pTZo*Ta L«0 LXII. Jfev, 159 U LjuMldiil, u torek 16. lolllo 1929. Ceno Din r— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemšl nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—f do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posefcti »SU>ven*k» Naiud« velja letno v Jugoslaviji 144.— Dio, za inozemstvo 300,— Din. — Rok opisi se ne vraćalo — Naše telefonske števllke so: 3122, 3123, 3124. 3125 I* 312*. Vojna na Dafjnim vzhoduT Danes poteče tridnevni rok za odgovor Kitajske na ruski uliimat - Kita jska došlej ni odgovorila, pac pa je odredila delno mobilizacijo -Bojazen v angleških krogih pred japonsko konkurenco — London, 16 julija. Med Rusijo in Kitajsko je nastopila kljub miroljubnim izjavam poedinih državnikov resna vojna nevarnost. Sovjetska vlada je stavila Kitajski v svojem ultimatu ćelo vrsto zahtev, ki jih Kitajska ne more sprejeti- Danes poteče tridnevni rok, ki ga je stavila sovjetska vlada v svojem ultimatu in morda bodo že jutri zagrmeli na meji topovi. Tako s strani Kitajske kakor s strani Rusije se vrše velike vojaške priprave }ki kažejo, da vlada na obeh straneh izrazito bojno razpoloženje. Po vesteh iz Pekinga so bile nr. progi kitajske vzbodne žele?n;ce odstranjene vse sovjetske zastave in nadomeščene s kitaj^kimi. Ruski konzul v Harbinu nima več zveze z Moskvo, ker so vse telefonske in brzojavne zveze pretrgane- Nankingška vlada je že poslala štiri divizije v Harbin, kjer se je včeraj vršilo posvetovanje kitajskih generalov o vojaškem in strate-gičnem položaju. Na tem zborovanju je bilo sklenjeno, da bo nad Mandžurijo takoj proglašeno obsedno stanje, čim bi sovjetske čete napadle kitajsko ozemlje. Po vesteh iz Tokia je japonski zunanji minister na tozadevno interpelacijo izjavil, da je politični položaj v Mandžuriji zelo napet in da vojna med Kitajsko in Rusijo ni izključena S tem je treba več ali manj računati že kot izvršenim dejstvom. Japcnska vlada je zato tuđi že podvzela primerne ukrepe za zaščito japonskih interesov in japonske posesti. V varstvo Ja-poncev sta bila odposlana v Mukden dva bataljona japonske pehote, da ojačita tamošnjo japansko posadko, — London, 16. julija. Do danes opoldne kitajska vlada se ni dala odgovora na niski ultimat. General Čangkajšek se je iz Pekinga vrnil v Nanking, kjer so se vrš'Ia včeraj posvetovanja z voditelji vseh strank. Po še nepotrjenih vesteh iz Mukdena je bilo mobiliziranih 100-000 mož in pripravljeno vse, da jih lahko tekom 24 ur spravijo na mejo. — London, 16. julija. »Times« razpravljajo o konfliktu med Rus'jo in Kitajsko ter pišejo, da bi eventualna vojna med Kitajska in Rusijo onemogočila obnovo diplomatskih cdnošajev med Rusijo in Anglijo. Vojni konflikt bi bil skrajno slaba propagandacfljev in teženj, ki jih zasleduje angleška vlada pri svojem prizadevanju za vzpostavitev normalnih stikov z Rusijo. Zato so an-gleški državnik! v Moskvi resno nasvetovali, naj bo zmerna in naj se izcgne oboroženemu konfliktu, ki bi lahko postal katastrofalen ne samo za Rusijo in Kitajsko, marveč za ves svetovni mir. Zelo skeptično presojajo listi stališče, ki ga bo v tem konfliktu zavzela Jaoonska. Angleški krogi se boje, da bi Japonska iz koristila to priliko in na Daljnem vzhodu izpodrinila Anglijo. Bolgarska miroljubnost ▼ praksi V Sofiji napovedujejo sporazum, preko meje pa pcšiljajo atentatorje Ogorčenje v javnosti zaradi novih atentatov v Južni Srbiji — Vsa javnost zahteva energične ukrepe za vzpostavitev reda na bolgarski meji. — Beograd, 16. julija. V vsej javnosti vlada silno ogorčenje zaradi atentata, ki je bil v nedeljo zvečer izvr-šen v Štipu in ki dokazuje vso neod-kritosrčnost bolgarskih krogov, ko za-gotavljajo na drugi strani svojo voljo in željo po sporazumu. V istem času, ko podajajo bolgarski državnik! v Sofiji miroljubne izjave in ko apelirajo ćelo na Društvo narodov, pošiljaio preko meje atentatorje, da bi umorili vo-dilne javne funkcijonarje in povzročili nered v obmejnih pokrajinah. To je dokaz, da so vse miroljubne izjave le fraze, za katerimi skuša.jo bolgarski krogi prikriti početie makedonstvujuščih. Dokazuje pa tuđi, kako upravičene so naše zahteve po nevtralni coni in po pooštreni kontroli na jugoslovensko -bolgarski meji. Kakor je dognala preiskava, sta bi- la oba atentatorja, ki sta bila na begu ustreljena, poslana direktno iz Sofije ter sta imela točna navodila, kaj naj izvršita. Odreieno jima je bilo, da ubi-jeta vsaj enega vrhovnega predstavnika državne oblasti v Južni Srbiji, veli-kega župana ali pa kakega višjega ofi-cirja. Pri sebi sta imela ne samo samokrese sistema »Parabellum«, s ka-krsnimi so oboroženi bolgarski komiti, marveč tuđi vsak po dve bombi, s katerimi bi lahko porušila vsako večje pos lopte. Kake korake bo podvzela naša vlada, Še ni znano. Vsekakor na je jasno, da bo ta atentat odprl oči tuđi onim predstavnikom zapadnih velesil, ki so morda še verjeli lepim besedam bolgarskih državnikov. Vsekakor pa je skrajni čas, da se na naši vzhodni meji končno vzpostavi red. Ozadje razkrite „zarote" v Romuniji Zanimive ugotovitve rom unske ga vnanjega ministra — Vloga princa Karla pri »zaroti« — Bukaresta. 16. julija. Zunanji mini- ster je podal dopisniku dunajske *N. Fr. Pre.sse' nekaj zanimivih podatkov o raz- kntju nameravanegra puča proti eedinji ustavni vladi. Med drugim je izjavi!, da ar- mada absolutno ni bil* v ivezi s pokretom, ki ga je bil organizira! vpokojpni polkov- nik Stc>a p kupino nekaterih nezadovolj- n*»žev. Nober. višji aktivni oficir ni bil po- udeležpn. Sieer pa je bila zarota klavemo podvzotje, ki ni našlo nikake «a«lombe pri oobeni politični stranki ali -kunini. Tu 1: osnavljajore se mladin«!:e ormari izncije, k! ne bolo fm^Ie ne voj?5keea in n^ rovolu- cijonarnecra značaja, ni«o bile ud^lHsene. Ma ni ova vlada, ki ima za seboj velikan- eko parJamentarno većino, uživa zaupanje tako regentskega sveta kakor naroda, hoče ostati na krmilu države tako dolgo, dokler ne poteče sedanja zakonodajna doba parlamenta. Vlada bo izvedla in uresničila upravno reformo v smeri decentralizacije. Zato je popolnoma umljivo, da so liberalci in drugi opozirijonalci zoper Maniovo vlado, 6aj so nad šestdeset let zagovarjali centralizacijo državne uprave. Zanimiva je tuđi ugotovitev, da so ise zarotni^i zavzemnli zl\ bivšega prestol >na-slodnika, vondar na ni em kurijam in župnijam v Italiji glede sklepa-iija zakonov po ^klenitvj konkordata. Po teh navodilih e smejo poroeiti samo rerkveno. Civilna poroka je tuđi v prinieru, da ima dotienik namen, da se poroci pozneje eerkveno, smrtni »reh. Razpust grškega parlamenta Atene, 