r»o1ka (n*b ffoh Rtrt. ; Nr. 2 ) in pdd*l na «»oiki fronti pri !>▼. i Gabrijtlu n«d Gorico, — neki Vrh«i. ; 6ftn ^a je vid^l pa«ti — naj b^asrovoli to pfkoro^iti nrt>ti pniTfi^ihi «tro*k^T «hr. Frenu TomSi^i. odvetniku r UtiJI. Zsgaterlc. Profr^nr Krafft-PbHt na DiinaJL!. rnani raziskovalec na to-nš^u živčn^sra zxirav^fva, ie docn.if, da deluje »Frauc Jožofova crcnčlcn« hitro pa milo. (3) Glavni urednik! Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik i, _____ Ivan Podržat. Tiscči Uudi v vseh deželah svet« upo-rabiis:o Ie 35 Irt priietno diieči Fellerlsu „ELSAFLUID" ■ kot koimedlnuii t za nego zob, zobnepi me * sa, glave, kot doda tek K \ vodi za umivanje, ker }< (ra«l! svojeg« antiseptf Č^ t nega in tfstcga osvefl» * |ir^ega d>lovan)a ruj bol '-f 8ega učinka Ravro ta ^ šje priljubljen kot krepko ? fcUgo drlujoČe in vrlo prljeino sr*«dstvo za cSngnenje hrbti, rok, nog in «>ga it'esa. Jt mnogo močncj§i Ki deiuioči nego Fr«n-cosko ^^«n|e fn r.atbolJSe sredstvo t« vjste. TfsoČe pr\znsn\a\ Z i« moto na rn poStnlno za vsakoajat 3 dwj. ili 1 *p«c. Stektenici ... 41 K Za predaUlc&i 12 dvojn. ali 4 ipec. sttki« n!ct . 16^ K 24 „ „ 8 „ „ . ^«0 K 36 „ . H „ w . 394 K rOSTNTNB PROSTO na Val© poi'o Kdor dtnir naprei pol j^, dobi Ic po- nu^t v narav'. prfntot 1 Els4 oblif za kuri« o£esa 5 K in 7-.S0 K; Elsa rrentoin- kllnčf 15 K; Elss pospulni rr«*ck 11 K; Pravo Elta ribje olje *5 K; Z\%n voria za ušla 39 K; Esi kolonsUa voda 41 K; Elsa tnmsk! mirl^ 41 K; G'ycerin 6 in 30 K- Lvsol, Ly5oform 30 K; K'neiki U\ 3 K; E'sa mrčtsni prafiek 15 K; Stiup za ptdg^ne In ml^l po IM"> 12 K. ^720 EDSEH Y. Faira. tasr. Sts&ica mi i\v tri 238, flrtnafto. Prodajalka ^•11 mfiti v manufakturni ali kaki drugi irft vini. Ponudbe pod »Poitenost 140S" na upravo Slov. Naroda. 1495 Rcrespondent(inia) za iloven^čino, nemščino in Italijan-Mino, samo^tejn« m.č, se tift proti dobri plači. — Začetnice Ir.kl}učene. — Fonudhe nn M. Kuitrln, oentrala Rimska e«ata 2. 1494 Proda se pita!na mlza, start oficirske uniforme, ctvl i motki, razHčnl okviri za sl>ke, 8tek enl vr*t doza za s'adk r itd. Belgijska kas-rn«, Merlkova ul. 7, oticir-ski paviljon II. n*d*tropje, Dra^ičević. 146' 2000 K dobi n*ft*de, kdor mi preskrbl stavbno parcelo ob glavni cesti v Ljubljani ali v okolici. Ponudbe pod .Promet 25— 14*2' na upravniltTo Slovenaca Naroda. 1492 Išče se stanovanja (kuhinja z 1 ali 2 sobama) pri ti dobremu pla«Iu xm takej ali pozneje. Vpraša ta: Đohoriftva ul 12, I. nadttr.________________1491 LOKAL za tehn čnc svrhe 12—20 m* st liče pro'.i dobfrmu plailu. Ponudbt pod .Lokal 1490- na upravo Sloveotkeg* Naroda. 1490 / Mocini sslon p^sriss ^3©inf L!imijSiis9 Židovska u.ica itev« B in 7. Bogata zaloga naimodernejših svilenih klobukov, čepić i. t. d. ter raznovrstnega nakita zadnje novosti. I Premoderniziranie vsevrstnih klobukov i in slammkov. Zalni klobuki vedno v veliki izbiri. j LOKAL aiaffen na prometni c«sti v L]u*»f)jnt piiprav«n 2» mal<» trgovin^ ali piftfa se rroU mal! odikodninl ©d»topi. Ponu-dbe pod . Mafhen lokal 1502" na upravo ^lov. Naroda. 