C5i     23     5S
I
Med mladimi zajčarji.
Spisal Ivan Kranjskogorski
1.
Lj»gvl/isoko na modrem nebu je pripekalo solnce.   Ooreči žarki so ob-
SJpjlfe krožali pisane   cvetice na zelenih travnikih,   da so revice venele
Wf!mfŠX 'n   povešale nežne  glavice  k tlom,  kot bi se  hotele   skriti pred
msLJ^J njjmj    Oozdovi so  bili mirni.   Ni bilo v njih  vrhovih prijetnega
šumenja, in tudi drobne ptice niso prepevale veselih pesmic, ampak tibo so
sedele v senčnatem vejevju.   Po zeleni dolini pa so se vile bele ceste kot
srebrni trakovi in žarele v pekočih solnčnih žarkih, da je peklo bosonogega
Drejčka v noge,  ko je  hitel iz šole domov.   Obraz mu  je bil ves potan,
in srajca se je oprijemala života.   Potisnil   je slamnik  globoko čez oči,   da
bi se mu ne bleščalo od žareče ceste   in da bi ga solnce preveč ne ožgalo.
.    Pa nič ni pomag-alo. Danes je bilo solnce preveč vsiljivo; tudi skozi slamnik
I   je mučila Drejčka solnčna vročina in mamljivi cestni blesk.
I           Seveda to ni bilo  po volji Seljanovemu Drejčku.   Jezil  se  je   skoraj
¦    na to vsiljivo solnce.   Pa spomnil se je,   kako  je  zmrzoval   pozimi,   ko je I   ležal debel sneg kroginkrog, in kako je moral hoditi po ozki gazi v šolo. I   Takrat bi mu bila skoraj  zmrznila ušesa,  če bi mu  dobra mamica ne   bili 1   kupili   gorke   kučme.   Nos pa  ga  je skelel in bil je ves rdeč.   Prinesel je I   Drejček v šolo vselej najvcčjega nščinkovca" na nosu. Zeblo ga je v noge, I   in ker je bil še majhen, je jokal,   ker ga je zeb!o.   Solze pa  so se ustav-I   ljale ravno tam za ozeblim nozkom, zmrznile so in zledenele.
i           In solnce ga je gledalo tako   pomilovalno z modrih   višin.   Takrat se
I   mu je zdelo, kot bi bilo solnce žalostno in bi mu tiho šepetalo:
I            »Glej,  ljubi Drejček,  rado bi ti  pomagalo in   ogrelo  otrple ude,   pa
¦    sem predaleč od tebe, predaleč!" — Drejček pa je bil nevoljen in solze so I   mu silile v oči, ker ga je zeblo. Oledal je proti solncu in mu očital:
I            ,,Čemu pa si ti,   solnček,  tam gori na modrem nebu, kjer so angelci
I    doma, da ne ogreješ mene  in ne  prepodiš   hudega mraza?   Saj   vidiš,  da
I    mi bo skoraj nosek zmrznil. Kako bom duhal potem poleti vonjive cvetice,
I    če mi nosek zmrzne, moj ubogi nosek!"
l           In (akrat se je zazdelo Drejčku, da se je solnce nasmehnilo in reklo:
p.     ¦   »Čakaj, Drejček, potrpi 1   Kmalu pride pomlad, in takrat pridem tudi
|   jaz bliže k vaši zemlji, pa te bom ogrelo,   da boš   vesel in boš duhal vo-
I   njive cvetice; saj ti ne bo še zmrznil nosek."
1           Tako je reklo solnce v iisti hudi zimi in ga potolažilo.
f            Zdaj pa se je spomnil Drejček na to in videl, da ga solnce res ogreva
I   in da je izpolnilo svojo obljubo.   Zato se ni maral  hudovati nad žarečimi
I   žarki, četudi so mu lile debele potne kaplje po obrazu.
I           Stopil je v senco košate smreke, ki je stala ob potu, da se malo od-
I   počije in ohladi,  ker je imel še dobro četrt ure   do doma.   Spomnil se je
I   svojih zajčkov, ki ga težko pričakujejo doma v tesnem zajčnjaku.
©   24   ®
Ootovo jim je vroče, si je mislil, in revčki hrepene vun na zeleno trato. Čakajo in čakajo, kdaj pride Drejček in jim izpolni željo. Pa ga ni in ni. V sočnati muljavi bi se radi pasli in skakali po zeleni trati; toda Drejčka ni, da bi jih spustil vun.
