St. 59 Mtiiu ilitau i iiiifld (tuli anali m li m, V Trstu, v 10. «23. Posamezna številka 20 cent Letnik XLVIII Izhaja, izviemll pondeljek. vsak dan zjutraj. Asiškega it 20, L nadstropje. Dopisi naj se ;>isma se ne sprejemajo, rokopisi se ne Anton Oerbec. — Lastnik tiskarna znaša za m esc L 7.—, Z mesece L 1P Za inozemstvo mesečno 4 lire ve€. — • sv. FranUSka iredntitvttS Ne rankirana o^gp^orni - 3 - -c Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice te vabila po L l.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uyrave 11-57. KDO JE NEISKREN I Tudi na tisti znameniti seji v slov. Sv. Petru ob Nadiži, o kateri smo govorili včeraj, se je ponovila zgodovina našega življenja v zadnjih štirih letih. Tudi profesor Musoni je zapel pesem, ki jo moramo mi tu poslušati že vsa ta dolga štiri leta. V vznesenih besedah nam jc obljubljal vse lepo, vse dobro in najboljše, predočal je našemu slovenskemu ljudstvu najsrečneješ življenje, če — tu je prišla tista stara pesem — se pokažemo vredni tega! Kako si on tolmači ta pojm *vre4ni», smo razložili že včeraj. Povedali smo mu, da se mi že kažemo vredne! In to na način, ki mu ne more odrekati veljavnosti noben objektiven in resnicoljuben človek. V to veljavnost ne verujejo le tisti, ki načeloma nočejo verovati, ki jim gre vse njihovo stremljenje za tem, da predstavljajo naše ljudstvo kot nevredno vseh tist'h blagrov, o katerih je tako lepo govoril gospod profesor v Sv. Petru. Takoj po zasedbi so nam govorili — tudi z odločilnih in odgovornih strani — da naj se nič ne boj'mo, naša narodnost in naš jezik da bosta spoštovana, našim kulturnim potrebam da bo zadoščeno v polni meri in zagotovljena da nam bo popolna svoboda socialnega življenja, kulturnega snovanja in političnega uveljavljanja, če brez vsakega pridržka priznamo dovršeni čin. In mi smo verjeli in smo z zaupanjem gledali v bodočnost, dokler nam niso praktična dejstva donesla grenka razočaranja in odvzela to vero. V svoji dobri veri, da se tako izrecno in slovesno dani obljubi ne morejo izneveriti praktična dejanja, smo tem lažje in z vso iskrenostjo podali izjave, zahtevane od nas. Odmev pa ni bil tak, kakor smo ga smeli pričakovati po vsej veljavni logiki. N so nam odgovorili: debro je, jemljemo z zadoščenjem na znanje, verujemo vam, samo da ne bodo vaša dejanja govorila drugače, da niste govorili resnice in da vaša izjava ni bila iskrena! Odgcvor pa je bil: ne verujemo vam, ne verujemo, da res tako mislite in čut te kakor govorite! In ko so naši zastopniki in voditelji vendar še vedno porabljali vsako dano priliko, da so ponov li izjave o naši lojalnosti napram državi, je vsekdar z isto doslednostjo sledil odgovor: ne verujemo! V tem začaranem krogu se vrtimo že, dolga Štiri leta. Mi jim govorimo «da», oni nas zavračajo z «ne»! Ta ogabna igra se izvaja še posebno v zadnj:h časih in sicer z utemeljevanji na italijanski strani, ki kaj nazorno kažejo, kdo da je v resnici neiskren: ali naša stran s svojimi izjavami, ali oni drugi, ki tem izjavam — če tudi v notranjosti morda drugače sodijo — javno odrekajo vero?! Samo da sedaj napenjajo neko drugo struno na svoje politične gosli. Našemu ljudstvu privoščajo še kako prijazno besedo, ki pa ni iskrena. Naglašajo pa, da našim izjavam ne morejo verjeti, ker prihajajo od ljudi, ki niso odkritosrčni, ki so marveč zavratni, ker le govorijo o sporazumu in mirnem sožitju, v resnici pa snujejo načrte in zasledujejo cilje, nevarne za državo in sovražne italijanskemu narodu! Pred vsem pa odrekajo osebam, ki podajajo naše izjave, pravico govoriti v imenu slovenskega ljudstva. S takim slepomišenjem se naši nasprotniki povzpenjajo na višek neiskrenosti in nelojalnosti, ker kažejo s tem z v$o jasnostjo, da je vse njihovo govorjenje o sporazumu in mirnem sožitju v resnici le prazno besedičenje, ki naj mami naše ljudstvo in italijansko javnost, da torej v resnici nočejo n;kakega poštenega sporazuma s slovenskimi sodržavljani. Človek res ne ve, ali naj bi se jezil, ali žalosiil, ali pa smejal, ko čuje, kako ti ljudje opravičujejo svojo gonjo in svoje ščuvanje proti našim voditeljem! Če bi ti — slovenski ecaporioni* — pravijo — res stremeli po sporazumu z Italijani, ne bi kričati radi uvajanja italijanskega jezika v šole in posebno ne bt se upifali proti temu, da se na naših sodiščih edino italijanščina določi kot razpravni jeziki! Vsakdo, ki ima le zrn^ pameti in zdrave logike v svoji glavi, mora zastrmeti spričo take argumentacije. Ne more razumeti: na kaki podlagi, za božjo, ali vražjo voljo, bi hoteli oni zasnovati svoj sporazum s slovenskim ljudstvom?! Mi