16. julija. Grški parlament je bi danes razpuščen. Vlada :e sklenila pozvati Tsaldarisa. naj opusti svojo namero, da njegova stranka ne bo več sodelovala v parlamentu. Venizelos bo posla! Tsa.dari-su pismo v tem smislu in ga prosil, naj pod pira vlado. Višje invalidsko sodisce — Beograd, 16. jul. Na osnovi cl. 100 no-vega invalidskega zakona so z "današnjim dnem ukinjena višja invalidska sodišča v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani. Obenem je pričelo z današnjim dnem po* slovati višje invalidsko sodišče pri mini* strstvu socijalne politike. To sodišče tvori 6 sodnikov in 6 namestnikov. Razdelje* no je v đva oddelka. Vsi sodniki so iz Beograda. Za predsednika je bil imeno* van dr. Jovan Jovanović, sodnik kasacij* skega sodišča, za namestnika pa Lazar Urošević, sodnik iz Beograda. Senzacijonalna zarota v Perziji — London, 16. jul. Po vesteh iz Teherana bil aretTau v Perziji ffuverner distriikta Farst, pri.nc Fiirus Miirza Massuel ter mnogr n:-eg?ovi prista§i. Osuntljen k. da je Dirivravlial umor Šaha in striroglovljeTij-e dinastije in vzt*stavhev dinastije KadčeTen. .Vkd aretiranci je fudi Sef seii€Tal dobro. Če tuđi sta se morala Ietalca bo^ riti s skrajno neugodnim vremenom in nasprotnimi vetrovi, sta naglo napre* dovala in bi brez dvoma dosegla svoj cilj, da se ni motor pokvaril. Počila je ce za dovajanje olja, zaradi česar sta bila Ietalca prisiljena, da pristantta na kakem otoku. Sprva sta nameravala pristati pri Horti ter sta radiobrzojav* nim potom naprosila. naj jima poka* žejo primerno mesto za pristanek. Nogometno iririsče, ki so ga jima od* kazali, pa je bilo za pristanek prernaj* hno. Zato sta letela dalje in sta morala končno pristati v prelivu med oto* koma Brazilere in Gracioze azorskega otočja, 30 milj scvernu od Horu-. Tik nau obalo je prišlo do ck^plo/tjc mo» torja, zaiadi česar je letalo i vso silo treščilo na tla in se žarilo glohoko v /emljo. Pilot Idzikovski je bil na me« stu ubit, njegov spremljcvalec kubi'n, ki je rodom iz Bosne, pa je bil težko ranjen. V Horti je čakala na ktalce p<»1 j* ska šolska ladja »Inkra«, ki je takoj odplula na kraj nesreče in vzela na krov truplo majorja Idzikovskega, do« čim je bil kubala prepeljan v bolnico v Horti. Kubala je dobil zelo težkt*, vendar pa ne smrtnonevarne poškod« be in bo po mnenju zdravnikov okre« val. Letalo se je popolnoma ra/bilo. A\alo pred katastrofo je Idzikovski še brzojavil svoji ženi, da sta *ivt in zdrava in da bosta srečne dospela v Ameriko. Nevarna operacija angle- škega kralja Včeraj so mu izrezali dele reber, da omogočijo odtekanje gnoja * Stanje kralja je zelo resno — London, 16. julija. Včeraj popoldne je bil angleški kralj ponovno operiran. O operaciji je bi! izdan buletin, ki poroća, da so kralju izrezali dele dveh reber, da se na ta način ornogoći zdrav ljenje abcesa na desni strani prs. Zdravstveno stanje kralja je zaenkrat Zadovoljivo. Operacija je bila nujno potrebna. Kralj ima na desni strani prs na notran«! strani reber abces, ki je povzrocilgnojenje. Ker pa je rana po lanski operaciji že popolnoma zacelila, se gnoj ni mogel odtekati. Sedaj so izrezali dele reber, tako da bo omogoćeno uspešno zdrav ljenje abcesa. Taka operacija je ćelo pri krepkih Ijudeh smrtnonevarna. Zato je vladala tuđi med zdravniki velika bojazen, da kralj, ki je po dolgotrajnl bolezni zelo oslabel, operacije ne bo mogel prestati. Kraljevo srce je zelo oslabelo in mu zato sprva nišo upali dati narkoze. Ćetudi je bolnik operacijo zaenkrat srečno prestaU je po mnenju zdravniških krogov treba pocakati, kakšne bodo posledice. Vsekakor pa je bolezen kralj? mnogo resnejša, kakor pa se oficijelno priznava. Železniska nesreća na Češkoslovaškem — Praga, 16 julija. Včerai ob 15. uri je brzovlak, ki vozi iz Brna preko prelaza Vlara na SlovaŠko, trčil t brzovlakom, ki prihaja iz Slovaške in sicer pri postaji Ki-lov. Sreča ie bila, da sta strojevodje pra-vočasno opazila nevarnost ter zavrla vlaka Navzlic temu so bili 3 vagoni pri trčenju deloma poškodovanih Po poročilih ie bilo 40 oseb lahko ranjenih. Kasneje pa so ugoto-vili. da je bila tuđi neka ženska smrtno nevarno ran;ena. Nesreča je zakrivilo velika zamuda brnskega brzovlaka. ki je med dvema postajama povozil kmečki voz in raztrgal konia ter kočijaža. Silne poplave na Rumunskem — Bukaresta, 16. jul. Iz vseh krajev pri haiajo Doročila o rastoči nevamosti popi a v in drugih elementarnih nezjcod. Seret |e pre-stopil bregove in se razlil v velikanskto množinah preko poli in človeških naselbin. Voiska noč in dan brani prebivalstvo in kultur? pred na!bu|rest?*nf>. Podvigi turskih roparjev — Carigrad, lo. ju";.;d. V-el ka truma dob-ro cboJožeTiih rO'Parjev ye napadia blizu Kutahjj« tabor nenršik« družbe Julij Btržer, ki rradi 2e-lezmico Ktitah'ja—BaLsketir im ga popolnotma \z-roja obraza plavolae. Na eebi je imel frne jih^l-ne hlače, temnosiv suknjif, u^njate <:amaš*» in Crne cevlje na zadrlo. Govoril je hrvatsko. Njegov pajdaš je bil Slovener, čtar okoli okoli 22 let, srednje mačne pf>*t;ive, okrogrlega obraza. ObleČen je bil v ?rno j.ro-gasto obleko, na glavi j# imel rjavo čepico in se je izdajal za zidarja iz Maribora. Lopova zafiledujejo oblasti. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22..8H5, Berlin 13.56—13.59 (13.575), Bruselj 7^19, Rudim-pešta 9.915—9.^45 (9.93), Curih 1<1U.4-KH>7 4 (1095.9), Dunaj 8.0042—8.342 (8.192). London 276.4«), N>uyork 56.87, Pariz 22'2-2'2i (223), Praga 168.20-109 (ias.60), Tr«t J4f77^ —29a75 (297^0, 297.70). Efekti: Celjska 170 d. Ljubljanska kreditna 12S d, Pra-štediona 850 d. Kreditni I70 d, Vevče V25 d, Ruše 275-285, Stavbna 50 d, fteiir 150 d. ZAGRCBŠKA BORZA. Devize: London 276— 27f\8O, New- york 5f.77—5^.97, Pariz 222.10 2J4.1O, Milan 296.80—298.80, Curih KKH.4 1<*»7.4. Amsterdam ?2.S55~22.915, Berlin 13.56 do 13.57, Dunaj 800.41— 803.42. Praga lf*8.5) do 109, Budimpešta 90.52-90.95. Efekti: Vojna Skoda 405. INOZEMSKE BORZE. ' Curih: London 25.22125, Newyork 51997, Pariz 20.36. Milan 27.19, Madrid 7540, Berlin 123.886, Beograd 9.12875, Praga 15.395, Bukarefcta 80826, Bndimpelta 9002, Sofija 3.75. Stran 2 •SLOVFNSK! N A R O D«, dne 16. julija 1929. ***\ )')9 Resna beseda v zadevi poravnave pri „Slavenski banki" Čim bolj se bo poravnava zaviačevala, tem mani dobe aprila — Bolfsi je vrabec v roki, nego golob na strehi Iz krogov upnikov Slavenske banke smo prejeli: Upravitelj konkurzne mase Slavenske banke dr. Kovačević je objavil, da je upravni odbor banke vložil predlog za poravnavo na bazi 22% ter je za 25. t. m. sklical zbor upnikov, ki naj sklepa o tej poravnalni