212. številka. Ljubljana, petek 18. septembra. . VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, 2« avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 la cetit leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., ta četrt leta, 3 gold. 30 kr., za en meneč I gold. 10 kr. Za pošiljan dom ae- računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol luta 10 gold. — Za gospode učitelje na ijiidakihL, In za dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za čerrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje o«! Bj stopne potit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiaka. ^4 Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na cel- vški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnišfvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hliiT 0 ultramontanizmu piše največji zdaj živeči pravo- iu držav0-slovec Hluntschli v najnovejšem zvezkrt svojega malega državnega slovnika tako-le: Vse prave politične stranke pripadajo po svojem principu in po svojem teženji bistveno k političnemu skupnemu življenju, ter se sučejo znotraj države. Ultramon-tanska stranka pak se od njih baš v tem razločuje, da je njen pravi duševni princip zunaj države, in da se čuti od države popolnem neodvisno, ter da se njeno teženje razteza preko mej države, da si hoče državo celo za svoje religijozno-politične namene pokorno narediti. Ako od države kaj terja, sklicuje se posebno na religijozno vero ali na zapoved cerkvene avktoritete. Ako se jo napade in ako jo država mora, naj državno postavo spolnuje, vselej se skriva v nedotakljivost svoje religije, ter toži, da se jej vest teži. Ta stranka je torej le v drugi vrsti in le v nepravem pomenu politična, ona je najprej cerkvena stranka. Politično postopanje jej vlada religijozno mišljenje. Da se jo razumejo, treba je torej pogledati si njeno vero. Ultramontanska stranka trdi posebno, da je katoliška. Zato se tudi najrajša imenuje katoliško strauko. Hoče se celo identificirati s krščanstvom, pa trdi, da večna postava njenega življenja in ravnanja nij druzega, kakor krščanska vera. Celo svetovnozgodovinsko razvijanje je stoletja nasproti visokosti srednjega veka osvobojenje moderne države od cerkvenega nadzoruištva, odločenje pravnega pojma in pravnega reda od pogoja določne religijozne vere, razvoj človeško-svobodne samozavesti in izključljivo in popolno suverenost države v vseh razmerah pravnega skupnega reda Mstek« Kantorčica. Roman a pogorakega zakotja. (Češko spisala Karlina Svčtla; poslovonil Franjo Tomšič.) (DaUo.) „To nij pri njem nikakoršna igra, zanesite se na to, nego odkritosrčna reč; zato, dedček, pustite uže enkrat te svoje muhe iz glave in bodite zopet, kakor ste prej bil. Delajte kakor jaz delam in hočem delati; ne opazujte ju, ne zadržujte ju odveč, ter jima tudi nepotrebnega nikar ne branite. Ako se bosta res hotela, naj si to prej sama mej soboj poravnata ter naj nama povesta, da ju blagosloviva, in še dalje zagovoriva. Naj se nikdor ne postavlja mej dve srci, da bi ji drzno zbližal ali pa grešno raztrgal — nikoli ne bode iz kaj tacega nič in političnega skupnega življenja imelo za potreben nasledek. Ultramontanska misel je tedaj v ostrem in uespravljivem protislovji s principom življenja, s celo eksistencijo in namero niorlcrne države, ultramontanska stranka je ravno zategadelj principijelno smrtna sovražnica sedanje kulturne države. Ko bi bila istinita trditev, da je ultra montaoski princip enacega pomena s krščanstvom in katolicizmom, imeli bi sedanji narodi voliti samo mej krščanstvom pa moderno državo, in bi morali, da so bili dozdaj katoliški, ali katoliško cerkev ali moderno državo popustiti. Ta trditev pa nij istinita. Ako ultramontanizem terja, naj gospodari in vodi religija in cerkev državo, je to terjanje poprej judo vuko - teokrati čn o nego krščansko. Razlagati se da le iz zmote, katero so imeli se ve da uže Kristovi učenci, da je Kristus poslanec, ki hoče utemeljiti novo svetovno gospodstvo. Kristus sam je pa to mišljenje pri vsaki piiložnosti karal, razločeval je strogo religijo od prava, boga od cesarja, cerkev od države; vzel je učencem nade j o, da bodo gospodovali ; branil se je odločno, ako so mu hoteli vsiliti, naj državo