pa, ki dobro poznamo njihovo duševnost in njihovo glavo, jih vendar-le razumemo. To kar oni hočejo, naj bi b:ia brezpogojna odreka od vsake zahteve z naše strani po narodni enakopravnosti in veljavnosti našega jezika! To je zajec v grmu njihovega besedičenja o sporazumu! V njih ni n?ti najmanjšega razumevanja o pojmu «spora-zum» in zato — naravno — tudi ne volje za dosego poštenega sporazuma! Če bi bili res iskreni, bi odkrito priznali in bi nam rekli kar naravnost: ne govorite nam o sporazumu, o tem ne more biti govora, ker mi hočemo vaše popolno pod jarmi jen je, ker vas* hoćemo izključiti kot političnega in narodnega faktorja iz našega življenja!! To bi bilo sicer kruto, bi bilo trda pest na blago oko načela narodne pravičnosti in velike ideje državljanske svobode in demokratizma, ali bilo bi vsaj moško in iskreno! Če bi bili iskreni, ne bi prikrivali svojih resničnih namenov v prazen izgovor, češ da le z našimi sedanjimi voditelji ne more priti do sporazuma, ker ti da nimajo pravice govoriti in se pogajati v imenu ljudstva! Kdo pa je — jih moramo vprašati z vso pravico — postavil te voditelje na njihova sedanja častna in zaupna mesta? Mari so se sami, ali jih je narinil kdo drugi? Kdo? Je-li kaj takega sploh možno pri tako zavednem in politično zrelem ljudstvu? Ljudstvo jih je postavilo na čelo in jim poverilo nalogo zastopanja njegovih koristi! K njim se zateka v vseh svojih potrebah in s svojimi pritožbami. Kdo je izvolil naše sedanje zastopnike v rimskem parlamentu? Mari ne ljudstvo? In še na kako manifestanten način! Zadnje volitve v slovenskem delu Julijske Krajine — povsod, kjer ni nasilje zapiralo našim ljudem poti do volišča — so bile impozan. ten izraz zaupanja ljudstva do voditeljev — pravi ljudski plebiscit!! In sedaj nam prihajajo tisti ljudje s trditvijo, da ti zastopniki, ki jim je ljudstvo z imponujočo soglasnostjo poverilo mandat, nimajo pravice govoriti v imenu ljudstva! To jim je izreklo svoje zaupanje in povsod, kjer prav razumejo duha ustavnega življenja, gre le ljudstvu in edino njemu, sodba o delovanju njegov'h zastopnikov, ne pa kakim kričačem, ki sovražijo te zastopnike ravno in le zato, ker vestno in neustrašeno vršijo svoj mandat kot branitelji vsestranskih koristi svojih volilcevl Če se torej na en strani govori o sporazumu z ljudstvom, na drugi pa udarja istemu ljudstvu v obraz s preganjanjem njegovih zastopnikov in zaupnikov, je to višek zavratnosti in neiskrenosti! Odgovor na vprašanje, kdo noče sporazuma — je na dlani! Italija Konferenca v Opatiji — Zastcj odpravljen, Bel grad je popustil OPATIJA, 9. Kratek zastoj, ki je nastal v poslovanju opatijske konference, je odpravljen. Jugoslovenski delegati so prejeli sinoči navodila od svoje vlade, katera je sporazumna s tem, da se različna vprašanja vsebovana v drugi točki svetomarge-ritsk^ga dogovora razpravljajo neločeno. Jugoslovenski delegati so ta odgovor svoje vlade takoj sporočili italijanski delegaciji, s katero so se domenili o nadaljevanju dela in o vprašanjih, ki se imajo izročiti ekspertom v proučevanje. (Druga točka svetomargeritskega dogovora določuje, da je poverjeno paritetni komisiji sledeče delo: 1. da nadzoruje delo pri izpraznjen ju Sušaka; 2. da določi mejo med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev- in svobodno reško državo z czirom na odredbe določene v rapallskem dogovoru; 3. da otvori promet z Reko; 4. da začne tehnično in upravno organizacijo pristaniške službe; 5. da organizira poslovanje reške drža. ve z ozirom na določbe rapalleke pogodbe.) Okrožnica generala Del Bono RIM, 9. Okrožnica generala Del Bono z dne 19. februarja št 3950, ki ukazuje sklicujoč se na člen 64. zakona o javni varnosti naslovljena na oblastva, da odstranijo vse stike in napise, ki škodujejo javni morali in nravnosti, ni imela namena, da uvede nepričakovano cenzuro na tisk in umetnost Ta okrožnica ni nikakor hotela spremeniti varnostne organe v sodnike 'avne morale niti v kritike o umetnosti niti v filozofe-moraliste, toda hoče na vsak način odpraviti iz vidika vse oblike in vsa dejanja, ki skušajo žaliti javno nravnost in narodno čast. Vse te namene, ki so bili objavljeni že v prvi okrožnici, je sedaj general Del Bono ponovil. Poklon slikarja Museoliniju RIM, 9. Slikar GaTmiberti je poklonil ministrskemu predsedniku Mussoliniju veliko sliko, ki predstavlja pohod na Rim. Izdaja kovinastega denarja RIM, 9. Izvajajoč kr. odlok - zakon z dne 21. januarja 1923 št. 215 objavljen v uradnem vestniku z dne 24. februarja, glasom katerega se ima nadomestiti za 100 miljo-nov bankovcev po 5 in 10 lir s