ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 22, št. / n-ro 4 december / decembro 2017 Uvodnik Frontartikolo Združenje za esperanto Slovenije je junija letos v imenu svojih kolektivnih in individualnih članov vložilo pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije vlogo in ustrezno dokumentacijo za priznanje statusa organi-zacije v javnem interesu. Tak status prinaša določene materialne koristi, na primer odstopljeni del doho-dnine občanov, zlasti pa prispeva k ugledu organizacije pri kontaktih in pogajanjih z drugimi javnimi in zasebnimi pravnimi osebami ter posamezniki. Pozitivna rešitev vloge bo pomenila priznanje in zavezo za nadaljnje dobro delo, negativna rešitev pa opozorilo, da je treba v temeljih spremeniti taktiko odnosov med našo organizacijo in javnostjo (in morda tudi izraz hudega nerazumevanja med esperantskim gibanjem in slovensko družbo). Napeto pričakujemo izid postopka in kujemo načrte za bodoče delo v sončni luči ali, bog ne daj!, v mračni senci prezrtosti. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Vabilo na Zamenhofov dan 2017 Esperantsko društvo Ljubljana (EDL) in Združenje za esperanto Slovenije (ZES) vabita vse esperantiste in prijatelje esperanta na proslavo 158. obletnice rojstva tvorca esperanta L. L. Zamenhofa, Dneva esperantske knjige in Svetovnega dneva človekovih pravic, ki bo v petek, 15. decembra 2017 ob 10.00 uri v prostorih mestne četrtne skupnosti Ljubljana Center na Štefanovi 11 v Ljubljani. Program: 1. Nagovor predsednika ZES ob 80. obletnici organi-zacije – Janez Zadravec 2. Podelitev priznanja sodelavcem RTV Slovenija – Janez Zadravec 3. Reformacija po 500 letih in esperanto po 130 letih – kako naprej? – mag. Vinko Ošlak 4. Deklamacija pesmi Josipa Pupačića More / La maro – Reneja Mihelič 5. Priprava izdaje spletnega slovensko esperantskega slovarja (razširjen in prenovljen slovar Mice Petrič) – mag. Janez Jug. Program bo povezoval mag. Ostoj Kristan. Po strokovnem in kulturnem programu bo prijateljsko druženje ob prigrizku in pijači. Možno bo kupiti espe-rantsko literaturo iz zaloge ZES ter plačati članarine. Vljudno vas vabimo medse in vas prosimo, da pova-bite še svoje sorodnike, prijatelje in obvestite tiste zainteresirane, ki morda ne bodo vedeli za naše povabilo. Zamenhofa tago 2017 - Invitilo Esperanto-Societo Ljubljana (ESL) kaj Slovenia Espe-ranto-Ligo (SIEL) invitas al la soleno kaj kunigado okaze de la 158-a datreveno de la naskigo de L.L. Zamenhof kaj al honorigo de la Tago de Esperanto-libro kaj de la Tutmonda tago de homaj rajtoj vendredon, la 15-an de decembro 2017 je la 10-a horo en la salono je la adreso Štefanova 11, Ljubljana. Jen la programo: 1. Alparolo de la prezidanto de SIEL okaze de la 80-a datreveno de la organizo – Janez Zadravec 2. Enmanigo de rakonoj al kunlaborantoj de la RTV Slovenija – Janez Zadravec 3. Reformacio post 500 jaroj kaj Esperanto post 130 jaroj – Kiel estonte? – mag. Vinko Ošlak 4. Poemo de Josip Pupačić More / La maro – deklamas Reneja Mihelič 5. Preparo de eldono de la reta Slovena - Esperanta vortaro (pliampleksigita kaj renovigita vortaro de Mica Petrič) – mag. Janez Jug. La programon kunligos mag. Ostoj Kristan. La renkontigon ni daurigos per libera diskutado, kunigado, mangetado kaj babilado. Eblos ankau aceti Esperantan literaturon el la stoko de la Slovenia Esperanto-Ligo kaj pagi la membrokotizojn. Ni afable invitas ciujn membrojn de Esperantaj organizajoj kaj samideanojn el Slovenujo kaj el najbaraj landoj. Bonvolu inviti ankau viajn parencojn, geamikojn kaj gekolegojn kaj tiujn, kiuj eble ne scios pri nia invito. Bonvenontaj! Razgovor na Ministrstvu za kulturo Na pobudo ZES je bil 20. 11. 2017 ob 12. uri opravljen sestanek pri državni sekretarki Damjani Pečnik na Ministrstvu za kulturo RS, Maistrova ulica 10, Ljubljana. Udeležili so se ga Janez Zadravec - predsednik ZES, mag. Ostoj Kristan - podpredsednik IO ZES in mag. Janez Jug - predsednik Nadzornega odbora. Iz ministr-stva so bili prisotni še mag. Igor Teršar, Klavdija Zupančič in Katja Jančič. Vsebina razgovora je obsegala tri področja: - našo založniško dejavnosti (več o tem in o pomenu esperantskega gibanja za slovensko kulturo je v uvodu povedal Ostoj Kristan – njegov nagovor je v celoti objavljen v današnji rubriki Komentiramo – Ni komentas), - omembo esperanta v naslednjem Nacionalnem programu za jezikovno politiko (v Resoluciji o na-cionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011 je bil esperanto omenjen v točki c) 7. cilja kot razmislek o esperantu v sistemu pouka tujih jezi-kov; v resoluciji za obdobje 2014-2018 esperanta ni); menimo, da bi moral ostati vsaj kot razmislek, - status naše organizacije kot organizacije v javnem interesu (naša celotna raznovrstna dejavnost je razvidna iz prilog k vlogi za status; ker pa smo v celoti prostovoljna dejavnost in odvisni le od članarine, je vse bolj ogroženo osnovno strokovno, arhivsko in tehnično administrativno delo). Razgovor je potekal v tvornem vzdušju. Državna sekretarka nas je obvestila, da je naša vloga za status v obdelavi pri pristojni komisiji in da ne more napovedati izida. Glede založniške dejavnosti bodo organizirali sestanek na Javni agenciji za knjigo, kjer bomo skušali najti primerno obliko sodelovanja