in pravo uredi ali naj se nje polasti. Podvrgel se je samega celo nepravični obsodbi državne oblasti brez upora, dokazal je pokornost proti državni avtoriteti s 6 smrtjo na križi. Krščanska religija nema torej ugovora proti principu moderne države, ki je, kakor oni stare rimske države, o kateri je Kristus govoril, svoje pravo in svojo po-politiko na človeški in narodom primerni način ustanovila, nego zametuje le terjatev, češ, da področja in naloge religije ne nmeje, in da religijozna čuvstva zlorabi. Prej se posreči še ultramontanski stranki, dobrega. Take reči so od boga, morajo se torej zopet bogu prepustiti. Ali vi Še zmirom nekako nezadovoljno gledate; kaj imate morda res uže kakšnega ženina za Euefo ter si mislite, Če ne bode iz tega nič, da ne pride zaHtonj v pregovor in si lehko snubaca zapodi ? Pač bi rada vedela, s kom je neki v dubu možite! Ali res ne vidite, da ona za nobenega ne pristuje in tudi za njo nihče? Spomnite se na me: ako si ne vzame Olika ostane svobodna in ne bode za nobenega marala — poznam vašo Enefo bolje nego vi.u Dedček je povesil glavo, gospodarica je zopet prav govorila. Kateremu fantu jo je hotel dati? Kdo bi bil cenil njen duh, in pri kom bi se bila srečno Čutila, komu bi jo bil rad izročil? nBodite zopet priden in dober dedček, in zdaj pojte lepo z bogom brez skrbi domov; popoludne naji čakajte s čašico kave. ustvariti videz, da je njen princip 8 katolicizmom eno in isto. Njen uzor, božje kraljestvo, soglaša zares v poglavitnih črtah z idealom Gregorja VII pa Inoceuta III; ta dva velika papeža pa sta brez dvoma najboljši izraz srednjeveško-rims kega katolicizma. A ravno tako gotovo je, da sti katoliška religija in cerkev tudi veliko stoletij obstali, predno so se papeži predrzni 1 i, postavljati se nad državo. Ne samo bizantinskim cesarjem stare rimske države, tudi frankovskim in nemškim cesarjem prvih stoletij so veljali papeži še za podložne državi. Rimski škofje so imeli samo prednost glede časti prod škofi drugih državnih mest, a nikakor se nijso vtikali v svetovno gospodstvo. Ne da se dalje tajiti, da je poznejši svetn^zgodovinuki razvoj od 15. stoletja dalje, torej še p;cd reformacijsko dobo, prebrnil papeško svetovno gospodstvo povsod mej omikanimi narodi, ter je dovršil utemeljenje državne časti in visokosti. Torej zopet nij res, da bi bila ultramontanizem pa katolicizem eno isto. Ultramontanizem pomeri le eno stranko vsredi katolicizma, ki v naših časih hoče obnoviti srednjeveške pretenzije hierarhije. Kakor znano, je to posebno teženje jezuvi-tovskega reda, ki se denašnje dni z večjim vspehom kakor poprej hoče polastiti voditeljstva cerkve. Ultramontanizem je skozi in skozi srednjevešk, torej se ne zlaga z duševnim napredkom novega časa. V srednjem veku je gospodstvo hierarhije imelo še notranje opravičenje, ker je bilo zares du-bovenstvo nositelj omike, in je stalo nravno visoko nad surovo državo. Denes nema več notranjega opravičenja, ker je narobe dan-denes svetovna omika veliko večja, nego duhovenska. (Dajo prtto Pridem z Otikom vaš betlehem pogledat. Ravnala bova po pogovoru, mlade ljudi bova pustila v miru, kakor bi jih pri nama ne bilo in midva Htara si bova zopet kakor druge krate razkladala o tem, kar je bilo in kar več ne bo." Dedček se je oddihnil. nKer ste vi zadovoljni, kako bi jaz ne bil," rekel je vstajajo in bilo mu je poznati, da se mu je odvalil kamen od srca. „Učinim po vašem svetu ter mislim, da bode tako naj bolje. Sporočite torej sian, da sem bil tu, in da ga vabim lepo k sebi. Njegov prihod naj bode pod našo nizko Btreho blagoslovljen." nBog daj", doda Mrako^ova, poda eno roko dedčeku in z drugo si s predprtom solze z oči briše. Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. (II. seja 16. sept.) Poslanec M. Lav-ren8i 8 stori obljubo. Poslanca F. Radežu se dovoli odpust 8 ti nij. Ponlancn A. Lav-renčiča iz Postojne se dovoli zarad bolezni odpust ca celo sesijo. Potem se začne volitev raznih odborov. V finančni odsek so izvoljeni: dr. Bleiweis, dr. Costa, Deiman, Marnik, dr. Schrev, dr. Savinšek, Ilorak, dr. Poklakar in dr. Schaffer. V peticij s ki odsek: Grof Barbo, pl. Langer, dr. Zamik, grof Thurn, Kraraarič, Pakiž, in dr. Razlag. V odsek za pregled poročila dežel no-odbornega delovanja: Grof Barbo, dr. Poklakar, Karel Rudež, fajmoStcr Tavčar in Pakiž. V šolski odsek: dr. Blenveis, dr. Costa, pl. Gariboldi, pl. Langer, Obreza, dr. Razlag in dekan Toman. V gospodarski odsek : Deiman, Kot nik, Kozler, grof Margheri, M urnik, Pakiž in Obreza. Dr. Costa poroča o volitvi deželnega poslanca g. Obreza, katera se brez ugovora potrdi. Poročilo o delovanji kranjskega deželnega odbora od 1. novembra 1873. do konca junija 1874. leta, se izroči za to izvoljenemu odseka. Poročilo deželnega odbora o načrtanem zakona, da se odpravi učnina ter prenare-dita §§. 45 in 46 v zakona od 29. aprila 1873. 1. št. 21, se izroči šolskemu odseku. Poročilo deželnega odbora o načrtanem zakona, kako naj se uredijo ostalinski prinosi k normalno-šolskemu zaklada, se izroči šolskemu odseka. Poročilo deželnega odbora, s katerim predlaga načrt postave zarad izključitve po dohodkih bišnega davka prostih poslopij odmerjene dohodnine od prikladov za deželne okrajne in občinske potrebščine, se izroči finančnemu odseka. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun za leto 1875 in računski sklep za leto 1873 zaklada zemljišne-odveze, se izroči finančnemu odseku. Poročilo deželnega odbora o izterjanji zaostalih deželnih priklad na užitnino, se izroči finančnemu odseku. Otik nij dolgo stal v grmovji ter gledal k Podhajskim; tu se je na vrtu mej drevjem res nekaj zablisklo, in takrat je bila Enefina zelena jopica in beli rokavi, katere se je tolikrat videti domišljeval. Enefa se je mehko stopajo pod cvetočimi drevesi, kakor bi bila uže zjutraj jako trudna, približala tolmunu. Ustavila se je sanjavo in zamišljeno pri tolmunu. Dolge Srne na pol razpušče kite so jej padale preko ramen, Bpričevaje, da se deues še nij s sohoj pečala, na-se še nij mislila. Kako je pristo-vala ta zanemarjenost k milemu pogledu, k bledim licem, k žalostni bolestni njeni podobi! Bila jo to vendar „črnoknjižnica", ta kantorčica, ker je zmirom zopet Otika osupnila, zmirom znovega očarala. Ko jo je zapazil v vodo zročo, s topcčimi solzami na mladih licih, gotovo je prisegal, da jo tako krasne še nij nikoli videl, kakor uprav v tem trenotku. Poročilo deželnega odbora, a katerim se predlagajo proračuni kranjskih nstanovnih zakladov is leto 1875 in računski sklepi teh zakladov za leto 1873, se izroči finančnemu odseka. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim ■e predložita proračun za leto 1875 in ra-čanski sklep za leto 1873 za deželno vino-in sadje-rej sko šolo na Slapu, se izroči finančnemu odseku. Poročilo deželnega odbora zavoljo delitve dodatne denarne zaloge za 1874. leto za deželno sadje- in vino-rejsko šolo na Slapa, se izroči finančnemu odseku. Predlog deželnega odbora, da nvse tiste proskrbnine, katere so dosedaj pod naslovom: počitnine, penzije, provizije, miloščine in odgojni prineski iz deželnega zaklada ali iz kakega druzega deželni oskrbi podvrženega zaklada bile izplačljive dne 25. vsacega meseca za tekoči mesec, so od oktobra t. 1. začenši izplačljive od dne 2. vsacega meseca, ter naj se izplačujejo tistim, ki imajo pravico do njih", se potrdi. Predlog deželnega odbora, da „ njegovemu Veličanstva cesarju bo deželni odbor izmed bolniščnih primarijev nasvetoval enega za stalnega ravnatelja z dosedanjo remune-racijo letnih 315 gld. v najvišje imenovanje", in poročilo deželnega odbora zavoljo povišanja plačila okrajnim ranocelnikom na Kranjskem, se izroči finančnemu odseku. Poročilo deželega odbora o premestenji sedeža c. kr. okrajne sodnije iz Planine v Logatec, nasvetuje dr. Costa izročiti občinskemu odboru, ki se bode itak za posvetovanje občinske postave volil. Dežman je proti predlogu dr. Coste, ker je stvar uže dosti razgovorjena in je treba da se vendar enkrat reši. Dr. Costa zagovarja svoj predlog, kateri pri glasovanji obvelja. S tem je seja končana. Prihodnjo sejo bode deželni glavar z dnevnim redom vred poslancem pismeno naznanil. Politični razgled. IV o ti* Milje dežele V Ljubljani 17. septempra. Državni zbor se bode, kakor stara nPresse" poroča, začel uže mej 15. in 20. oktobrom. Torej morajo deželni zbori svoje seje dokončati do 15. prihodnjega meseca. Na enkrat je spustila vedro v vodo ter stopivši k cvetoči