V Trstu smrtna nesreča in pobeg Bobni miru navdušili v gledališču Verdi Ad formandum se seli v goriško Križno ulico JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 199 (21.436) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu PETEK, 28. AVGUSTA 2015 ■ 1 / /^18 P R i M O R S K i R E L A X POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 50 828 dunaj - Srhljivo odkritje na avtocesti A4 v Avstriji Desetine razpadajočih trupel našli v tovornjaku naš intervju Cosolini: V uniji bodo zajamčene pravice vseh DUNAJ - Migranti na poti v obljubljeno deželo umirajo vse povsod in vsak dan, evropsko javnost pa je včeraj pretreslo zlasti srhljivo odkritje na avtocesti A4 v Avstriji. V 7,5 tone težkem hladilnem tovornjaku, ki je bil parkiran na odstavni niši med krajema Neusiedl in Parn-dorf, so namreč odkrili od 20 do 40 ali celo 50 trupel. Ko je policija prispela na kraj najdbe, so tekočine razpadajočih trupel že iztekale iz tovornjaka, je pojasnil direktor deželne policije na Gradiščanskem Hans Peter Doskozi. »V tem trenutku ne moremo podati natančnih podatkov, kako je nastopila smrt žrtev,« je dodal. Forenzi-ki bodo na kraju dogodka sicer verjetno delali več dni. Tovornjak z madžarskimi registrskimi tablicami, na katerem je bil napis slovaškega perutninskega podjetja, bi bil lahko na odstavni niši parkiran že od srede. Na 2. strani TRST - V novi Julijski medobčinski teritorialni uniji ne bo nihče prevladoval nad ostalimi. Občina Trst ne bo torej odločala o usodi okoliških občin, ravno tako ne bodo manjše občine odločale o dogajanju v tržaški. Pravice slovenske manjšine oz. zaščitni zakon bodo vselej upoštevani, namen nove medobčinske zveze pa je nuditi kakovostnejše storitve po nižji ceni, je včeraj povedal tržaški župan Roberto Cosolini. Na 4. strani dunaj - Zahodni Balkan Na konferenci zlasti o beguncih V. i hl I K K FW SUMMIT Vinarji s Krasa drugič na Expu Na 3. strani V Trstu potekajo popravni izpiti Na 4. strani V Križu so se začeli Ribiški dnevi Na 6. strani V Gorici vse več mladoletnih beguncev Na 12. strani gorica - Odprli razstavo o Soški regati Trideset let veslanja V Trgovskem domu bodo do torka na ogled kajaki in dokumentarno gradivo GORICA Odprli vrata v »nevidni Trst« TRST - Življenjski pogoji azilantov v tržaškem Silosu so čedalje bolj zaskrbljujoči. Medtem ko predstavniki Gibanja petih zvezd zahtevajo intervencijo civilne zaščite, tržaška prefektura, ki koordinira sprejem priseljencev in jim nudi najnujnejšo oskrbo, načrtuje nove rešitve in išče do-stojnejšo namestitev. Razpadajoči objekt iz avstro-ogrskega obdobja je prejšnje dni zalila voda. Kartonaste barake že načenja vlaga, širijo se zajedav-ci. Na 5. strani V pričakovanju na 30. Soško regato od Solkana do Podgore so včeraj v pritličju goriškega Trgovskega doma odprli razstavo, ki je posvečena tej priljubljeni čez-mejni športni prireditvi. V palači na Verdijevem korzu bodo do torka na ogled fotografsko in dokumentarno gradivo, spominske majčke in kajaki iz raznih obdobij. Na odprtju se je zbralo kar nekaj ljudi iz zamejstva in iz Slovenije. V imenu ZSŠDI in kluba Šilec je uvedel Vili Prinčič, o pomenu in zgodovini regate pa je spregovoril Aldo Rupel. Pozdravila sta tudi pokrajinska od-bornica za šport Vesna Tomsič ter deželni predsednik SSO in bivši predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Badelj. O razstavi bomo podrobneje poročali jutri. 2 Petek, 28. avgusta 2015 ITALIJA, SVET / migranti - Srhljivo odkritje na Gradiščanskem v Avstriji Do petdeset žrtev v hladilnem tovornjaku V od srede parkiranem vozilu na avtocesti mrtvi najmanj že dan in pol aH dva - Iščejo voznika DUNAJ - Migranti na poti v obljubljeno deželo umirajo vse povsod in vsak dan, evropsko javnost pa je včeraj pretreslo zlasti srhljivo odkritje na avtocesti A4 v Avstriji. V 7,5 tone težkem hladilnem tovornjaku, ki je bil parkiran na odstavni niši med krajema Neusiedl in Parndorf, so namreč odkrili veliko število trupel. Ko je policija prispela na kraj najdbe, so tekočine razpadajočih trupel že iztekale iz tovornjaka, je pojasnil direktor deželne policije na Gradiščanskem Hans Peter Doskozi, ki pa ni natančno povedal, v kakšnem stanju so žrtve. Si pa to lahko žal predstavljamo, če vemo, da niso mogli niti uradno sporočiti, koliko je žrtev: dvajset, trideset ali celo petdeset. Tovornjak z madžarskimi registrskimi tablicami, na katerem je bil napis slovaškega perutninskega podjetja. O tovornjaku so bili včeraj dopoldne ob 11.30 obveščeni avtocestni inšpektorji. Opazil ga je sodelavec podjetja Asfinag, ki je ob avtocesti kosil travo. »Opazil je, da tam nekaj kaplja,« je povedal tiskovni predstavnik podjetja As-finag. Hitro in pravilno je odreagiral in obvestil policijo, ki zdaj vneto išče šoferja tovornjaka s tragičnim tovorom. Voznikova kabina ni bila zaklenjena, tovorni prostor pa se je lahko odprl le od zunaj. Gre za voznika romunskega porekla, ki je mejo med Madžarsko in Avstrijo prestopil včeraj zjutraj, domnevajo pa, da so bile žrtve najverjetneje mrtve že dan in pol do dva dneva. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je dejala, da gre za črn dan. Tragedije so se z minuto molka spomnili tudi na konferenci o Zahodnem Balkanu, ki je potekala - ironija usode - prav na Dunaju, v ospredju konference pa je prav begunska kriza. »Naše misli so z žrtvami, njihovimi družinami in prijatelji,« je dejala ministrica Mikl-Leitnerjeva ter dodala, da so tihotapci ljudi kriminalci, ki jih zanima le zaslužek. V Avstriji se je število prošenj za azil od januarja do junija letos povzpelo na 28.300, kar je toliko kot v celotnem lanskem letu, oblasti pa pričakujejo, da se bo do konca leta število prošenj povzpelo na 80.000. »Avstrija ima več migrantov kot Italija in Grčija skupaj, zato si ne smemo domišljati, da sta prizadeti samo ti dve državi,« je pred dunajsko konferenco dejal avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. ZADNJA VEST - Pred obalo Libije je potonil čoln z okoli 200 ljudmi na krovu, najmanj deset pa jih je pri tem utonilo, je sinoči sporočila libijska obalna straža. Doslej so rešili le kakih 20 do 30 ljudi. borze Tovornjak smrti ansa Vlada določila status letališč RIM - Ministrski svet je odobril seznam 38 letališč državnega pomena. Med njimi je tudi letališče FJK v Ronkah. Toda status dvanajstih strateških letališč je bil priznan samo dvanajstim letališčem, to so Milano Malpensa, Torino, Benetke, Bologna, Firenze/Pisa, Rim Fiumi-cino, Napoli, Bari, Lamezia Terme, Catania, Palermo in Cagliari. Osmoljenca sta zlasti Genova in Bergamo, ki sta odslej le »navadni« letališči. Letališča z mednarodnim statusom so samo tri in sicer Milano Malpensa, Fiumicino in Beneški Marco Polo. Letališče FJK je bilo vključeno v severnovzhodni bazen, v katerem sta poleg Benetk in Trsta (FJK) še Treviso in Verona. Rimskega župana bo nadzoroval prefekt RIM - Pričakovanja nekaterih, da bo v rimski Občini zavladal komisar zaradi mafije se niso uresničile, pač pa je ta usoda doletela bližnjo Ostio. Toda rimski župan Ignazio Marino je dobil nadzornika, to je prefekt Franco Gabrielli, ki bo odslej nadzoroval »nekatera javna dela« in varnost v prestolnici. Ukrep so sprejeli na podlagi poročila notranjega ministra Angelina Alfana, povezan pa je predvsem z napovedjo o izrednem jubilejnem letu, ki ga je razglasil Vatikan in se bo začel 8. decembra. dunaj - Konferenca o Zahodnem Balkanu V znamenju begunske krize Poziv k solidarnosti in pravični delitvi bremen - Tudi o infrastrukturah - Cerar in Milanovic nista zbližala pogledov glede arbitraže Avstrijski kancler Werner Faymann, Angela Merkel, Federica Mogherini in drugi DUNAJ - Konferenca o Zahodnem Balkanu na Dunaju je minila v znamenju begunske krize. Pozive k solidarnosti in pravični delitvi bremen je bilo na konferenci slišati pogosto. Poleg članic unije, kot je Nemčija, ki je za številne begunce končni cilj, sta k temu pozvali tudi Srbija in Makedonija, tranzitni državi na t.i. balkanski poti, po kateri se reka beguncev steka v unijo. A srbski in makedonski zunanji minister Ivica Dačič in Nikola Poposki sta opozorila, da begunci v njuni državi prihajajo predvsem iz Grčije, kjer begunce kar z avtobusi vozijo na grško-makedonsko mejo. Nemška kanclerka Angela Merkel je omenila tudi problem velikega števila prosilcev za azil z Zahodnega Balkana, s katerim se v zadnjem času sooča Nemčija. Po njenih besedah so se na konferenci strinjali, da so države, ki se že približujejo EU, tako kot balkanske, že varne in ni podlage za prošnje za azil. »Balkan je del Evrope in vprašanja, s katerimi se sooča, so evropska vprašanja. To velja tudi za begunsko krizo. Odgovor- Rast v ZDA višja od napovedanega Na krilih dobrih gospodarskih podatkov v ZDA so se delnice na evropskih borzah precej zvišale LONDON/FRANKFURT/PARIZ - Tečaji delnic na osrednjih evropskih borzah so se na krilih dobrih gospodarskih podatkov iz ZDA včeraj precej zvišali. Vlagatelji so se razveselili novice, da je ameriško gospodarstvo po navzgor popravljenih podatkih v drugem četrtletju na letni ravni zraslo za 3,7 odstotka. Evro se je pocenil, nafta pa podražila. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje sklenil pri 3280,78 točke, kar je 3,47 odstotka več kot v sredo. Pariški indeks CAC 40 se je zvišal za 3,49 odstotka na 4658,18 točke, frankfurtski DAX je pridobil 3,18 odstotka in se oblikoval pri 10.315,62 točke, londonski FTSE 100 pa je narasel za 3,56 odstotka na 6192,03 točke, milanski FTSE MIB pa za 3,39 odstotka. Vzdušje na svetovnih borzah, kjer je zaradi za- skrbljenosti glede upočasnjevanja kitajske gospodarske rasti v minulih dneh zavladala prava panika, se vendarle nekoliko umirja. Včeraj so vlagateljem skrbi glede Kitajske na stran pomagale potisniti dobre novice iz ZDA. Ameriški bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju zvišal za 3,7 odstotka, kar je precej več od sprva ocenjene 2,3-odstotne rasti. Podatki so bili boljši celo od napovedi analitikov, ki so pričakovali 3,1-odstotno rast. Glavni borzni analitik pri FXTM Jameel Ahmad je na podlagi omenjenih podatkov po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenil, da je okrevanje ameriškega gospodarstva vzdržno. Analitiki sicer opozarjajo, da lahko zaradi Kitajske na trgih spet pride do povečane napetosti. Evro se je včeraj pocenil. Na borzi v Frankfurtu je bil okoli 17.50 vreden 1,1236 dolarja, kar je 0,69 odstotka manj kot v sredo, ko je skupna evropska valuta trgovanje sklenila pri 1,1314 dolarja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra postavila pri 1,1284 dolarja, v sredo pa pri 1,1402 dolarja. Nafta se je podražila. Teksaška lahka nafta z oktobrskim dobavnim rokom se je podražila za 6,5 odstotka na 41,27 dolarja za 159-litrski sod, cena severnomorske nafte brent, ki jo bodo prav tako dobavili oktobra, pa se je zvišala za skoraj šest odstotkov na 45,88 dolarja za sod. Tudi v New Yorku se tečaji delnic zvišujejo. Industrijski indeks Dow Jones nekaj več kot štiri ure pred koncem trgovanja pridobiva 1,59 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq se zvišuje za 1,78 odstotka, širši indeks Standard & Poor's 500 pa za 1,80 odstotka. nost moramo deliti in pokazati solidar-nost,» je dejala Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in spomnila, da nekatere države na Zahodnem Balkanu tako kot EU nosijo veliko breme migrantske krize. »Od medsebojnega obtoževanja moramo preiti k resničnemu sodelovanju,« je poudarila. Napovedala je tudi, da bo v kratkem predložila seznam t.i. varnih držav, ki naj bi veljal za vse članice unije. Begunska kriza je spričo aktualnosti zasenčila prej predvidene teme konference, med katerimi so pomembni projekti, predvsem infrastrukturni, in mladi. Na konferenci so sicer potrdili 600 milijonov evrov vreden paket pomoči za čezmejne in-frastrukturne projekte za Albanijo, Črno goro, Srbijo, BiH, Kosovo in Makedonijo. 200 milijonov evrov je iz sredstev pred-pristopne pomoči, 400 milijonov pa bodo prispevale različne institucije. S tem denarjem bodo podprli deset različnih projektov, med drugim izgradnjo avtocesto med srbskim Nišem preko Prištine do albanskega Drača. Posodobili bodo tudi železniško progo med Beogradom in Sarajevom. Na srečanju na Dunaju so se dogovorili tudi za vzpostavitev centrov za izmenjavo mladih med državami regije ter med zahodnim Balkanom in EU, ki naj bi bila v Tirani in Beogradu. Države Zahodnega Balkana so na konferenci sprejele tudi deklaracijo, v kateri so se zavezale, da druga druge ne bodo blokirale na poti v EU. Črna gora pa je dan pred konferenco podpisala sporazume o meji z BiH in Kosovom. Slovenija in Hrvaška medtem nista naredili koraka naprej pri reševanju spora o meji. Slovenski premier Cerar in njegov hrvaški kolega Zoran Milanovič tako na kratkem srečanju ob robu konference nista zbližala stališč glede arbitražnega spora. Cerar in Erjavec sta slovensko stališče glede arbitražnega spora s Hrvaško predstavljala tudi v pogovorih z drugimi udeleženci konference. Cerar je ocenil, da se številni strinjajo s Slovenijo, da hrvaška odločitev v tem primeru ni prava oziroma sprejemljiva pot. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 30. avgusta 2015 3 milan - Kraški vinarji spet na Expu S predstavitvama še razširili krog morebitnih odjemalcev MILAN - Slovenski vinarji s Krasa so včeraj imeli kar dvojno predstavitev na milanskem Expu. V poznih jutranjnih urah je v predavalnici Convivium v prvem nadstropju Vinskega paviljona potekala predstavitev in degustacija z naslovom Vi-tovska, kraljica Krasa, popoldne pa še v prijaznem okolju, v lesu opremljenemu anfiteatru združenja Slow food. Srečanje v vinskem paviljonu je priredila deželna ustanova za razvoj kmetijstva Ersa, ki je v teh mesecih omogočila nastop na svetovni razstavi precejšnjemu številu pridelovalcem dobrot iz naše dežele. Društvu vinarjev s Krasa je tudi tokrat uspelo. Med prisotnimi je namreč bilo le za peščico takih, ki so že poznali odlična vina s kraških pobočij, tako da je trideset mesecev staro združenje vinogradnikov še razširilo krog bodočih odjemalcev. Srečanje in degustacijo je vodila prijazna in zelo pripravljena novinarka Aurora Endrici, ki z našimi vinarji sodeluje že dalj časa, in zna čustveno in sproščeno predstaviti vinarje, vina in kraško zemljo. Predstavitve se je udeležil tudi deželni odbornik za kmetijstvo Schaurli, ki je v popoldanskem času sledil tudi predstavitvi brovade (kisle repe) in v viku zorjenem siru. Shaurli je poudaril pomen, ki ga ima vinarstvo za gospodarstvo naše dežele, požrvovalnost in značaj ljudi, ki spoštujejo in negujejo zemljo in s tem ohranjajo in razvijajo edinstvenost našega teritorija. Pri tem je Schaurli poudaril, da to velja tudi in predvsem za vinarje s Krasa, ki na majhnem teritoriju poosebljajo vrsto pozitivnih vrednot in znajo stopiti in nastopati skupaj. Na degustaciji so naši vinarji predstavili vsa tri avtoht-nona vina, in sicer vitovsko, malvazijo in teran. Udeleženci so imeli kar zahtevno delo, saj je skupaj bilo primerkov kar osem, ravno toliko vinarjev, ki so na Expu vsak lepo, dopolnilno in brez ponovitev opisali teritorij, delo in vino. Kraški vinarji včeraj na Expu aw Vitovske so predstavili Rado Kocjančič z Doline, Igor Grgič s Padrič ter Benjamin Zidarich s Praprota, ki je prisotnim omenil tudi prisotnost in pomen osmic. Iz iste vasi so udeleženci lahko pokusili malvazije Mateja Lupinca in Sandija Šker-ka, Bruno Lenardon iz Milj je ravno tako predstavil malvazi-jo. Udeleženci degustacije so na koncu lahko pokusili še dva terana iz Saleža, in sicer Andreja Škerlja z Bajte, ki se v teh dneh udeležuje Expa tudi v okviru predstavitve deželnega združenja pridelovalcev Coldiretti in predsednika Društva vinarjev s Krasa Mateja Škerlja. Voditeljica Aurora Endrici je prav med degustacijami terana, osvežujočega vina, ki ga zelo svetuje v teh sončnih dneh, omenila visoko kakovost in uveljavitev vseh vinarjev, ki segajo po najvišjih ocenah v vseh panožnih vodičih v Italiji in so tako še dodatni adut za razvoj tega teritorija. Kraški vinarji so se po krajšem sprehodu po Expu srečali na vabljivem razstavnem prostoru Slow fooda, kjer je v skrajšani obliki potekala jutranji podobna predstavitev. Expo je odlična možnost za promocijo kateregakoli prostora ali dejavnosti na zares svetovnem prizorišču. Res je, da ne moreš pridobiti pozornosti celega sveta, čeprav so vsi dogodki omenjeni v programih, ki jih novinarji dobijo v medijskem središču, a dobro vodena predstavitev zna odmevati v času in je nastopajočim vsekakor lahko v ponos. Vinarji s Krasa so se tokrat že drugič množično udeležili svetovne razstave v Milanu. Sredi maja, torej le dva tedna po otvoritvi Expa, so na zamejskem dnevu ob navzočnosti ministra Žmavca, ambasadorja Mirošiča in konzulke Sergaševe v slovenskem paviljonu predstavili tudi Okuse Krasa. Več vinarjev bo na Expu tudi sredi oktobra, ko bo, vedno v dobro obiskanem paviljonu Slovenije, potekala ponovna, tokrat jesenska predstavitev Okusov Krasa. Aleš Waltritsch videm Septembra v* • v • večjezični Friuli Doc VIDEM - Od 10. do 13. septembra bo loža na Trgu Liberta v Vidmu v okviru manifestacije Friuli Doc in v sodelovanju vi-demske Občine in zveze Arlef (lAgjenzie Regjonal pe Lenghe Furlane) prizorišče več pobud za promocijo furlanskega, slovenskega in nemškega jezika. Na kraju, kjer bo imela radijska postaja Radio Onde Friulane svoje neposredne prenose, se bodo javnosti predstavile furlanske, slovenske in nemške organizacije iz naše dežele, pripravili pa bodo tudi stojnico z večjezičnim promocijskim gradivom. Friuli doc je sicer tradicionalna pobuda za promocijsko furlanske kulture, tradicije in ku-linarike. Letošnja izvedba bo že 21. po vrsti, prvič so jo namreč organizirali leta 1995. Več informacij na spletni strani www.friu-li-doc.it. kanalska dolina - Planika, Slori in Sazu Skrbijo za ohranjanje domače kulturne dediščine Močna kulturna naveza in znanstveno raziskovanje ter sodelovanje so privedli do ponatisa znanstvene monografije »Shranili smo jih v bančah« katere avtorica je Karmen Kenda Jež. Pravkar izdana monografija je z naborom slovenskega narečnega oblačilnega izrazja, knjižnimi poimenovanji ter njihovimi italijanskimi in nemškimi ustreznica-mi dragocen slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini in hkrati tudi dokaz jezikovne pestrosti tega območja. Zvočno in slikovno gradivo, ki je bilo v letih 2003-2005 zbrano na raziskovalnih taborih Slovenskega kulturnega središča Planika, je tako sistematično in pregledno predstavljeno v knjižni