in vključevanja v razpise za javna sredstva. V zvezi z nacionalnim progra-mom smo bili povabljeni na prvi javni posvet na MK, kjer bomo lahko sodelovali v razpravi (rok za oddajo prispevkov je že potekel). Ob slovesu je naša delegacija državni sekretarki izro-čila spominsko darilo – knjigo Kosovelovih pesmi v esperantu V zlatem čolnu / En la ora boato. O.K. Redna seja IO ZES Četrta seja IO ZES je bila 9. novembra 2017 Ljubljani na Štefanovi 9. Prisotni so bili Janez Zadravec, Ostoj Kristan, Nika Rožej in Janez Jug (za NO). Opravičeno odsotni Kovač Karlo, Longyka Tomaž, Mihelič Anton in Vetrih Mario so soglašali s poslanimi predlogi sklepov. Mnenje sta poslala tudi Anka Vozlič in Peter Grbec. IO je najprej potrdil zapisnika 3. seje in majske dopisne seje. Sprejet je bil odstop tajnika ZES Antona Miheliča, prav tako njegov odstop s funkcije delegata v EEU. IO je pooblastil predsednika, da do skupščine ZES v primeru potrebe za posamezno nalogo zadolži člane IO. IO se javno zahvaljuje skupini esperantistov iz Brežic na čelu z Antonom in Renejo Mihelič za uspešno organizacijo 19. konference Alpe – Jadran v Brežicah. Po uspelem posvetu na Polževem bo pripravljeno gradivo o programskih usmeritvah podlaga za obliko-vanje novih predlogov programske usmeritve do letne skupščine ZES v letu 2018. EEU na svojem kongresu ni sprejela našega predloga za aktivnost za uveljavitev esperanta kot delovnega jezika v EU zaradi spornega pravnega vidika statusa angleščine. Pripombe EEU preveri Tomaž Longyka, nato bo IO sklepal o nadaljnjem sodelovanju z EEU glede te zadeve. IO se je odločil, da podeli pisno pohvalo novinarjem RTV Slovenija (Informativni program TV in program ARS radia Slovenija) za vsebinsko zanimivo poročanje o posvetu ob 130 letnici esperanta. IO je opredelil glavne parametre za proslavo Zamen-hofovega dne oz. Dneva esperantske knjige. Prireditev bo 15. decembra ob 10.uri v Ljubljani na Štefanovi 11 v organizaciji ZES in ED Ljubljana. Pripravi se vabilo s programom prireditve in se ga objavi v medijih ter po kanalih obveščanja naše organizacije. Predlogi za logotip ZES-a se zbirajo še do 15. decem-bra, nato bo IO izbral tri predloge, ki jih bomo v končni izbor predlagali skupščini ZES. IO je pregledal še načrt za predvidene aktivnosti v bližnji prihodnosti: obisk na Ministrstvu za kulturo RS, pripravo biltena Informacije / Informoj št. 2017/4 – izid predvidoma 4. decembra, stališče ob 10. decembru Dnevu človekovih pravic - naše stališče do človekove pravice do maternega jezika in do enakopravnega mednarodnega sporazumevanja, preselitev strokovne knjižnice in priprave na prihodnjo volilno skupščino ZES. O.K. Tečaj v OŠ Antona Ukmarja Koper Že enajsto leto zapored na OŠ Antona Ukmarja Koper poteka tečaj esperanta, ki poteka v obliki interesne de-javnosti eno uro tedensko (35 ur letno). Učenci se sa-mostojno učijo esperanto v angleščini s pomočjo splet-ne aplikacije Duolingo. Poučevanje poteka popolnoma spontano, učencem pri učenju pomagam samo če me vprašajo. Interesno dejavnost redno obiskuje 18 učen-cev in učenk večinoma 6. razreda. Dva sedmošolca tečaj obiskujeta že drugo leto, dva osmošolca pa že tretje leto. Učenci, ki tečaj obiskujejo drugo ali tretje leto so zelo uspešni in vztrajni, saj se že počasi približu-jejo koncu tečaja (tečaj sestavlja 46 veščin). Upam si trditi, da je učencem samostojno učenje esperanta s pomočjo tablic vir zabave. Interesno dejav-nost poskušamo popestriti z obiskom raznih gostov. V letošnjem letu sta v okviru Evropskega dneva jezikov našo šolo obiskala Anica in Terry Page, zakonca in govorca esperanta iz Anglije. Kot vsako leto bodo naj-boljši učenci nagrajeni s knjižnimi nagradami. P.G. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL 16-a Festivalo LUPA Esperanto-Societo Ljubljana partoprenis la 16-an festivalon LUPA en Ljubljana, la 13-an de septembro. La festivalo prezentis 65 neregistarajn organizajojn (NRO) kaj iliajn agadojn. En la centro de la urbo, sur la Placo Preseren, la Tri pontoj kaj la Stritar-strato oni muntis 56 budojn kaj malgrandan amfiteatron. La organizantoj kaj partoprenantoj guis sunan tagon, la solan post tri semajnoj de pluvado kaj antau nova nuba kaj malseka semajno. Vigla amaso da turistoj kaj Ljubljananoj promenadis inter la budoj kaj scivoleme trarigardadis la eksponajojn. O.K. Nia budo sur la vigla placo (Foto O.K.) Europa tago de lingvoj / EDJ Esperanto-Societo Ljubljana celebris la Europan tagon de lingvoj, la 26-an de septembro, sur tereno, tio signi-fas: per prezentado de Esperanto en la Elementa lernejo Smartno sub Smarna gora ce Ljubljana. Nika Rožej kaj Ostoj Kristan parolis helpe de »power-point« prezentajo al 55 gelernantoj de la kvina klaso de la lernejo. La infanoj kaj instruistoj atente auskultis kaj montris sinceran intereson pri la internacia lingvo. O.K. Nika Rožej zorgis pri vigligado (Foto O.K.) Denove en la Elementa lernejo Dravlje Enkadre de la Europa tago de lingvoj, la 26-an de sep-tembro, ni ankau cijare, la 3-an de oktobro, vizitis la Elementan lernejon Dravlje en Ljubljana. Nika Rožej kaj Ostoj Kristan parolis helpe de »power-point« prezento al du kvaraj klasoj de la lernejo. Post la mallonga pre-zentado de Esperanto, oni kune kantis kaj dancis la popolkanton »Marko