Črešnji, nad tolmunom se klonječa, jo potresla in ploha rose in cvetja je pokropila njene svilne lase, beli vrat, za-jokane oči. Se enkrat in še enkrat je potresla z drevesom. Euefa ! - zadoni za plotom. Pustila je drevo, ogledala se in zaklik-nivši je steguila obe roki v zrak. Videti je bila kakor kraljica kostnih žen v Ještedu v v svatovski dragotini z biseri in demanti, pokropena z roso, posipana s črešnjevim cvetom. Z enim skokom je bil Otik črez plot in jo je prijel za roko, zaglobil se s tolčeČim srcem, z omahljivo dušo v lice, iz katerih je švigal žar največje blaženosti. ..Kako le moreš biti brez mene V" vsklikne on strastno. „Kakor morem!" zašeptala je; „kaj sem živa, kar vas ne vidim? Največjo pozornost vzbuja vstop ftfa-tlačehov r deželni zbor praški in njih izjava, v kateri pravijo, da se sicer drže češkega državnega prava, a ka smatrajo, ka je prišel čas spoznanja, ,.da se le z enotnim sodelovanjem vseh liberalnih elementov brez razločka narodnostij pravi in splošni napredek doseči, in prava trajna svoboda narodov ugotoviti more". To je modra beseda in na njeni podlogi je mogoče veliko narodno poravnanje, ako jo le Nemci razumeti hočejo. Položaj teh sedmih čeških poslancev nij prijeten, dva protivnika imajo (kakor mi): ustavoverce in staročehe, ki jih grde in obirajo, — tembolj naše spoštovanje zasluži pogum teh svobodoljubov in patrijotov čeških. Cemar se udeležuje zdaj vojaških manevrov pri šveliatu poleg Dunaja. Otjerski „P. Naplo" pravi, da Magjari v prihodnji seji delegacij ne bi dali vojnemu ministru nobene odveze (indemnitete), ako bi .11 nove kanone" več porabil nego mu je bilo kredita dovoljenega. Znano je, da so v Avstriji naenkrat znašli pri zadnjih vojnih vajah, da so naši kanoni slabši od pruskih, da torej treba zopet bog ve koliko milijonov za nove. Vn&aiRjc države. Pravda proti pomočnikom Hazaiti-ovim pri njegovem ubega se v Grasse vrši, in se je dokazala sokrivda vojakov Delille in Wack, ter čuvajev Plantin in Queniss. To sta škandalna človeka; vsakovrstne grdobije so se počenjale, da je bil ubeg mogoč. — Mej tem je pa Bazaine v amerikanskem listu proglasil opravičevalni spis, v katerem per-siflira vse francozke generale, na zadnje pa pravi, da njegovo vojaško delovanje Šo nij dovršeno, „Še sem poln zdravja in moči in imam dolžnosti, katere bom v pravem trenotku izpolniti znal", izdajalec Metza najbrž misli na bonapartistično restavracijo. Itnlijftnshi deficit v proračunu za leto 1875 bode znašal 35 do 55 milijonov lir. Urinitei cesar enako našemu tudi po vojaških manevrih hodi. Bil je te dni v gorenjem Hessenskem in v Hanovru. Škof Martin v Paderbornu neče državnih postav izpolnovati, torej ga je vlada nujno povabila naj se svojemu mestu v 10 dneh odpove. Razume se, da tega ne bode storil, potem pak se bode tako z njim zgodilo, kakor z Ledohovskim : odstavili ga bodo. Iz imvvikv, namreč iz novega Or-leana (na reki Missisipi) dohaja vest o uporu, ki nam nij prav razumljiv ; glasi se: liga belcev je izdala proglas, v katerem guvernerja Kellogg za uzurpatorja proglaša. Stranka bele lige se je oborožila, polastila se mestne hiše in naredila barikade. 500 policijskih vojakov večjidel zamurci, so zahtevali brez vspeha od belcev naj se razido. Po hudem boji, v katerem je palo 6 meščanov in Vsako jutro hodim sem pod to črešnjo in tresem na se roso, pravijo, da zmije s človeka vsako tugo — ali pri meni to ne velja. Nikoli nij bilo s tem za najmanj zlajšano mojemu srcu." „Ti si me hotela tedaj pozabiti?" reče on še strastuejši, še z večjim očitanjem. Ona je tako začudeno in nezaupno nanj pogledala, kakor bi jej očital, da hoče, ka bi nebeški oblok nanjo padel. „Reci, da me no češ nikoli pozabiti, da njisi taka, da bi me z svojega srca izpo-dila! viharno sili vanjo. „Nehaj uže vendar enkrat poslušati dedčeka, Enefa; kaj ima samo on pamet, le on pravo ljubezen do tebe, da slepo spolnuješ njegova povelja in druga srca z nogami teptaš? Ne verjemi mu, kar ti o meni prigovarja; tisočkrat boljše mislim s toboj nego on. Ako še zmirom pri tem ostane, da ne smeš k nam: tedaj, odloči se in povej mi, kje drugje te najdem, 30 policijskih soldatov, so je policija umek-nila. Vojaki državne zavese so ostali neutralni ; Kellogg