1502 Pristna perzijska preproga 3l/,X5 m st ceno prrda. Natlov pove uprava ^lov. Naroda. 1460 Pozor! "" Predam skoro novo hlilao z ltplm • vrtom, pr pravno za obrt, mz promrt • nem kraju. Kunee fm» tako] stanovanje. Pol ive se pri J. Magistar, Zg Ga- mrlint 18, p. Št Vid n«d Ljubljana. Trsovski uienec kiter! ima res vtseljt do mešane trgovine, Je zdrav in primerno izobražen ter pošten, se spreime *akoj rod ngodnimi pogoji prt Ivan Tramiak, trgovce v Dobrepoljth, Dolen sko. 1454 Lesena stena z dvema oknom* in dvema vratoma, pripravna za pisarno, ter velika pisalna! mlza s predati, se ugodno pratla. Na-1 si v pri upravi S'ov. Naroda. 1505' {1 Dobra \Mz pebarija ' sa lica v najam« Naslov pove uprava Slov. Nsroda. H5 ! Blapec pHnraven za vsako vožnjo, aa !i£e k težklm konjem v tovirni u klej, L;uv t lm«. 14 7 i Lepo nooa oprana za spatno sobo se proda. Ogleda % labk^ Start trg 20. 1. nad-hopje. iyx) 2 kostuma dobro obranjena se prod^sU. Ogle^atp . se na Gosposvttskl cesti 13, n. narli'r vrata 104. 1499 ~Klaoir I ' Naroda. H >o Sprejmejo se va|«nol in piima6n!h| stnagai«** stva pri Roku Cak&u, Z^. §&';* 5t. 18, pri Ljubljani. 1516 Otroškivozič@Ii se proda. Cerkvena ulica Itev. 21, ! desno. \z0S Postrežnica poStena, delavn«, le^%a pr mernega de-la od 6. do po! 9. ijutraj. Naslov pove urava Slov. Naroda. 15^ Koresponflenfinja ~ zmožn* s!ovenic*;ne in reTi^^int ter ncm>ke stenografi^e, sa liče za ta* koj. PrcdiOit z znanjem irbohrvaSČ ntv P nudbe pod .Dcbra plača 1467* na 1 upravo Slov. Naroda. 1467 iBtisTifllS" v iako dobrenn stanju, prodam- — ' Vpraša in ogleda se; KrLevnišKa uMc^ 1 10, I. nadstr. 1532 Proda se ; dobro Idoča trgovina z virm in- ; ven»artem na p.cm tn m ka ju v Celju. ' Ponudl>e na Franjo Jagarf Ce! c, Kr^'ia Petra cesti. 133-* Mm pravsik : z drugim dri. Izpltom Želi vstopiti v «>d etniSko a>i notarsko p^sarno. Pora-vibe z navedho poeojev in pUt*c piogt pod .Začetnik 1M0* na upravo Slov. Naroda. 1510 eščem majnao, prazno sobico v mettu ali na periferiji. Ponudbe pod MPrazna «obs 14 8" na upravo S;ov. Naroda 1498 a Dal nogl©d dobro ohranjen, 6 krat r ivefa, •• proda co ugodni ctfil. B eiwcUova e. 1S. j 111. vrati 16.______________________I50J b - 1 Za skorajlnjl nastop tlCeJo vtč sUojnih m orodnih mjuiavniiariev z krinjske tov*rne žele n-, Uljučavnlčar- I vke m kovinske robt Tltan d. d. Kam- p mk mi LiublutaL 1321 I^^Ma^iU«^ I V neizmernl žafosi naznanj^m mm torodnikom, nrliateljen In znanctin ntino vtst, da Je moja «£notJuWjena soproja, aesUaf go»pa Joslpinn Kurnlh. aoproaa ravldaatta Jalna zalasmlaft * fftrsj, a. siarct 1922 sb pol 2 ari sopoldat nenatioaia prtmtnaU Pogreb preblagi pokojnici se vrli v nedtljo, 5. m?rca ob pol 4 uri popoldnt iz sanatorija .LtoalKf sa Zaloikl cesti, sa pokoptltHt k Sv. Križu. Mtpotabal toprogf bodi obranjen blag tpomln. V LJvblja«!, 1 mirtt 1922. F#rlamat KaVatlki revident ju*, želeinicc soprog i« wm Mtslo ••ro4Utvt> se ^revzema. Gradišća 11f !. nad«fr. vrata 14 1461 !Mhiste( tekstilne, p^irnite, bric na« vrodaj« — Posudbe pod .Sortiranf ISS?