saltas…« kaj trafoliumadis la kun-portitan porinfanan esperantan literaturon. La plej ofta demando de la gelernantoj estis, kie oni povus prunti ci tiujn belajn libretojn. O.K. Proinfana esperanta literaturo interesis la infanoj (Foto O.K.) Esperanto v vrtcu Viški gaj V enoti Zarja vrtca Viški gaj v Ljubljani smo že dvakrat gostili predstavnika Esperantskega društva Ljubljana. Nika Rožej in Andrej Žumer sta nas prvič obiskala 22. maja 2017 v okviru Tedna vseživljenjskega učenja. Sku-paj z vzgojiteljico Dragico Ropret Žumer sta v skupini 4-6 letnih otrok izvedla delavnico Spoznajmo esperanto. Na delavnici so otroci na igriv način spoznavali jezik esperanto, izvedeli so, kdo je oče tega jezika, kdaj in kje je živel, spoznali pa so tudi esperantsko zastavo. V nadaljevanju so se naučili pozdravljati, spoznali so pesem o muhi, ki nam je pomagala pri razgibavanju in pri poimenovanju delov telesa. Smo pa tudi peli in šteli - seveda vse v esperantu. Za pokušino pa pesmica Nike Rožej o muhi: MUSO Okulo, nazo, buso, en aero flugas muso. MUHA Oko, nos, usta, po zraku leta muha. Drugič sta Nika Rožej in Andrej Žumer naš vrtec ob-iskala 27. septembra 2017 ob Evropskem dnevu jezi-kov. V tem dnevu sta izvedla kar tri delavnice. V dveh skupinah 4-6 letnih otrok, v katerih sta bila prvič, sta izvedla delavnici Spoznajmo esperanto, v že poznani skupini 4-6 letnih otrok pa sta, v sodelovanju z vzgoji-teljico Dragico Ropret Žumer in pomočnico vzgojiteljice Sašo Repovž, izvedla delavnico Z esperantom v prav-ljični svet. Delavnica je bila razdeljena na več delov. Rdeča nit med vsemi dejavnostmi je bila koroška ljudska pravljica Mojca Pokrajculja. Za uvod so otroci spoznali pravljične junake (lisica, volk, srnjak, medved, zajec, Mojca Pokrajculja) in jih ob slikah poimenovali v esperantu. Sledil je izraz telesa ob glasbi, kjer so se otroci po prostoru gibali upoštevajoč ritme, ki jih je vzgojiteljica izvajala na boben, in glede na slike pravljičnih junakov, ki jih je Nika izmenično kazala in poimenovala v esperantu. V nadaljevanju je Nika ob slikah v esperantu otrokom prebrala pravljico Mojca Pokrajculja, ki so jo potem otroci z vzgojiteljico obnovili v slovenskem jeziku. Da bi si besede v esperantu bolje zapomnili, smo se igrali igrico, kjer so otroci na slike pravljičnih junakov polagali lističe z esperantskimi besedami za pravljične junake, ki jih je brala Nika. Ob koncu naloge smo preverili pravilnost odgovorov. Sledilo je delo v treh skupinah. V prvi in drugi skupini so otroci ob pomoči legende in kartončkov povezovali slike pravljičnih junakov z besedami v slovenskem jeziku in v esperantu. Prva skupina je nalogo opravljala timsko, na plakatu, v drugi skupini pa so otroci nalogo reševali individualno, z uporabo delovnih listov. V tretji skupini so se otroci igrali igro spomin s slikami prav-ljičnih junakov. Nika je med igro le-te poimenovala v esperantu, otroci pa so besede za njo ponavljali. Obe delavnici sta bili zelo uspešni. Esperantske besede, ki smo se jih naučili, v skupini pridno obnavlja-mo in se že veselimo naslednjega druženja z Niko in Andrejem, ko se bomo učili esperantske besede za barve. Z esperantom so se seznanili tudi starši, saj so otroci s seboj domov odnesli različna gradiva v esperantu, obe delavnici pa sem staršem predstavila tudi na roditelj-skem sestanku. D.R.Ž. Seja IO EDL - Spletni slovar Sklepčne seje Izvršnega odbora društva 5. oktobra na Štefanovi 9 so se udeležili štirje člani IO in dva člana NO. Glavna vsebina seje je bila sklenitev pogodbe z izva-jalcem postavitve prenovljenega Slovensko-esperant-skega slovarja Mice Petrič (SES) na splet s pomočjo aplikacije Termania. Sprejeti so bili popravki k osnutku večletne pogodbe z družbo Amebis d. o. o. iz Kamnika, Tomaž Longyka je bil pooblaščen za usklajevanje, predsednica Nika Rožej pa za podpis usklajene pogodbe. Sprejet je bil sklep o imenovanju tričlanskega uredni-škega odbora SES, ki bo to nalogo opravljal pro bono. IO EDL je imenoval dva člana uredniškega odbora SES: mag. Janeza Juga in Tomaža Longyko. Tretjega člana bo IO EDL imenoval naknadno, ko bo pridobljeno soglasje tretjega člana odbora. Uredniški odbor izmed članov izbere predsednika. Uredniški odbor bo do srede decembra pripravil navodila za prostovoljne sodelavce, ki bodo pregledovali in popravljali tehnične napake v SES, ki naj bi bil nato februarja 2018 predan javnosti v uporabo. Kasneje bo uredniški odbor spremljal razvoj SES in ga vsebinsko izpopolnjeval. Nika Rožej in Ostoj Kristan se bosta pozanimala, kaj je potrebno, da bi se prijavili s projektom SES za sredstva sofinanciranja pri Javni agenciji za knjigo RS. Predsednik ZES Janez Zadravec je predlagal, da bi bilo praznovanje Zamenhofovega dne v Ljubljani v petek, 15. decembra 2017 dopoldne, v organizaciji ZES. Vzrok za tak termin je v tem, da bomo povabili predstavnike medijev in si zagotovili večjo odmevnost dogodka. IO EDL je podprl pobudo ZES in bo sodeloval pri pripravi programa prireditve. O.K. Prezento en DCA en Puhova-strato En la Dumtaga centro de aktivecoj por maljunuloj (DCA) en Puhova-strato en Ljubljana okazis la 24-an de oktobro prezento de la internacia lingvo Esperanto. Ceestis 11 geuzantoj de la DCA, kiuj dum du tutaj horoj sekvis la prezenton de Ostoj Kristan