terja intervencijo predsednika zedinjenih držav. Dopisi. Iz III ms kili toplic na sloven. Štajerskem 14. sept. [Izv. dop.] Da se otrokom po dovrienem šolskem letu kako veselje napravi delajo se šolske veselice. Take veselice so pa jako važne. Število onih, ki mrzlo gledajo na šolo, je mej kmeti še precejšnje in prav zdrava je bila misel, po šolskih veselicah ne le otrokom veselje napraviti, ampak tudi kmeta potegniti v krog Če stilcev šole. To se zgodi po šolskih veselicah Če so dobro nrejene. Praznovali smo deneB tako veselico na travniku blizu naših toplic. Okolo okinčanega odra, cesarskih in slovanskih zastav, zbrala se je mladina in precejšnje število odraslih in gostov iz toplic, tržanov iz Laškega trga in kmetov, katerih broj bi bil lahko večji. V veronauku se nij izpraševalo, akoravno se je g. ha-tehet prijazno pozval. Katehet se kuja, ker je duhovnom moderna država šolo odvzela j to kujanje je sicer malenkosten čin, a cerkvi je sami škodljiv, ker kdo je kriv če se navadijo ljudje cerkev brez duhovna-kateheta misliti ? Ali če je to cerkvi prav, mi nemarno kaj oporekati, nijsmo poklicani. MoŽnarji bo pokali, godci godli in otroci so nas razveseljevali s petjem in deklama-cijami. Učitelj si je dosti prizadeti moral, toliki program po učencih izvršiti. Slišali smo lepe reči. Nekatere točke bile so nemške, videlo se je, da deklamatorjev jezik nij okoren za nemščino, tekla jim je lepo, se ve da lepše slovenščina, v kateri nas je mali fantič pozdravljal, povdarjaje v kratkem pomen šole in veselice, v kateri se je koncem zahvalil v lepih besedah šolskim prijateljem za nedolžno veselje součencev. — Morebiti — kaj gotovo je kje kak neprijatelj otrok, njemu bi privoščil pogled na otroke, ko se je po dovršenem načrtu začela deliti mej otroke oblačila. Gospa Ulihova je v toplicah mej gospemi in gospodi naprosila denarjev, igrala se je v ta namen tombola, in dobilo bo je toliko vkup, da je vsak malih kak dar dobil. Tje bi pogledal človek, ki mu je srce za mladino otrpnelo, raztajalo bi se mu, videčemu tiho veselje obdarjenih, in zabliskati veselja solze malih. Pri tej veselici kazala se je lepa navdušenost za šolsko mladino. Hvala vsem ki so pripomogli za njihovi trud, hvala tudi ako hočeš da ostanem tu zdrav in živ. Ah, povej! Ako hodiš sem vsako jutro po vodo, bodem te čakal tukaj od polunoči, da bi te ne izledil — pa še boljše storiš, ako mi poveš, katero je tvoje oknice. Prišel bodem k njemu, ko bo vse Bpalo, vsel po besedico.. Knefi so oči radostno splamenele in uže se je obračala, da bi mu pokazala, katero je njeno oknice, kje zvečer stoji ter nanj miHli, zanj joka, po njem toži — ali naenkrat obrne glavo. ,,Ne smete za manoj hoditi niti sem k potoku, niti tje k oknicu." „Zakaj ne, deklica trdovratna? Ti me ne čislaš, kakor jaz tebe j tebi je na meni malo ležeče, nečeš nič, prav nič na moje želje storiti!" (Dalje prih.) gospodom v rudarstvih v Brezdnn in Trbovljah, ki uže več tednov kegljajo v namen, ubogim učencem kupiti obleko j vodi jih ller-derjeva misel: „Država in domovina vzdiguje k tebi roke, sejališče mladih duhov, nrav in mišljenja, šola! Ako si ti izgubljena, izgubljeno je vse, ker iz tebe priti morajo državi novi, boljši državljani". Iz oriniižkejrti okraji* 14 sept. [Izvir, dop.] (Konec.) Zvonik bv. Nikole sloni mej bregovi, ki ga obdajejo se treh Htranij. Nekoliko korakov od njega je župnikovo stanovanje, a malo dalje šolsko poslopje. Če človek primerja župaikovo zidanico sč šolskim poslopjem, mora se za glavo prijeti, kako je župni stanek prostoren, čeden in velik za dva prebivalca, nasproti pa šola mala, nizka in slaba, pa za toliko učencev in učenk ! Radi tedaj verujemo, da je naše rojake prešinola misel, da je treba nove učilnice, ki bode sezidana, kakor je treba, da ji ne bode mogel prigovarjati niti pedagog, niti zdravnik, a da bo tudi ne bodo tožili učenci, da jim je v klopeh pretesno ali preširoko, vse razklopotano. Veseli nas, da nam bodete sezidali šolo krasno in veliko, da bode pravi kinč Vašega domoljubja in ljubezni do napredka. Le zidajte nam Šole, in si postavljajte tako najlepše spomenike. Pri takem delu bodite vsi eni, vsi skrbni, da vam bode delo lepše. Marsikateremu je uže znan Ormuž. Da si je to malo