izdaji. Ker so knjige prve izdaje pošle, je Sks Planika v Kanalski dolini tudi v okviru mednarodnega projekta ZborZbirk pripravila vir-tualni prikaz oblačilne kulture na tem območju in v okviru projekta, ki ga podpira dežela Furlanija Julijska krajina, pripravila na svojem sedežu v Ukvah stalno razstavo starih oblačil, ki so jih uporabljali do različnih priložnostih v Kanalski dolini. V re- ovčja vas - Srečanje s SSO Oktobra odprtje sedeža združenja don M. Černet V sredo, 26. avgusta so se v Ovčji vasi srečali predstavniki Sveta slovenskih organizacij in združenja Don Mario Černet. Glavna tema srečanja je bilo delovanje združenja v Kanalski dolini, ki traja že petnajst let. Prav v zadnjih letih pa je delovanje združenja dobilo večji zagon, za kar so zaslužni domačini, med katerimi je tudi kar nekaj mladih. Poseben pomen pa ima za društvo možnost koriščenja prostorov ovškega župnišča, kjer so si člani združenja Černet uredili društvene prostore. V tem smislu so med srečanjem izrekli priznanje domačemu župniku Mariju Ga-riupu, ki podpira prizadevanja združenja za dobrobit slovenskega življa v Kanalski dolini, je zapisano v tiskovnem sporočilu SSO. Predstavniki SSO-ja Walter Bandelj, Ivo Corva in Julijan Čavdek ter predsednik združenja E. Blankin, Giorgio Banchig, so se seznanili s prihodnjim delovanjem društva Černet, ki jim ga je predstavil predsednik Anton Sivec. Poleg predsednika Sivca so bili prisotni še Luciano Lister, Mitja Jalen in Sara Ehrlich. Srečanja se je udeležila tudi predstavnica Zveze slovenske katoliške prosvete Katja Dorni, kateri je bila zaupana režija uradnega odprtja sedeža združenja Černet, ki bo v Ovčji vasi v soboto, 24. oktobra 2015, ob 16. uri. To pa je pomemben znak sodelovanja, saj bodo v organizacijo tega pomembnega dogodeka aktivno vključeni poleg Sveta slovenskih organizacij še Združenje Don E. Blankin in Zveza slovenske katoliške prosvete. Odborniki združenja Černet pa upajo, da bodo odprtje sedeža podprle tudi krajevne javne uprave, s katerimi bodo v teh dneh stopili v stik. Organizacija uradne otvoritve sedeža v Ovčji vasi pa je bila tudi priložnost, da so se predstavniki SSO-ja in združenja Don Mario Černet pogovorili o aktualnem stanju slovenske narodne skupnosti v Kanalski dolini. Sodelovanje z rojaki iz Benečije, Gorice in Trsta je zelo pomembno in ga bo nadalje potrebno še razvijati in dopolnjevati, da bi se zares izkoristilo vse možnosti, ki jih nudi tisto področje, na katerem so Slovenci avtohtona narodna skupnost. Glavna skrb pa mora biti še vedno posvečena poučevanju slovenskega jezika v šoli. Večje možnosti za nove pobude in sodelovanja pa bi se lahko razvilo s slovenskimi rojaki, ki živijo na avstrijskem Koroškem. Slovenci na avstrijskem Koroškem in v Kanalski dolini imajo namreč več skupnih točk: podobnost teritorija z jezikovnega, zemljepisnega in gospodarskega vidika, zgodovina in razdalja. V tem smislu bo Svet slovenskih organizacij dal predlog srečanja s sestrsko krovno organizacijo Narodnim svetom koroških Slovencev. Prva priložnost bo verjetno že ob prihodnjem zasedanju Izvršnega odbora SSO v Kanalski dolini, ki bo predvidoma v prvi polovici septembra, se zaključuje tiskovno sporočilo SSO. cenzijah Petra Weissa in Vere Smole piše, da je iz nastalega slovarja še enkrat razvidna stara in čisto preprosta resnica, da je v narečju ubesedeno vse, kar je v njem treba povedati in izraziti. Pri tem govorci upora- bljajo sredstva, ki so na razpolago v jezikih sploh: besedotvorne postopke, pomenske prenose, besedne opise, izposojanje iz drugih jezikov in prilagajanje slovenskemu jeziku. Slovar še enkrat dokazuje ubese-dovalno moč slovenskega narečja v Kanalski dolini, na robu slovenskega jezikovnega prostora. Priča o nekdanji in zdajšnji živi rabi ter dokumentira veliko jezikovno bogastvo za čedalje bolj konfekcijsko in v tem pomenu jezikovno revnejšo prihodnost, hkrati je slovar priznanje tistim domačinom, ki si prizadevajo ohranjati svoj materni jezik in z njim delati prepoznavno tudi vso specifiko lastne duhovne in materialne kulture, vpete v ta mali, a nadvse bogati večkulturni prostor. Zaradi vsega navedenega so se odločili za ponovno izdajo dopolnjene monografije ter za nadaljnje delo na raziskovalnem in jezikovnem področju. Ponatis in dopolnitev monografije so omogočili Sks Planika, Slori, ki že dolga leta podpira in sodeluje z raziskovanjem in s knjižnimi izdajami v Kanalski dolini, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter Avtonomna dežela Furla-nija Julijska krajina. (r.b.) 4 Petek, 28. avgusta 2015 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu intervju - Tržaški župan o ustanovitvi nove Julijske medobčinske teritorialne unije Cosolini: V novi uniji ne bo nihče prevladal nad drugimi V novi Julijski medobčinski teritorialni uniji ne bo nihče prevladoval nad ostalimi, saj bo za pomembne odločitve potrebna velika večina glasov. Občina Trst ne bo torej odločala o usodi okoliških občin, ravno tako ne bodo manjše občine odločale o dogajanju v tržaški. Pravice slovenske narodne skupnosti oziroma zaščitni zakon bodo vselej upoštevani in je namen nove medobčinske zveze vsekakor nuditi kakovostnejše storitve po nižji ceni. Pot je še dolga in bo najbrž potrebno še kaj izpiliti, dosedanje izbire in odločitve pa so bile pravilne. To je povedal tržaški župan Roberto Cosolini, s katerim smo se včeraj pogovorili o novi teritorialni uniji, o njeni prihodnosti ter o morebitnih pozitivnih in negativnih posledicah za okoliške občine. Kakšna se vam zdi nova Julijska medobčinska teritorialna unija? S kolegi ostalih občin smo opravili odlično delo. Izhajali smo namreč iz zapletenega položaja, ker smo morali upoštevati in usklajevati različne točke, od različnih velikosti raznih občin do prisotnosti slovenske manjšine oziroma določil zaščitena zakona. Izvajanje nove zakonodaje je bilo torej zelo zahtevno. Opravljeno delo je bilo nazadnje uspešno, saj smo upoštevali razne zahteve in potrebe in smo zajamčili ravnovesje med tržaško in okoliškimi občinami. Nekateri so mnenja, da lahko večja občina požre manjše, drugi pa opozarjajo, da bo dogajanje v uniji v bistvu odvisno od te ali one politične večine v tržaškem občinskem svetu. Kako na to odgovarjate? Glejte, živimo v demokraciji, kjer velja načelo, da odloča večina. To se dogaja v italijanskem parlamentu, v deželah in v občinah. Pri ustanavljanju Julijske medobčinske teritorialne unije pa je bilo določeno, da pri pomembnih zadevah ne bo lahko odločala ena sama občina. V veljavi bodo skratka ponderirani glasovi. Pri pomembnih odločitvah bodo potrebni glasovi 4 županov na 6, za ostale odločitve pa bo potrebno zbrati dve tretjini vseh glasov. Občina Trst ne razpolaga z dvemi tretjinami in bo torej potrebovala soglasje ene ali dveh občin. Majhne občine so torej na varnem... Tako je, saj gre ne nazadnje za unijo in ne za priključitev. Ni naključje, da smo vsi župani iskali stične točke in zasledovali skupne interese. Naposled je za statut glasovalo pet županov, medtem ko se je eden vzdržal iz pravnih razlogov. Vse to pomeni, da je mogoče doseči sporazume tudi glede različnosti. Nekateri drugi, kot na primer poslanka stranke Forza Italia Sandra Savino, razmišljajo obratno, češ da bodo manjše, slovenske občine odločale o usodi 200000 tržaških prebivalcev. Ali je to res pravi puč, kot je to zatrdila tržaška desnosredinska poslanka? Poslanka Sandra Savino ima dosti prostega časa. Očitno ima zelo malo dela, saj je njena dejavnost v parlamentu težko izsledljiva. Zato naj izkoristi svoj prosti čas in naj prebere dokumente. Izvedela bo, da bo Občina Trst še naprej sama upravljala večino storitev, od sociale do vzgoje in javnih del ter športa. Približno 80 odstotkov storitev ne bo namreč pod okriljem teritorialne unije, ampak tržaške občinske uprave. Glede ostalih storitev pa ne bo mogel nihče odločati brez Občine Trst. Kdor torej podpira stališča, kot je Savini-no, ne govori resnice. Statut je dvojezičen. Kako odgovarjate tistim v desni sredini, ki vam očitajo uvajanje dvo-jezičnosti v tržaški občini? Statut je v italijanskem in slovenskem jeziku, ker imajo štiri občine dvojezičen naziv, poleg tega pa je tudi v tržaški občini mnogo pripadnikov slovenske manjšine. Ko tega ne bi storili, bi to bilo zelo nazadnjaško dejanje in znak nestrpnosti. Italijanske vrednote in italijanski jezik seveda niso pod vprašajem. Nasprotno, dokazali smo le, da smo normalni, saj je dvojezičnost drugod v deželi uveljavljena že več let, čeprav se nekateri v Trstu s tem ne morejo nikakor sprijazniti. Svet pa se je spre- menil, meje so ukinili, slovenska narodna skupnost je bolj integrirana in upravičeno zahteva svoje pravice, Republika Slovenija je demokratična država, v Trstu je vedno več italijanskih družin, ki vpisujejo otroke na slovenske šole. Vztrajati na stališčih, ki jih zagovarja tržaška desna sredina, je enostavno smešno. Kako bo torej z uporabo slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu? To je odvisno od pravilnika. Kot sem to že povedal v preteklosti, so za spremembo pravilnika pristojni vodje svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu. Kar zadeva občinski odbor oziroma župana, bomo nedvomno nakazali finančna sredstva in omogočili simultano prevajanje. Za odločitve