ponudbi. Na ta razglas konkurznega komisarja odgovarja v včerajšnjem Vašem c. listu >Zveza jugoslovanskih hranilnic«, povdarja-joč, da kot eksekutiva slovenskih upnikov zastopa več kot 50% vseh terjatev. V polemični del tega odgovora, ki razpravlja, v koliko in kako so se doslej vodila direktna poravnalna pokajanja, se nočsmo vmeša-vati. Dejstvo je, da je poravnalni predlog sedaj končno vendar enkrat tu in to edino Je, kar nas upnlke Interesira. Na tem mestu ne bom razpravljal o tem, ali je predložena ponudba upravnega sveta dovolj visoka ali ne. Svarim pa pred na-daljnjim zavlačevanjem. Čim bolj se odlaša s poravnavo, tem manj borno upniki dobili. To je, človek bi rekel, pravilno pri vsakem konkurzu in se je izkazalo tuđi pri »Slavenski banki«. Ko je bil zavod še v predkon-kurzu, se je nudila možnost poravnave na bazi 60% do 70%. Toda rekli smo »nikakor in nikdar«. Potekala so leta. Uprava konkurzne mase, vsi mogoči in nemogoči procesi, razne poravnave z dolžniki — vse to ' je požrlo ogromne vsote in premoženje . »Slavenske banke« je kopnelo kakor sneg 1 na solneu. Lani je bil v diskusiji (sicer ne oficijelni) predlog, da se sklene poravnava na bazi 30*/«. Predno je prišlo do formalnih pogajanj, se je že vse razbilo, ker smo rekli, da je ta kvota prenizka. Med tem pa so vsak dan naraščali stroški in masa se je zopet zmanjšala. Upali smo, da bo uvedena kazenska preiskava ugotovila direktno odgovornost nekaterih upravnih svetnikov ter nam tako dala v roke učinkovito orožje. Tuđi to u panj e se ni izpolnilo. Sedaj je po mojem mneriju napočil Čas, da se otresemo vseh iluzij ter pogledamo na stvar, kakrSna je, ker se bo sicer pričel manjšati Je oni kupček. ki ga je konkurzna uprava za iz plačilo upnikom že zbrala. Če bo konkurzno postopanje trajalo še leto, dve — potem se borno upniki menda splob lahko obrisali Gotovo se z menoj strinjajo vsi, ki jim je na tem, da iz poloma po tolikih letih resimo, kar se sedaj splob še resiti da. Treba ugotovlti, koliko znaša sedanje efektivno premoženjsko stanje »Slavenske banke« in oa tej bazi pristopiti k poravna vi. Nič nimam proti temu, da se preko tega skuša še pritegniti bivSi upravni svet Toda, kdor smatra, da je to dosegljivo in mo-goče, ta naj za to prevzame tud! rfzlko in odgovornost napram nam ostalim upnikom, ki smo se dosedaj potrpežljivo udeleievali lova na goloba na strehi, a nam je pri tem vedno znova ušel vrabec iz roke. Eden v Imenu mnogih. Ljubljanski muzej pozabljivosti Na policiji hranijo vso izgubljeno ali pozabljeno robo — Po zabljivost in raziresenost ▼ Ljubljani nazaduje — Zanimivi podat ki Ljubljana, 16. julija. Muzej pozabljivosti bi lahko imenovali sobo oficijala g. M i s 1 e j a v poslopju po-Iicijskega ravnateljstva na Bleiweisovi cesti. Muzej se torej nahaja prav blizu pra-vega muzeja, ki se imenuje Narodni muzej Pa se ne priđe tako lahko v ta muzej. Treba je dovoljenja gospoda direktorja. No, g. dr. GuStin razume tuđi take zadeve in če le more, dovoli, da reporter pomoli svoj nos v omare in predale na policiji, ki so sicer zaprte in nepristopne občinstvu. Reporterji nišo občinstvo, pač pa še nekaj hujšega. Je pa res, da se človek najpreje iznebi skušnjave, če se ji uda in z novinarji Je ista. Tišti, ki jim da priliko, da ugode svoji poklieni radovednosti, se jih gotovo naj hitre je odkriža. — Boste videli vsega vraga, mi reče Z. oficUal, samo dovoljenja je treba. Dovoljenje sem kmalu dobil. Sicer zaprte in zaklenjene omare in predali so se odprli. Vse v Ljubljani najdene in izgubljene predmete shranijo na direkciji v dveh velikih omarah in v posebni železni blagajni. V omarah so predmeti kakor klobuki, dežniki itd., v blagajni pa dragocenosti. Na mizi leži debela knjiga z napisom »Najdbe«. V tej so vpisane s tekočimi šte-vilkami vse prijave najdenih predmetov. Najditelji izroče najdeno naravnost di-.rekciji ali pa stražnicam, ki jih je v Ljubljani 9. Te oddajo predmete potem v muzej pozabljivosti. Zanimivo statistika pozabljivosti Zanimivo je, da većino najdenih predmetov ljudje pozabijo v lokalih ali Ide drugje in da se res izgubi samo majhen del vsega najdenega. Dragocenosti, kakor uhane, verižice itd. ljudje navadno izgube. Lahko bi torej govorili v pozabljvosti kakor o kaki bolezni. Treba je ugotoviti, da so ljudje od leta do leta manj pozabljivi. Tako je bilo leta #V34 vpisanih 697 prijav najdenih predmetov. Naslednje leto pa že nekaj manj kot 689. L. 1926 je število prijav padlo že na 601. Torej skoro 100 prijav manj, nego 1. 1924. Zanimivo je nadalje, da število* ki nekako kaže mero pozabljivosti Ljubljanča-nov in Ljubljančank. stalno pada. L. 1927 je bilo 549, 1. 19?8 522. Ietos od januarja Pa 263 prijav. Statistika torej pravi, da Ljudje vedno bolj pazijo na svoje stvari, da je vedno manj »raztresenih in pozabljivih profesor-Jev«. Toda moti se, kdor misli, da so pozab-Ijivj samo profesorji. Bolj kot profesorji so pozabljive ženske Je pozabljiv kakor ženska, bi se glasila pravilneje zbadljivka, nego da je pozabljiv kakor profesor, kaj ti kdor si ogleda omare g. oficijala Misleja na policijski direkciji, bo videl, da so mnogo bolj nego profesorji pozabljive in raztresene ženske. Največ je namreč v teh omarah — ženskih ročnih torbic. Tudf od drugih najdenih predmetov je večina ženskih stvari: verižice, uhani, ogrlice itd. Moramo pa biti pravični tuđi do nežnega spola in ugotoviti, da se zdi, da so Se posebno raztresene — gospodične, kar je pa tuđi razumljivo . . . tout com-prendre, c1 est tout pardcnner. Polna omara dežnlkov Moških in ženskih dežnikov je pa polna omara. Vidmarjeva ali Mikuževa izložba ništa tako pestri, kakor ta izložba izgubljenih dežnikov vseh vrst in sistemov, staromodnih, novih, popolnoma novih ćelo in starih. Sploh bi bila ta omara neprecenljiv vir hl deintkot lovca. Precej je med dežniki tuđi palic. Za ženskimi torbicami zavzamejo torej prvo mesto dežniki. Ko sem jih ogledoval, sem se spomnil, kako sem pred leti kupil prvo novo »marelo« in šel nato v kavarno, kjer sem jo pozabil in je nikoli več nisem videl. Kar bridko se mi je storilo . . . Odtlej nosim namreč star, polomljen in zaflikan dežnik, ki ga ne morem nikjer pozabiti, še manj pa zamenjati za boljšega, — Morda je pa tuđi moj med temi-le, sem si mislil. Kakor bi bral moje misli, mi je gosp. oficijal povedal, da prihajajo Ijudie iskat največ izgubljene predmete, ki jih v nje-govem muzeju ni. Bo že res tako, sem si mislil, sicer bi ne bilo tega muzeja. V ponedeljek se najde največ klobukov Ponedeljek je hudičev dan, menda po-vsodi, tuđi v redakciji; ta dan razsaja tiskarski škrat posebno ŠkodoŽeljno. V ponedeljek se najde največ klobukov, toda moških klobukov. Kar je res, je pa res. Ne gre, da bi delal komu krivico. 