mestice, pa je vendar blagoslovljeno z mešanico iz slovenskih in nem-škutarskih elementov. Tukaj je obilnega gradiva za dopise, pa tudi rojakov v dosti obilni meri, toda naj bode njihova skrb tukajšnja narodna stvar, in ko bom uže odšel iz vašega kri a poročite mi, kake še se pri Vas godi. O izbndite nam narod, da bode spoznal, da je rojen Slovenec, in da tudi naj bode Slovenec v cerkvi pred bogom, v šoli, v uradu, v sodni ji, doma, povsod bodite vsi, kar so bile vaše matere, v katerih je tekla slovenska kri. Blizu Ormuža sem videl „jeruzalemskoga romarja", ki me je spomnil na „rimskega romarja". Imenuje se Jura Plohi, po domače Mlinarjev Jura. Bil je v Jeruzalem in njegovi okolici. Jako je pobožen. Hodi bos: ima dolge lase; vsako nedljo gre k spovedi. Pravijo da je uže malo zmešan. Niže od Ormuža drži železnica do Središča. Kak razloček mej Ormužem in Središčem ! če ravno sta oddaljena le na eno dobro uro. Če bi prišel v Središče „ptujski verein", kakor je prišel ne dolgo temu v Ormuž, tožen bi se pobiral in ločil od Vas, ker Vi ne bi dovolili, da bi vaša tla skrunilo grdo nemškutarstvo. Tako, vrli Središčanje! Središče je lep trg poseden od bogatih posestnikov. Za Središčance je karakteristično, da so v vsakem oziru posebni ljudje: poseben narod izoliran od svojih sosedov o napredku in omiki. Izvrstni so gospodarji. Tudi v govoru so sami zase, ker govore drugače, nego li njihovi sosedi, lepo in čisto slovenščino. Sosedje pripoznavajo, da so dobri in prijatelji napredka. Mej Središčem in Ormužem je bolj na severno stran vinski breg Holm, osamljen od drugih goric, na katerem se diže neba pod oblake mala cerkvica, a malo dalje nizka šola, katero bodo podrli, in novo sezidali. Dobro je, da se uže ta ideja širi, saj je treba nove učilnice. Le naprej! Bil sem na Ilolmu v šoli. Če pomislim na prejšnjo šolo in zdanjo, to se moram razveseliti, in kako se ne bi, saj gledam napredek. Pomislimo li, da smo se pred devetimi leti učil: tu samo „sprachlehre", pa še tega ne, a zdaj je vse na podlagi materinskega jezika. Prej so bile stene prazne, a zdaj visijo ob njih krasne mape. Vse to nas močno veseli. Od zdaj pa še se bodo deklice učile ročno delo, kakor v Ormuža. Le izurite nam mladino, da nam bode na čast našega naroda. Pa Čemu to pripovedujem? Dragi narod ! ki prebivaš po drugih krajih, tebi to pravim, kako se kde napreduje mej tvo-timi brati na malem Stajerji mej Muro in Dravo. Dasi sem Vam naštel tu samo nekoliko naprednih krajev, ali naj bode to zadosti, posnemajte naš kr»j, po tem bodo tudi srečni in napredni sosedi, na zadnje vsa dežela, ki bode prizor Človeškega napredka in rajskega življenja. Posebno pa vem, da je treba izpodbujanja, da je treba narod buditi na delo, pa tudi je treba, da bi se bolj spoznali mej soboj. Srečno pa ne za večno - Domače stvari. — (Iz Črnomlja) se nam telegrafira: Kranjski obrtnijski in trgovinski zbornici Crnomeljei vsled zapisnika denašnje občinske seje najgorkejšo zahvalo izrekamo, zarad očetovske skrbi in dela za Dolenjce o zidanji železnice Ljubljana-Karlovec, kar se je v seji rečene zbornice preteČeno soboto tako dobro povdarjalo. Kobetič, župan. — (Iz Ljubljane) se v „N. F. Pr." piše, da so kranjaki velikoposestniki v svojem volilnem shodu kandidata b. Wurzbaha jako nemilo traktirali zarad tega ker je bil pod Ilohemvartom deželni načelnik. — Isti dopisnik pripoveduje, da gg. E. Schaffer in Langer nijsta delavne moči, nego je eden kot drugi samo „nothnagel", ter dela reklamo za dr. Jul. Vesteneka in TaotVererja. Ne vemo Če poslednjega res mej političnega dela zmožnega šteje ka-li. — (Čitalnica v Rojanu) uljudno vabi vse čestite ?g. ude k besedi, katero napravi dne 27. t. m. po sledečem programa : 1. Govor. — 2. „Cevljar baron" veseloigra s petjem v 3 dejanjih. — 3. Družbena zabava. Začetek ob G. uri zvečer. Neudje plačajo 30. kr. vstopnine. — (V Št. Vidu pri Z a ti čin i), kjer popravljajo cerkveni stolp, pal je z višine težek tram in ubil dva človeka, eden je precej umrl, eden je smrtno ranjen. — (Porotno sodišče) v Celji je 14. t. m. obsodilo Štefana KopSeta zaradi uboja na dve leti teške ječe. Kopše je namreč 23. maja t. 1. na cesti udaril z ročico ki jo je z voza snel, Franceta Praprotnika po