Že hoče iti, da pomaga ubogim zajčkom, pa ga prime Citrarjev Tine za rokav:
nKam pa tako naglo, Drejček ? Čakaj, da se še jaz ohladim, greva skupaj!"
»Ne tnorem, ne smem."
BKaj, ne moreš, ne smeš!   Zakaj pa ne, Drejček?"
BZato ker nimam časa; se mi strašno mudi,11 mu odvrne Drejček s takim ponosom kot človek, ki ima veliko, važno opravilo. ,,Saj veš, kako veliko  zajčkov  imam!   In  vsi  me težko                    ^^
pričakujejo doma, ker bi se radi pasli v   ^^v^^^^HI^^^^^^^^^M sočnati muljavi in se igrali nazeleni tratici,"   ^^|sH|Hfl§|^^^^^^^^|
,,Aloram iti," reče ^^^__^__^^^Ej^!S|!^^^^^^^M odločno in odhiti naglih |^^^H|HHH|^|^HB^«V1^^^^^H korakov po beli cesti, ^^^^Ms^^^^tBP^^-1" ^^S^^^^H Citrarjev   Tine   pa   za     ^^^^Kk|                 iR          ^fc^^^^B
njim,  ker bi se bil rad     ^^^^^^HHt                                "^^^1
razgovarjal o zajčkih, ki    j^^^^^^^B                  ^mMžmtiJI^^M
bi jih imel tudi on rad.     flBI^^^^^^ft                 '^IImM^^^H
nDrejček, imaš ve-     K|j^^^^^^E                ¦  -I^H^^^^^H
liko zajčkov," ga vpraša     WKK^^^^^^m'                J^H^^^^^^H
ves zasopel.                 H§^^^^^^Ry^   ^>«^iffl|j^^^MlH
„0 veliko, veliko, ^^^^^^H^Hk iP^^^^H^^^^^-dvainštirideset. In očeso ^^^^^K^^^^^B '^^^^^H1 ^M^Ižll^ rekli, da bosta zopet dve ^^^^^^Btatt^^^HBfljl^^^^^l i^t^^J zajki   pripeljali   mlade."     H^^^^^^HI^HH^Hi^l W^\MMm
„0, dvainštirideset, o! Kakšni pa so, Drejček! Kaj so beli, tako lepo beli kot Vlipčevi?"
nBeli so, beli kakor sneg. Pa imam tudi rjave in bele s črnimi lisami,     , pa  tudi  prav   črne.   Črnih pa nimarn rad;  zato jih   bom   najprvo   prodal. Da, prodal jih bom,  pa si kupim kučmo za zimo in lepe nove škornjice."
»Koliko pa boš hotel za enega, DrejČek?"
,Hm, koliko !   Veliko!   Krono ali pa še več!"
»Krono ali pa še več," ponovi Citrarjev Tine in se zamisli. O, ko bi imel krono, pa bi si kupil od Drejčka zajčka, lepega belega zajčka. In ta bi pripeljal mlade, mladi pa bi zrastli v velike, in on bi jih prodal ter si kupil gorko kučmo za zimo in škornjice. Pa nima krpne in si ne more kupiti zajčka; zato pa tudi kučme ne bo imel. Premišlja in premišlja. Pa čim dalje premišlja, tem bolj je žalosten, ker ne ve, kje bi dobil krono Prosil je že očeta in mater, naj mu kupijo belega zajčka. Pa so rekli, da nimajo denarja, ker so slabi časi in da se denar težko zasluži.
Premišljeval je že prej, kako bi si zaslužil krono. O rad bi bil delal ves dan ali ves teden in šel bi bil tudi v deveto deželo,  kjer kraljuje naj-
CS:   25   «
bogatejši kralj, samo da bi si prislužil srebrno kronico. A ni mu mogoče, ker je še premlad in mora hoditi v šolo.
Žalost mu trga srce, ko gleda v tla, in solze mu silijo v oči. Stopica zraven Drejčka, okrog bosih nog pa mu hlapajo široke hlače, da se čuje, ko udarjajo po golih nogah. Mali kopičasti klobuček si je potegnil na oči in lepo izpreminjajoče se petelinovo pero, ki ga nosi za trakom, se je nag-nilo in nič več tako ponosno ne gleda čez Tinetovo glavo. Tudi Tine ne hodi več ponosno. Nekaj tesnega, tako čudnega mu leži na srcu, da bi najrajši lcgel na zeleno zemljo in se milo razjokal. Saj nc morc dobiti krone, da si kupi belega zajčka.