2e v soboto popoldne in pa ćelo nedeljo se mnogi Ljubljančani radi oddahnejo od te-denskega dela pri sladki kapljici. Vince rujno da korajžo fantom in možem in zato pomaknejo klobuk na stran in vriskajo. 2al prevečkrat se zgodi, da je klobuk le preveč postrani in pade z glave, obleži v jarku, za mizo ali kje drugje. Zato se torej najde ob ponedeljkih največ moških klobukov. To bi bilo v redu, ampak kako to, da ne pridejo po nje, če ne že v torek, pa vsaj v sredo ali v soboto. — Ko jih je pa sram, mi pojasni gosp. oficijal, sram jih je pri ti po izgubljen klobuk in tako se nabirajo v omari, dokler ne poteče leto dni po najdbi. Po tem roku iz-roči policija vse najdene predmete mestne-mu magistratu, kjer se prodajo na javni dražbi v prid mestnih ubožeev. Izgubljene dragocenosti V železni blagajni v predalih so shra-njene dragocenosti. Tu so Stevilne torbice in denarnice z denarjem od najmanJŠih do največjih vsot V papirnatih vrečicah so shranjeni bankovd po 10, 100 in 1000 Din. V nekaterih denarnicah je denar v tujih valuta h, markah, lirah itd. Dame izgube zelo mnogo zlatnine, kakor uhane, prstane, verižice, gospodje pa ure, doze, Sčipalnike itd. Med dragocenost-mi sta dve dragi biserni ogrlici. Neverjetno mnogo se pozabi v ▼lakih Zelezniška direkcija ima svojo shrambo za predmete, najdene v vlakih, toda prijavi jih redno policijski direkciju Ljudje izgube neverjetno mnogo v vlakih. V paničnem strahu, da bo vlak odpeljal naprej ali kaj sličnega, pozabijo v vagonih Sale, dežnike, palice, čepiće, knjige, čevlje, perilo, nahrbt-nike, aktovke itd. Eksotičnosti muzeja Žal le, da eksotičnosti nišo razstavljene v muzeju. Soba g. oficijala Misleja res ni pripravna, da bi v njej shranlli n. pr. najdene konje. Te spravUo v hleve k Figovcu, dokler se ne zglasi lastnik. Kanarčke, pse in druge najdene domače živalice obdrže najditelji, dokler se ne najde lastnik. Med eksotičnosti muzeja bi lahko šteli tuđi ženske steznike, čolne, kolesa in razne diskretne in indiskretne predmete, pripadajočc moSki in Ženski toaleti. ZRAČNO STANOVANJE. — Tvoje stanovanje je pa res zrač* no. — še preveč. Oni dan, ko je pihal močan veter, smo morali barako pri« vezati z vrvmi, da ni sfrčala v zrak. Po Savi in Dunavu v Crno morje Prri rtisi z vožnje treh podatnih Slovencev po Savi in Dunavu proti Čmemu morju V torek 8. t m. so krenili gg. prof. Albert Sirk, Ferdo Dela k in Branko F i e g o z dvema čolničema po Savi in Dunavu na Crno morje. Na sliki vidimo čoln »Orjem Lc po krstu na valovih Uubljanice pri Mostah. V čolrm sedi g. Branko Flego, na bregu sta gg. prof. Sirk in F. Delak z veslom v roki. O doživljajin in vtisih s te zanimive voinje bo poročal v »Slovenskem Narodu« g. Delak. Danes priobčujemo njegovo prvo poročilo. Na Savi pred Krapinu, 14. juiija. Lansko leto v avgustu je pala prva beseda o potovanju. Ko sem se vračal z umetniške razstave v Benetkah nazaj v Trst, sem srečal pred »Miramarjem«, — prijazno kavarno, katero so tedaj posečali tržaški Slovenci, prijatelja, slikar]a Alberta Sirka. »Odkod, odkod, kompare?« Iz Benetk. »Jaz tudL« Tuđi ti s čolnom? »Kako?« Pa mi je povedal svojo avanturo, da je odrinil s čolnom iz Sv. Križa v Benetkc, da je vozil dva dni in eno noč tja in prav toliko nazaj. Da se je imel prav imenitno in da — »Pa stopiva v kavarno!« Prva beseda V desnem traktu sva sedla k mizi v skrit kotiček. Tu mi je zaupal, da ga itali-janske oblasti stalno preganjajo, da so mu odvzeli mesto profesorja risanja in da bo najbrže prisiljen pobegniti v Jugoslavijo. »In če se to zgodi, tedaj pa, bratec moj, si kupiva čolnič in rajžava z njim po Savi in po Dunavu na Crno morje. Razumeš, zopet na vodi, solneu in zraku. Neodvisen in svoboden veslaš, kramljajoč z valovi, naprej in vedno naprej. Kaj praviš k temu?« Jaz, jaz sem za vsako tako stvar vedno pripravljen. — Sicer pa, pustiva to, saj do tega itak ne bo prišlo. Pa je. Marca meseca sem se vrnil iz Berlina v Ljubljane Aprila je pribeža! Sirk iz Trsta. »E, kompare, ali bova 51a?« Pa greva. Pala je beseda o čolnu — in 2e sva ga imela. In 5e drugega zraven — za tretjega v naši družbi, člana opernega orkestra Branka Flega, starega morskega mačka. Kdaj pa gremo? Prve dni julija. Dobro. Prvo dejanje Poskusna vožnja na Vrhniko je uspela sfjajno. Treba je le še Čoln po starem mor-narskem običaju krstiti — in devetega od-rinerno. Torej krstiti. Pa po domače. Botrca bo Irena, boter Etka, slavnostni govornik in blagoslovitelj obenem pa Ernesto — vsi samo slavni možje in zabavni veseljaki. In krst je bil slaven in zabaven obenem. Govoril je Ernesto o treh mladih mtrfke-tirjih, ki se odpravljajo na Crno morje, in med tem ko je Irena pripela potujočim talismane, ladji pa zastavo z državnimi bar-vami in primorskim grbom, je Etka razbil steklenico ob čoln, oznanil njega ime »Or-jera« in ga spustil v vodo. »Orjem, Orjem U je zadonelo na bregu in med ploskanjem je defilira! čoln pred množico. Orjemo Na predvečer odhoda je pridrvel k Batu Branko in mu ves zasopel javil, da je potovalna kuhinja v redu, da pa manjka »gradela« za ribe. »Za kaksne ribe?« Saj jih borno lovili. »Ne skrbi, ne skrbi za gradele Tište ribe, katere boš ujel ti, bom spekal jaz na popku.« In da ni bilo Piva, bi se sprli zaradi gradele. Tako smo pa ob zemljevidu in pivu veselo pokramljali, ob petih ziutraj pa vstopili na vlak za Zidani most In smo doživeli veliko presenečenje. Pepe in Dane. ki ju vsa Ljubljana pozna kot gentlemana in svetovna rekorderja (pr-vega v paši lenobe, drugega pa v narodno-obrambnih faSističnih nacrt ih) sta bila že pred nami na postaji če to omenim, izvr- šim le svojo visoko poročeval^ko dolžnost, vas pa, gospod urednik, prosim, da natisne-te med jubilejna poročila sledeče: V torek, dne 8. t m. ^u gg. Pepe in Dane (priimek prvega spominja na krotko do-mačo žival, drusega pa na želea, avo) ob-hajala redek jubilej. Odkar pomnita, tako zgodaj zjutraj Se ništa vstala. Za zadnjih dvajset let vsaj jamčita na svojo pohajiiko čast. In to je mnogo. Več ko častna beseda. Zato jima verjamem. • * • Torek. Ob devetih dopoldne. Zidam most. Trlje mušketirji so stopili v čolne. X prvera sedi generalni šub z admiralom Bertom in adautantom Ferdom, v dru^em ru provijantni minister Branko s prtljago. Pozor! Oremo! Ena — dve! Ena — dve! Šest vesel udari v vodo. Ena — dve. Ena — dve. Orjem I. — Orjem II. — Ena — dve. — • * * Pred Rajhenburgom smo ujeli ie dva čolna, V Zagreb nameravajo. Pozdravljeni, prijatelji — nadaljujmo skupno pot A preje še na obisk k bratom trapistom. Saj se nam nikamor ne mudu Nikakeia rekorda ne mislimo postaviti. Potujemo le radi zabave in prtietnih počitnic. Pozdravljeni, bratje trapisti. In hvila vam I Skoparili ste z besedami, a ne i desnico. Pa glejte — naSi Čolni vozijo dvakrat hitreje. Vaša zakuska, vaši likerji in vaše vino vodilo naia vesla. Pred Krškim. Sava dere v velikih ovin-kih, voda poskakuje in nasprotni veter nam prsi vodne kapije v obraz. Vrtinec za vr-tincem skuša prevrniti naš čoln. »Tempo! Ena, dve!