* na ukrivo Sl-T. Nar. 13S8 Motorno Tioio~ ,Wtnderer', 2 cli^dra. 4 H?, v dobrem stanju, aa proda. Og>eda se vs^k A*n od 8. do 10 Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1414 Sobo nemebl'rano, Isča profesor. Ponnđbe r>od „Profetof 1432" na upravo Siov Nareda. 143? Koresponilentinio x znanjem stiojep^sja ter sic ensU-f trt nem?we sfeerfrrafi)r ll'e r'oti dobrt pit'*! Jaroslsv Brtutr, rrestnl stav beni < v Lj bljam. 1435 Motorno kolo v dobrem itanju so kupi. Ponudbe pod .3—4 HP 142d" rui upravo Slov Naro:a. 1429 Dua m!3^a psa cuoaia :up Anton ilnkoveo, rnfhan'čni vivarn«. terl'n ca, predilnica v Groaup-jen. Pooudbe na Imenovano tvrdio. ________________1444 _______________ lipanjske sttie v vsaki miožini kupu e tvrdka Wr. Xham, Mikiollčeva ceata 8. 13 6 Kupim vilo ali »tavbii&a na Bledu. Ponudbe na JUo. Natflla, Skuiji Uk» 1185 ~PotnlftTZDStopnIK~ želi m«sta pri k«k<*m vr?|em trgov-bkera f>orijrt;u. De'oSt f no mo!nottl zi eelo Jugojiivij*. Nasio«- pove uprava ^'ov. Narorl*. 144i Đuonnđstropna hlia * z vrtom ss proda na Selu pri L uo I a>i. K'i^ct t \:\ jv.^nie 'ikoi ni mi- poiago. Vprtla a* na Selu 40, s. Mu ste 1523 M & WaW6iBJ|tRBalMl I vse vrste sladke, po's!<*dUt In hude I nanrfke. Poli [em na t»htcvo vznrct. jNomeo S'Jnpan, fH-jsto, Novi I Vodmat 112, Ljubljena. 1 >H llals'iF vrtrajna tk vožnjo, proda Fard. jToftiasin, Smartno pri L'tlji. 1503 Pio!iiH~S?¥ Ititi! *el! privatno pou^evnU klavir. Zattt- riike pou'ujt po n^inoveli metodi. Po- "tdoe pod »Klavit 1427* na upruvo I Sov. Narodi. 1427 jfflad jcdilcnoša za ttikiilnja rettavraHp ae sprejms takoj. Ponudbe nođ .Spreten 1488' ni upravo Siov Narodi. 148S Klavir ali planino •6 kupi *H vrane ru posodo proti p:l-rnernl rress^ni odlkodr.in! Ponudne nt fnformttei sVo pišamo Joiko Stvor, Oiartajaka o. B. H8Ž aa I4će za vt^jn manufakturno trjo-vino v Ljubljani. PKtnene ponudbe pod .DetajMit 1519* na upravo Slovenske g* Niroda. 1519 brez otrok se \iie za vio blizi delelnt vlade. Ponudbe pod .Hlinlk 1521* n« upravo Slov. N«ro4i. 1,^21 Slike z naše rivijere. Splsal Ivan Podrlaj. Cena 3 dlnarje. Dobiva %n v „Nirodn! knji-garnl" In drujzod. OJuft KOurrrr- u u e *jr:;ifi- Stcv. 53 .SLOVbNSKJ NAKUU', đnc 5 marca 1*22 stran 7 Gospodična, fmožna strofepLsja in vaeh pisarn'ikth pel, Želi piemeniti službo. — Ponudn* dod .Pridnotf na upravo Slovcnskcga Dobro kuharico licem. Nastop ta'oj. Ponudb« na vlastelinstvo JaSkovo kraj Karlovca. 1383 Absolvlran frgouskl nRndemlR Išč© primerneg« mvata. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1347 poSteno, snaZno fn dcl.ivno, ki razume kalio, se tprejmo k mnjni druž ni v me-fo. PIa*a dub.a. Naslov pove »p a-va Slov. Nar. 1393 Kupi se (Oerthslmova Đlasaina itev. 5 •H se lamenj« proti d^p'ačilu * bla-btagajno St. 3. Eventualno se kupi tud felezni blagajna za shnmb^ trgovskih knjig Na$lov pove uprava Slovenac ct*'i Naroda. 1507 Išifem mesia 1 1 19VV • ! Veič 5pec. In kolon. stroke. Na*tor> lahko tak'}. Nara]*e v L:ub"ani. Pomirtbi z navedbo plače pod »Vesten 1517« n? upravo Slov. Naroda. 1517 Lepn, seporotno vilo «7 — 10 fobami tn a vrtom •• 1*6« r| »pomlad, polerfe tn ]e«#n v okraju IhiMJanskem, kianjtkem ali n« Bledu. Lahko stt dvt poles stojeći bili. V prvi vi su na kmeti ». Treba |e navesti od-dslieno^t od Železrtice. Ponudbe na g Petar Lopuhln v Kranju. 152 mmmmmmmmr^mmmmtmmmm apRpSS ^^*^ r»Ajt>oijn ™ r. 6IUNIK - UUtUANA StenograHnJa la strojeplska s prlmemo praksi, evcnt. tuđi zafetn'ca, se sp crne. O hetnIS n?njkan)a pro«tofa proda. — Cena ,V>(XO kron. Nasluv pok-e ustava SN»v Naroda. 1360 Vrtnice v'toke In n ikt v veltkf '?hirl, te doba na-ern'je p'l MVr»t-i Džaitiflnja In drugovi* druftba m. o. *., Maribor. 1 ^94 ■ mi t|'i!tti'ic flHifirji« v L abUal W&lfe?l tt. Itvrlaleat iflalcviafa ter notrtvtta rta-iotirl«» In hirmoit e» speci c!ao strekov-a»t toCao ia cea© Urtn^r ali vrtnarica za iH«njnvr», ki»fH ohenpm poma''* ptv potrebi In f»ro pri km-tintvu. •• sarajma v t'ut^o na posestvu v Tr-noi'em, Ljub'Jflna. Plafa no r*otfr»v«»ru. Hrana in stanov.init v hlii »H tuđi ne. Naslov x>nvr> iYnrava Slov. Nir 148 > Prostoviiilina fauna dražba poblltva se br> vtli'a S. t. m v sr do od 9. doro dne dah* v Gradi ft6u ftt 11, (aodstraija). 1524 ~SENOT~ 2000 ke lepega rbninskepra sena proda Frano Bogata], ts^x-nlkl. 1512 Stro j za lomlt e-n(e kamenja z mehaničnim pogonom se iSče za takoj, bilo da se kuoi, bilo v najem. Ponudbe na: Japosla venska ivma^a Ind. d d.-Zagreb, poitanakl pretlnao, br 211. 1464 Mćeno pHdnega in smoinega svecarskega mojstra in topilca za takojSen vstop. Prva Veliko B«ft*ereftlia trornto^ aaoma t ave6a* Veliki Bečkereli (Banat). 148^ aaaaaaaanHBaaavaai Om dao đoTMfamm. trn M Itt oa-•toftCa nafstar^li« ifv^Van^K^ posredovalnica boliiih služb G. Flux Ootoaka aMca 4, L aadstrotje lev«. Rcficktl.« at u«« «a tobra izprlCcvaia ali »tlđac itćttiice. iSče nujno vzgojitcljlco izkuieni učlte-Iftco k 2 dckletoma mnogo kuharie z a tti In proč. goapodinjo k 1 cospodu 900 K plače, v okolici Ljob'iane, ka varn Iko blig*jr Karko itd. Priporoča: 2 pivovrstn^ učena kuharja (tuđi za sezono) kondlt>rja. vč Izvežbanth nata-karic In natakarjev 1. t. d. Pri w«anfW» nafflUh in*mU n o4%r$ ar. Dr Ins. Miroslav Kasni oblaatveno pover)eni atavbnl inienrr in meatnt ttavbenlk UitiHmi. inflHB n. 1). Stavbno podjetje In teh-n Ika pisar na z* betonske, felezobetonske fn vodni igradbe, arhitekturo