kovinastim denarjem; po 50 vin., 1 in 2 liri, je finančni minister De Štefani odredil, da se takoj odpošlje pokrajinskim zakladnicam 15 milj on ov lir v novcih po 1 liro. Oddaja rajblskega prearagofeopa. RIM 9. Ker se je glede oddaje rajblskega premogokopa oglasilo Se mnogo novih juridič-nih oseb, ki zahtevajo informacije in hočejo pregledati premogokop, je poljedelsko ministrstvo sklenilo, da podaljša do 30. aprila t L rok za predložitev ponudb. Naučno ministrstvo in odpravljene šole RIM, 8. (Štefani) Ministrstvu za javni pouk prihajajo protesti tičoči se odpravljenih šol. Da se razčistijo nesoglasja in odpravijo neutemeljena stmmičenja je treba pribiti nekol:ko točk tega perečega vprašanja: 1, Ker mćnistrfctvo nima neposredne uprave ljudskih šol, ne ustanavlja in ne odpravlja šol, ampak daje samo denarna sredstva za ustanovo novih šol tedaj, ko ne zadostujejo šolski zakladi. 2. Vsled izrecne, veljavne zakonite določbe je v teh primerih potrebno predhodno odobrenje ministrstva, ki ne more dovoliti, da bi pod- rejena oblastva upravljala z denarjem na-učnega ministrstva. 3. Ministrstvo je večkrat priporočalo pokrajinskim šolskim oblastvom, naj počakajo z odpiranjem novih šol, dokler bo na-k****1 potrebni denar. 4. Ni mogoče dovoliti, da se državna blagajna obremeni brez drugega z izdatki, ki so včasih veliki, za nove šole odprte kljub izrecni in opetovani prepovedi ministrstva. Ne gre tu za odpravo že prej obstoječih šol, ampak za zaščito državne blagajne in izvedbe zakonitih odredb, ki imajo namen, da se ljudske šole v kraljevini bolje razvrstijo. Brezupno stanje bivše črnogorske kraljice Milene RIM, 9. Po poročilu iz Nizze se javlja, da je zdravstveno stanje kraljice Milene brezupno. JugosiaviJa Konferenca v zastojem minstrstvu BELGRAD, 8. V zunanjem ministrstvu je ministru dr. NSnčiču poročal jugoslovenski poslanik v Budimpešti Milivojevič o položaju jugoslovenskh optant ov, ki se imajo iz Madžarske kot kolonisti preseliti v južne kraje. Preseljevanje teh optantov se je zadnje dni pričelo in je prišlo v Bel-grad že več skupin z družinami Te skupine sprejema posebna komisija, ki jih potem odpravi na za njih določena posestva. Odpravnik poslov v Tirani Nastal Hić je ministru poročal o položaju v Albaniji, o iskrenih tendencah albanske vlade za vzpostavitev dobrih in prijateljskih odno-šajev med obema sosednima državama. Albanska vlada je iskreno pripravljena skleniti z Jugoslavijo gospodarsko trgovinsko pogodbo na najširši bazi. Kralj t Zemunu BELGRAD, 9. Včeraj ob osemnajst'h je kralj v spremstvu svojega pobočnika prišel v Zemun in posetil dom slepih invalidov. Ljubljanski akademiki na Sušaku SUŠAK, 9. Včeraj je dospelo na Sušak 150 akademikov iz Ljdbljne. Proslava itojstnega dne predsednika čehoslovačke republike LJUBLJANA, 8. Včeraj zvečer je priredil g. dr. Otokar Beneš, generalni konzul čehoslovaške republike v Ljubljani, slavnostno akademijo in soiree dansante v proslavo 73-letnice predsednika čehoslovaške republike, dr. Toma Masaryka. V veliki kaz:nski dvorani se je ob 21. uri zbralo veleodlično občinstvo, med jijimi konzularni zastopniki, načelniki vseh uradov, korporacij, raznih družtev itd. In ob svečanem razpoloženju, ki je zavladalo po krasno opremljeni dvorani, je pozdravil in proslavil gen. konzul dr. Otokar Beneš častitljivega slavlje nca s tem-le nagovorom: «Dovolite, da vas najprisrčnejše pozdravim in se vam zahvalim za blagohoten po-set današnjega slavnostnega večera. Proslavljamo obletnico rojstva našega gospoda prezidenta republike. T. G. Ma-saryk je zopet enkrat Čeh, ki je zmajal Evropo. In še več, T. G. Masaryk je slavo češkega naroda raznese! širom sveta. O Tomažu G. Masaryku s ponosom govore možje drugih narodov in ne samo zato, kar je postal naš osvoboditelj. Ernst Denis prorokuje o Masaryku: Vladal bo pošteno, dobrohotno in pravično. Narod Husa, Chelčickega, Komenskega jje zaslužil enakega vodjo za predstavitelja v Evropi. Lloyd George vprašan, kdo je bil med vojsko največji državnik, je odgovoril: Prezident Masaryk. Spisi prezidenta T. G. Masaryka so neizčrpljrv studenec resnic in globokih misli Dovolite mi da navedem en citat 'z njegovega spisa »Češko vprašanje»: Tudi jaz sem država, narod in ljudstvo, to mora reči vsak, kdor politično misli, in kar zahtevaš od države, naroda in ljudstva, isto izpolnjuj tudi ti sam v okrogu svoje dolžnosti. Nezadovoljstvo nase naj se ne kaže, kakor pri otrocih, samo na zunaj, iščimo vzroke neuspeha predvsem v sebi. Samo z delomj in zopet z delom se lahko ustvari moderna politika, samo z delom in zopet z delom se more ustvariti svetovna