el la Esperanto-Societo Ljubljana (ESL). La preleganto disdividis la 50 lumbildojn de la kutima prezentajo helpe de la aplikajo »power-point« en tri temajn partojn (misio de Espe-ranto, gramatiko kaj vortfarado, organizado de Espe-ranto-movado en Slovenujo), post ciu parto oni havis tempon por demandoj kaj respondoj. Finfine la geau-skultantoj montris intereson por organizado de ele-menta kurso de Esperanto. Konsiderante la nombron da gekandidatoj por la kurso, ESL kaj la estraro de DCA pritraktos la formon kaj datojn de realigo de la kurso. O.K. Demandoj kaj respondoj en DCA (Foto O.K.) Iz dejavnosti KEP El la agado de EKP KEP kot območna sekcija ZES Ohranjamo rubriko, posvečeno dejavnosti esperantistov iz Posavja, ker podpiramo lokalno organizira-nost v neformalnih skupinah, ki nastopajo kot območne sekcije ZES ali katerih drugih kulturnih, vzgoj-nih, ljubiteljskih in podobnih dru-štev. Za navezavo stikov in spremljanje dejavnosti esperantske sekcije Posavje lahko uporabite spletno stran http://www.antonmihelic.com/ in tam navedene povezave. cid:image002.jpg@01CE1348.33266390 Predstavitev in tečaj v Novem mestu Anton Mihelič s Čateža ob Savi bo predaval in vodil študijski krožek v Razvojno-izobraževalnem centru (RIC) v Novem mestu. Najprej je 23. novembra 2017 v okviru tako imenovanih "četrtkovih srečanj" predaval 25 članom tega centra na temo "Esperanto – drugi jezik slehernega naroda." Vse petke od 8. decembra 2017 pa do 16. februarja 2018 po 3 pedagoške ure vsakič pa bo trajal 30-urni študijski krožek osnov espe-ranta pod geslom "Esperanto, ključ do enakopravnega mednarodnega sporazumevanja". To bo še en prispe-vek k delovnemu praznovanju letošnjih obletnic v esperantskem gibanju ter pomembna osvežitev espe-ranta v Novem mestu. A.M. Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Martin Kojc - esperantist V Mariboru nam je 14. septembra, na Kojčev rojstni dan, gospa ddr. Francka Premk s pomočjo Ane Premk, ki je vodila pogovor, predstavila njegovo življenje in delo. Martin Kojc (1901-1978) iz Središča ob Dravi je bil psiholog, rojen na prelomu stoletja. Bil je prvi slovenski hipnotizer, s psihoterapijo je dosegal neverjetne uspehe doma in v tujini. Kojčev Učbenik življenja je bil preveden v veliko jezikov, med drugim tudi v esperanto. Janez Zadravec (Združenje za esperanto Slovenije) je navedel, da je Martin Kojc imel glede esperanta vrstni-ka in sicer Ljudevita Koserja (1887-1076) iz Juršincev pri Ptuju, ki je napisal prvo slovensko slovnico esperanta in Rudolfa Rakušo (1893-1970) iz Ormoža, ki je napisal odličen učbenik esperanta ter Metodiko, ki je še danes nepresežena. Če k navedenim dodamo še mislece kot so Fran Miklošič, Anton Trstenjak, Martin Slomšek in druge, lahko govorimo o “duhovni avtonomni pokrajini Štajerski”. Med drugim je Zadravec omenil: “Martin Kojc se je z esperantom najbrž srečal na Dunaju, vemo pa, da je esperanto nekaj let poučeval na osnovni šoli v Središču ob Dravi.“ In kot pravi gospa Francka Premk: “V esperantu je našel svobodo in okno v svet.” Povzeto po spletni strani EDM Revivigo de kontaktoj Graz – Maribor Post la interkona renkontigo kaj interparolo en Mari-bor dum la vizito de tri reprezentantoj el Graz, niaj kolegoj el Graz por la kvin membroj de ambau espe-rantaj societoj de Maribor (Esperanto-Societo Maribor kaj Fervojista Esperanto-Societo) 17-an de oktobro preparis varian programon. Antautagmeze ni en la centra tombejo de Graz ce la tombo de Henriko – Heinrich Haas, la fondinto de ESM, reverencis je rememoro al li. Krom la gepatra germana kaj krom Esperanto d-ro Haas parolis plurajn aliajn lingvojn, ankau la slovenan. En Maribor li aparte por la slovenoj estis advokato, akceptita kun simpatio. Kun siaj kolegoj li en la jaro 1910 en Maribor fondis la filion de la Esperanto-Societo de Graz. Ce la Esperanto-monumento en Graz Sur Esperantoplatz (la placo, nomita omage al Espe-ranto) proksime al la cefa fervojstacio, estis farita komuna fotografajo apud la monumento en la formo de granda koro. La koro, kiu havas ene de la esperanta movado fortan simbolan signifon. Tiel ekzemple la “patro” de Esperanto d-ro Zamenhof tuj post la unua libro verkis placan poemon Ho mia kor’, car li ne estis jam certa pri la disvastigo de la lingvo internacia. La hungara esperanta poeto K. Kalocsay post la unua mondmilito eldonis mirindan poemkolekton kun la titolo Mondo kaj koro. Dum la komuna tagmango en la proksimo la parto-prenantoj kontente konstatis, ke okaze de amikaj kontaktoj kiel korespondado, renkontigoj, plej forte esprimigas la ideo de Zamenhof pri la bezoneco de la neutrala internacia lingvo. Dume ili jam planis sekvan renkontigon en Slovenujo. Posttagmeze sekvis vizito de pluraj kulturaj vidindajoj en la mezo de la urbo Graz. La renkontigo atingis sian pinton dum la vizito de la moderna regiona centra biblioteko. Por sia slovena sekcio ili dankeme akceptis donace la antau tri jaroj renovigitan libron – la lerno-libron: Esperanto za železničarje in druge (Esperanto por la fervojistoj kaj aliaj) de la societo FES. Krom aliaj libraj majstrajoj la kunlaboranto de la biblioteko pre-zentis al ni la en bona stato trovigantan originan eldo-najon de la Biblio lau la traduko de Dalmateno el la jaro 1584. K.K kaj V.O. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Priznanje za udeležbo na Bogračfestu Z malo zamude predstavljamo lično priznanje ekipi Esperanto, ki je zastopala ŽED Maribor v tradicional-nem tekmovalnem kuhanju bograča v Lendavi 26. avgusta letos. Zamenhofov dan v Lendavi Povratno srečanje med graškimi in mariborskimi esperantisti ter hkrati proslava Zamenhofovega dne, ki ga organizirata ŽED in EDM, bo v sredo 13. decembra ob 10. uri v prostorih ZKD Lendava v Glavni ulici 2 v Lendavi. Program vsebuje pozdravne govore, deklama-cije pesmi Julija Baghyja, ljudske plese KUD Turnišče, pevski zbor Trimlini in ekspoze Maria Vetriha ob Dnevu esperantske knjige. Po proslavi bo kosilo v lokalu Troica (Tuš Kocet Lendava). Za tem sledi ogled razglednega stolpa Vinarium (odvisno od vremena). Popoldne se lahko do večera kopate v Termah Lendava, vstopnice vam bo podarilo ŽED. Komentiramo Ni komentas Iz zgodovine gibanja Esperanto-drugi jezik vsakogar? V naših Informacijah št. 3 smo objavili dve mnenji naših članov o javnem predlogu, da postane esperanto drugi jezik za materinščino v šolah. Oba dopisnika, tako Franjo kot Zlatko, sta sicer z različnimi stališči menila, da je predlog fantazija oziroma utopija. Oba dopisnika sta nedvomno izjemno zaslužna za naše gibanje in tudi vsebina je tako pomembna, da je zaradi naših članov in prijateljev potreben odgovor. In ta je preprost: če me-nimo, da je esperanto pomemben samo za nas, ki se z njim ukvarjamo, je predlog res utopija, če pa se njegov pomen tiče vseh ljudi, je predlog samoumeven. Najprej je treba poudariti, da smo esperantisti neloč-ljiv del družbenega dogajanja in da so se v nekaj deset-letjih razmere zelo spremenile. Danes je odločilnega pomena varovanje našega naravnega okolja, mi pa do-dajamo, da je enako pomembno tudi varovanje kultur-no jezikovnega okolja. Prav tako trdimo, da esperanto vpliva na vest, zavest in samozavest posameznika. Na drugi strani pa je v zgodovini gibanja za esperanto dovolj političnih, ekonomskih in strokovnih dokazov o njegovih dosežkih ter pomenu. Pa vendar poglejmo področje šolstva, kot nam pre-dlaga naš prvi dopisnik. Zlati časi esperanta v šolah, ko je esperanto bil izbirni predmet, ko smo imeli trideset šol z okoli devetsto učenci, tridesetimi učitelji, uspo-sabljanje učiteljev na Pedagoški akademiji, ko se je izvajal triletni poskusni pouk v petih državah s sodelo-vanjem Zavoda za šolstvo RS, ko smo imeli domačo in mednarodno skupino izjemno sposobnih ljudi, so žal mimo. Danes nam je isti Zavod za šolstvo RS na naš pisni predlog za ureditev izbirnega predmeta espe-ranto odgovoril: »ni ovir za esperanto kot interesno dejavnost«. Z drugimi besedami: kolonizatorski status angleščine, borba lobijev za že drugi obvezni tuj jezik in borba med ostalimi jeziki postavlja esperanto nekje na trinajsto mesto – s pogojem, da prepričamo ravnatelje, učitelje, starše in učence!? Pa poglejmo še razmere v politiki oziroma diplomaciji, kot nam predlaga naš drugi dopisnik. Zlati časi, ko je esperanto bil resna alternativa v povezavi z neuvrščeno politiko, – kogar zanima, naj prebere govor takratnega predsednika ZK SZDL Jugoslavije Veljka Milatovića na Kongresu UEA v Beogradu leta 1973 – so žal mimo. Naš dopisnik nam istočasno predlaga, da preberemo članek v Biltenu Evropske esperantske zveze. In vendar je prav v tem biltenu kar nekaj pomembnih poznavalcev politike jasno povedalo, da mora biti vsak predlog (tudi npr. za esperanto) najprej sprejet v vsaj sedmih drža-vah in šele nato bo obravnavan (pozitivno ali negati-vno) na pristojni evropski komisiji. Mislim, da je vsak komentar o naši možnosti po tej politični poti odveč! K temu lahko kot zanimivost dodamo še vidik člove-kovih pravic. Ko smo namreč pisno vprašali Varuha človekovih pravic (to je ustanova!), kaj meni o očitni diskriminaciji slovenščine v Sloveniji predvsem v pri-merjavi z angleščino, nam je odgovoril, »da Zakon o rabi slovenskega jezika zadosti ščiti slovenščino«. Večina ljudi nas ob srečanju z nami oziroma espe-rantom še vedno ogovori z vprašanjem: Ali esperanto še živi in zakaj ga ni v šolah? To pomeni, da moramo danes imeti odgovor in iskati nove metode za širjenje naše ponudbe. Pri tem ne gre za našo običajno aktiv-nost na področju organiziranosti, kulture, poučevanja, turizma, stroke itd. To v okviru prostovoljne možnosti počnemo in bomo tudi naprej. Gre za pomembnejšo nalogo in sicer na eni strani za varovanje doseženega ter na drugi strani za poudarjeno ozaveščanje ljudi oziroma najširše javnosti o pomenu gibanja za espe-ranto. Torej ozaveščanje o možnosti, da lahko namesto diskriminacije in kolonializma nacionalnih jezikov razmislijo o mednarodnem jeziku esperantu. Beseda esperanto naj se zato pojavlja na kapi, na majici, na avtomobilu, na javnih napisih, na stojnicah, v člankih in pismih bralcev, na predstavitvah, na raznih množičnih srečanjih in seveda v primeru javnega nastopanja kot ponudba za drugi jezik. V tem smislu je bil javno izre-čen predlog, da esperanto postane drugi jezik za mate-rinščino in šele nato ostali tuji jeziki. V teh zmedenih časih sami ne moremo spreminjati šolskega sistema, jezikovne politike itd. Zato bom ponovil: kot prostovoljna dejavnost z Združenjem, društvi in posamezniki uspešno delujemo in marsikdo je