In VMkovrstn« visokt atavb«. livTsitav* ~^" PrajBKOf»aja. Sofer a dolfdetno prakso, ki j« ttidt meha-nikar. ve«*1 hrvat^kega. nemškega in itilijan^krga jezika, želi prrmtn t % ul-bo Rcftt-kttra sama na stilno mr«to Naslov pove uprava Siov. Nar. 1470 HLODE smreUove, hramove In bukove. vsh\k> nofi«.o kupine parna taj^a V Scag* nattl, Lvubljan«t '» Ujž. kolodvofjui 983 ITSiiT ^mfriV^nsk h ±eleznlh aodov ort banclna v relo ludka Jug A ZupančiA, Ce^jc 14 >C, ŽELCZNIttAR ^tarrjša snmr>»to na mc>č na vdih'm me«ti«. p^roln s* ok« vi'fjtk t# »froke. znrož^n vpi" jrrilu.v. feh srd^nio t'u?h< ar^tnanltl. ftrflrkt r* fami na t» n-slu'b » k3-jetje in* Rudelff Pacllfv, Trubar rvp ulica, Maribor, Tcl. št. 82. 1530 Hajnavijo hnjiga Jos« Kulundiić: Lunar iza^Ta kao 4. knjiga MM'oteke „A.ifia- mpoc" izdanje Sves'nvansk« knjl- iarnloa M. J. STETaVNOVIĆ I DRUGA Beograd, Poeokareeva ni. 36 Cena 10 dinara. Tražite besplatan katalog. Kot Bružabnica i večjlm kapita'^m #elim vstoplil pr> w»k»m poljetjii a I v trgovino v kakem vecjem kraiu So e I e [\t»u1bc po .Plodoiotno 1472' j^a uptavni t-o Slov. Naroda. M 2 "me^lSUo, st ojno in M n'*« •-•■<) in To vntno masr tvr kr Standard Oil Cimp^nv - f NVw Y r - ins vtdn » \ /ilogi A. Lamprtt, Ljubljana, K•:-■ »ka uJ ci 19. 11*1 st.TS, tur! J pok*arj»n3 cfvo-koicsa, iiv-.lri In dra^i r.»»o| stro I, tmtor^i etc F. Bfl JEL, Ljubljana, Zvonarska ulica t. 11'27 Ssšei Iq: Ini Favorit jncdm sita. [J hi '»•• pri Ivan >Jttfeznlkar, Ljub ij^ra, M*r pn r^ 3 i.e■■- iu. 8'—, r<> p«>5ti s novzr-tlem din. 10 4». 13'6 Ržstavradia obanan kavama In aljii6l£ar-«tav nns^nrn Irp oka;, v ni»ivt*;fn In njiilepirm kraui ^**<» r!vj»>«r ■»• z v-ie^ '•vrntaripfTi vrrd na prodaj. — Je »den n.Tbo'j oH-ka^'h !okalov in obrani ^ v«f >»r>. ^'^jcmnfn^ p'-»fc« P^trcf>n 'OO.rv o K Ve■' t ove Jakob TronteH. Selce, Hrv. Primrrie. 147'j f9 i rC!o%aV?^SM tovsrna dvokofss in olrošklh vo3llki7v, N«icrne}?.a dvoko'^sa In o'ro^1'! vn7ifvi 'fl^nih modelo-1. Spreirrrio se tuil dv>-kflf9a in otro^k! vozl^kl v polno pre-novo, pttail'ra'"M<* 7 ^jjni-'Ts in r"n'^'^^'c. Ljubljana« Karfovaka oasta 4. Nafalarel^a slovanaku nlssknnha in Ilčarsiia đelavnfea IVA?I ER1CFUI Dunajska c. 19, i ^e rr'porroča. IzviStcv tečna, cer>t j rmerne. 1001 i I----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- j Prva Icpoalov. barvarl!^; krznarstvo In itro'arnica P.Semko, LjDl!lim CiiĐtB 230. 8nre!«mi llsfćja kolo v barvo k^- kor vsa v to stroko sn«da)Ova dela Dclo prevzemam v trgov'nl Čevljcv :«%r erađUće 4t. tO. f1W Kupujem kože dlvjatlna. Lafve za ^ okvire. Prva beocrajska t\rorntca htev Ima v za'ogi vf^kovrstne btve za oVvfre. Na zahtevo ro5'pmo vzorce. Izvrdbi prvo vrstni. C ne brez krnk tc^cc. Poztatarako podjetje Botrol nb Petrovlč, Beograd, Kr. liatallje br. 94 erm /r^saliovrslne mi l&-ji obSeke ke-fm ^*.lt n: 15no čisti ^K^Ssr in barva v ^||l3^ vseh nlan- ^^^3*- aF M Ci a Jos. Reicli, Liu&Iiana, I S-rcumaliJče: Sclenburgova ulica Št. 4« Pođruln ce: Maribor, Zagreb, Kočovjev Rovu i/icato. Izrmenai]!. se Jiaili :n tapctnlfcl I V eh vr*-t oknv, pr'dje, ncitre^"*^*'!