« zavpije v veter admiral. Coln drvi, valovi udarjajo vanj, in nazaj, in čez. Pri teh ovinkih rudi valobran ne koristi. V Krškem smo morali pristati, da smo izpraznili in izčistili čoln. A Branka in naših sopotnikov ni nikjer. Da se ni kaj zgodilo? Voda dere, skritih ceri in zavratnih vrtin-cev se je težko izogniti, ob ovinkih pa za-naša reka čoln kot peresce. Pa Branko je morska sablja, precej skrhana sicer, in s polurno zamudo se je izkrcal tuđi on. Branko in njegova zgodba Branko ni le po priimku, ampak tuđi po značaju flegma. Ko je videl, kako na£ čoln prekopicavajo valovi in vrtinci, je zavozil ob breg, poiskal aktovko, spravil vanjo na-očnike, se okrepčal s čokolado in dalmatincem, nato pa po starem tržaškem reku, vse le »con la fiaca« (po naše: le počasi) skušal najti mirnejši tok. A voda ga je za-nesla med vrtince in tu — tu je Branko oživel. Ne vem, če ie v Ljubljani še kdo, ki bi se ražen Branka (in bivšega upravnika Na-rodnega gledališča — seveda) tako zelo zanimal za balet. Za balet — ne za baletke. Obrekovati nočem nikogar. Pa ne samo za balet, tuđi za vrtiljake. One — z aeropianč-ki na Ijubljanskem velesejmu, kjer je Branko prevrtel polovico plače. In sredi vrtincev je zaživel v spominih. Pred njim so se vrstile slike iz »Music -Malla«, prizori z zabavišča na seumišču, popusti] je vesla in se predal spominom. Vrtinec je zasukal njegov čoln v nov vrtinec in ta zopet napreg v novega. Branko pa je sedel na krovu mirno in bogu vdano, z zadovoljnim nas meskom krog ustnic. Sele val, ki je pljusknil vanj, ga je pre-budil iz sanj in mesto na vrtiljaku se je znašel v vrtincu. Pa kar je, je! Do sedaj je šio dobro. Pa naj gre še tako naprej. In srečno je privr-tinčil v pristan. »Kaj pa naši sopotniki?« Ustralili so se vrtincev in deročih va-lov — pa so se vrnilL — Ampak, mi pre-nočimo tukaj. Za danes mi je te vožnje dovolj — se ie odrezal Branko in vlekel Čoln na kopno. Med Scilo in Karibdo Prenoćili smo v Krškem pri prijatelju in naslednji dan okoli poldneva nadaljeval/ pot proti Brežicam in Zagrebu. Sava je umazana in deroča, težko se je izogniti ne-vidnih skal v vodi. Naš Čoln je dolg. nizek in ozek in dosega v deroči struci mestoma hitrost 15 m na uro. Pred velikim in oštrim ovinkom smo. Na eni strani drvi voda proti ovinku in ga v divjih, penečih valovih premosti, na drugi pa drvi voda mimo ovinka in preide v dolg in ozek, a deroČ kanal. Kam? Desno ali levo? Halo! Desno ali levo? Z desnega brega zadoni ribičev glas: levo. Upremo se v vesla in skušamo doseći levi breg, ko zadoni z leve mlinarjev glas: desno. AližeM&siU On spada k dobri oblekUje eleganten in udoben. Zahtevajtm ga od Vašega dobavljača perila. Levo? Desno: Prepozno. ZaJeli smo s čolnom v skrito skilo in ni nam preostalo drmci«, ku da smo hitell na drujji breg. * • Po^kodba je bila le ntznutn*. Dobre; uro nato je čoln zopet rezil valove in proti večeru smo prispeii v Zagreb. Opravki so na« tukaj zadržali in tako snio $c!c v petek dopoldne nadaljevali pot. (Nadaljevanjc sledi.) (Se/i»xm#ca KOLEDAR. IVan«: Torek, 16. julija. 19^. kato'f-čan:: Marna Kar: pravoslavni 3. iulja. Ja-kint. DANASNJC PFrRfDITVr Kino Matica: Junak dneva (Pđdv Polol. Klao Ideal: Noč ! !3 oatcene^el Razvrstitev startov k VIII. Zvezdni dirki y Celju 21. t. m. Kiub *lov. »v*». »v.«ijc« fc.ni 20.— i o-brato«, v St. Pe*ru »tart ob t>- Kaie*M»ko druitvo »Vrao^o« k«n 2t-—, »ta«I n^ VraiUKtin ob 7 15. Vio kl'Ubt »Pc'dod'hora Uiubijaiu« m \m thit>\ •Po4cxli>oft LmiJ>.>mu smkoc, ttirt p-ri km 1.— km 74.—. aa DuđuMi c«*ti (furi Sv. KnS.tofa> točoo ob 5*0. SkucKi: ca.j za Lfncaev&o« k^ub« v C«t»u P*t »Krom« na UubLianski ce*ti «4 8.10 do 8S0. Vvi icJuiw »Pododbora M*iit>ur« m »htuj« um 6J.—, »kuf>m »tsrt v Mariboru piri vodovodu oto SM). SkujMii čili xa Maxi6oirsiu pc4o4bot v CU6cr* jao xi Celju od 8. do $.20. Po4 >kuj«y CiH rt Fo4ft4toPr Z4#r«h sa Br^rn pri Ctiiu od 9- 6c 9M). Pri vMh iiTkaloib *4uj>«*h »tanaio }u»K>rji ptt minut >rfd glavno »kupino. N4«rad« iai&U im tiifoli vm4 Podo« tltn« v k^t« mir d«hokroga. Dirka j* odprra n ot^vtina u vst Savtzn« FVdodboT« m v o»Jfc vila«KD< klub«. (Vio« Stuibee« ve««i Kctur*ik«r* Saveza SMS. v Mo-torspcrttt br. 8). Dirkah rnora^ ati«!i v.đo« dirkalo« itev4-kt, v*aka dirka I« a skupjia za lebe. V«e sMitbcn« :n kootroln« mr* moraju twtl uravnane točno po lelezaiikem času V«ak darkai a« mora ravn^i stro«o po po-lioijakh pr«4pi»ih. ko'o mora fmtti xv«««c i« r*Wit\o lavoro. Priitdatlu n« odfovaija-jo za n»r«biMJc Mtode. katert povzjoče dirkah mtĆ dirko. (Mrk* li komtrm — vriita o* vm!i«b vr«. «•■■. P«w»r! Vamka »kMcitea se iam NjtofeMfe rmra»d predp^aiK^a ča&a *taxta. OđredNim vod«va dirke se k «ro*o E>okoriti. Toćtjo ob 10. fcprtvod po me&tu, obvesne i* vt« ditkit* io koledar je tiu^rte. kafcor t u-dn od-bomoik« in d<'«£»<« i>o«amd* cdborov. SAVEZNI KONORCS yt vrti teSeo ot> 11. mi v hofeki »ftaJikaa«, Oo-apoafca olica. Skupoj materaki m ©4r«erf«va)eii pr««ter }• na dvori^Au bofe'a »BaScau« Kotmnm Siv« SHS, PwJ«M>or Unbljaaa ■•»to. Angleška skopost O skoposti Anglcžcv pripoveduje Roda Roda; Živeli »o trijc bratje Irci. Eden se je izseiil v Aroeriko in čez 30 let, ko je bil že zelo bogat, ae je spomnil, da bi lahko malo pogledal v staro domovino. **o znancu, ki se je odpeljal nekaj dni pred njim v Evro# po, je obvestil svoja brata, kdaj priđe. Ko je izstopil na kolodvoru v domaćem kraju, ni nikjer videl moških. ki bi bila podobna njegovima bratoma. Na peronu sta stala samo dva kmeta z dolgimi bradami, Dolgo ju je ogledoval tn končo se je prepričal. da sta njegova brata. — čujta, zakaj sta si pa pustila rasti tako dolce brade? — Zakaj neki. sa i si vfel naiino britev, ko si se izseiil v Ameriko! — sta mu odgovorili očitafoče. VZOREN SOLARĆEK. — Pazi na tega fantiča. da se ne približa preveč gnojni iami. če bi pa» del v njo. bi tako smrdel, da bi ga no počitnicah ne sprejeli v Solo. — Za božjo voljo te prosim, ne povej mu tega, sicer sigurno skoči t gnojno jamo. , Stev 150 »SCOVENSKT NARODt, dne 16. julija 1929. StTMf Dnevne vesti. — OtroriteT