s tem upravičeno zadovoljen. Na srečo nam tudi tehnologija – predvsem računalniška – omogoča prese-netljive dosežke (spomnite se na Duolingo) in možnost hitrega sodelovanja. Zato menim, da poleg običajne aktivnosti usmerimo čim več energije na področje informiranja in ozaveščanja ljudi o možnosti odločitve za esperanto. Pri tem je ponudba esperanta kot druge-ga jezika vzpodbuda za ljudi, da razmišljajo z lastno gla-vo. In takih je zaradi kritičnih razmer na mnogih po-dročjih – tudi na področju mednarodnega sporazume-vanja – očitno čedalje več! Janez Zadravec Pomen slovenskega esperantskega gibanja za kulturo Esperantsko gibanje s svojim poslanstvom, na kratko izraženim z motom: jezikovna pravičnost in praktičnost, ter z jezikom, ki ni last nobenega naroda, vpliva na več segmentov družbenega življenja od zunanje politike preko znanosti in izobraževanja do kulture. Če razume-mo pojem kulture v najširšem smislu, to je kot civiliza-cijo, na splošno lahko rečemo, da je esperantsko gibanje pomemben dejavnik civilizacije. V Sloveniji je pomen esperanta glede na relativno majhnost in občutljivost naroda in njegove svojstvene kulture še toliko bolj izražen. Slovenska kultura je tudi v razmerah politične in ekonomske samostojnosti, sicer pa še toliko bolj, ogrožena tako od sosednjih kot od globalnih kolonialističnih kultur. Esperanto pa pomaga ohranjati materni jezik in ga razvijati ter promovira slovensko kulturo v mednarodnem prostoru. Slovenski esperantisti izvajajo več dejavnosti, ki zasle-dujejo kulturne cilje, kot so avtorstvo originalnih del v esperantu in v slovenščini, prevajanje zlasti slovenskih del v esperanto, prevajanje esperantskih del v sloven-ščino, prevajanje slikanic in otroškega leposlovja, slova-ropisje, učbeniki in metodika poučevanja, založništvo knjig in revij, strokovne, javne in šolske knjižnice, spletne strani vključno s fb-stranmi, jezikoslovje in jezikovna politika itd. Nekaj primerov izdelkov in povezav k dejavnostim: Originalna dela v esperantu: Franjo Modrijan: Elementoj latinaj en Esperanto, EK Ljubljana, 1930 Vinko Ošlak: Projekt Trubar in pet volapükovcev, mladinska povest, Trubarjev forum Sl. Gradec, 2015 Baldur Ragnarsson: Srečko Kosovel (1904 – 1926), Informacije / Informoj, 19[2014]4 Prevodi v esperanto: France Prešeren / Tone Logar: Sonetni venec, ZES in ETDL, 2009 Ivan Cankar / Franjo Modrijan: Hlapec Jernej in njegova pravica, EK Ljubljana, 1936 Prežihov Voranc / Vinko Ošlak: Doberdob, EDM in Prežihova ustanova Ravne, 2016 Anton Aškerc / Tomaž Longyka: Balada o svetem Martinu, Informacije / Informoj, 20[2015]1 in Ponočna potnica, Informacije / Informoj, 21[2016]1 Boris Pahor / Janko Štruc: Nekropola, Interkulturo Maribor in Mohorjeva Celovec, 1993 Srečko Kosovel / Vinko Ošlak: V zlatem čolnu, ZES, 2013 Knjige za otroke: Venčeslav Winkler – Ive Šubic: Ukradena svetilka, MK in ZES, 1960 Koroška ljudska - Mara Kraljeva: Mojca Pokrajculja, MK in ZES, 1967 Erna Starovasnik - Ive Šubic: Topli potok, MK in ZES, 1967 Ela Peroci – Marlenka Stupica: Moj dežnik je lahko balon, MK in ZES, 1967 Ela Peroci – Ančka Gošnik-Godec: Muca copatarica, MK in ZES, 1967 Brata Grimm – Marlenka Stupica: Sneguljčica, MK in ZES, 1967 Ljudska – Ančka Gošnik-Godec: Pšenica – najlepša cvetica, v pripravi Slovarji: Mica Petrič: Slovensko-esperantski slovar, MK, 1963 Otmar Avsec, Janez Jug in Marija Zlatnar-Moe: Espe-rantsko-slovenski slovar, UL FF in ZES, 1999 Spletni (Termania) Dopolnjeni slovensko esperantski slovar Mice Petrič, EDL, 2018, v pripravi Revije in bilteni: Espero, EDM, ISSN 2463-8323 Informacije / Informoj, ZES, ISSN 2385-992X in ISSN 2385-9628 Spletišča: http://esperanto-maribor.si/ http://www.esperanto.si/ http://fes.si/ http://www.antonmihelic.com/ Načrtovani projekti: - postavitev strokovne knjižnice in čitalnice - soizdajanje otroških knjig - obsežen prevod balad Antona Aškerca - prevodi slovenske literature za zbirko Vzhod-zahod. Esperantisti in prijatelji esperantskega gibanja v Slo-veniji imamo poslanstvo in cilje, ki segajo v razne sektorje družbe, pri tem pa so prevladujoči cilji s po-dročja resorja Ministrstva za kulturo: ljubezen do maternega jezika in slovenske kulture, ohranjanje slovenščine in slovenske kulturne dediščine, prepreče-vanje prikritega potujčevanja jezika in nacionalne kulture, promocija slovenske literature in slovenščine itd. Uporaba esperanta v mednarodnih stikih je legi-timna tiha in neagresivna borba za enakopravnost jezikov in govorcev. Enakopravnost v mednarodnem komuniciranju pa hkrati omogoča enakopravnost na področjih trgovine, znanosti, politike, prava itd. Če si bomo sami s sprejemanjem vsiljenih shem neenako-pravnega komuniciranja porezali korenine, nas čaka še nadalje usoda majhnih, šibkih in izkoriščanih narodov in posameznikov. Ostoj Kristan Usona diktaturo super la mondo La nunan malgustan mondan ekonomian kaj politikan sistemon gvidas kaj decidas Usono. La novliberisma kapitalismo absolute ne estas ununura ebla evolusiste-mo por ekonomio kaj bonstato de la homaro organizita lau statoj. Antau kolumba Ameriko, Ameriko havis tute alian sistemon kiu funkciis dum jarmiloj, en kiu oni ne konis la ideon pri individua posedo kaj pri nepreco de daura progresiva produktado. La trimiljara feuda Cinio ne