« Rodina ;ermrn.ir»kih, *ed «r-Kht in Ta-petn'ikiiiokovo. roircJi in Inpioiivodov ZAGREB n-2r>javl : Lorum Duga ul. 12- Civilna in voiaška IfB^la dslavRita MA i Zagreb, !!rca228 i polet] vgrchtke p1?OV3!TIO. Hajliolje \ntiM il?:oi02 moči. Solidni, prrcizns irvcdki iz nai^uf]-Brza poatreibal 115d Ln1w o HirfencbmTgBT 8 to iasch'Rfifatrli g. rsrsiessffti G. m b. R. Lichtenegg be; We!s, 0. Oestr. 1 Speclalltatei itro(l ia opokarnlce ter kompletne opreme ia opekarnlc« in tvom ce za klinasto biago, kamnolomno ;n kotrplctr.e n.irtave za naprav]fan)t pramoza In petka, transportne napravo i nrenome naprava n« vnl in verige, r\t% na vrvi, ran^rne naprave, krožnl trans--orterji, vlsečc že>znce, nap'ave ra pol« njenjc ketlov s premogom, flcvatw]l itđ. StroJI ta dvlganfe bremem *krrd. navoji, gtanikt, dvi^ain, n.^rruvi /fl prek!adanjf za kosovno in mno^lnsko blago, vitli in stro;l za upravljanjt bia^a, ranžirni navoji itd. Opreme m ateklarnlcei oblike ia pie>«^no piliano in strujno hlago stroj! za kompt'tne brusllne naprave, a.mature ?a fKi in crolje za vso strM.vsko Industrijo. Vizitke. kuuerte iai pisesnsbi papir s firmo kakor csako-:: urstne druge tiskovine :: izvrSnle toCno „Narodna liskama" narodla sprejema tndi „narodna hnllgarna". hmi\M „[ODtinentaF JamCiJo i svojo kra'iteto za najvtfjl uspeh. — Cena kilometru Je najnlija pri vožn;i na gumijastih obro!ih MCon-tlnantal11. — Ves svet pozna MCon1ln©nta*'#. — Tuđi VI pr hranite mnopo novcev, ako hoacte voiUl i pnevmahikami „ContinontaJ11. Glavni aastopnlk sa Slovanljoi Viktor Bohinec, Liubl|ana9 Poljanska oaata At 5. Telef. inUibr. 5W. B;zu)»vl: Contlpntu. Sttan 8. .SLOVENSKI NAffOL)-, ćn* 5. rnfrca I9'^2 *tcv. 53 ieitaii, par! I Dobro idoča gostilm v moderno zidani enonadstropni hiši z vscm invcntarjem, gospodarskim po-slopjem, postilniskim vrtom je na prodaj- Leži ob državni cesti blizu nekeg* mesta na S!ov. Štajerskem. Ona 500.000 Din-Kaslov povc upravrritvo Slovrn. I skega Naroda. 1258 * J *.____________^_^____^^————.—— vllguSlUVanSKa Ddilito ya «£B« D«ln. elavn. K 200,000.000*— Centrala v Osijeka. Rezerva K 30,003*000 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26. Hapujg Ib prodala dgplzg in valute najbuIantneJšc, j-g*2*1!*;^«^^ injovinazžekznino j»ri Ziail JopaiT' Erievac & Turk Llubiian«, Valvazorivv trs 7 naaprotl kWi**nliko ••rkve. Z«1sga es'aieata ln karbida. po 40 K.— k9 se dobi na Pr«4ovli«Tl In Ifaiakl •tefslol« 9ft btatfiriotf Pianinov in LU KSdVfrjeV harmon!|ew F5ii>Ur, Saserdorfer, Heitzman itd. rK9si*v\'*mlb Pri trrfthl ALFONŽ BREZNIK WiT«0,aUJ?