modernega kupališta v Kranjski gori. Romantična Kranjska gora se pripravlja oa prireditev, ki pomeni va-žen mejnik v razvoju tega priljubljenega letovišča. V nedeljo 21. t. hl proslavi luj-sko-prometno društvo v Kranjski gori 251et-nioo obćtoja, obenem bo pa otvorjeno javno kopališče »Jasna< ob Pišenci. Ob pol 11 bo sprejem gostov na kolodvoru, od koder kre-nejo domaćini z gosti v povorki v kopališče, kjer se bo vršila svečana otvoritev. Popol-dne bo prosta zabava, v soboto pa družabni zabavni predvečer v kopališki reetav raciji. Kranjskogorsko kopaliŠČe, zgrajeno na kraju, kjer je že bilo pred leti kopališče, ima krasno lego ob vznosju hribčkov, porašženih s smrekami. Mimo vodi lepa cesta v kočo na Gozdu in na Vršič. li kopališča se nudi di-ven razgled na za&nežene gorske velikane. Kopališre je moderno urejeno, ima lepo re-etavrarijo in obseien kopališki proetor s ka-binami. KopaliSče, ki je po svoji legi eno najlepsib v Sloveniji, bo nedvomno mnr>go pripomoglo, da «e bo tujski promet v Kranjski pori uspešno razvijal. Kranjski gori j« manjkalo Se moderno urejeno kopališče, da postane eno naših najpriljubljenejših letovi*?. Domačinom, ki ee nišo strašili ne truda ne stroškov, da *o zgradili to krasno kopaliSče, gre vsa čast in primanje. Opo-zarjamo na otvoritev kopališča vse, ki jim je razvoj tujskega prometa v Sloveniji pri prcu. Številna udeležba pri otvoritvi naj bo podjetnim domačinom v zadoščenje in primanje za njihovo požrtvovalnost. — li zdrarniške službe. V imenik zdrav-ni>ke zbornice za Slovenijo je bil vpisan zobozdravnik v Ljubljani dr. Alojz Kraigher. — Nov odvetnik ▼ Kočevju. V imenik odvetniSke zbornice za Slovenijo 6 sedr»ž?m v Kočevju je bil vpisan dr. Janko Lavrič. — Živalske kuine boleini t ljubljanski in mariborski oblasti. Od 1. do 7. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 15 slučajev svinjske kuge, 25 svinjske rdečice in 4 konjskih garij; v mariborski oblasti je bilo 8. t. ni. 10 slučajev vraničnega prisada, 6 meh'irča-stega izpusčaja, 49 svinjske kuge, 30 svinjske rdečice in 1 čebelne gnilobe. — li »Uradnega lista«. >Uradni liste It 72. z dne 15. t. m. objavlja zakon o pogodbi o arbitraži med kraljevino SHS in Zedinjenimi driavami, zakon o pogodbi o prijateljskem poravnanju spornih vprašanj med kraljevino SHS in Zedinjenimi državama pravilnik o upravljanju državnega fonda za zatiranje iivalskih kužnih bolezni, naredbo o načinu upravljanja denamih kazni zaradi kršitev in prestopkov po Čl 111. in 113. zak. o odvračanju in zatiranju žival-skih kužnih bolezni, naredbe o izpremembi in dopolnitvi pravil o pregledavanju, žigo-sanju, obliki, sestavi in oznamenovanju to-komerov in o nadzorstvu nad njimi, uredbo o uredirvi ministrsHa za socijalno politiko in narodno zdravje ter navodilo o spreje-manju advokatskih pripravni kov v brez-plačno prakso pri sodižču. — Rum unski dij*ki r Splitu. Danas je prispelo v Split 17 rum unskih slušateljđv tr-govfke visoke sole v BraŠovu pod vodstvom prof. Schuma. Rumimski dijaki *o ie 10 dni na turntji. Postili »o Carigrad in Atene ter prispeli preko Dubrovnika v Split, od koder ee vrnejo preko Zagreba in Beograda v Brašov. — Dijaške ekskurzije po Dalmaciji. S posredovanjem Jadranske Straže prirejajo letos mnoge Sole ekskurzije dijakov po Dalmaciji. Med drugimi so posetili Dalmacijo tuđi dijaki realne pimnazij© iz Ptuja. — Iilet NoTosadfanor r SloTenijo. Dru-Itvo za povzdipo turistike »Frulka gora« v Novem Sadu priredi za svoje Mane in za prijatelje naravnih lepot od 10. do 28. avgMsta več izletov v Slovenijo. Prva skupina pod vodstvom načelnika turističn© sekcije J. Pakova odpotuje 10. avgusta preko Zagreba na Jezersko, pomeje pa na Kredarico in na vrh Triglava, od koder krenejo Novosadeani mimo Sedmerib jezer k Bohinjskemu jezeru in na Bled. Z BJeda odpotujejo na Plitvička jezera. _ Obletnica smrti ruskeg* carja Niko-laja II. Jutri se bodo ruski emigranti spominjali mučeniške smrti carja Nikolaja II., ki so ga boljleviki v Jekaterinburgu ekup-no e člani carske rodbine ustrelili. — Konfcrenca o leiomkem prometu. Daaes se vrši v prometnem ministrstvu prometna konferenca, katere se udeležujejo n«čelniki prometnih odelkov vseh železni-Ških direkcij, zaetopniki generalne direkcije in Seli oddelkov za razdelitev vagonov. Konferenca bo eestavila podroban nacrt za tovom i promet v izvozni sezoni. — Smrt ođličnegn golnika. VČeraj j« pr#-minul v Vidmu ob Savi vpokojeni I3kki upravitelj g. Janko Knapič. Pokojni je bil na glasu kot izvreten pedagog in velik prijatelj šojske mladine. Jutri ob 16 polaže njegove zemsk© ostanke na domač-em poko-pališču k večnemu počitku. Blag mu spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno foialje! — TujcI na na^em Prlmoriu. Ceprav letos vreme ni tako ugodno kakor lani, ven-dar dotok tujcev na na^o rivijero ne za-ostaia za lanski.n. Tako je sedaj v Crikvenici okoli 2000, na Rabu pa približno 1500 sostov. Moteli so vsi zasedenf, novsod pa so na razpolaso §e privatne sobe. — vreme. Vremenska napov^d privi, da bo v^raoma jasno in toplo vreme. Vfcraj j« bilo lepn samo v Mariboru in v Splitu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Xajvi»ja temperatura je znafatl« v Splitu 30, v Zagrebu in Skoplju 26, v Ljubljani 24.1, v Beogradu 24, v Mariboru 23 ttopmj. Davi je ka-ul barometer v Ljubljani 767 mm, temperatura je znaSala 129. — Smrtna kosa med američkim! Slovenci. V Indianapolisu je 22. iuniia umrla nagie smrti Marija Kocjan. roiena Dragan. Pokojna je bila doma iz škocijanske fare na Doleniskem. — V Miluaukee }e pod-legel jetiki 19Ietni France Kaitner. Družini Cekuta v Girardu, Ohio, je umrla ISletna hCerka TrančiJka. — V Clevelandu je v starosti 22 let preminula Kristina Vodnal, Žena Lud vika Vodnala. — Nov slovenski mesečnik v AmertkL V Chicagu te pričel i-zhajati nov slovenski mesečnik »Zarja«, glasilo slovenskega žen-stva v Ameriki. Uredništvo in uprava sta v Chicasu. VVest 22nd Street. Chicago IH. — Druga irtev rodbinske tragedije v RumJ. Poročali smo včeraj o pretresli ivi rodbinski tragediji, ki se je odigrala v Ru-mi, kjer je psoestnik Adam Dreer streljal na svojega tasta Nikola Lanza in ga ubil ter svojo ženo težko ranil. Po zločinu je tekel Dreer v tri kilometre oddaljen go^d, kjer si je pognal kroglo v glavo. Drugi dan so ga našli mrtvega. 