glavi, da je se tisto noč umrl. — (Z i vinjaka kuga zopet na Dolenjskem.) Nesreč na Dolenjskem nij konca ne kraja. V Visejcn pri Žužemberku je Živinska kuga prikazala se, in v Poto-čarski vasi pri Prečni blizu Noveffa mesta je izrečen sum živinske kuge. Vsled tega ko dejane dolenjske občine: Žužemberk, Dvor, Smuka, Z-jgradec, Ambrus, Toplice, Ajdovica, Duberniče, Krka, Muljava, PodborŠt, Stara žaga, Polom, Struge, Konpolje in Podgora — v postavo za okužene kraje. Razne vesti. * (Star dušni pastir.) Dekan v Fridlanda na Coškem, Jože Lilitner, je G. t m. praznoval šestdeset letni duhovenski jubilej. (Roparji) V Landlu na Štajerskem sta prišla po t. či 14. t. m. dva roparja v neko kočo, v kateri prebivata dva dara zakonska. Možu sta r.taitlala nogo, žcuo pa sta na glavi budo ranila. Potem sta preteknila vse ter vzela 200 gl. denarja v papirji pa dva tolarja, ter sta tiko odšla. Sodnija ju na vso m • išče, pa ju dozdaj nij še dobila. * (Dijak obešen.) Kakor se 5. t. m. iz Aten piše, se je v Tripoliči v Peloponezu izvršila smrtna obsodba nad gimnazijalnim študentom Paturijeni, ki je lausko leto svojega direktorja zavratno umoril. Vse se je poskusilo, da bi mlademu, nadarjenemu morilcu ohranili življenje. A njegov zločin je bil prevelik; njegova smrt ima biti mladini „ strašen izgled*'. Paturi je, kakor smo tudi mi ob svojem času povedali, umoril direktorja, ker ga nij hotel spustiti v vitij i razred. J*..-at mu je bil puuiagal pri umoru in so ga tudi obsodili na smrt, a kralj ga je pomilo-stil, da bode samo celo življenje zaprt. Naznanilo. Dramatičnega društva odbor engagira za prihodnjo gledališko saisono, katera ee bode začela v mesecu oktobru, se nekoliko sposobnih igralnih moči — Ženskih in moških — s stalnu mesečno plačo. Ponudbe naj se pošiljajo odboru na j d al je do konca meseca septembra. V Ljubljani 18. septembra 1874. Oftbor „l)t'am. tlfuštva". Narodno-gospodarske stvari. Vinska letina. Akopram se letos skotaj od vseh krajev Čuje, da letina sploh nij nič prav dobra, se vendar o vinski letmi to ne more reči. Pred nami leže poročila iz različnih delov Evrope in vse govore dosta ugodno. Na Nižjem Avstrij skem je bilo dozdaj, nekoliko malo hladnih duij izvzemši, veduo precej toplo. Stari ljudje pravijo, da je vreme meseca septembra, kakor je bilo prvi dan, potem cel mesec tako. Skušnja pa tudi res uči, da je bil med 50 leti 40krat vreme v septembra res tako, kakor se je prve dni pokazalo. — Iz Merana na Tirolskem se piše, da je za mokrim in neviht poluini mesecem julijem prišel še mokrejši avgust; oblaki so se trgali in bati se je bilo toče. Po višjih gorah je tudi res šla, a tam, kjer uže trta raste, je nij bilo, razen malega prostora pri Ter lanu. V sredi avgusta je hud sever pregnal naenkrat vse oblake, je vzel zemlji preveliko mokroto in grozdje je urno zorelo. Torej bode razen tega, da bode vina veliko, tudi še dosta dobro. — Od sv. Jurja na Ogerskem se piše, da bode tam pridelek po vinogradih srednji, kjer je pa pozeblo, slab. Tudi od sv. Andreja se piše, da zaradi škodljive zime in mrzle spomladi trgatev še Hreduja no bode, posebno še, ker tudi mej letom nij bilo ugodnega vremena. To poročilo pa velja samo za vinograde ob Donavi, v sosednjih občinah je še veliko slabše. Zoreti je začelo nže pred tremi tedni, ako bode vreme zauaprej količkaj ugodno, bode vino dobro. Iz Ves-prima se piše, da, ako vreme ostane, kakor-šno je, bode se popravilo še marsikaj, kar je mesec maj z mrazom in avgust z dežjem zakrivil. Malo število grozdov, ki jih je maj pustil na trtah, so debeli ter sladi, in prav nikjer nij gnjile jagode videti. I Jude pa vina skoraj toliko, kakor lani. — Cakberenjskim goram jo, ker tako srečno leže, kakor po navadi, tudi letos s p mladi mraz prizanese!, in nadejati so je obilno vina. Pa deževni pretekli mesec je prouzroči!, da so grozdi začeli uže gujiti. Kazprostrane meorske in čokajske gorice so zaradi spomladnega mraza jako trpele; kar mraz nij vzel, je toča zdrobila, torej tukaj letos ne bo veliko pridelka. Spoh pa tudi vino dobro ne bode, in tako so oni, ki so lansko in predlansko hranili, pravo zadeli. V Sukolocu bode toliko vina, kakor lani, a boljše bode pa precej. (.Konec prihodnjič.) Poaltaiio. fseu bolnim moč