glede uporabe simultanega prevajanja pa bodo odgovorni, kot rečeno, načelniki svetniških skupin. V novi medobčinski zvezi bo več skupnih storitev. Kakšna bo v tem primeru raba slovenščine v odnosih med občani in javno upravo? Zagotavljati je treba vse zakonske predpise. Na tem področju so vsekakor storili že mnogo kora- kov, izvajati določila zaščitnega zakona pa je institucionalna dolžnost. Kot sem že povedal, smo z župani okoliških občin odlično sodelovali in zagotovili ustrezno ravnovesje. Kako bo dejansko delovala nova teritorialna unija? Namen medobčinske zveze je izboljšati kakovost storitev, še zlasti v manjših občinah. Kdor torej ni imel dovoljšnjih instrumentov, bo v prihodnosti lažje izvajal zaščitni zakon. Sploh pa bo o mnogih stvareh odločalo pet županov, o nekaterih drugih vseh šest. Kakšna jamstva lahko torej nudite prebivalcem okoliških občin oziroma Tržačanom? Namen nove unije je nuditi boljše storitve z manjšimi stroški, saj je bilo to ne nazadnje cilj reforme. Izvajanje bo seveda postopno, saj bodo za izenačenje oziroma prilagajanje raznih funkcij na voljo tri leta. Vzdušje med vsemi župani je zelo pozitivno in sem prepričan, da je to odlična napotnica za prihodnost. Zaradi tega bom skušal tudi na vsak način zagotoviti, da ne bodo župani okoliških občin prihodnje leto v Trstu dobili novega sogovornika. Ali je bilo ne nazadnje mogoče oziroma ali je še mogoče kaj izboljšati? To bomo videli sproti. Ustanavljanje teritorialnih unij obvezuje namreč k eksperimentiranju in morebitnim spremembam. Podlaga, ki smo jo postavili, je vsekakor odlična odskočna deska. Aljoša Gašperlin šolstvo - Na višjih srednjih šolah pred začetkom pouka Preverjajo znanje Novo šolsko leto že trka na vrata, čez kaka dva tedna se bodo vrata vrtcev in šol vseh stopenj ponovno odprla in učilnice se bodo napolnile z učenci in dijaki. To seveda velja tudi za višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, kjer pa nekatere dijake pred ponovnim snidenjem s šolskimi klopmi čaka še ena preizkušnja, v okviru katere se bo preverjalo, ali so v teku poletja nadoknadili vrzeli, zaradi katerih so jim ob koncu lanskega šolskega leta preložili končno ocenjevanje. Vseh dijakov s preloženim ocenjevanjem je bilo junija 74: 24 na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana (7 na smeri okoljske biotehnologije, 12 na smeri elektronika in 5 na smeri mehanika in me-hatronika), 9 na Humanističnem in družbeno-eko-nomskem liceju Antona Martina Slomška (8 na hu- Popravili bodo zid Občina Trst bo, ko bo odobrena proračunska postavka v višini 300.000 evrov, dala popraviti zid v Drevoredu III Armata, ki sta si ga včeraj ogledala župan Roberto Cosolini in odbornik za javna dela Andrea Dapretto. Ob popravilu zidu bodo še restavrirali kovinsko ograjo, zgradili podporni zid, ki meji na park vile Necker, in razširili pločnik za 50 centimetrov. Dela bi trajala 180 dni. manistični in 1 na družbenoekonomski smeri), 15 na Tehniškem zavodu Žige Zoisa (12 na smeri uprava, finance in marketing in 3 na smeri gradnja, okolje in teritorij) in 26 na Liceju Franceta Prešerna (6 na smeri uporabne znanosti, 7 na znanstveni smeri, 12 na jezikovni in eden na klasični smeri). S preverjanjem znanja Kakšna usoda jih čaka? arhiv so letos najbolj zgodnji na zavodu Stefan, kjer so dijake začeli preverjati že včeraj, nadaljevali pa bodo do jutri. Danes se bo pisno oz. ustno preverjanje ob 8.30 začelo na zavodu Zois, kjer bo potekalo do ponedeljka (objava rezultatov je napovedana za četrtek). V ponedeljek se bo preverjanje ob 8. uri začelo tudi na liceju Slomšek, kjer bo potekalo do torka, objava rezultatov pa je prav tako napovedana za četrtek. Na liceju Prešeren bodo s preverjanjem začeli v torek v popoldanskih urah, nadaljevalo pa se bo do četrtka. Po opravljenem preverjanju znanja bodo dijaki imeli še nekaj dni brezskrbnih počitnic, zatem pa bo tudi zanje šolski zvonec naznanil začetek pouka: le-ta se bo na liceju Prešeren in zavodu Stefan začel 9., na liceju Slomšek in zavodu Zois pa 10. septembra. (iž) Grad sv. Justa nedostopen osebam na vozičku Svetniki rajonskega sveta za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto Luca Bressan, Gigi Franzil, Alberto Fileti, Roberto Degrassi (vsi Demokratska stranka), Adriano Ostrouška (Mešana skupina) in Alessandro Počkaj (Slovenska skupnost) so vložili resolucijo zaradi težav, s katerimi se mora soočati invalid oz. oseba z zmanjšano mobilnostjo med sprehodom po Trstu. Svetnike je tako kot številne druge pretresel ogled prispevka vsedržavnega dnevnika TG2 o skorajda nemogočem dostopu do določenih mestnih javnih površin oz. znamenitosti (na prispevek so se v sredo ostro odzvali župan in drugi mestni upravitelji). Rajonske svetnike skrbi zlasti nedostopnost gradu Sv. Justa, ki sodi v njihovo okrožje. Ker si lahko oseba na vozičku ogleda le pritličje gradu oz. njegovo dvorišče, svetniki predlagajo, da bi se tamkajšnje tovorno dvigalo nekoliko priredilo tako, da bi ga lahko uporabljale tudi osebe na vozičku. Seveda bi bila to le začasna rešitev, v pričakovanju na dokončni ukrep. Svetniki hkrati zahtevajo, naj te osebe vstopijo na grad brezplačno. Resolucija je bila odobrena soglasno. Po stavki pristaniških delavcev dosegli sporazum Po sredini stavki in protestu pristaniških delavcev so Pristaniška oblast, Koordinacija tržaških pristaniških delavcev (CLPT) in osnovni sindikat USB včeraj dosegli sporazum. Komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino se je obvezal, da bo skušal v prihodnjih mesecih rešiti težave pristaniških delavcev, CLPT pa je zagotovil, da bo do takrat prekinil vsak protest. Svobodni Trst kritičen do nasilnih protestnikov Gibanje Svobodni Trst se je ogradilo od sredinega protesta pristaniških delavcev, pravzaprav od verbalnega napada na televizijsko ekipo Telequattro ter prerivanja s policisti in karabinjerji pred vhodom v novo pristanišče. Zastopniki gibanja ocenjujejo, da so bili najglasnejši zlasti po-litikanti in nasilneži, ki sploh ne poznajo zakonskega oz. političnega vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja in pa pro-stocarinskega pristanišča. Da ne bo zmede, so predstavniki Svobodnega Trsta pripravljeni na javno soočanje in na razčiščevanje morebitnih dvomov o zahtevah posameznih skupin. Na srečanju v Devinu o okolju in varnosti V okviru srečanja o okolju, ki ga v Devi-nu prireja združenje FareAmbiente bo drevi ob 20. uri gost pokrajinski tajnik avtonomnega policijskega sindikata Lorenzo Tamaro, ki bo spregovoril o okolj-ski varnosti oz. zaščiti narave. Danes v središču Milj praznik stoletnikov V rekreacijskem središču Penso na Trgu Repubblike v Miljah bo danes ob 10. uri zaživel drugi praznik stoletnikov. Mladi obiskovalci središča bodo namreč poskrbeli za prijetno vzdušje z razno-raznimi igrami, zbor Aida pa bo zapel ob harmoniki gospoda Enrica. Seveda ne bo manjkala torta velikanka za vse slavljence, pravzaprav slavljenke. Teh bo šest - Santina Oleni (103 leta), Marija Čač (102), Wanda Deiuri (101), Zita Be-vilacqua (101), Antonia Russignan (100) in Aurora Vlacich (100); vse bodo prejele priznanje. / TRST Četrtek, 27. avgusta 2015 5 priseljenci - Obisk pri azilantih v Silosu Higienske razmere so zaskrbljujoče S strehe pronica voda - Pritožujejo se nad prisotnostjo zajedavcev Bela žogica visoko pada in se z zamolklim zvokom odbija od tal. Fantje v širokem polkrogu tarnajo, v sredini pa se drugi veselijo, tudi redki gledalci. Odbijalec je ravno dosegel točko za svoje moštvo. Prizor spominja na bejzbolsko srečanje. Nismo pa na stadionu z urejeno zelenico, temveč na razpokanem asfaltu in plevelu tržaškega Silosa, kjer se v popoldanskih urah odvija tradicionalno srečanje kriketa med utaborjeni-mi migranti. Ti so skoraj vsi Afganistanci in Pakistanci, kjer je varianta bejzbola državni šport. Športna dediščina britanskega cesarstva. Območje Afganistana, Pakistana in severne Indije po odhodu Britancev tli že desetletja. Sovjetska zveza, islamski ekstremi-zem, mednarodni terorizem, talibani, ZDA so v tridesetih letih poskrbeli za stopnjevanje nasilja, od katerega bežijo migranti. Po večini so ti iz obmejnega območja med Afganistanom in Pakistanom, kjer so talibani spet na pohodu. Zgodovinski obris je v tržaški zgodbi nujen, saj je nov vzpon talibanov glavni vzrok za beg ljudi, ki te avgustovske dni preživljajo v Silosu. Preganjani narod Kriket je zanje trenutek sprostitve in spoznavanja. Ekipe so na zunanji ploščadi mešane, v notranjosti, ali bolj rečeno na pokritih predelih nekdanjega skladišča za žito, pa se migranti delijo večinoma po narodnosti. Jezik sporazumevanja je paštunski, ta je pravzaprav jezik istoimenske večinske etnične skupine obmejnega področja Afganistana in Pakistana. Ta velja za uporen narod, sicer tudi za prvo komponento talibanskega gibanja, od katerega so se nato Paštuni oddaljili. Prav zaradi tega pa zdaj doživljajo maščevanje islamskih skrajnežev. O kriznih razmerah pripoveduje 30-letni Agbar v izredno tekoči angleščini. V Afganistanu je bil kmet, odšel je, ker hrepeni po svobodi. Preko Irana, Turčije in t.i. balkanske poti je v dveh mesecih prehodil več tisoč kilometrov. Zaprosil je za azil, v Silosu pa je nastanjen že dober mesec. Nekoliko grenko pravi, da je to trenutna rešitev, vabi pa naju, da s fotografom preveriva življenjske pogoje v kartonastih barakah. .