2eno so v bolnici operirali in ji odstranili kroglo iz glave. Zdravnikj upajo, da bo okrevala. — Letalska nesreća pri Srtobranu. V petek zjutraj se Je pri Srbobranu pripetila lažja letaiska nesreća. Na posestvu Toše Glavačkega je moralo pristati vojaško le-talo iz Novega Sada. Pri pristanku se je letalo prevrnilo in pilot ie padel iz njeg-a. Bil je lažje poškodovan po životu, dočirn je ostal aviion skoro nepoškodovan. — ObČinski uradniki zanetili požar. V Cepinu sta bili včeraj izvršeni dve senza-cijonalni aretaciji. Orožniki so aretirali ob-Činska uradnika blagajnika Bistrica in re-vizorja Teodorja Jovičića, ki sta osumlje* na, da sta v obeinskem uradu iz strahu pred kontrolo zanetila požar. Nedavno je namreč v knjigovodstvu in blagajničkih prostorfn tamošnjega urada izbruhnil ogenj, ki ga je k sreči opazil neki vaščan in obvestil gasilce, katerim se ie posrećilo ogenj pogasiti in resiti knjige. Orožniki požigalcev dolgo nišo mog-li izslediti, kon-čno so pa kot požisalca prijeli oba občin-ska uradnika. Prepeljali so iu v zapore osiješkega sodišča. — Dve čudni porokL V Sarajevu sta se te dni vršili dve čudni poroki. Najprej je okrajni sodnik poročil S71etnesa Saliha Mraovića z neko 2SIetno mladenko, malo kasneje pa je prišla na sodišče neka mladenka, ki je rzjavila, da bi se rada poro-čila z delavcem Bešovičem, ki sedi v za-poru, češ, da je noseča in da ie Bešović oče. Sodnik je pozval Bešovića in ga vpra-šal, če je pripravljen mladenko poročiti. Delavec je na to pristai in okraini sodnik ju je poročil. Mož in žena sta se takoj po poroki morala ločiti; mož Te moral nazaj v zapor, žena pa je odšla domov. — Nesreća v pristanlšču. V nedeljo z\'ečer sta v gruški luki trčila skupaj ita-lijan&ki tovorni parnik ^Canova« in grški parnik »Engelpark«, ki plove pod angle-ško zastavo ^Engelpark« je bil občutno poškodovan. Škoda znaša okoli pol milijo-na dinarjev, je pa krita z zavarovalnino. Parnika sta trčila skupaj blizu kraja, kjer se Je nedavno potopil italijanski parnik »Audace«. ki je zavozil v naš pa-rnik »Petka«. — Ciril Metodora druiba je prej#-la od iensk« podružnice v Trbovljah kot Čisti do-bi?ek kre*uegra v«?era 1127.75 Din od hra-nilnice in posojilnic« v Radencih podporo 200 Din. Iskrena hvala! 435/n Iz 1 uihliane —Ij Novi avtobusl raestne obĆIne. Pre- tekli teden je prispel v Liubliano nov elegantni avtobus mestne občine. Avtobus je znamke Graf & Stift, ima 50 fW in prostora za 18 oseb. Avtobus je, belo pleskan. Zaenkrat vozi na progi Ljubljana — Medno in obratno. Kakor izvemo, prispo v Ljubijano v najkrajšem času še trije novi avtobusi tipa Graf & Stift. Vsi trije bodo vozili na progi Vič — Ljubljana — Ježića, dočim bodo Steverji vozili na drugih pro-gah. —Ij Stenogralitna tek ma nm Christofovem uinem it^odu, Domobranska cesta 7, ee je vršila pretečeni pon«deljek ob 8. uri zjutraj. Tekme se je udeleiilo lepo Stevilo go-jenk. Diktiralo se je 5 minut z brzino 100 be«ed v minuti. -_ Tekmo je vodila etro-kovna učiteljica, ga. Ivanka prof. Robi-d o v a. Tema diktata je bil odlome-k F. S. Finžgarjeve povesti >Sama«. — Prva je imagala gdč. Cimerman V'alburga iz Ljubljane, druga gdč. C 0 p Mara 1 Jesenic, tretja gdč. Fa b i n c Valeska iz Ljubljane, četrta gdč. P a v 1 o v č i č Stefanija z Vrh-nike io peta gdč. U r a n i č Loj&ka ix Trbo-velj. — Prireditev tekme kaže razveseljiv napredak na polju slovenske stenografije ter zasluži zavod, ki da letno 30 do 40 perfektnih stenografov in stenografinj slovenski domovini na razpolago, priznanje ćele javnosti. — Kakor emo poučeui, na«topi 13 ab«olventinj tejira zavoda takoj svoje »luibe, veČje Število absolventinj pa ima službe že obljubljene in zagotovljene. —Ij Hoja v Tlvolakem Kozdu. V Tivol- skem gozdu, posebno nad hotelom »Tivo-lic, se v zadnjem času zbiraio otroci, ki hodijo po travi in uničujeio mlada dreve-sa. Na neki golicavi vrh Tivoliia so si Se ćelo uredili nogometno igrišče. Ker se na ta način uničuje trava in kvarijo hrstike in tuđi veje na drevesih, opozarja mestni magistrat starše, da pazijo na otroke ter jim strogo prepovedo tako kvarjenje ti-volskeara gorda. Ako bi to svarilo ostalo brezuspešno, bo mestni magistrat prisiljen, da krivce, odnosno starle, strogo kazmije po gozdnem zakonu ali po zakonu o var-stvu poljščine. — Ij Pr>i #ad«vi film^kega gla$«Tanja. Ob priliki filmskexa glasovanja je prftjtla uprava kina Matiee prošnjo U krogor gl*3o-\alcev, da bi se cene vstopojcara nekoliko zniiale. Tej Selji obČinatva je uprava takoj ugodila ter z današnjim dnejn, kljub avoje-mu programu, kl ima na repertoarju «koxi vso poletno dobo izključno Ie premijere in novi tete filmskih del, iidatno miial« c#ne vstopnicam v svojem kinu. Kljub ogromnim troškom za nove filme In 0 tem zvesa-nimi finančnimi Irtvami j« uve4javj]a uprava kina Matica 1 danainjim dnem kar naj-nižje ljudske ceoe 2.—, 4.—, 6.—, 8.— Din m *edež, da a t#m omogoči poset kinopr*d-«tflv tuđi denamo naj*ibkejiim krogom na-iega oWin*tva. Uprava kina Matice pa pri- | čakuje nj»protno • etrmi publike, da bo ista vedela ceniti veliko ugodnost zniianih ceu io zato ie v večjem fttevilu kot doslej posezala predstav« w njenem kinu, Kot frii-no ljubljansko kinopodjetje bo Matica tuđi v naprej »koti v» poletno dobo kljub naj-nižjim ljudskim eeaam predvajala Ie novi-tete ki premijere v Ljubljani doslej Je ne pređvajanih filmskih del in bo vsled tega sleherni, ki bo želei videti nove filme moral posečati nje« kino. Prostorna in vačna dvorana bo torej kljub poletni vročini pri-jetno zatoČišče vsem onim, ki bodo iskali zabave in razvedrila pri dobrih preniijerah filmskih igrokazov. __Ij Velika ifralsko-persk« priredit«*. >Udruženje gled. igralcev< Ljubljana, priredi 14. in 15. »eptembra t 1. prireditev, ki bo obeegala pev#ko-recit&cijski ve^fer in umetni&ki bohemski veder in sicer v veliki dvorani hotela »Union<. Oporarjamo že «e-daj vse ljubitelje pesmi in žive besede, kakor tuđi zabave željno publiko na ta u mitničko ranimhra večera. Ker •« vse to vr?i v korist >Bol fonda«, proeimo prireditelje in korporacije, naj se ozirajo na to prireditev. Odbor. —Ij Odvetniška pisarna dr. Vladimir Kreč v Ljubljani se bo preselila z 20. juli-jem iz dosedanjega prostora v pritličju hiš© Tarfarjera ul. it. Ivi. nad«tr»pje iste hiše. 422/n —Ij Pri »Javni borzi deta< v L]oM|anI je iskalo od 7. do 15. t. m. dela: M o š k i: 14 hlapcev, 9 drvarjev, 2 rudarski poslo-vodji, 1 pecar, 1 žrebljar, 12 kovačev, 6 železostrugarjev - livarjev, 3 kleparji, 1 brusač orodja, 1 graver, 1 stroini tehnik, 16 strojnih kliučavničarjev, 2 elektromehanika, 12 elektromonterjev. 1 lesostrugar, 1 parketar, 1 rezbar, 2 urarja, 7 mizarjev, 4 kolarji, 3 žagarji, 1 pletar, 5 sedlarjev, 3 usniarji, 2 stroiarja, 2 tkalca. 1 predilec, 5 tapetnikov, 28 krojačev, 38 čevljarjev. 1 čevijarski prirezovalec, 1 klobučar, 7 brivcev, 6 kniigovezov, 1 kart. delovodja, 5 mlinarjev, 17 pekov, 9 mesariev, 2 na-takaria, 7 tesarjev, 4 slikani. 