LUBLANSKE
no vi z:
JANN. FRIDR. EGERJA,
Sabbota 9. d.
Kiraoviza 1797.
Nro. 72.
Lublana jr. Kimoviza.
naf ludjg perpovedujejo : Nevgfta Krala Svedifkiga fe imenuje Friderika Prinzefina Markgrafa Baden, katgro je Kral v' PetroVgradi vidil, inu f klenil jo v' sakon vsgtii
Beriezhani fo nabrali en batallion otrok; ta batallion imenujejo Upanje pravih foldatov pak imajo fhe lg en batallion; bi ih radi napravili ofemnajft bataliionov; al fo sazhgli k'zefarfkim uhajat, inu shele rajfhi pod Zefarjam flushit.
Prinz Ferdinand pervorojeni Šin ^efarja je uni dan frgzhno kose preftal.,
Uni
Uni dati je eden od ftrgle na tla vershen *vunej mgfta Magdeburg na nfmfhkim. Tigabi morcbit ne bila ftrgla sadgla, ako bi nebil kofo na rami nofil, kader je is pola domu bgshal pred hudim vremenam. Kofa je shelgsna, inu ima ta-neH ojft; metali slafti fhpizhaft inu ojfter ulezhe na fe blifkov ogen; satorej ni dobro v'turnih prebivat, katgri imajo fhpizhafte svgsde verh fe-be j tudi ni varno sgoniti k' uremenu ,| kfr sgo-novi fo is metalla, inu fhe bol na fe potegujejo blifk , kader brenzhe. Vgmo , de je dofti meshnarjov pobitih, slafti, ker zerkve na vifo-kim, al na poli ftojf.
Dum) 30. velikiga Serpdna.
Na Marfkim fo naprej perfhli hu<3i tolerji po ofem petiz s'podobo Zelarja Joshefa II. na tgshi fi med feboj nifo enaki naudarjeni, temuzh is bakra, zina inu fvinza uliti, fo bres roba inu tumpaftiga naudarza; fe ih bode vgdel flgdni varovat.
Na notrajmm Efterajhi fo fe tudi snajdeli taki hudi tolerji s'podobo Leopolda II. inu fe-dajniga Zefarja Francifka, inu Parfkt tolerji kur-firfhta Maximiliana od lgta 1768. Ti hudi denarji fe posnajo, de fo pervizh med feboj ne e-nake tgshe , inu pruti pravim tolerjam sa eti kvintel prelahki j drugizh fo tumpafto šaliti, inu nimajo freberniga shvenka; tretizh fo is bgliga bakra inu fpiavtra uliti; zhetertizh po robi ni-fo bef^de prav poftavlene, je namefti lege et fi-
d*
de pifano lege te fide. Slcdni nej fe ih varova i inu gofpofki povg, ako katgriga najde. s
Ogri s' vefelatn popifujejo, kako perjasno fo fe nih zefarfke fvitlofti pruti nim fkasale, kader lo uni dan na Ogerfkim shovnerfhino o-gledovale.
L apiko.
Pifma is mgfta Turin fgdalifha fardinfkiga Krala poterdio, de fo vfi neboglivi fe k' pokor-fhini podali, inu de je Kral sa shito fkerbel* perpelat puftil, inu de je zgnejfhi poftalo,
Franzojko•
Kakor fmo pomladi, flifhali, fo franzori oblubili Zefarju Bengzhio inu Mantovo dat na-mgfti Majlanda, dosdej pa fhe nifo nizh tgga dali , temuzh franzoska armada na Lafhkim Zefar-ja inu druge kralgftva dolshf, de nezhejo mir naredit, ker vender franzosam flifhi narpopred befgdo dershat, inu ifpolniti, kar fo obftali. Sdej pa befgdo pregrisujejo , ker pifhejo v' Pariš na Directorium to je na te Petgre, de fe vu-najne mozhi sanafhajo, de bodo franzosi fpgt Krala gori vseli, ali pak de bodo fe prevezh sa-dolshili, inu perfileni republiko popuftiti, inu de satfga volo odlafhajo vunajni krali mir s'fran-zosom fklenit.
London to. veliki Serpana.
Pravio, de franzosi miflio zhakat na fhpan-
ze inu Hollendarje., kaj bodo ti britanzara per*
. ^volili
volili al puftiti , al ism?njat leteh deshel, katere Britania febi obdershat ozhe. Med nami inu franzosam fhe ni nizh popolnoma fklgneniga. Nafhi mislio vezh bark v'ob? Tndie poflat, de bodo varovale, kar je fhpanzam inu Hollendar-jam vsgtiga.