--T. k'- ^ vec Paštunska gostoljubnost V eni izmed teh klepeta skupina šestih Afganistancev. Pomahajo nam in prisedemo. V znak spoštovanja v 2,5 metra široko, dolgo in visoko kartonasto škatlo stopimo se-zuti. Tla so pokrita z rjuhami in preprogami. Mladi fantje, katerih povprečna starost ne presega 25 let, takoj izkažejo veliko gostoljubnost, čeprav živijo v velikem pomanjkanju. »Sram nas je, ker nimamo, kaj ponuditi. To nam velevajo običaji, tu pa ne razpolagamo s hrano ali pijačo,« pravi zgo-vornejši med njimi. Med klepetom nam nekateri zaupajo tudi, koliko so plačali za varno pot od Afganistana do Trsta. Redke izjeme niso odštele nobenega dolarja, drugi pa celo do 8000 evrov. Opazita pa se takoj predmeta, ki ne sodita v kontekst skromnega prostora. Pametni telefon in vrečka tobaka s slovenskimi napisi. Kadilec in imetnik telefona takoj priznata, da sta v Silosu na obisku. Nastanjena sta v središču pri Fernetičih, v Silosu imajo prijatelje. Včasih jim kdo kupi cigarete ali tobak čez mejo, telefon pa običajno migranti nabavijo nekaj mesecev po prihodu v Italijo. Običajno jim predmete večje vrednosti, med temi telefone, zaseže bolgarska polici- fotografij na www.primorski.eu Večina azilantov preživlja čas v kartonastih zatočiščih (levo), nekateri pa razpolagajo le s preprostim ležiščem (zgoraj desno); dogodek dneva je igranje kriketa na zunanji ploščadi Silosa fotodamj@n ja. Bolgarska izkušnja pa je bila zanje tudi najbolj naporna, saj so z njimi na splošno ravnali slabo tako policisti kot tamkajšnji prebivalci. V skupini je najbolj izstopal Amir, sicer sodelavec afganistanske televizijske mreže Zwandon Tv. Rad bi se naučil vsaj italijanščino in se preizkusil v evropskem medijskem svetu. Higienske težave Sanje in želje dvestotih začasno do-mujejo v podrtiji. Medtem ko predstavniki Gibanja petih zvezd zahtevajo poseg civilne zaščite, tržaška prefektura, ki koordinira sprejem priseljencev in jim nudi najnujnejšo oskrbo, te dni načrtuje nove ukrepe, ki bi začasno, a vse bolj prenatrpano namestitev v Silosu zamenjale z dostojnejšimi zidovi, predvsem pa streho. Objekt iz avstro-ogrskega obdobja v deževnih dneh zalije voda. Kartonaste barake načenja vlaga. 28-letni Ali se prvi potoži nad bolhami. Pokaže nam razpadajoče kartone, smeti. Praska se po rokah in trupu. Dokaj jasno je, da se ljudje v Silosu srečujejo z občuteno higiensko težavo. Za nameček pa - razen treh javnih stranišč na železniški postaji - ne razpolagajo s sanitarijami. Fekalije se nabirajo v odročnejših predelih, daleč od zasilnih zatočišč, nekateri pa celo odhajajo na potrebo na streho. Na tej pa se v večjih zajetjih nevarno nabira deževnica. Testenine in »trava« Med sprehajanjem po daljši hali se nekateri radi nastavljajo objektivu, le redki se opogumijo in tudi kaj več povedo o svoji osebni zgodbi. Mladi Ali nas spremlja za krajši čas. Pokaže nam podpise predhodnikov na zidovih, ki nosijo datum z začetka avgusta. Sam si šteje dneve. Danes bo preživel 29. dan v Silosu. Da bi lahko živel svobodno, je v Afganistanu prodal hišo. Za pot v Italijo je plačal 9000 dolarjev. Veseli se evropske svobode, a si ni predstavljal, da bo cel mesec preživel v blatu in se boril proti bolšjim ugrizom. Razen ob športnem dogajanju na zunanji ploščadi, nasmehov v Silosu ni. Le redki molijo, nekateri se učijo italijanščino. Predvsem mlajši obrazi pa izkazujejo človeško stisko na meji obupa. Veliko jih dan preživlja na ležišču. V mesto se odpravljajo do Karitasove men-ze, kjer je po mnenju večine dnevni jedilnik natrpan s testeninami. Radi bi se posluževali avtobusa, a nimajo denarja za nakup vozovnice. Denar pa si nekateri služijo na nezakonit način. Ob vhodu se redno pojavljajo mladi. Nekdo jih pravočasno opazi in jim pomoli ščepec, po vsej verjetnosti hašiša ali ma-rihuane. Tako je bilo tudi ob našem izhodu iz »nevidnega Trsta«. Mladenič je skrbno povohal nakup in si ga vtaknil v nogavico ter umirjeno zavil za vogal. Andrej Marušič policija Pozor na goljufe! Kljub priporočilom, naj ne nasedajo lažem vsakogar, ki potrka na vrata, moramo spet poročati o novem primeru goljufije na račun starejših občanov. Včeraj dopoldne je namreč moški, star kakih 50 let, lepo oblečen in urejen, potrkal na vrata stanovanja priletne ženske v Ul. Commerciale. Predstavil se ji je kot uslužbenec podjetja Acegas, ki naj bi moral preveriti kakovost vode. Ženska ga je povabila, naj vstopi; v stanovanju jo je moški začel prigovarjati, naj denar, ki ga hrani v hiši, spravi v vrečko, slednjo pa naj pospravi v hladilnik, da ne bi denarja stik z zrakom morebiti pokvaril. Ženska je storila to, kar ji je velel. Ko se je za trenutek oddaljila, pa je moški seveda pograbil vrečko, v kateri je bilo nekaj sto evrov in odšel. Šele takrat je ženska ugotovila, da je bila žrtev goljufije in poklicala policijo. Vsakič je primerno preveriti istovetnost osebe, ki potrka na vrata in hoče vstopiti v hišo. Ko se oseba zdi sumljiva, pa nikar ne oprezajte in zavrtite številko 113. miramarski drevored - Voznico so sinoči še iskali, žrtev pa pri sebi ni imela osebnih dokumentov Do smrti povozila pešca in pobegnila Hude poškodbe so mu bile usodne. Moški, ki ga je v sredo pozno zvečer avtomobil povozil v Miramarskem drevoredu, je ponoči izdihnil. Njegovo zdravstveno stanje je bilo resnici na ljubo takoj videti izredno kritično, v katinarski bolnišnici pa mu niso uspeli rešiti življenja. Kaže, da ga je na cestišču najprej povozil skuter, potem pa še avtomobil. Neznana avtomobilistka je po dogodku pobegnila, tržaška občinska policija jo je sinoči še iskala. Do večera pa občinski policiji še ni bilo znano, kdo je nesrečna žrtev, saj moški, star od 55 do 60 let, pri sebi ni imel osebnih dokumentov. Po informacijah, ki so jih včeraj posredovali tako osebje službe 118 kot tržaška občinska policija, je do hude prometne nesreče prišlo v sredo okrog 23. ure v Miramarskem drevoredu, in sicer med bencinskim servisom znamke Agip in križiščem pri vhodu v Rojan. Blizu prizorišča nesreče se nahajajo prav uradi za obravnavo prometnih nesreč in garaže občinske policije. Okrog 23. ure naj bi voznik vespe piaggio, 81-letni C.L., vozil iz Bar-kovelj v smeri proti mestu, ko se je na ce- Do nesreče je prišlo med rojanskim križiščem in bencinskim servisom fotodamj@n sti pred njim nepričakovano (na tem odseku namreč ni prehoda za pešce) pojavil moški, ki je pri vrtu Ieralla želel prečkati cesto. Trčenje je bilo neizogibno, saj voznik vespe ni imel dovolj časa za zaviranje. Oba, tako pešec kot vespist, sta obležala na cestišču. Usoda pa je hotela, da je v tistem trenutku za vespo pripeljal še manjši avtomobil bele barve in neke francoske znamke, ki ga je upravljala neznana ženska. Pešca, ki je še vedno ležal na tleh, je avtomobil povozil in ga povle- kel s sabo za en meter. Občinska policija je potrdila, da se je avtomobil sprva ustavil, voznica naj bi celo iz njega izstopila in od daleč pogledala, kaj se je pripetilo. Nato pa si je očitno premislila (verjetno jo je zgrabila panika), spet je sedla za volan in odpeljala, ne da bi pri tem seveda nudila potrebno pomoč ponesrečencu oziroma ponesrečencema, saj je bil priletni vespist tudi poškodovan. Osebje službe 118, ki je z rešilcema prispelo na kraj nesreče, je povoženega moškega nemudoma odpeljalo v bolnišnico na Katinaro; utrpel je več hudih poškodb in zlomov, njegovo stanje je bilo sila kritično. V bolnišnico so pripeljali tudi ponesrečenega skuterista (sprejeli so ga z rumeno urgentno kodo), ki pa jo je k sreči skupil le z nekaj lažjimi udarci. Mestni redarji so medtem opravili vse potrebne meritve in začeli vneto iskati avtomobi-listko, ki je po povzročeni nesreči neodgovorno zbežala. Preiskavo vodi tržaški javni tožilec Massimo De Bortoli. Voznica naj bi bila stara od 60 do 65 let (videl naj bi jo poškodovani skuterist): preiskovalci so sinoči zbirali obvestila in si ogledovali posnetke nadzornih videokamer, ki so menda »ujele« tudi samo nesrečo. Preiskovalci so voznico iskali tudi na drugih koncih tržaške pokrajine, saj niso izključili možnosti, da stanuje ženska v kateri od okoliških občin. Pri občinski policiji pa so bili skopi z informacijami tudi glede same žrtve nesreče, saj jim preminulega moškega še do popoldanskih ur ni uspelo identificirati, ker pri sebi ni imel osebnih dokumentov. Sam poveljnik tržaške občinske po- licije Sergio Abbate je povzročiteljico javno pozval, naj se javi in preda. Morebitni očividci ali kdorkoli razpolaga z informacijami o nesreči pa je vabljen, da pokliče na telefonsko številko 040-4194284. Za kaznivo dejanje opustitve pomoči je v italijanskem kazenskem zakoniku zagrožena največ enoletna zaporna kazen in denarna kazen do 2500 evrov; v primeru, da poškodovani umre, pa je kazen dvojna. Kolesarska nesreča Na eni od stez v okolici Proseka se je včeraj poškodoval 15-letni kolesar iz Trsta. Z drugimi mladimi in odraslimi se je v Sesljanu udeležil izleta z gorskimi kolesi po gozdnih poteh, pri Proseku pa je okrog 18.30 padel in dobil več udarcev. Gorski reševalci so ga z nosili prenesli do rešilca, ki ga je prepeljal na pregled v bolnico Burlo Garofolo. Poškodbe menda niso hude. 6 Petek, 28. avgusta 2015 TRST / v spomin na tovariša Poslovil