politika, in tako se izogniti tesneči malenkosti.» Mislim, da te besede ne veljajo le za čehoslovaški, ampak tudi za jugoslovenski narod in če se bomo po njih ravnali, utrdili si bomo tudi našo svobodo in samostojnost S tem, da stoji na čelu svobodne čehoslovaške republike T. G. Masaryk, občutimo mi Čehi srečo, da. živimo v ozračju tega moža, da mu gledamo v obraz, da poznamo njegove nazore in slišimo njegove modre besede. Vaša navzočnost mi je dokaz, da smo si vsi z ljubeznijo in udanostjo svesti pomena gospoda prezidenta republike. Prepričan sem, da govorim iz src vas vseh, ako čestitam gospodu prezidentu republike, da bi še mnoga leta v zdravju vodil usodo čeho-slovaškega naroda in prosim, da skupno zkličemo: Naj živi gospod prezident čehoslovaške republike. In sedaj naj sni bo dovoljeno obrniti vašo pozornost od zlate slovanske Prage na v slovanskem svetu nič manj pomembno mesto, na Vaš BeU grad. Tam vlada kralj, ki je čehoslovaške-mu narodu enako drag in mil, kakor Vam Jugoslovenocn. In tudi mi Čehoslovaki in ves čehoslovaški narod želimo, da bi Njega Veličanstvu kralju Aleksandru bilo usojeno še mnogo let v zdravju in zadovoljno- sti stati na čelu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in da bi ravno tako, kakor je vodil svoj narod v krvavi vojski k zmagi -n osvobojen ju, tudi v miru vodil jugoslovenski narod h gospodarskemu razcvi-k politični konsolidaciji in k dosegu onih lepih ciljev, katere je jugoslovenske-mu narodu razjasnla previdnost. Navdušeni klici « S lava, Slava» so zaorili po dvorani in zadonele so državne himne. Poljska Obnovljena brzojavna zveza ca Poljskem. VARŠAVA, 9. Končano je delo obnovitve brzojavne črte Zbaszyn, Poznanj, Brsecz, Rovno, Dolbrmovo, ki tvori del brzojavne zve-' ze med Evropo in Indijo razdejane v času vojne. Francija Pomorski načrt predložen zbornici PARIZ, 9. Mornariški minister je predložil zbornici prvi del zakona o pomorskem načrtu, ki obsega sestavo obrambnega visokomorskega brodovja. Za sestavo tega brodovja je določeno, v smislu dogovora v Washingtonu 177.000 ton za bojne ladje in 61.000 ton za ladje za zrakoplove. Za druge gradbe, ki niso omenjene v dogovoru, je določeno 360.000 ton za lahke ladje in 65.000 ton za podmornike. V mirnem času bo oborožena najmanj polovica teh ladij in tri petine podmorni-kov, druge ladje ostanejo v rezervi. Ta načrt mornariškega ministra bo v kratkem času izvršen. Razprava o nabornem načrtu vojske v francoski zbornici PARIZ, 9. Zbornica je razpravljala o nabornem načrtu vojske in je sklenila, da bodo oni mladeniči, ki ne morejo dokazati svoje narodnosti in katere je črez osem tet vzgajala kaka francoska družina ali kaka francoska šola, služ li v francoski armadi. Kongres latinskih časnikarjev LYON, 9. Danes predpcldne se je delo kongresa latinskih časnikarjev nadaljevalo. Urednika lista «Gazzette de Lausanne», g. Rotier in g. Boumier sta imela vzv:šene govore, s katerimi sta poveličevala latinsko bratstvo. Nato je 80 delegatov soglasno odobrilo, da se pošljejo brzojavne čestitke in zahvale županu v Lyonu, Henriotu ;n vsem načelnikom zastopanih latinskih držav. G. Rotier je naznanil definitivno ustanovtev urada za latinsko Časnikarstvo v Parizu. Ta urad je sestavljen iz vseh načelnikov posameznih odsekov in iz izvršilnega odbora. Za predsednika izvršilnega odbora je bili izvoljen sen. Jouvenel. Italijo zastopa v tem odboru g. Croce urednik I sta «Corriere della Sera*. Naraščanje rek in poplave v Franciji PARIZ, 9. Vsled trajajočega slabega vremena in velikih nalivov so vse reke na severu in v sredini Francije močno narasle. Reke Loira, Garonna in Senna so poplavile mnogo krajev ter povzročile veliko škodo. Senna je narasla za 4 metre čez svojo običajno mero; bati se je, da bo stopila iz struge. Kompetentne oblasti v Parizu so za ta shičaj zavzele vse potrebne odredbe. __ Anglija Anglija in vprašanje izpopolnitve vernHleske pogodbe LONDON, 9. Odgovarjajoč na neko vprašanje je rekel Bonar Law, da med Angleško in Francosko ni nikakega sporazuma, ki bi Franciji branil skleniti z Nemčijo posebno mirovno pogodbo. Vendar bi vsaka pogodba med Francijo ;n Nemčijo, ki bi povzročila kake spremembe dogovora v Versaillesu, morala imeti predhodno privolitev tudi drug h držav, ki so podpisale dogovor. Zanikanje vesti o protestni noti Franciji LONDON, 9. Agencija «Reuter» je izvedela "z verodostojnih virov, da angleška vlada ni poslala Franciji protestne note, radi zasedbe krajev, ki so v angleški posesti. Pač oa je Anglija formalno izjavila francoski vladi, da se je položaj za angleška oblastva otežkoč 1 po