Presajena lilijica. ^H 8e neki drug pomen imajo lahko cvetlice, katere vi-dite na čelu našega »Angeljčka.« Ne le dobrih otrok zaslužna dela, marveč dobri otroci sami se smejo ime-novati krasne cvetlice, katere dobri angelji skrbno goje v vrtu Jezusovem — v sv. katoliški cerkvi. In kadar umrje tak blag in nedolžen otrok, pravimo, da je njegov angelj presadil belo lilijo v rajski vrt. Dvojno tako pre- 3 Iepo lilijo iz bele Ljubljane smo si že ogledali v zad-njem iVIII.) snopiču našega »AngeljČka«. Jednako lepa lilijiua. katero je angelj Božji presadil 6. junija 1894 v rajshi vrtec, bila je Marija š., učenka tretjega razreda uršuiinske šole. Ker su smem zanesti. da ste (ali 5e le hoste) z veseljein brali prelepo življenje in srcčno smrt dveh bogoljubnih sestric Mimicc in Tončke in ker smem upati, da vam tako berilo ne bo brez koristi. naj vam v kratkem povem še o iej pridni učenki, kolikor je bilo mogoče poizvedeli. če le o katerem otroku, sme ee reči o tej pre-blagi deklici, da je po zgledu božjega Deteta rastla kakor na starosti tako na modrosti in milost pred Bogom in Ijudtni. Vstopila je v tukajšno uršulinsko Solo 15. no-vemhra 1892 prišedši s svojimi stariši iz Radovljice. liila je jak-sanje obuditi, ker sem bila opominjevana.« Njen izrek je bil: »Rajše umreti, kakor smrtni greh storiti.« Nekesra dim je šla z dvcma tovarišicama. kateri sta se začeli ntkaj krcgati. Mici pa reče: ».laz se pa ne bom kre-gala, sicer ne prideni v nebesa.« Sploh je imela tako zrele misli in tako vzvišene želje. da se je bilo kar ču-diti za to dobo. V šoli, doma in pri sorodnikih je večkrat rekla, da bode kedaj nuna. »Ker le. če bom nuna.o rekla je prijateljici součenki, »smem se najbolj zanesti, da bom zveličana.« A vkljub temu je bila vedno detinsko priprosta. To se je posebno pokazalo, kadar je šla na pokopališče. kar se jc večkrat zgodilo. Kaj rada je brala napise na urobeh in nenavadno vcseljo je imela za kamenite an-geljčke pri nagrobnih spomenikih. »Vcdno jih je bn-žala,« tako nam sporoča njen blagi oče. ki jo jespremljal; »cvetlic jim je dala meoved. in polna hrepenenja po Je-zusu v svetih nebesih se je potem zjokala- Prišel je torej zanjo tako srčno zaželeni dan, naj-lepSi. najsrečnejši dan prvega sv. obhajila, 2. maja 1894. Kakor angt-Ijček v človeški podobi, — beio oble-čena, s pajčolanom na glavi. lepo svečo v nežni ročici, pristopi Mici s svojimi dobrimi malimi součenkami vsa 6 ginjena in zbrana prvikrat, a tucli — zadnjikrat k mizi Gospodovi! Veliko jc prosila v tem srečnem trenutku Jezusa; med drugim tudi to: da bi jo Jezus pustil rajše umreti, kakor smrtni greh storiti. Ta sklep )e tudi res zapisala med drugimi sklepi po sv. obhajilu. Vsa srečna je bila toraj po sv. obhajilu; kazala je pa to tudi v vsem svojem obnašanju in napredovanju v šoli. KrŠčanski nauk ji je bil najljubši predmet in posebno rada je pre-birala lepe pobožne knjige. Z vsako svojo součenko je rada občevala ter ž njo kaj spodbudnega govorila. In doma je bila pravi aneelj miru: »ubogljiva, ponižna, odkritosrčna — proti vsakemu priljudna in postrežljiva; svoje sestr? in brata je prav rada imela ter ž njimi ži-vela v prelepi složnosti.« Toda le malo tfasa je duhtela ta prelepa lilija s svojo ljubeznivostjo na zemeljskem vrttr. Mici obleži že 28. majnika. Teden pozneje dobi davico in škrlatico. Ker ni mogla požirati. bila jc samo spovedana in sprejela je tudi zakrament sv. posiednjega olja. V sredo ob de-veti uri dopoldne se je pa preselila krasna cvetka v nebeski raj, kjer je zagledala prvikrat svojega Ijubega Jezusa. katerega je pred petimi tedni ob isti uri tolikanj goreče sprejela prvikrat v svoje nedolžno srce v zakra-mentn sv. re&njega Telesa!