se je Srečko Orel, partizan, kmet in javni delavec Pred dnevi je na Proseku in širše žalostno odjeknila vest o smrti Srečka Orla, zavednega in angažiranega domačina, ki je v vasi in našem širšem okolju užival velik ugled in ga bodo danes pospremili na zadnji poti. Njegovo ime je bilo vseskozi povezano s povojnim razvojem kmetijstva na Tržaškem, vaški skupnosti je prispeval veliko energij, ostal pa je tudi zvest idealom, za katere je še kot mlad fant odšel v boj za svobodo. Še pred odhodom v partizane je bil v tovarni, kjer je bil zaposlen v Trstu, tajnik organizacije komunistične mladine (Skoj). Bilo mu je sedemnajst let, ko je ravno na svoj rojstni dan vključil v partizanske enote na Čavnu. Boril se je v vrstah Bazoviške brigade, ki je bila večinoma dejavna v Vipavski dolini in na Krasu. Bil je pomočnik intendanta in odgovoren za dobavo živeža za vso brigado, kar je v tistih časih bilo vse prej kot enostavno. Nekega dne so ga na Vipavskem zadeli drobci nemške granate. Njegovega sovaščana Antona Bukavca je ubilo, Srečko pa je moral za več kot en mesec na zdravljenje v partizansko bolnišnico Pavlo. Ob osvoboditvi je prišel v Trst, nakar ga je partizansko poveljstvo razporedilo na otok Vis, kjer je ostal do jese- ni leta 1945, ko se je lahko vrnil na Primorsko. Zaposlil se je v koprskem gradbenem podjetju, po letu 1954 pa se je vrnil v domačo vas, kjer se je z žvljenj-sko družico Anico Rupel oprijel kmetijstva. Usmeril se je v gojenje rož, ob domačiji je postavil uspešen rastlinjak s toplimi gredami. Danes družinsko podjetje uspešno vodi njegov sin Valter. Srečko je bil zelo navezan na svoj poklic, veliko pa mu je bilo tudi do razvoja kmetijstva nasploh. Tako se je je angažiral pri tržaški Kmetijski zadrugi, kateri je tudi predsedoval, velik doprinos pa je dal tudi Kmečki zvezi, kjer je bil dolgo let odbornik in podpredsednik. Dosledno se je zavzemal za enotnost kmetov na Tržaškem in razvoj slovenske stanovske organizacije, na katero je bil zelo ponosen. Srečkova prizadevanja pa se niso omejila le na kmetijski sektor. V času županovanja Josipa Guština je bil več let svetnik in odbornik zgoniške občinske uprave, izvoljen na listi KPI. Obenem je veliko znanja in energij posvetil tudi domači vasi Proseku, kjer je v obdobju težav vodil tudi domače prosvetno društvo, nakar je več let predsedoval Društveni gostilni. Na Proseku je vodil tudi partizansko sekcijo VZPI-ANPI in krepko prispeval k izgradnji vaškega spomenika padlim v NOB. Ostal je zvest svojim idealom iz mladosti in je še zlasti spodbujal mlade, naj jim te vrednote v današnjih razmerah postanejo zanesljiv in časten kažipot. Njegovo nesebično delo je naposled obrodilo bogate sadove, saj so v proseški partizanski sekciji danes angažirani večinoma mladi. Srečka Orla se bomo spomnili kot modrega in preudarnega človeka vedrega značaja. Njegov doprinos bo ostal zapisan v številnih ustanovah naše skupnosti. Bil je tudi zvest bralec in naročnik Primorskega dnevnika, za katerega je večkrat dejal, da je za našo skupnost nenadomestljiv. Ohranili ga bomo v lepem spominu, prizadeti družini pa naj gre tudi občuteno sožalje našega dnevnika. Dušan Udovič križ - Do nedelje v priredbi AŠD Mladina Prvi Ribiški dnevi V znamenju zgodovine, hrane in razvedrila - Kmalu naj bi v vasi odprli Ribiški muzej S pozdravnimi nagovori prirediteljev in pesmijo moškega zbora Vesna so se sinoči v Križu pričeli prvi Ribiški dnevi v priredbi AŠD Mladina v sodelovanju z Ribiškim muzejem. Štiridnevna prireditev (končala se bo v nedeljo) poteka v Ribiški hiši, ki so jo odborniki in člani Mladine za to priložnost počistili in prebarvali, nad vhodnim borjačem pa so razgrnili veliko belo jadro, ki je simbol te pobude. V pozdravih sta prišli do izraza velika navezanost Križanov do morja ter tesna povezava med Ribiško hišo (last Združenja za Križ) in Ribiškim muzejem pod domom Alberta Sirka. Če bo šlo vse po sreči, naj bi muzej (Dežela je pred kratkim prispevala 60.000 evrov) odprli prihodnjo pomlad. Na odprtju so prikazali film o lovu na tune, nato so ocenili najboljše »srduna in šavor« (fotoDamj@n). Zmagala je Elisa Spadaro, za njo sta se uvrstila Kristjan in Petra Bellafontana, tretja je bila Marlena Mannucci. Danes se bo praznik začel ob 18. uri, ob 20.30 bodo predvajali filma Lov na tune in Kriške korenine. Jutri ob 17.uri bo slikarski ex tempore za otroke od 3. do 14. leta pod mentorstvom Katerine Kalc, ob 18.30 pa voden ogled Ribiškega muzeja s predsednikom Francom Cossutto. V nedeljo zjutraj bo pohod z naslovom Gojzerji in kopalke od Sv. Primoža do mor- Po plesni delavnici jutri zaključek Artedna Arteden, lonjerski teden posvečen umetnosti, ki ga že od leta 2003 prireja kulturno društvo SKD Lonjer-Katinara, se tudi letos zaključuje. Še jutri bo na ogled razstava del umetnikov iz raznih manjših po Evropi, ki so vsako leto ustvarjali na Artednu. Ob koncu tedna je vsak od njih pustil v Lo-njerju eno od umetnin, ki so bile sad ustvarjanja pred lonjersko telovadnico ter v vaški in širši okolici. Lepo je, da imajo tudi vaščani po toliko letih že polne hiše umetnin, saj so prav oni večkrat gostili umetnike, so nam povedali mladi člani društva Lonjer-Ka-tinara. Zelo raznolika razstava, ki bo jutri na ogled od 17.30 v zgornjih prostorih telovadnice v Lonjerju, združuje likovno umetnost, fotografijo, vi-deoposnetke, kiparstvo, inštalacije, poezijo, glasbene vložke ... Prava zmešnjava občutkov in barv. V sredo je Arteden zaživel z delavnico sodobnega plesa pod vodstvom Daše Grgič (na sliki foto-Damj@n). V Lonjerju se je zbralo veliko navdušencev, ki so zaplesali v rit- mu glasbe, veliko pa je bilo tudi radovednih gledalcev. Jutri se bo Arteden zaključil z likovno delavnico pod vodstvom umetnikov, na katero so vabljeni prav vsi: otroci, ter mladi in manj mladi, ki bi radi z barvami in čopičem preizskusili in raz- vijali svojo domišljijo. Delavnica bo potekala od 17.30 do 19.30. Na ogled bodo tudi fotografije udeležencev tečaja fotografiranja za začetnike, ki ga je priredil fotokrožek Fotovideo Trst 80, vodila pa ga je članica Mirna Viola s pomočjo predsednika Marka Civardija. (bf) Včeraj danes Danes, PETEK, 28. avgusta 2015 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.52 - Dolžina dneva 13.32 - Luna vzide ob 18.52 in zatone ob 5.48. Jutri, SOBOTA, 29. avgusta 2015 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 31 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. [I] Lekarne ja in nazaj, vodila ga bo Erika Bezin. Pohodniki se bodo zbrali ob 8.30 v Ribiški hiši (vpisnina znaša 5 evrov, vključena pašta in pijača). Ob 13. uri bo nagrajevanje likovnih del, uro kasneje pa tekmovanje v podiranju rok. Prireditelji prosijo obiskovalce, da parkirajo vozila ob spomeniku ali pa ob nogometnem igrišču. Na voljo bodo ribje specialitete. Do nedelje, 30. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti DIZ JOŽEFA ŠTEFANA sporoča, da bodo preverjanja za dijake s preloženim ocenjevanjem do sobote, 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote v avgustu. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Možnost koriščenja deželnega prispevka za znižanje mesečni-ne. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. Tel. 040-573141 ali urad@dijaski.it. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo popravni izpiti za dijake s preloženim ocenjevanjem v ponedeljek, 31. avgusta in v torek, 1. septembra, ob 8. uri. Izidi bodo objavljeni predvidoma v četrtek, 3. septembra, ob 12. uri. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali 1. razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali 1. razred višje šole. Info na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00-12.00) ali urad@skladmc.org. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J.PANGER-CA sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v torek, 1. septembra, ob 10.00 za učno osebje osnovnih šol in ob 11.00 za učno osebje otroških vrtcev in srednje šole. SV, i l^DUSKI [>NEVi DRAGA 2015 Pa** FmJgaijewq j doma - Üpiirw Dunajska tmta ') i Da na, 28. a vgus tu Ob 1U0) ■iriilrLLj Cipudrr, KJliij Cukjili, TirwHfibar, Sergij Pahor ZAKAJ DRAGA? Jutri, 29. avgusta Ob I6.«c pfrfHiiritc-v fcnjigr lgdrJ.iOriH.-rfr u DrJgi Ob skupita mljflih PETDESET DELCEV SE Nt CELOTA Ob 21 .Wk k dne er ti kup i rte BK tVOLUlIUN GLASBENA MATICA - Šola Marij Kogoj vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 5. septembra, od 10.00 do 12.30 v Ul. Montorsino 2 in od 16. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1. Čestitke Pranona MALIA 95 let ima in danes njena pravnukinja Matilda pa tedna dva, tako imamo najstarejšo in najmlajšo Lonjerko pri nas doma. Vso srečo želimo vsi domači in Sara. Id Osmice DRUŽINA ZAHAR, Boršt 58, ima odprto osmico v društvenem parku Hribenca v Zabrežcu. Tel. št.: 348-0925022. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmi-co. Poleg vina še domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Toplo vabljeni! NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICA je odprta, Repen 42. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. Loterija 27. avgusta 2015 Bari 43 54 85 73 7 Cagliari 6 22 15 75 58 Firence 21 19 12 48 47 Genova 17 44 12 79 87 Milan 23 88 62 26 28 Neapelj 78 88 84 23 74 Palermo 41 15 49 66 67 Rim 34 60 76 79 73 Turin 18 66 51 13 30 Benetke 83 36 40 81 74 Nazionale 89 59 15 69 65 Super Enalotto Št. 103 2 4 12 40 50 80 jolly 13 Nagradni sklad 13.451.420,08 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 16 dobitnikov s 5 točkami 10.979,59 € 996 dobitnikov s 4 točkami 178,28 € 31.626 dobitnikov s 3 točkami 11,16 € Superstar 89 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 17.828,00 € 91 dobitnikov s 3 točkami 1.116,00 € 1.433 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 7.843 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 16.489 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 27. avgusta 2015 7 SKD TABOR in VZPI-ANPI Prosvetni dom - Opčine ob 70-letnici osvoboditve vabita danes, 28. avgusta 2015 ob 20.30 na otvoritev razstave POT VSVOBODO Predstavitev Jože Pirjevec Sodelujejo: Mopz Tabor, dir. David Zerjal Združeni vokalni skupini Skd Barkovlje in Skd Primorsko, dir. Aleksandra Pertot, s harmoniko spremlja Marino Zobin m Poslovni oglasi IŠČEM V NAJEM manjšo hišo na tržaškem Krasu. Tel.: 349-1593556 B Mali oglasi ™ rr edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta POLETNI URNIK sprejemanja Milih újlflldV ßrfrt I plAiJIU osmrtnice, zahvale, jožoJjo, ¿etíiikf v okvtfiku, moli oglati v okviri trn, oglasi društev in 0fga|sujm e63>|su3uje aiuriL .'33isi| os ;|S e63J3)e>{ 'nuizpiujs a ezu 6oq \\e lild)|SUjJ eu OJdZdfO>|j|da 'l izspes ¡uznfu! ¡}s;| !ixiiB|op z eu||isej e>|sdoji :i|!pajqo L|!U3A>|J3D a ofeljqejodn as ^ '3|0UJS 3US3A3jp .'efje^eivM eipiipoA a± B6S>|SBAJL| pmisjEZ •£ :o||Aais OL|i| O|6OJ>|O '0>|0S!A •z !aj6| 3)|SA3f|ej>| DdUdZJAljd 'L ONJIdAVN •opjedoneg eueiuoj joiAe 'esnpadoien ¡p fiaiesid !>|suBf!|ei! •£[. :BA}S|L|od eso>| D3|6AO|dpZj •Zl :od|ussj ez zejzj jeis -ol :eupai pp '6 :eusq| e>|;uA3Z!fu>| e6d>|S3Ajou e63>|!|3A p;u)33ez 'g .'(oi6joj3) joieaj>| [UpOLU !>|suei!|Bl! '9 .'H///S DU '(oBDJC) DdAD/ap iu}!}!iodou3qznjp sou • i ONAVUOaOA £L ZL IL 01 6 ■ 8 L 9 m s £ Z L 8 £ L Z S Z 6 8 L Z £ 8 6 L P 9 L 6 L 9 S 6 L 9 6 9 S L 8 DdAD/dp !upmiodoudqznjp sou - VMNVZIdM V1VIAI n>ioans rjr^j" . L "T I f TT1" f L- f|3}bs|d u[jozom i^sodubjj = nvn3u • oujabs d3|bj6| !>|suim m luannpojd 'IjaiipoA i>|sf|z|aa|ai ^suefiiei! = vhodin • !i|J96|n a ojsauu = vil • nznjAB» eu sba eujoeuz = m v * !f!j!9!S a bj|3j uj oisaiu = y|qvnv ■ e>i!usjs>i esaiv e>|!U3qse|6 e6a>|su3AO|s >|3AspzA = oiv - »bjavaohs > E 30 V N ■ HVin-VNV)in -VNOl-ZS-NVAVM -aviva-vy-WDvy -Niavy-)l3Dld-vnvn -ivaviAi-viAi-soaai - Niavn - aiso» - n» »vzvr-iNavr-avi/\ivr -vnvai-o"ivii-v>isui -Hvaai-vanaD-vdiaD -vnow3-nonvo -yyvD-v>iviv-vavyv -v»3NV-NV-vynv -vai>iv-vav>iv-owvav ■i/d)///j du 'oso/B dBsaon obupam dBbuadiB jbj DhouiAopoBz d6s$du d^uiiud ui iubuii nqop mfiod qiAis a foq 'iudjjs lusap qo apasaq bsa 3>m a //pajodzoj ounADjd ¡oq bj 1)111.. IMSrDVNIfllAlOMu SD}dUJo6ou!>isuDf!iD}!-yxftyjz\xy VNAOMI1S 9 'is X 1 3 J u o>|e~| iu jo6| :eje[|Aejdud ubjjs 1 f S LOČ ejsn6Ae'8č'>|9}9d / 1 • >1 S h o 1AI ! 11 d / RADIO IN TV SPORED Petek, 28. avgusta 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Dok.: Papa Giovanni XXIII RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Serija: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostro amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.55, 18.15, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Marie Brand e l'amore che non perdona (krim.) 15.40 Serija: Senza traccia 17.05 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Serija: Body of Proof RAI3 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 10.20 Film: La vendetta di Ursus (pust.) 11.50 Disney Classic Cartoons 11.55 14.00, 18.55, 23.00 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Film: Sunshine Cleaning (dram.) 17.30 Geo Magazine 20.00 Blob 20.10 Serija: Tre mogli per un papa 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: Uomini di parola (kom., '12, i. A. Pacino) 23.00 Film: Orchidea selvag-gia (dram.) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.10 19.30 Nad.: Terra Nostra 12.55 Nad.: Storia di guerra e d'amicizia 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 GranPremium 14.20 Nad.: La Jadra 15.15 Anica - Ap-puntamento al cinema 15.20 Nad.: Avvocati 17.00 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.45 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Linda e il bri-gadiere 21.20 Nad.: Il ritorno di Ulisse _RETE4_ 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.25 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Film: Ma chi ti ha dato la patente? (kom.) 16.25 Film: Soli nell'infinito (pust.) 19.35 Ieri e oggi in TV 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Fuga per la salvezza (dram.) _RAI4_ 13.45 Mako Mermaids 14.40 Stargate Atlantis 15.25 Andromeda 16.10 Star Trek Enterprise 16.55 Doctor Who 17.45 Novice 17.50 Film: Jade Warrior (pust.) 19.35 Once Upon a Time 20.25 Star Trek: Next Generation 21.15 Film: The New Daughter (horor, '09, i. K. Costner) 23.05 Film: Wolf Creek (horor) _RAI5_ 14.201000 giorni per il pianeta Terra 15.00 Wild Africa 16.15 Museo Italia: Raffaello e Michelangelo 17.10 Art of... America 18.00 Novice 18.05 20.40 Passepartout 18.40 Grandi giardini di Francia 19.45 Philip Roth rivelato 21.15 Dok. film: Io sono Tony Scott 23.40 Jazz - Istruzioni per l'uso RAI MOVIE 14.00 Film: Fuori controllo (triler, '10, i. M. Gibson) 16.00 Film: Incredibile viaggio verso l'ignoto (fant.) 17.45 0.55 Novice 17.50 Film: Vacanze a modo nostro (kom.) 19.30 Film: Giochi d'estate (kom., It., '84) 21.15 Film: Look Again - Inganno mortale (triler) 23.15 Film: Spartacus (zgod., '60, r. S. Kubrick) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Film: Un'amore extralarge (kom.) 18.05 Nad.: Dov'e mia figlia? 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Film: Io, loro e Lara (kom., It., '09, r. in i. C. Verdone) 23.30 Film: Studio illegale (kom., It., '13, i. F. Volo) _ITALIA1_ 6.40 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otoške oddaje 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: The Cleveland Show 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.20 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Shark Killer (triler) 23.00 Film: Blade - Trinity (fant.) _IRS_ 13.30 Film: I miei piu cari amici (kom.) 15.40 Film: Letto a tre piazze (kom.) 17.30 Film: II figlio dello sceicco (pust.) 19.15 Serija: ATeam 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Tequila Connection (det., '88, i. M. Gibson, M. Pfeiffer) 23.20 Film: L'ul-tima alba (akc., '03, i. B. Willis) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Serija: Starsky & Hutch 16.00 Serija: Ironside 18.00 Serija: Il com-missario Cordier 20.35 In onda 21.10 Serija: Josephine, ange gardien _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: So cosa hai fatto (triler, '97, i. J. Love Hewitt) 23.05 Film: Inserzione pericolosa (dram., '92, i. B. Fonda) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Aktualno: Salus Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Riunione di redazione 19.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 21.00 Voci in piazza _LAEFFE_ 11.05 20.10 Bourdain: Senza prenotazione 12.55 19.00 Il cuoco vagabondo 15.00 Viag-gi nudi e crudi 16.00 David Rocco: Dolce vita 17.05 Jamie: Menu in 15 minuti 18.05 Jamie Oliver in Italia 21.05 Film: Cous cous (dram.) 23.50 Film: Il sarto di Panama (spio., '01, i. P. Brosnan) _CIELO_ 12.15 MasterChef Australia 14.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Masterpa-sticciere di Francia _DMAX_ 12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 Quando meno te lo aspetti 15.05 Way Out West 15.55 A mani nude nella palude 16.50 Bear Grylls: l'ul-timo sopravvissuto 17.45 22.55 Cacciatori di tornado 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 Alaska: pesca in alto mare 22.00 Airplane Repo: operazione recupero SLOVENIJA1 6.15 Odmevi 7.00 Najboljše jutro 9.10 Kviz: Vem! 9.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.20 Slovenski pozdrav 11.55 Sam Sebastian: Šesti čut 12.2010 domačih 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.35 Polnočni klub 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.00 Otroški program: OP! 16.20 Platforma 17.25 Dok. serija: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Graška gora poje in igra 2015, 1. del 21.25 Slovenski valček 2015 22.00 Odmevi SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.35 Mi znamo 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.25 19.10, 0.45 Točka 10.10 Najboljše jutro 12.35 Dok. odd.: Svizec 13.05 Slovenci v Italiji 13.50 Atletika: SP, prenos 15.40 Judo: SP, pon. 16.25 Migaj raje z nami 17.10 Nan.: Začnimo znova 17.45 Zvezdana 18.15 Dok. film: Pozabljeni Slovenci 20.00 Dok. odd.: Meje sveta - Vodnik po vesolju 20.50 Nan.: Starši v manjšini 21.30 Kinoteka 21.45 Film: Strom-boli (dram., It., '50) 23.30 Graška gora poje in igra 2015, 1. del _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.35 Film: Zapuščina Henryja Russella (kom.) 16.00 Alpe Jadran 16.20 Nautilus 16.50 Fol-kest 2010 18.00 To bo moj poklic 18.25 Ljudske zgodbe s Krasa 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 20.25 Dok.: Kraški kamnolomi 21.15 Dok.: Zgodovina ZDA 21.40 Avtomobilizem 22.15 Atletika: SP 23.15 Arhivski posnetki _POP TV_ 7.00 Risanke 8.25 10.20, 11.30, 12.40 Tv prodaja 8.4017.