francoski zsedbi teh krajev. Mac Heil, podtajnik za zunanje zadeve, je odgovoril na neko vprašanje, da se je Francijo le formalno opozorila na omenjene točke. Ruhrska kotlina Izjave generala Degoutta DOSSELDORF, 9. General Degoutte je izjavil francoskim in tujim časnikarjem sledeče: Ukrepi, ki jih je francoska vlada odredila v ruhrski kotlini, ostanejo trdni in nespremenljivi. Mi nismo nikogar zlostavljali in preganjali, kakor je trdil Ebert. Nemška vlada je nameravala, s tem da je hotela povzročiti v deželi težke nemire, omajati naš ugled pred sveiom, toda to se ji je popolnoma ponesrečiiou Vedenje naše vojske ni nikakor vzrok, da se nemško ljudstvo razburja in protivi našim oblastim. Gospodarska veriga, ki smo jo raztegnili po vsem ozerriju sicer obremenjuje nekatere proizvode, toda kaznuje le one, ki imajo nemško bogastvo v rokah. Obžalujem — je zaključil Degoutte —, da tišči ravnanje nemške vlade ljudstvo kot mora in le od nje same je odvisno, ali se kočljivi položaj spremeni ali ne. Grška Izjave grškega ministrskega predsednika glede turških predlogov ATENE, 9. Glede turškega odgovora javljajo atenski listi, da skušajo predlogi narodne skupšč'ne v Angori na vsak način zavleči pogajanja v nedoločen čas. Ministrski predsednik Ginatas je izjavil, da so turški protipredlogi s;cer nesprejemljivi, vendar da lahko služijo za podlago novih pogajanj. Turčija Turski pogoji za nadaljevanje mirovnih pogajanj CARIGRAD, 9. Listi so objavili sledečo uradno brzojavko: Turška narodna skup-šč:na je z veliko večino pooblastila vlado, da nadaljuje mirovna pogajanja pod sledečimi pogoji. Rešitev vprašanja Mosula v določenem času. Zagotovitev življenskih pravic in narodne neodvisnosti. Neodv s-nost finančnega, gospodarskega in upravnega vprašanja. Takojšnja izpraznitev zasedenega ozemlja. Novi turški predlogi se pričakujejo v najkrajšem času LONDON, 9. Agencija «Reuiter» javlja: Tekom današnjega dneva se pričakuje, da pošlje turška vlada zaveznikom določitve narodne skupščine za nadaljna mirovna pogajanja- . . . Dobro poučeni krogi presojajo pol cz a j opt mistično, ker je narodna skupščina dala turški vladi popo'liioma prosto reko za nadaljna pogajanja. V slučaju, da bodo zavezniki sprejeli turške predloge, se misli, da se bodo pogajanja nadaljevala najbrž v Carigradu, Tajnik konference je še vedno v Lausanni in je kot tak še vedno pristojen, da se pogaja s turško vlado. Amerika Ameriške zaloge. WASINGTON, 9. Urad za pojledelsko stati-stiko javlja, da so bile dne 1. marca na skladiščih sledeče zaloge izhajajoče iz letine lanskega leta: Žito 155100000 bushels, t. j. 17.9% pridelka; turšica 1087400000 bueh-els, t. j, 37.16%; turšica (merkantilus blago) 2555300000 bushels, t. j. 88.3%; oves 421500000 bushels, •t j 34.7%; ječmen 43600000 bushels, t. > 23.4% pridelka. (1 bushels je približno 35 litrov). Amerika in prehrana ruskih otrok WASHINGTON, 9. Hoover je izjavil Časn karjem: Prehrana ruskih otrok bo trajala le do prihodnje žetve, za nadalje, prehranjevanje ne bo več potrebno skrbe, ti, ker se je položaj v Rusiji znatno zb olj šal.__ Avstrija Avstrijsko - italijanska trgovinska pogajanja DUNAJ, 9. Avstrijska delegacija pod vodstvom sekcijskega načelnika dr. Schii-lerja je v izvršitev trgovinskih pogajanj z Italijo odpotovala v Rim, Trgovinska pogajanja se prično v soboto 10. t. m. DNEVNE VESTI Mnssoiini osebno blaži ostrine svojega najemninskega odloka. Kakor poročajo rimski Usti, je bilo svojedobno nastanjeno v neki rimski vojašnici 30 revnih družin, katere so morale zapustiti prejšnja stanovanja vsled starosti hiš, ki so grozile, da se pederejo. Ker se ima omenjena vojašnica vporabiti kot šolsko poslopje, je rimska občina ukazala omenjen:m £ružinam, da morajo izprazniti vojašnico. Prestrasene so se družine obrnile s prošnjo naravnost na Mussolinija, kateri je takoj poslal na 4ice mesta svojega tajnika, da se prepr ča o položaju družin in o resničnosti naved, ki jih vsebuje njihova prošnja. Uradnik se je prepričal o revščini in potrebi prosečih družin ter o tem obvestil ministrskega predsednika, kateri je takoj posredoval pri komisarju rimske občine in dosegel, da se je izgon odpravil. Kakor listi pišejo, so uboge družine, ki so tako hitro videle uslišano svojo prošnjo s strani energičnega ministrskega predsednika, vse navdušene; to je gotovo razumljivo. Ta neznaten slučaj nym zopet kaže, kako prav so imeli tisti kritiki, ki sodijo, da je M-uss&inijev na- jemninski odlok preuranjen. Odlok je brezdvom-no dobro mišljen, toda v večjem delu ni postavljen na temelj dejanskega položaja, ampak računa na takozvani «bucn senso* držvljanov. Kakor se vidi, je to vendar redka rastlina, na drugi strani pa omenjene rimske družine lahko govorijo o skrajno izrednem slučaju, da je sam ministrski predsednik posegel v njihov spor. To se je zgodilo enkrat in se ne bo nikoli več. — Umevno je, da tržaško prebivalstvo z zanimanjem pomešanim z bojaznijo pričakuje prihodnjega 31. marca, ko bod-O tržaški hišni gospoarji prišli s svojimi po-viški. Mnogo hišnih gospodarjev je v Trstu, ki so že prej pokazali pravi «buon senso», še ko ni vlada nanj apelirala in ki ga bodo pokazli gotovo tudi sedaj. Toda koliko bo pa drugih? Mnogo naporov se strani najemnikov in mnogo dela pri razsodnih kom sijah bo treba, da se nameni takih hišnih gospodarjev preprečijo, ter doseže svrha, ki je bila pred očmi vladi, ko je izdala najemninski odlok. Stam večna skrb Francije. Iz Pariza brzo javljajo, da je imel v socialnem muzeju bivši minister Isaac predavanje, v katerem je opo* tarjal na veliko nevarnost, ki preti Franciji vsled dejstva, da se stalno krči število porodov. iCrivdo na tem dejstvu pripisuje predavatelj nepopolni socijalni organizaciji ter razim tega propadanju morale med narodom. Zanimivo je, da je bil med poslušalci sam predsednik republike, Millerand, kateri je tudi nagovoril navzoče, kakor poroča brzojavka. Res je rekel Millerand, da zadnje statistike dokazujejo, da se je umrljivost med otroci skrčila od <10% v letu 1920 na 21% v letu 1922, toda ste-vilo porodov gre nazaj in tu je v nevarnosti usca a Francije. «Nujno potrebno je, tako je zaključil predsednik republike, da vsi dobri državljani pripomorejo k temu, da se število rojstev dvigne». Resno pariško predavanje držano v resnih okolnostih in posvečeno z navzočnostjo in z besedami samega načelnika dr- oblastva se pripisuje skrafno ostremu pisanju komunističnega lista posebno v zadnjih tednih. Obenem javlja «11 Lavcratore Socialista*, da bo radi tega izhajal vsaki dan. * Bazovica: Na željo vaščanov se šolska prireditev ponovi v nedeljo 11. t. m. ob 16ih v prostorih Gospodarskega konsunrnega društva v Bazovici. K obilni udeležbi vabi — Učitelj-stvo. _ Društveni vesti Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakob« nujno vabi vse svoje člane, da nemudoma plačajo zastale mesečne obroke, ker je treba račune skleniti za občni zbor, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, 11. t, m. ob 4 popoldne v bivšem otroškem vrtcu ne stari policiji. Novim -------, — - - - . v-.. , članom se naznanja, da znaša vstopnina L 4.— žave je d;1o gotovo vaznaj resna stvar. Kljub ■ mese5ni prispevek pa L 2. Podpore so primer-lemu pa bo vzbudil resni MiHerandov poziv na Qe bodo ge ^ { prihodnjtem 0bčnem zbo- patriotizem državljanov marsikje mal nasmeh m poviša]e posebno pri italijanskemu in slovenskih ple- društvo, podružnica pri Sv. Jakobu mer n, pr: Nemcih pa bo ta nasmeh gotovo j ' vi^ t i ^ , j e 11 • 1 ,• n . .. ,, __i ■ _„„^j; • ^- naznanja, da se vrsi na belo n.sdel'0, dne 8. a ob 10 dopoldne v dvora* DKD i t , •■ _____• * , k ___ redni obem zbor, vslea cesar se vabi članstvo, coska s«.rb ;im m znana m zato ta skrb pri nas \ . , , ne na;de razumevanja. Francoskemu narodu da izroči clanarmo društvenemu odposlancu belimo iz srca, da bi imel MillerandoV poziv Pro\l PotrdAu. Na isto nedeljo se vrsi popoldne kmalu velik uspeh in da bi -rodil, zaželjene pomladanska prireditev gojencev m go° lzos*aI omenjenih prireditev; saj bilo bolje, če bi Millerand posnemal zgled pru-!** vsakomur znano, kakšno nalogo vrsi ,kega Fridriha? Kc mu je bilo namreč sporo- j podrnzm« šolskega društva, pn Sv. Ja- ceno, da nazadujejo dobri Berlinci v porodih,! ° u' . je izdal ukaz, da morajo skozi leto dni vse Srednfesolsko društvo «Zora». Danes ob berlinske vo;aške in civilne godbe vsak dan 15.30 odborova seja, ob 16.30 sestanek. — do 4. do 6. zjutraj neprestano svirati in udrihali po berlinskih ulicah. Res je, da ima ta Egled neljubo znamko «Al ade in Germany», Vodstvo. «šolsko craštvo» podružnica pri Sv. Ivanu priredi v nedelo 11. t. m-, v Narodnem domu toda obnesel se je. Tudi Če nočemo verovati šaljivo igro trode'anko »Stari grehi»! Začetek kronistom, kateri ne morejo prelivali t i velike-i ob 8. uri zvečer. Komur je za našo deco mar, (ta uspeha, ki ga je dosegel energični Fridrih,' naj položi v nedeljo pri Sv. Ivanu dar domu fe na vsak način res, da ima Berlin, ki je bil na altar.' tedaj malo mestece, danes nad 2 milijona Krožek «Osniadiea» Trst. Vabim vse člane ljudi. i m članice ter prijatelje imenovanega krožka. Kdo bo tržaški škof? Nekateri tuka:šn;i listi da se vdeleže skupnega sestanka, ki