in zdravje brei leka in brez stroškov po iz vrst ni ■v ftfttttfottsđ. Odkar je Nj. sv. papež po rubi izvrstne Reva-lcBciero du Barry srečno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo več nad močjo te drage zdravilne hrane dvomil in navedemo sledeče bolezni katere brez porabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsah, pljučah, jetrah, na žlezah, na sli/ni koži, v duŠnjaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zbito žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje tudi ob času nosećosti, scabio silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so se vsem zdravilani zoperstavljale: Spričevalo »t. 73.877. Veliki Varadin, 28. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Revalesciere. To izvrstno zdravilo je pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar tc zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpeče človečaustvo imenujem. Izvrstna Revalesciere me je od nevarnega ka- tara na pljučah in v dušnjaku, od vrtoglavice in tiŠ-čanja v prsih odrešila, katere so vsem lekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej naj vedo hvalo in se more trpečemu Človečanstvu najboljše priporočiti. Florijan K ■ t' -at svojo ceno za zdravil«. V plebastih pudicah po pol funta 1 gol svitico iz platna „ „ 1 — „ „ n « kotonino „ — 60 „ „ „ prsni všivi za srajco „ — 12 „ p „ krogli iz papirja od „ — 1 „ „ Za dame srajco „ „ 1 50 „ „ n hlače „ „ 1 — „ „ „ korsete „ „ — 80 „ „ letovniki - „ —10 n „ Platna „ „ — 25 „ „ ChirFon, shining, modrpolan „ „ — 18 „ „ K i it oni na in Domcstiquo „ „ — IS „ „ Piqiie in žnorast barebent „ „ — 25 „ n Brilautin in Gradi „ „ — 25 „ „ Blago za inizne prto iz brisalnico „ —18 „ „ Rjuhe od „ 1 — „ „ Batistni robci „ „ — 10 , „ Foulard „ '„ 1 — „ Blago za obleko iz ovčje volno „ „ — 23 „ „ Bornsko surovo blago Za hlače „ „ — 90 „ „ daljo mizne in kuvert u o pokrivala, kavini robci, blago za predgrinjala, flanele, chachemir, tkavsko blago, svilnate charps in kravate po tacih cenah. (258—3) Tujci. 16. septembra: t:v.-.- . ;.a: Lipcrt iz Ljub..a. — \Vagner iz Augaburga. — Faikl 0, in E. iz Dunaja. Pri slonu: Edeluian iz Benetek. — Schenk iz Seelanda. — Dr. Kueiper iz Benetek. — Kuhe iz Hamburga. Pri Malici: Vrečko it Gradca. — Bog. Modie iz Dunaja. — Zavinšuk it Metlike. — Rubtia, Congro, Evrieo iz Trsta. Pri Zamorci: Kolten iz Blok.— Kunšič iz Štajerskega. Pri bavarnki-ui dvoru: Antič iz Divače. — Černič iz Št. Petra. — Milic iz Reke. — gospa Resman iz Ilirsko Bistrice. agenti in inšpektorji za dobro situirano zavarovalno banko se iščejo. Oferti pod ..Reci-v Tr*t poste rest. (261—2) .Patentirana ročna mašina za mlatiti ležeče in vozne vlečke. Vlacilna mlatilna mašina s snaženjem in brez za 3-, 2T 3, -3c Icon-jo ponuja z garancijo fabrika za mlatilne mašine Umrath & Comp. v l*rayi. Katalogi s podobami, cenami itd. se pošljejo, ako kdo želi. (107—12) (ihivno zastopstvo za Kranjsko pri gosp. Jos. Debevec v Ljubljani. Trukuljo (Bandvvurui) ozdravlja tudi pismeno štlut h na IMunaJi, i'raterHtrasse 42. (204—3) S tem naznanjamo, da smo svoj denes potekli kontrakt z gospodo m Vinc. Wc:chm£g-om v Ljubljani, kateri je bil dozdaj okolo 6 let naš zastopnik in prodajalec nalili Orig. i:i I £o Ave-jevib mi vailuili inti^in zdaj ponovili« Naše originalno šivalno mašinu se pri njem zmirom na zalogi v veliki izbiri dobivajo in se za fabrično ceno prodajejo proti petletni garanciji, ter so poduk v šivanji z mašino zastonj daje. Dunaj, 31. avgusta 1874. Za the Howe Machine Company in Kew-York direktor Hch. Schott m. p. Zaloga -.i \ :i I n i K iikimIh in kar zraven gre kakor: niti. Ai-elJiiii, svilo, olj«*, jšivuulco itd., — nahajo se kakor uže več let v iim-nIii 242—43, kjer se sprejemajo tudi naročila za fabriko porilnega blaga vsako sorte kakor Perilo za gospode, gospe in otroke, kakor tudi za celo opravo in so najboljšo izdelujejo. Popolni cjuniliii U ui-:uit o }><■■■! 11, in «-i \ ;i 1 n ili miiMiiiiili so dobi na željo. — Naročila od zunaj se točno in najboljše izvrše. (266—3) Vincenc Woschnagg, c kr. priv. prva kranjska fabrika za perilo in zaloga šivalnih mašin v Ljubljani. Izdatelj in za arecimdtvo odgovoreu: Ivan Semen. Lastnina m usk -Marodne uskarne' 02133011