« * Sabijana, XoB|resnl trg 15. Prodaja tnd! rta obroke. — Največja tvrrfka fa izposojevaiitea v Jugoftavfjf. — Vulkanska zaloga viollnf vsega glsib. orod «, ttiun [tngros tfeiaii] in motlkalii Đratovska skladtlnica Trboveljske preraogokopne družbe v Trbov-ljah sprejme pod selo vijodsi»l pocfoH v službo zdravnika. Samostojnost in vcčletna praksa je pogoj. Služba se nastopi takoj ali najkesneje v 3 meseclh. Oiebna predstava pri rudničkim ravnateljstvu v Trbovljah, kamor se naj poiiljajo tuđi pismene ponudbe.! Nejnoveišl izvanredni praktični svetovni izum. Centra ■h!okf večni beležnik. Na njega se piSe z nohtem, užigalico. zobotrpbc^m, sploh z vsakirn predmetom. Pisava izgine takoj^ ć'-m »e dvigne list. Isti Hst je takoj xopet pripravljen 2^ nove beležke. „Csnira" obrat, Maribor, Miklošičeva uL št. 2.i Zastopniki se iščejo povsod. Zastopniki se iSčeio povsod.; PRIORI POZOR! ^"'.. samudite prilike ^<^ ter si nabavite obutev, katero Vam nudi v veliki izbiri po še starih ugodnih ni?kih cenah, dokler zaloga ne poide. — UmL Kriiper9 ^iwil^ano, Mcstit! trg 26. Istottra se sprejme šteparica igornjih delov. Trgovci, hoteHrii In gostilni^arfi! Velika rira^Snja In pomanjkanjo Jajec sa Je konćala! POZOR! POZOR! 1,000.000 kr&i prelzhašanl prvttvritsi iaićnl wdowesiek presepa delovanje pri vseh moćnatih in juhinib 2akuhah dstj.h jaje, tako da kdor ga preiskusi, ga vedno rabi. Ne zarnenjajte in varujte se drugih slabih nadomesfkov. Znhtev^te pri vseh trgovah in konzumnih druJtvih edino „BAC^AMID", ali pa pri edini glavni zalogi in razpoli-ijalnici „BACTAMIDA- za Jugoslavije: frsovinaA. Peče* Slovenigradae. Poitni zavitek 5 kg = 5CO pišem po 8 do 10 jajce vse-bine. Zahtevajtt cenik in viorec \M Modni salon [H j Ljubljana, Židovska u!. 3. Trna v zalegi fine in ■s««o^;*e oblike ter hia&eoe kio buke i r. ž o 9 i c e I «BA I od * M0"— nnjjrfc1. I nrft i ! 19. do 25, marea 1322. nadi kirceem Jnsoslsolle ro!-aioihe]io noknpno priliko. Nat^nčncif*^ ro;i'c:U o ro^odnotttili rotovin5^ in ^akaziJn s^tn«-rmj rs> Wlan«r U<3«ie A.-Q. Wlen, Vil , l$essa*>ala«t Im Ćnstna zastoprUai Mtrvtr. kojtauiat, Turj^ikl t*»O 3 lit fVC«Scrvl^ast- jugdtlcv. irans?. «!<•- 2 o. z. idliifl^AO-lllgdUiill^Su 1111 iiiiinji i mnia Ist ESki iM: Eli. ^ i^a Tite. 11 MUm h lisni »ft*: ffi»($).nMl&[M!llL2. U^aia ¥l!«l^fei vole, svinje, mssf, maslo, ivo in zaklano perotnino, jajca, viakovrsten les, og?;e in premoć, cement, topinu, esenec, posuieno* sadje, fižol, žita itd. Izv*2& \% Itaiii«: platneno, volneno in svileno blajo, prfdmete \t konoplje, jute in ianu; vsakovrsine klobuke in kape ter f?se, žveplo, modro gitlico, kameno in morsko sol, riž, vsakov:3tne ćevlje, konfecijo-nirano perilo in od*jc, tehnične in meha-nične predmete, pisahie stroje itd. Za obvestiia st c6rič»'*a tn Mdransko banko U pc!!e onf^lia nslsnb ? Eilaaa. 1 R' SI. občinstvu &i »sojam vljudno naznantti, ^ 6. fitTttm ^ pričnem mphanično iidelovanje n^gatio ta va^JL^TralmUi I Za cenjena naročila te vljudno priporočam I V. Oblak, I tovarna i»^r»v:= in pTotonlft, I L]^b!;ana - Vlć, I Rožna tfdllna 4t. 204, ? 