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.35 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.45 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 12.55 Serija: Kamp razvajencev - Matere in hčere 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.55 Novice 21.00 Film: Morilci (kom., '10, i. K. Heigl, A. Kutcher) 22.50 Eurojackpot 23.30 Film: Umor v svetu mode (krim.) _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 13.20 Serija: Družinsko bojišče 8.2017.00 Serija: Vzgoja za začetnike 8.45 Risanke in otroške odd. Petek, 28. avgusta Laeffe, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Cous cous Francija 2007 Režija: Abdel Kechiche Igrajo: Habib Boufares, Hafsia Her-zi, Faridah Benkhetache in Abdelhamid Aktouche Šestdesetletni Slimane Beiji, tunizij-ski izseljenec dela v ladjedelnici v Se-teju, blizu Marseja a ga po petintridesetih letih službe nepričakovano odpustijo. V hudi stiski, ker ne more več preživljati svoje družine, bi rad kupil staro ladjo in odprl restavracijo, v kateri bi kot izredno domačo specialiteto ponujal kuskus bivše soproge. A na poti do uresničitve velikih sanj, se mora Beji spopasti s celo vrsto birokratskih težav na banki in v javnih uradih, hkrati pa mora kljubovati tudi nenehnemu prigovarjanju sinov, ki se želijo vrniti domov v Tunizijo. Edina, ki v resnici drži z očetom je simpatična in energična hčerka Rym, ki se ves čas trudi, da bo Slimanejev načrt uspel. Čudovit portret tunizijske družine, barv in atmosfer, ki pripoveduje o priseljencih v Franciji je še potrdil izreden Kechichejev talent. 10.10 14.15 Nad.: Ljubke lažnivke 11.00 12.05, 13.45 Tv prodaja 11.15 18.55 Serija: Hitri tečaj Richarda Hammonda 12.20 17.25 Serija: Lepo je biti sosed 12.55 Serija: Prijatelja pod odejo 15.15 Film: Politični peskovnik (kom.) 20.00 Film: Zadnji dobri možje (dram., '92, i. T. Cruise) 22.40 23.40 EPT - Evropski poker turnir PLANETTV 10.55 17.35 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.00 Film: Na papirju (kom.) 13.45 Nad.: Sulejman Veličastni 14.50 Doktor 2415.50 Film: Moj očka general (druž.) 18.05 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.00 21.55 Danes 19.40 Vreme in šport 20.00 Film: Ledeno kraljestvo (anim.) 22.10 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.05 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: V studiu Katerina Citter in Boris Devetak; 10.10 Koncert: Parni Valjak; 11.00 Studio D; 11.15 To je narava; 12.10 Z vrta na mizo; 12.30 Pogovori o jeziku; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 5. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Secret Disco; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 14.35, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00 Pairapappa; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state frschi; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 28. avgusta 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. C 990 Nad južno, srednjo in nad delom vzhodne Evrope je obsežno območje visokega zračnega tlaka. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi doteka k nam še toplejši in suh zrak. Ob obali bo jasno in pihal bo ve-trič. V gorah in nižinah bo delno oblačno, v Predalpskem svetu pa pokrito. V visokih nadmorskih višinah bo jasno in mirno. Ponoči bo po nižinah in dolinah lahko nastala megla. Danes bo pretežno jasno, dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Vroče bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 15, v alpskih dolinah do 8, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 26 do 30 stopinj C, na vzhodu pa do 32 stopinj C. Jutri bo jasno in vroče po celi deželi, še posebno v nižinah. Popoldne bo tudi soparno. Ob obali bo pihal vetrič. V gorah bo jasno in mirno. Jutri in v nedeljo bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Vroče bo. 1995 - Popoldne je bilo deževno in zelo sveže za konec avgusta. V Ljubljani in Novem mestu je bilo ob 15. uri le 9,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 7,7 °C, < v Postojni 7,4 °C, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) 4,0 °C ter na Kredarici (2514 m) -4,2 °C Danes: ob 3.24 najnižje -57 cm, ob 9.33 najvišje 40 cm, ob 15.34 najnižje -26 cm, o ob 21.09 najvišje 48 cm. 2 Jutri: ob 3.55 najnižje -61 cm, ob 10.03 najvišje 45 cm, ob 16.13 najnižje -33 cm, ob 21.47 najvišje 50 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. 500 m ...........24 l000 m ...........22 l500 m ...........l9 2000 m...........16 2500 m...........13 2864 m...........11 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 7 in v gorah 8. Agent 007, gay ali temnopolt? NEW YORK - Irski igralec Pierce Brosnan, ki je že stopil v čevlje tajnega agenta 007 Jamesa Bonda, je v pogovoru za revijo Details na vprašanje, ali si Bonda predstavlja kot homoseksualca, odgovoril: »Seveda. Zakaj pa ne?« Čeprav bi se Brosnanu zdelo zanimivo predstaviti Bonda kot homoseksualca, pa dvomi, da bi to za časa svojega življenja dopustila filmska producentka Barbara Broccoli. Igralec je dodal, da bi bilo morebiti bolje sprva razmisliti o tem, da bi bil tajni agent temnopolt. »Idris Elba zagotovo ima postavo, karizmo in prezenco,« je namignil. Brosnan je Jamesa Bonda igral v filmih Zlato oko, Jutri nikoli ne umre, Vse in še svet in Umri kdaj drugič. Deklice so bolj samostojne STAVANGER - Rezultati norveške raziskave kažejo, da so deklice pri dveh letih bolj samostojne in imajo bolje razvite socialne sposobnosti. Raziskava je bila opravljena v norveških vrtcih, kjer so raziskovalci opazovali okoli 1000 otrok, starih med 30 in 33 mesecev. Največja razlika je pri uporabi stranišča. Medtem ko 21,3 odstotka deklic pri dveh let ne nosi plenic in vzgojiteljice opozorijo, ko jih tišči na stranišče, je «samostojnih» le 7,5 odstotka dečkov. Skupno 62 odstotkov deklic potrebo opravi na stranišču, medtem ko interes za to kaže samo 42,1 odstotka fantkov. Rezultati raziskave kažejo, da so deklice razvitejše od dečkov tudi v socialnih sposobnostih, saj se bolje izkažejo v aktivnostih, kot so pogovarjanje, skupinske aktivnosti in igranje. denver - Pokol leta 2012 v kinodvorani Aurora Porota brez soglasja za smrtno kazen Holmsu James Holmes DENVER - Sodnik iz predmestja Denverja v Koloradu Carlos Samour je v 28-letnega Jamesa Holmsa, ki je 20. julija 2012 napadel obiskovalce kinodvorane v Aurori in ubil 12 ter ranil 70 ljudi, formalno obsodil na dosmrtni zapor. Smrtne kazni mu ni mogel izreči, ker porota ni bila soglasna o tem. Holmes je oborožen do zob pobijal na polnočni premieri filma o Batmanu in se kasneje brez nasilja predal na parkirišču. Policija je kasneje v njegovem stanovanju odkrila še eksplozivne naprave. Sodnik Samour mu je izrekel 12 kazni na dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta. Povrhu pa še 3312 let zapora za 70 poskusov umora in šest let zapora, povezanega z eksplozivom. Nobenega dvoma ni, da Holmes ne bo več zapustil zapora, vendar pa je sodnik verjetno malce pretiraval, ker se je znašel pod kritikami žrtev in njihovih sorodnikov, ker Holmes ni bil obsojen na smrt. Porota je gladko zavrnila trditve Holmsovih odvetnikov, da je duševni bolnik in v času dejanja ni bil priseben ter ga najprej spoznala za krivega umorov. Na drugem delu procesa pa se isti porotniki niso mogli poenotiti okrog kazni. Na izbiro so imeli smrtno kazen ali dosmrtni zapor in za smrtno kazen se je izreklo 11 od skupaj 12 porotnikov. Dovolj je bil le eden porotnik ali porotnica, da ni bilo smrtne kazni. Žrtve in njihovi sorodniki so morali na obsodbo čakati tri leta, veliko med njimi pa jih trdi, da je šlo za zapravljanje časa in denarja. Sodnik Samour je te kritike odločno zavrnil in trdi, da je sistem deloval, ker Holmsu v zaporu nikakor ne bo lepo, žrtve pa so dobile možnost povedati svoje zgodbe. Nazadnje v torek je govorila morilčeva mama Ar-lene Holmes, ki je ponovila globoko obžalovanje zaradi sinovih dejanj, hkrati pa zatrdila, da jih obžaluje tudi sin, vendar tega ne zna izraziti, ker je duševni bolnik in pod vplivom zdravil. Samour je bil ves čas procesa spoštljiv do Holmesa, v sredo pa si je dal duška. Dejal je, da si ne zasluži sočutja, ker je navadna jezna zguba, ki se je odpovedal življenju in sovraštvo spremenil v pobijanje nedolžnih. Sodnim policistom je na koncu naročil, naj mu ga odvedejo izpred oči, za kar si je zaslužil aplavz prisotnih v dvorani. Holmes je eden redkih množičnih morilcev v ZDA, ki si po zločinih niso sodili sami in obsodbe na dosmrtni zapor so najbolj veseli kriminalistični in drugi psihologi, ki ga bodo lahko sedaj v miru preučevali. (STA) Vžig brez ključa povzročil tožbo LOS ANGELES - Skupina 29 ameriških potrošnikov je na sodišče vložila tožbo zoper deset večjih proizvajalcev avtomobilov zaradi sistemov vžiga vozila brez ključa, ki naj bi povečali nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom, saj voznik ne ve zagotovo, ali je motor ugasnjen.Tožba je bila vložena proti proizvajalcem, kot so Toyota, Ford, General Motors, Hyundai, Honda, Kia, Volkswagen in Mercedes-Benz. Tožniki trdijo, da je zaradi vžiga brez ključa in s tem povezane zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrlo vsaj 13 ljudi.