Dve franzoske verftnfze inu ofem fregat je nafhiga Admirala Warrens podilo, al fo ga ujete, neverno, vender imamo upanje nanegovo saftop-noft, inu ferzhnoft.
Letafhna mnofhiza bark is otoka Jamaika je v' 44. dnevih is Amerikq fr^zhno pertekla , bark je 150. Po z?li poti ih fiinizh hudigafr?-zhalo. Te barke fo shg v'drugq to pot v' letafh-niin l?ti fturile,
Holland.
Deshele inu vezhi d?l ludi nepoterdio no-veh poftav , defilih fq ih fhtirnajft me&zov sa-ftopni moshje d?lali; k§rkol je vezh iatolifkih prebivavzov, tam fo, povfod vezhi part pofta-vam super govorili, inu ih saver&?i. 26. dan bode sbor pregledal, kam ih je vfižh volilo, inu zhe najde, de je vezhi part supe/ bil, bode u-• kasal, drugo deshelno poftavo narejat. Nev?mo, kaj franzosi k'tgro porezhejo,, saljaj nih minifter vunajnih opravil je prizhajozho |poftavo hvalil.
Shpanfki v'Lille nam?neni glihavez sa mir hodi po Hollandi okol, inu fe poVovgtje , kako bi fe mi britanzam per glihanji udafi..
Nafhe barke nepojdejo na morje. Britanzi naf prevezh saperte dershio, inu imajo dobre fhpggavze, katgri im vfe povgdo , kaj fe per naf godi.	_
Nemjhko,
Prajsovfki Kral fe je 13. veliki Serpana na vezher v' mefto Pozdam is topliz nasaj perpelal.
Lublana.
Novize per naf grgdo t? med ludmi. Eni pravio, de glihanje v' Vidmi grede dobro naprej, tekarji idejo pogofto fkus Lublano na Dunej inu fp^t nasaj. Drugi ozhejo vgait, de fe je she 11-fe glihanje rasderlo, inu de general Bonaparte fe je nasaj pobral nekej mil delezh. She druge pa rezhejo, de fo oboji prenagli, de fhe ni mo-gozhe vedit, kaj fe sargf gliha, inu ni satgga volo glihanje rasderto , ako per pervi befgdi ni bcrfh saftopnoft narejena, vfak gleda fam fa fe bolfhi glihat.
PortugalI je naredil s* franzosaro; al franzos je povfod Ig lakomen ; pravio, de more Portugal pl^zhat ofem millionov liber, inu ngkej deshgle v' Ameriki franzosam dat.
Prinzefma Elifabeth Zefarjova teta je fpgt v'Infprug na Tirolah is Praga perfhla, kamer fe je prepelat puftila.
Katgri fo v' Piemonti zhes Sardinfkiga Kra-la nepokoj delali, fo fe na generala Bonaparte
cana*
sanafliali , de im bode pomagal. Al Ponaparte je s' befedo inn pifmam fkasal, de s' Kralara der-shi. On perpufti Krala pregledat gradove inu mgfta , k§r franzosi itojio , de fam lah o vidi, de nizh sajn nevarniga franzosi ne perpravlajo. On je tudi rekel: fo sadershanjam turinfkiga dvora pruti franzofki republiki fun popolnoma per voli; vfe fi bodem persadel , kar je tirna dvoru vfgzh; inu ako bi bil kej fturil, kar mu nedopade, fim perpravlen per ti prizhi prena-redit. Povfod fim moiim foldatam povele dal, de fe nimajo nizh mgfhat med prekuzfe po Piemon-ti. Ako bi fe pa kater is mojih al is roajlendar-fkih v' mef utikoval, ga bodem vgdel drugazhi potipat.
Uni dan je en mosh v' Britanii fvojo sheno na terg perpelal inu naprodaj poilavil, ker je svgdel, de ima perjatle, katerim je rada poftrg-gla. Kupzov je bilo v'kratkim dofti , ta, kir je narvezh dal, jo je dobil; en fmef^ien zhlovek jh je sa kratek zhaf tam na tergi porozhil, inu ludje fo fe fmejali. Morebit bode to kej pomagalo , de bode shena sa naprej bol pametna. A-ko bi shene kej te forte blaga na prodej noftle, fci fe morebit doftikrat sa kakifhne Itergane hla-zhe fteple.
Vmerli fo v' L,ublam. <29» dan veliki Serpana. Gofpoda Makovez, deshelniga padarja fin £-x duard, 2. 1. na Tergi Nro. 189.