13 uris« Bisfflim Eiia la i itoi silili gJ j (»odi tAStouj* zaradi aeraoŽnoatl iskltdK^enfa, trantito 1 Durmjg M o4da rtu^ii^ } t'jKJS v rvmj*ih množinah I 4 »»gone st o'ntfa olja rsf'n. srednje itlka v icicinOi tedih n. *. K '*>^-— j I i;2 , pr-rnomr^ Inskegi oifa lafiam. f 2a Parsor.ve titcU« » • . . . . 3"^— I 1 , vretrr.ik- g^ nlja raf n. . ititAJh »odcr , , . 4'-4 9,m««r*aiaif«^fiM. I 370 9371" Klonrelohs Anz. - Qmm*f Graz, laokttratso 4. SVnk4 fimorli(8nika tvrdk« 1 „SIMOSR" šf¥afr?i s?rs>Ji ;; Courne a Cot Www York 13 je razliriU i%ojc d^lovtrr« v drSavi SHS ter k v ttaniu prevzematf ji vsc v to sptoafol« po&ia kjkor; li orelevgnji tvorn'C a ipfc Jalnim) .Singer* ftvilnirni itrojl vtch vrit z 11 tJektntaim pogonom; poleg tega Ima v M^i vae vrste strofev za obrt i f in tndufctMp ktkor tudt aa rodbii^ko poiabo. Podruinioe: L^ablUs^ Saldoburgov« Biloa 3 ln v *%+*% v«IHH krsjih drlav« S.l>S, | f Kt^nitna d«(avnka za pcpravUa ps¥f!?sa. I l£ no^g & ¥ HmEiIKO samo 6 dnu l*&n& naikraili crta preko Bavre i& Cherboorga v Hew Torta« 1>T9đpr*4mlm lafflfftfctti !!•«•« ffi žc ictzn«6klh »nimh Ustov cote« Aniii alraV^tv !n vaa ivo*«iinilM v potovalnl plaarnl iDarti Krafezr, UubiSana Kolodvorska ul. At naaprot! glavnega kck>d\ora. Cg'fta^« »e vednj v nali pisani i. 9?T8 /r\. I\a5trin TckstCit!, clrtfroftinfKBi ffn %m-sillcol firr^srcff o««h Brst 3« zjisUmalvo p^hiHs 9cnnilt;9fts obroteo 15 fitoerne arvtomfilifle tooarnc ISavfter I71artlay. i^-ffraoUCne ^tiskisf^ic« za zs&i*- | £entri!!£, RSissiha ctsla iln. 2. Prnozos Đ9^jet{c zji prmn* Csntra'a: bia^s c«?ni oj^ks^ ^a ose ,. ... -, . « krate, rn bar j£ na rf^p^ian LMffli lliaS L 2. Hl teroraJli aAlotnoliH&e. Podrufnlca: LIUBLMNil. f^RIBGR. BEOGRAD. TTMTTtigT""*TT*T™i~~i'Jii i i r----irni *—~r* r—ti—irrffmTrri—i*rr ^»» m ■ -^™.— ^, ^^_ Nova, moderno urejena tvornica izdela-je zrcala raznih oblik in velikosti od n«j-priproRtejših do najfinejlih. Ima na izbe-ro krijtalno steklo (bruŠeno) v poljub-nih vJoroh za opremo pohtštva, za na-I piše tvrdk in varnostno steklo ta vrata. MARIBOR H^ B | ^ 9 gj 1 ^ P«R?30R Vrdali««* ul« 1 MK l^aa. Ml M S ^aX_ H ^3^3 HŽfyaaj Vraano^a ui. 1 ~_^__ tI ^b ^^ ^^^^^ aaaiaai ______ Brzojavi: -•■■-* ... Telefon kristal, maribo*. *™ita « •■"•» tow«rn« egltclal ln bruicjn^ga stekla iUv. 13i i Prevzcnia irdelavo vlaganja bruJene- j ga stekla po raz!lčnih vzorc'h v nie- I denino (Messing) za vra\a i t. d. i. t. d. I — Poikodovana zrcaia se prevzemajo I v popravo — Poatrcfba aoiidna in I :-:•:-: točna. — Zmerne cene. :-:-:•; Stroj za obdelOTaaie lesa. * Tnrbina. — Transrntal^o. — Ara-šturo !a sesalke. — SrcmoTL Strojne touorne In linsrne 11, LJailjarj. Lastnina in tisk »Narodne tUkaroc«* L% in^cratni dcl odfiovoren Valiatin Kopitar.