konis la ideon pri nepreco de ciujara pligrandigado de produktokvanto. Ili havis la sistemon de individua posedo, sed ne de klasika heredo kontrolata per mono. Ciuj feudoj por certigi sian pozicion devis lerni en stud-institucioj. Afrikaj popoloj same havis tute aliajn tipojn de socia organizo, kiuj dum jarcentoj estis ekologie dauropovaj. Ekde ekesto de Usono tiu ci stato pro sia ekonomia rabosistemo plej fortigis kaj igis monda fortulo kiu ekde la dudeka jarcento diktas la vivon en la tuta mondo. Usono nome de sia filozofio perfortas landojn kun aliaj sistemoj kaj se ne eblas per korupto, devigas ilin adaptigi al la usonaj postuloj per armeaj intervenoj. Kio estas karakterizo de la Usona modelo? Novlibe-risma kapitalismo, en kiu la riculoj daure pligrandigas siajn ricajojn kaj daure kreskigas tavolon de malricaj popolamasoj. La absurdo de tiu sistemo kondukis al la nuna stato en kiu tri plej ricaj usonanoj posedas same multe da mono kiel duono de la malrica parto de uso-nanoj. Do tiuj tri posedas cirkau 400 miliardojn da dola-roj kaj tiom same posedas 170 milionoj da usonanoj kune. Krome tiu sistemo daure malgrandigas la nom-bron de riculoj kaj koncentras ricajojn en la posedo de ciam pli eta grupo kaj aliflanke konstante detruas la mezklason kaj transformas gin al malriculoj. Tia evolu-tendenco kutime kondukas al granda malkontento de malricaj popolamasoj kaj al revolucioj. Tamen tio en Usono ne okazas pro tio ke la politika sistemo kon-stante kreas eksterajn malamikojn kaj dangerojn por la stato. Pro tio la malricaj tavoloj, kredante al siaj gvi-dantoj ke Usono estas en dangero (islama stato, Rusio…), mem timas pro ankorau pli granda malbono kaj plu subtenas siajn kapitalismajn cefojn kaj ec pretas doni siajn vivojn en imperiismaj militoj ekster sia lando kiuj utilas al riculoj. Tial la malkontenta amaso ne organizas sin por revolucioj kaj toleras la totalan ekspluatadon. Alia karakterizo ekonomia de ci tiu sistemo estas diference de antauaj jarcentoj, kiam mono reprezentis efektivajn produktojn kreatajn en la lando, ke nun Usono ne plu havas orajn au aliajn rezervojn, kiuj reprezentas efektivan produktadon, sed simple presas monon lau bezonoj ne permesante ke tion faru aliaj landoj. Ili enkondukis tiel nomatan petrodolaron, kio signifas ke la komercado en la tuta mondo pri nafto okazas per ununura valuto: dolaro. Pro tio Usono presas ec kvaroble tiom da dolaroj ol gi efektive uzas en Usono. Tiu mono cirkulas tra la mondo inter diversaj landoj, sed la dolarojn, kiujn aliaj landoj bezonas por aceti nafton, ili devas aceti de Usonaj bankoj. Do, Usono ricevas grandegajn sumojn vendante paperon kiu per si mem valoras nenion. Pro tio la Usona stato povas evoluigi grandegan industrion de armiloj kaj gi posedas nekompareble plej grandan armeon kun la plej modernaj armiloj (nur Usono uzas 50% de la tuta monda elspezo por armeoj en la mondo) per kiu gi plu povas devigi la landojn obei ilin kaj plu funkcii lau tiu ekspluata sistemo. Se Usono ne kreus daure malami-kojn, ec se ili reale ne ekzistas, srumpus unue ilia ekonomia sistemo kaj due ilia socia stabileco en la lando mem. Pro tio bedaurinde la mondo daure glitas en abismon pro tio, ke la priskribita sistemo kondukas al ekologia katastrofo. La filozofio de konsumismo kiel konsekven-co de la novliberisma kapitalismo kondukas rapidege al detruo de resursoj, sana cirkauumo (malpura aero, malpura akvo, kemie malsanigitaj mangoj…) kio kauzos mondan katastrofon jam post nur kelkdeko da jaroj. Cu estas iu espero? Cu povas esti iu kontraustaro al la usono diktaturo super la mondo? Mi kredas ke ec se tiu aperus, nun estas jam tro malfrue. Kiel monda novpotenco baldau pli forta ol Usono estos Cinio kiu eventuale kontraustaros al la petro-dolaro enkondukante petrojuanon – sed unuflanke tio ne sangos pozitive la mondon, se unu potenco estos anstatauata per alia, au aliflanke kauzos usonan reagon per nuklea milito. Eble iun rolon havos la informadika revolucio, kiu sangos la funkcion de mono, sed pri tio ne eblas anko-rau klare vidi, kian pozitivan konsekvencon gi portos. Zlatko Tišljar Fonto: http://www.ipernity.com/blog/pajo.zlatko/4683978?t=92197&c=1&s=edit Leposlovni kotiček Beletra angulo Majda Jagodic: Moje pesmi 15. marca 2017 Rodijo se v jutrih, ko sonce poljubi prvi oblak, rodijo v večerih, ko na zemljo pade prvi mrak. Rodijo se v sreči, ki čisto potiho pleše svoj ples, rodijo v trpljenju, ki v trnje ovije naš raj iz nebes. Rodijo se vedno, ker prišel je njih čas. V temi več nočejo živeti, na list papirja se hočejo ujeti. Tu čakajo, da znova se rodijo, da koga prebudijo, da vsrka jih prihodnji čas. Majda Jagodic: Miaj poemoj Esperantigis: Ostoj Kristan kaj Tomaž Longyka Naskigas matene, kiam suno unuan nubon kisas, naskigas ili vespere, kiam luno krepuskon hisas. Naskigas en felico, kiu sen bruo dancas baledon, naskigas en sufero, kiu endornigas cielan planedon. Naskigas ili ciam, car la tempo venis, ne plu volas vivi en mallumo, sed surpaperigi per la plumo. Ili atendas, ke ili renaskigu, ke ili iun veku, ke ensorbos ilin la futur'. Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Esperantista Page Članek o obisku slovensko-angleškega zakonskega para esperantistov Page iz Londona in o obeležitvi Evropskega dneva jezikov na OŠ Anton Ukmar Koper si lahko preberete na spletišču šole s povezavo: http://www.antonukmar.si/J3/index.php/novice1/701-v-okviru-evropskega-dneva-jezikov-sta-naso-solo-obiskala-anica-in-terry-page-zakonca-in-govorca-esperanta-iz-anglije.html. Poleg krajšega besedila je tudi več slik s tega dogodka. P.G. Modernigita Biblio de Georgo Dalmatin Okaze de la 500-a datreveno de la protestantisma reformacio, la Asocio Trubarjev Forum el Slovenj Gra-dec ci jare eldonis la modernigitan Biblion de Georgo Dalmatin – Novan Testamenton el la jaro 1584. La tekstojn tradukis en la nuntempan slovenan lingvon Vinko Ošlak kaj Benjamin Hlastan. La libro enhavas 354 pagojn kaj malmolan kovron. Gi estis presita ce la firmao Interpress en Budapesto en 50 mil ekzempleroj. Tiun por niaj cirkonstancoj grandegan eldonkvanton financis EEM (Misio por Orienta Europo) el Vieno, car ciuj libroj estis dedicitaj al la senpaga distribuado inter la interesitaj legontoj. Ni renkontis mag. Ošlak ce la modesta budo inter la malgrandaj eldonistoj dum la Slovena Librofoiro en Ljubljana kaj ni ciuj danke ricevis el liaj manoj po unu ekzemplero de la libro, kiu ne devas foresti de la hejma bibioteko de ciu slovena klerulo. O.K. La budo en la Slovena Librofoiro (Foto O.K.) Poskus tečaja na Univerzi za TŽO Pristan v Kopru V začetku oktobra 2017 smo v središču Kopra na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Pristan začeli s plačljivim tečajem esperanta za upokojence. Na tečaj je bilo prijavljenih 8 mlajših upokojenk, vendar je že na prvo srečanje prišlo samo 6 učenk, kar je podražilo celotno izvedbo tečaja, tako da smo se po treh sreča-njih odločili, da prenehamo s tečajem in ponovno poskusimo z izvedbo v naslednjem šolskem letu. P.G. Objave v slovenskih medijih Članek Jerneje Jezernik v Šolskih razgledih - letnik 68, št.14/2017 z dne 15.9.2017. Pod naslovom Tokrat o esperantu piše avtorica o svojih osebnih izkušnjah z esperantom, o osebah iz svojega dela in življenja, ki so povezane z esperantom. Svoje razmišljanje konča z vprašanjem: Zakaj nas je le peščica, ko pa bi nas lahko bilo z izzivi današnjega časa z vsakim dnem več? Ves članek je dosegljiv na spletu s povezavo: http://www.solski-razgledi.com/clanek.asp?id=7889. Komentar bralca Janeza Zadravca v reviji Zarja – številka 44 z dne 30. 10.2017 na strani 3. Komentar pod naslovom Tujejezični kaos v osnovni šoli je odziv na mnenje Majde Juvan v 43. številki revije z dne 24. 10. 2017 v zvezi z odmevnim zadevnim člankom ravnatelja Dušana Merca. Strokovnjaki so na področju učenja jezikov očitno odpovedali na vsej črti zaradi nesoglasij, ozkih pogledov in parcialnih interesov. Zadravec zagovarja učenje tujih jezikov postopno po primernem obvladovanju materinščine in mednarodnega jezika esperanta. O.K. Pregled proslav Zamenhofovega dne in Dneva esperantske knjige Dunaj (Austria Esperanto-Federacio): sobota, 2. december ob 16. uri, Am Gestade 7 Zamenhofov dan in petek, 15. december ob 19. uri Dan esperantske knjige, Rotensterngasse 2. Program za obe prireditvi je na spletišču AEF http://www.esperanto.at/. Trst (TEA): nedelja, 10. december ob 10:30 uri – Zamenhofov dan in petek, 15. december ob 17. uri Dan esperantske knjige, obakrat na Via del Coroneo 15. Program je objavljen v novembrski oziroma decembrski številki biltena TEA, ki ga dobite na povezavi https://esperantotrieste.altervista.org/bollettino-tea-bulteno/. Reka (EDR): ponedeljek, 18. december ob 19. uri na sedežu društva Blaža Polića 2. Za več informacij pišite na elektronski naslov: esperanto.rijeka@ri.htnet.hr. Lendava (ŽED in EDM): sreda, 13. december ob 10. uri v Glavni ulici 2 (glej program na 7. strani). Ljubljana (ZES in EDL): petek, 15. december ob 10. uri na Štefanovi ulici 11 (glej program na 1. strani). Jarkotizoj SIEL kaj ESL Letna članarina ZES za individualne člane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ZES pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen plačila: »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna članarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Članarino ali prosto-voljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun EDL pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kaj bo v naslednji številki? Za prihodnjo številko Informacij / Informoj, ki bo izšla sredi februarja 2018, so predvidena zlasti poročila o proslavah Zamenhofovega dne v Ljubljani, Lendavi in v zamejstvu ter o pripravi spletnega slovensko – espe-rantskega slovarja, poleg tega pa še razna obvestila, napovedi in vesti o dogodkih in dokumentih: - pobuda za skupno deklaracijo o jeziku članic EEU - priznanje statusa v javnem interesu esperantskim organizacijam – da ali ne? - sodelovanje v razpravah o jezikovni politiki - popis in postavitev strokovne knjižnice ZES - o zgodovini našega biltena - in še kaj. Priporočamo se za prispevke o vaši dejavnosti, pred-loge in kritike, fotografije in opažanja, ki bi utegnili zanimati tudi druge. Še posebej so zaželeni prispevki v esperantu, saj rabimo jezikovne vaje kot avtorji in kot bralci. O.K. Ni deziras al vi ciuj…. ... rican plenbrakon da bonajoj kaj felican Novjaron 2018! INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d.d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0