se vrši prinašajo vest, ki izključuje imenovanje mons. danes v navadnih Jcrožkovih prostorih. Corrstantinija za tržaškega škofa, ter zatrjuje, - m da bo na to važno mesto poklican sedanji škof Iv l^ldlSf^fld X31fS1&9113 v Padovi mons. PelUzzo. ** . , , -r - Pocolu Včera'šn'i piccolo > Ponarejen denar. Včeraj so aretirali nekega *ojf-sm. v . . ceraisnji * . > Bruna Landsmanna, ker so našli pri nem 8 ponarejenih desetlirskih bankovcev. Lands- jatelju lastno plastiko mann ni vedel povedati, kje je dobil ponared- ~ Coroneo. Se k goriškemu škandala. Kakor smo že poročali je bila udeležena pri orgijah v »sobi za otročje igre* še neka četrta oseba, kateri pa nikakor niso mogli priti na sled. V sredo so pa tega zlikovca veadar-le iztaknili. Je to 34 letni Franc Pelizon, uslužbenec pri javni tehnici, stanujoč Via Maitieli. Žrtve so ga opisale preiskujočim organom in so pri opisanju omenile da nosi usnjate gamaše, ki so ga tudi izdale. Kanal. (»Narod sebil) Tega gesla se drži vrlo županstvo v Kanalu, ki >e darovalo za nabavo šolskih potrebščin ubožnim šolskim otrokom svojega okoliša lep dar v znesku 500 L in sicer šoli v Kanalu 400 L, v Logu 100 L in na Vrhu 50 L. S tem je dokazalo, kako se zaveda, kolike važnosti je za bodočnost naroda izobrazba n;egove mladine ter pripomoglo mnogim staršem, ki pri najboljši volji ne morejo vselej in pravočasno kupiti svojim otrokom zvezkov, knjig in drugih Šolskih potrebščin. Šolsko vodstvo se za ta človekoljubni čin v imenu šolske mladine najiskreneje zahvaljuje. Bog plati!» Dtitovlje. V pondeljek dne 5. t. m. se je vrš'1 v Dutovljah mesečni semjeiij. Kljub slabemu vremenu je dobro uspel. Prišlo je razun domačjh- in bližnjih, tudi več laških trgovcev. Kupčija je bila zelo živahna. Na semnjišče je bik) prignano 250 glav goveje živine, 50 konj, precej prešičev, kateri pa so bili takoj razprodani. Cena živini je b la: živina za v m#so od' 340*- do 360'-, živina za rejo od 380'- do 400'-, krave mlečne od 300*. do 350'-. Kakor se vidi se cene niso mnogo izpremenile od zadnjih semnjev. razpravlja o novih, velikih in sedaj praznih vo-ašnicah v Rocolu in pravi, da so te vojašnice eno tistih zahtevajo ia to na trgu *Gberdan», kjer bi bilo veliko prostora Parili včeraj na trgu ponarejen stolirski ban- Valuta na tržaškem trga. Trst, 9. marca 1923 • ......... 0.6» 0.726') avstrijske kron* ........ . 0.0290 0.0310 češkoslovaške krone.......62.75,— 62.10 dinarji...........................2*30 kjl • •••••••....... 9.7f».— tO marke • • i>.« 975 0.1025 dolarji............. 20.90.- 21.05 rancoskl franki ••••••••• 1*7.—.—127.30 švicarski franki.............390.—.—893— angleški fanti papirnati...... 98.-0.— 39.— Vera Gulič Vekoslav Godnič Nabrežina, 10. marca 1923. Mali oglasi se računajo po 29 stot. beseda* — Najmanjša pristojbina L 2.—Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. GOSTILNA jz. dovoljenjem prodk^e ikave in likerjev se proda radi odhoda. Via Comm«r-ciale St. 3 Cena po dogovoru. 363 ŽELEZO IN KOVINE, steklenine in vreče se kupujejo po najvišjih cenah. Ulica Economo St. 4 na dvorišču 358 Književnost in umetnost Ljubljanski Zvon ima v svoji drugi številki sledečo vsebino: Dr. Jože Glcnar zaključuje svojo instruktivno razpravo o lepi knjigi, Marija Kmetova prinaša nadaljevanje romana «V me težu», dr. Ivan Prijatelj pa v svojem eaeiu »Poezija, Mlade Poljske* podaja portrete pesnikov Miri jama m Dagneja ter Jana Kaspro-vieza. Zlasti podoba zadnjega, enega najpomembnejših in naglo boke jših pesnikov sodob-j ŠIVALNI STROJ «Singer;> zajamčen, se proda. ne poljske literature, je očrtana z vso drju Pri-j Corortao 1, mehanik. _561 Ivan' KRONE in goldinarje plačujem dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via "on^ares št ] 6. L 44 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLU2BE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« • ! Ivan Mihelcic Trst — Via S. Fi'ancesco štev. 10 — Trst SOBA majhna se odda. Via Udine 29/1 Kur- kupuje staro železo, lito železo, medenino, biseh 359 baker in druge kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah. (39 SLUŽKINJA, krepka, zdrava se išče za majhno družino. Dobra hrana in mesečna plača L 120.— Via Commerciale 353, Villa Einilia. 