30.	dan.
Anna Sufhnik, uboga, 60. Igt v' Krakovim Nro. 77.
Anton Vgfhka, berazh, 62. 1. na predmfftji Nro. 60.
31.	dan.
Agnes Shrok, hofrihtarja hzhi, sa kapuzinarji Nro. 54. ftara 2. lfta«
Od gofpofke BrixenfKiga Firfhta v' Blgdi fe osnani: Gofyod Jacob Steurer koker Doftojnik tiga meinfhi - l^tniga Aloys Sherovnika fe je k' ozhetavni Verbfhini Antona Sherovnika Shribar-ja per jamah na Goriufhah po tcibmenti cum Beneficio legis , & inventarii sa Verba fposnal, inu profil, leto fvoje fposnanje ne le farno gori* vs^ti, ampak tudi dalej rasglafiti.
Let6 tedej fe h'"temo konzo osnani , de ji-maio vfi tijifti, kateri sraven is karkoli sa ene pravize kaj jifkati, al pogervati, fe ta 9, Ki-jtiovza , al Septembra ob 9. uri sjutrej per leti gofpodi kini kanzlii noter dati, fvo)o praVfzo ska-» sati; fizer bo leto fposnanje ne le farno gori v-Sfto, ampak tudi verbfhina sklenena, inu fvoj* mu verbu bres sadershanja isrozhena,
Blejfki Grad 6. Juli 1797.
Od gofpofke Brixenfkiga Firfhta v'Bledi bo d. fkl^nenja verbfhina ranziga Jakoba Kappizha vulgo Suhar na Bohinfki Beli ta 11, September Jetgga Ifta sjutrej ob 9. uri* v' Kanzlii na gradu sa terdno poitavlen.
H' temo fo vfi , kateri koli is karkoli sa e-ne pravize sraven kaj jifkati jimajo, poklizani fizer fe bo verbfhina vender fklenila, mu fvoj* auu verbu isrozhena.
Blejfki Grad 3. Jati 1797«
Od gofpofke brixenfkiga firfhta v'Bledi fe Ban sa raslozhenje sapufheniga premoshenja ran-kiga jacoba Ferjen ali Krevlizh v'Gradi na Kimoviza sjutrej ob 9. uri v' Kanzlii tiga grada poitavi; per katerim nej fe oglafio, katgri kej ifkati ali terjati imajo, inu nej fv jo pravizo if-pglfjo; fizer fe bode premošhenje isdgliio , inu $rbam isrozhilo. Blgdfki gfad 7. tnal Serp. 1797.
Od gofpofke brixenfkiga firfhta v'Blgdi fe dan sa rasdelenje premoshenja Mihgla Vidiz ali Marovt is Podhama na 25. Kimoviza tiga Igta ob 9. uri sjutrej v'ti kanzlii poftavi; katgri kej po karsaeni pravizi sraven ifkat ali istoshit imajo, nej pridejo fvoje terjanje ali pravize ispelat; iizc.r fe bode Vender premošhenje rasdglilo , inu ^rbatn zhes dalo. Bledfki grad xo. mal. Serp. 1797.
Od fodne gofpofke brixenfkiga firfhta v'Blg-di fe osnani: Juri Pgm je od Urbana Napret super Mihgla Jurz v' execution potggneno v' Bo-džshizhah pod to gofpofko na urbarji Nro. 229. ftojezho kajsho na lizitirahje kupil, inu kup tih S75! rajnfhov per ti fodni gofpofki noter polo-shil.
t)e fe rasdelenje tihdenarjov varno fturi, fe ukashe Urbanu Napret, Jurju inu Jacobu Pem tudi drugim tgrjovzam sgorej imenovaniga Mihg* ]a Jurza, de nej fe perhodnih fgdem tednov en-krat tukej Oglafio j fizer nej febi perpffhejo, ako bi prekratko sa nih dolg hodilo , inu im nizh od tih denarjov zhes ne oftalo.
Bledfki grad 3. velk. Serpana 1797.
Od gofpofke brixenfkiga firfhta v'Blgdi fe dan sa raslozhenje premoshenja v* Radolni mert-viga Simon Podllpnik ali Konavez na 6. Kosaperfka tiga lgfa ob 9. uri sjutrej poftavi v'ti Kan; zlii, de nej fe glafio , kateri imajo kej ifkat ah istoshit, inu fvojo pravizo ispglejo; lizer fe bode premošhenje tudi bres nih raslozhilo, inu grbam v'roke dalo. Bledfki grad velk,Serp. 1797»