Nehote se mu izvije globok vzdih iz mladih prsi.
Drejče čuje ta vzdih in vidi, kako je Tine žalosten.
»Tine, kaj pa ti je?   Zakaj si tako potrt?"
Sočutno ga pogleda pri tem vprašanju. Tinetu pa stopijo solze v oči.   Obrne se vstran.   Zakrije potem obraz z rokami in zajoče — — —.
V modro nebo sta vzplavali dve beli meglici od sinjih gor, postajali vedno manjši in manjši, dokler naposled nista popolnoma izginili v nebni modrini. Bili sta kot dva bela angelca, ki sta vzplavala z zelene zemlje v modra nebesa, da poročata Bogu o dobrih in o hudobnih Ijudeh. Dolgo je gledal Drejček za njima, pa ni ju videl več.
Potem pa se je obrnil k Tinetu, ki je tiho jokal in so mu solze ka-pale med drobne prste:
,,Zakaj pa jočeš, Tine?"
Tine nič ne odgovori, ampak zaplaka naglas in si briše solzne oči z robcem.
BPovej, Tine, zakaj jočeš," ga vpraša Drejček še enkrat Tudi njega že sili jok, ker se mu Tine smili in ne ve, zakaj joče. Že so mu stopile solze v oči, ko se Tine obrne in napol jokaje odgovori:
»Veš, zato — zato, ker nimam krone, da si kupim zajčka."
Drejček ga potolaži, da to ni tako hudo, pa da bo tudi on dobil zajčka, morda še več kot enega. Naj nikar ne joče; mamica ga bodo ku-pili — saj "so dobra njegova mamica in ga imajo tako radi. Samo priden mora biti.
Pa te besede niso potolažile Tineta. Saj ve, da mamica nimajo de-narja, ker se denar težko zasluži. Nikoli ne bo imel zajčka, da bi ga pasel po zeleni trati in se veselil z njim; zato pa tudi ne bo mogel kupiti kučme. Šc vedno ga bo pozimi zeblo v ušesa, znabiti mu bodo popolnoma zmrznila.   Potem pa še ušes ne bo imel . . .
Milo zajoka ob tej misli. Zdi se mu, da gotovo izgubi ušesa in da bo moral brez njih hoditi po svetu.
Drejček mu položi roko na ramo in ga sočutno tolaži:
MNe jokaj, Tine! Čakaj, jaz ti dam enega zajčka, aii pa še dva, če bodo dovolili naša mati, in če ne boš v€č jokal!"
Ob teh besedah dene Tine roke z obraza. Potisne kopičasti klobuk nazaj in spet se   mogočno   postavi   pokonci   bleščeče petelinovo pero ter
^    26   2^
ponosno gleda čez klobuk. Še so mu stale solze na obrvih in pod očmi; a v njih je že sijala radost, ki mu je nenadoma napolnila vso dušo.
BAli mi ga boš res dal enega zajčka, Drejček? O, daj mi ga, daj! Saj jih imaš tako mnogo, da se ti ne bo nič poznalo."
Drejček mu zatrdno obljubi, da mu da še celo dva zajčka. Naj le pride popoldne pogledal k njemu, da bo videl, kako se more ravnati ž njimi;   kajti zajčar mora mnogokaj znati in razumeti,  da zajce prav vzredi.
Tako je modroval Drejček in govoril kot najbolj izurjen zajčar.
Ves vesel je pritekel tisti dan Tine domov ter povedal materi o ve-liki sreči, ki ga je doletela. Izpolnila se je njegova dolgotrajna želja. Dobil bo lepega belega zajčka in ž njim gorko kučmo za zimo. Pa preden je mogel materi kaj povedati, so ga vpraiali že z trdim glasom, zakaj je jokal. Čez zagorelo lice so se mu namreč poznale temne srage, ki so jih na-pravile solze in cestni prah. Umiti se je moral najprej, potem pa je po-vedal materi vse.
Radosti mu je utripalo srce, in najraje bi bil samega veselja zavriskal, da bi bile  čule sivc  gore o njegovi sreči,   ker dobi toli zaželjene zajčke.
(Dalje.)