360 m nazornostjo. i vprašani tržaške občine, ki nujno J"^11 ^ ^ ZlZ!! ** " fZ rešitev. To pa posebno še zato, ker De: \e Kc®ctai v zaporu v uuc, ^or išan'e tesno spojeno z onim vojašnice1 . Služkinj Olgi Alban, stan 20 let, s so za- ?.a stanovanja civilnega prebivalstva. Tudi v zdravstvenem in v pogledu vojaške discipline da bi bile vojašnice v Rocolu najpripravnajše za nameščenje vojaštva. Rešitev tega perečega vprašanja ovira vprašanja — denara. Troški zgradbe vojašnic v Rocolu, ki so občinska last, so iznašali okroglo 30 milijonov. Z ozirom na korist, ki bi jo imela občina od odprave stare vojašnice, je bil pa municipij pripravljen odstopiti rocolske vojašnice vo;a-skeirvu erariu za okroglo 12 milijonov. Sedaj se bori občina z velikimi finančnimi težavami, vsled česar je razumljivo, da se noče občina obremeniti z novim dolgom za še potrebno dogradbo vojašnic v Rocolu. Te nove troske naj bi sprejela država. Municipij je ponudil te vojašnice v sedanjem stanju za veliko manjšo svoto, nego so stale Država pa je na stališču, da naj občina izvrši ta dela, za kar pa bi bilo potrebno najetje novega posofila. Te troske bi povrnila država še le tedaj, ko bodo dela dovršena in se ji vojašnice odstopijo. Vsakdo pa vidi — pripominja «Picco!o» — kako nepriličen bi bil za občino tak sistem. Ne-priličnost bi bila posebno v tehničnem pogledu, kajti zgradbe, določene za vojaštvo, postavljajo posebne zahteve, ki :im more zadostiti le vojaško stavbeno oblastvo. Tako so pogajanja obtičala na mrtvi točki. Vojaštvo lahko čaka, ker ima svojo vojašnico na trgu Oberdan, občina pa ima ves interes na tem, da se na eni strani iznebi zgradb v Rocolu, ki so porabne samo za vojaške namene, na drugi pa, da dobi na razpolago prostor siare vojašnice. - Piccolo® si misli rešitev tega pere- kovec. — Tudi nekemu Marku Godiču, stanujočemu v Škednju, so zaplenili ponarejen petdesetlir-ski bankovec. Mali tatinski dnevnik. Včeraj po noči so vdrli neznani tatovi v neki zavod v ulici Ed Rozman je objavil nekaj uspelih Z&tokn j TRGOVSKI POMOČNIK se sprejme pod naslovom «Nova erotika*, vzetih iz zbir- P" upravmstvu. ke, ki v kratkem izide. Miran Jarc nadaljuje j , ------ svoje -Crne čarodeje*, Ivan Zoreč pa je pričel POSTELJE 90.—, chiffoniers objavljati sveže pisane ljubezenske slike pod skupnim naslovom »Ljubice tri*. Igo Gruden ima močno, ratmično razgibano pesem «V brezupni uri*, Mirko Pretnar pa nokaj svo:evrst- Naslov 362 »...............i! i X 1 EGIDIO CM & C — GOSICA — Via Cesore Lambroso 5 (prej ufa Leoni) ima vedno v zalogi nihTtagorej'evsko n^nih ve"^ pod nasloVom BABICA izkušena sprejema noseče na dom. Pričakovan je» in «Se nekaj*. V -Književnih; Ljubeznjiva oskrba, tajnost zajamčena, Ma- mondo de Amicis ter odnesli kakih 50 ot^' Poročilih, ocenjuje ' r—Piše — Včeraj pri belem dnevu so odprli neznani m konec ^spodičneJPavle*, dr^^ip^Tomin- tatovi s ponarejenimi ključi stanovanje zaseb-nice Ane Umek v ulici Rismondo št. 7. Odnzsli So nekoliko zlatenine v vrednosti 1900 lir. — Včeraj z>jutraj je stepil v starinarnico Sil-vana Vezzila v ulici della Procureria št. 2 neki 220.—, nočne omarice 50.—, vzmeti, žimnice iz morske trave in iz volne, popolna, masivna spalnice $ nOVe kočije, koleslje, mesarske $ L 900—. Fonderia 3._3351| vozove, žardinere. 15/4 I l Veliki pspusii. IzvrSaisjo ss vsa dela po ml\L | t t Šek pa o Orlovi kriminalni povesti »Pasti m zanke*. Vseučiliški profesor dr. A Gavazzi je temeljito in temperamentno obračunal z Ran-dijevo italijansko iknjigo «La Jugoslavia*. V «Kroniki» pa zlasti opozarjamo na strokovno mladenič ter dfejal lastniku, naj mu pokaže in ^nimivo Štritofovo poročilo o dosedanjih kako staro sliko, češ da jo bo kupil. Med tem predstavah ljubljanske opere. — Vsebina reko se je starinar odstranil v shrambo v ozadju ^e je tore, dovol, pestra m aktualna, da na, trgovine, da poišče primerne slike, je dozdevni vsak.oimkanec, ki se zanima za razvoj sloven-kupec brž pograbil neko usnjato torbo in ška-.fke^a slovstva, poseže po nji. Naroe finansiraaje zavoda ustavljeno, dok- Libera TrieaHns ••i«,,.,«..**, ler se ne izjasni njegov pravni položaj, ki je J ..v..*.««««««,*«.« s smrtjo njegove matere — goriške dežele po- ................ 6tal dvomljiv. V to svrho odpotuje deputacija n^aT zainteresiranih krogov v Rim in bo sprejeta v ................. nedeljo ob 11 h od ministrskega predsednika. ................ Od tega posvetovanja je odvisna nadaljnja ................ j •» »j - . . - ' . /»"'Ptica . usoda zavoda, vsled cesar se z napetostjo pri- ^ Cement Dalmatia............. Ccmcnft Spalato a 377 13-0 . 3«*» . 14 5 . HH S . 124 . 120 . 34-> • 2H1 . 5f>0 • 338 . 2.^8 PODLISTEK WILKIE COLLINS: spa v S»slein IZFOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A. 21 Spoznal sem, da je najbolje, če si čem pridobiti zaupanje, da ji pustim, da nadaljujejo ■sveje delo, radi katerega je prišla sem. Takoj ko sem ji rek si, naj le nadaljuje, je nadaljevala. Med tem sem