6 zidarjev, 2 gradbena tennika, 1 črkostavec. 7 pisar-niškili slug, 52 pomožnih delavcev, 5 kur-jačev, 8 avtomehanikov. 40 trgovskih po-moenikov, 95 navadnih delavcev. 11 knii-govodii, 38 zasebnih uradnikov. 2 lesna manipulanta, t ekonom, 17 stavbnih klju-čavničarjev. 2 vodovodna instalaterja, 7 vajencev. 2 e n s k e : 13 pisarniških moči, 2 kontoristinji, 7 prodajalk. 3 natakarice, 5 Sivilj, 1 Sivilja perila, 4 šivilie za slam-nlke. 1 modistinja. 1 Steparica. 1 črkosli-karica. 37 tovarniških delavk. 5 kuharic, 2 sobarici. 42 služkinj, 5 postrežnic. 2 vaien-ki Dclo Je na razpola^o sledečim: Mow škim : 19 nlapcem. 31 gozdnim delavcem, I stavbnemu kliučavničariu. 1 livarju, 15 kovačein, 8 mizarjem, 3 žazarfem za ve-necijanko, 4 čevljarjem za SDlošno delo. 2 šteparjema, 1 peku - ficiju, 25 zidariem, 2 fasadnim zidariem, 5 tesariem. 3 pleskar-jem - soboslikarjem, 1 sodariu. 1 bolni^ke-mu strežniku, .1 minerjem za kamnolom, 4 kamnosekom, 3 tapetnikom. 1 dežnikarske-mu pomoćniku, 1 pečarskemu Domočniku, 30 rudtrjem, 8 krojačem, 1 točilcu. i-njaku blajj sporain. težko prizadeti ro-ihini na5e iskreno sofalje! —c Saveg privatnih namešeenr«T Jng+-ilavije, ^druiatra Celje, priredi dn© 1T-julija 1929 ob 8. uri zvečer v dvorani delav-ske zhorniee v C^lju važen «e«tanek na ka-terem *o bo raspravljalo 0 uredbi gledf* zapi-ranja in odpiraoja trgovekih loktlov, dalje o stanovanjski krizi s posebnim otirom na privatne nameifence in končno elueajnoeti. V«i tovarili »e v lastnem interesu vabijo, da se •eitanka iigurno udeleiijo. —c IlaJitTaaJe • slabim i posledicami. V nedeljo popoldne je bil v neki celjski go-stilni aretiran Slletni obrtniški pomo&iik A. L., ker je udaril natakarico « tako silo s pestjo po nosu, da •« ji |t nt mettu po- c«dila vroe« dekliška kri. A. je bil precej vinjeti, ko p« se j« lstresnil ▼ hladn«cn «•-poru, j« povedal pri saftl'ftevaaju, da )• uda-ril natakarie© zato, ker je bil radi nje nedavno policijsko kaznovan. Seveda ga sdaj ne eaka ni£ boljiega. ilavanje -pravi ženski šport. Malokaterc telesne vajc pripomorejo ženi do izpopdnitvc njene lepote tako kot plavanje. Dobre plavalke imajo vedno lep stas in ako so previdne tuđi zelo lepo polt. Pariti morajo na to, da jim voda in prehudo solnee ne pokvari kože. — Pravilna uporaba obeh krem Elida idealno osigura vsaki ženi lepo in nežno kolo. Pred kopeljo na prostem in rvečer preden se grc k počitku se uporabi)* - nočna krema Elida. Ona povrne koži masčobo, ki ji je bila odvzeta. Po kopelji in vsak čas podnevi, ob solneu in ostrem vetru se potiulujtt dnevne kreme Elida. Ta sčiti kožo rer jt da toliko opevano akbutni podobno barvo. \iRENE ELIDA Čeh poglavar američkih banditov Senzacifonalna aretacija dveh banditov v Parizu — Ceh Vit-tor Lustig fe bil poglavar največje ameriške roparake tolpe Praška policija je prejela iz Pariza obvestilo, da je bil tam aretiran Ccho* slovak, poglavar največje ameriške to* parske tolpe. \'est, ki se je zdela prvi hip neverjetna, je bila potrjena. Pari* ška policija je it poslala praški foto* grafijo poglavarja ameriških roparjev. Zanimivo je, da je zakrivil svoičas tu« di največjo sleparijo v Ameriki Čeh, in sicer Leo K.oretz. Koretz je prišel s svojimi roditelji v Ameriko kot de* ček in kot 30=letni mož je zakrivil naj* genialnejšo sleparijo, kar jih pozna Amerika. L'stanovil je ogromno petro* lejsko družbo »Bayano River« in osle* paril mnoge ameriške milijonarje. Ko je pobasal težke milijone v žep, je iz* ginil in še zdaj ne vedo, kje je. V Parizu are tirani Čchoslovak je postal poglavar »Chicago Ganga«. To je ena največjih in najdrznejših ame* riških roparskih tolp. Kdor je bjl v Ameriki, vc, da je ta tolpa strah in trepeh čikaskega prebivalstva. Pariški detektiv Rovere je opazil te dni sumlju vega moža, ki je nastopal zelo elegant* no in se izdaja! za Američana Detektiv mu je skrivaj sledil in kmalu je ugotovil, da gre za 50*letnega Ameri; cana Benjamina Willitma Me Sherrva iz Filadelfije, ki je bil baš prispel iz Amerike v Pariz. Detektiv ga je ustavil in vprašal, kdo je in kaj namerava v Franciji početi. Sherrv je lakonično odgovoril, da je dobro situiran, na kar je obrnil detektivu hrbet in odšel. Detektiv se pa s tem ni zadovoljil in opozoril je na sumljivega moia svo* je tovarišc. Cez 14 dni je priplul v Cherbourjj razkošen prekooceanski par« nik in med mnogimi potniki je izstopil tuđi eleganto oblečen mož, ki se je Ie* gitimiral pristaniški policiji kot Robert Miller, veletrgovec iz Kanade. Policiji se je pa zdel mož sumljiv in detektivi so ga skrivaj opazovali, Mož se v Cherbourgu ni ustavil. Sedel ie v eks* presni vlak in se odpeljal v Pariz, de» tektiv pa za njim. V Parizu je detek* tiv opozoril nanj svoje kolege, ki so ugotovili, da je dozdevni kanadski \t» letrgovec takoj posetil Američana Me Sherrva in se nastanil v istem elegant« nem hotelu. Poznejc se tujca ništa več ločila. Novi gost je razmetaval denar in detektivi so bili tembolj pozorni nanj. ker je imel na čelu globoko bra» zgotino. Pariška policija je slutila, da ere za dva nevarna mednarodna zlo« činca in začela je pregledov&ti ^czna-me zločincev. In res je je izkazalo, da je dozdevni kanadski veletrgovec Čeh Viktor Lustig, rojen I 1800. v Taboru, zelo nevaren zločinec, znan pod ime* nom »Rdeča brazgotina«, kaznovan v Ameriki in Evropi fe 12*krat. Ko je policija ugotovila, s kom ima opraviti, ni zločincev aretirala, marveč ju je neprestano opazovala, misleč. da snujeta kak nov zločin. Ta čas sta sumljiva tujca razmetavala denar in počasi sta se pripravljala odpotovati iz Francije. Tik pred odhodom je pa policija vdrla v njune sobe. Zločinca stt bila ielo presenećeni in itt te hm obotavljanja udala. Izid hišne prciska* vc je bil presenetljiv. — V kovčegih »o nmlli eelo kopico čekov največjih ameriških bank neizpolnjene formular* ie potnih listov, več potnih listov na razna tuja imena, mnogo fotografij in kompletno napravo za ponarejanj« ^ ažnih dokumentov. Zločinca sta bila aretirana in po do'gem obotavljanju sta priznala, da sta ustanovila v Chicagu največjo ime« riško zločinsko tolpo »Chicago Gang«, katere člani imajo na vesti že nebroj roparskih umorov. Poleg tega se peča tolpa s tihotapstvom alkohola. Pogla* \arja tolpe Lustig in Sfaerrv Rta prizna« la, da sta prišla v Pariz vnovčit plen, ki so ga člani tolpe naropali v Ame« riki. V Franciji sta hotela tuđi proučiti razmere in ugotoviti če bi se dalo pre» nesti delovanje čikaških tolovajev na franeoska tla. Ko sta se pa prepričala, da Francija zm take po«le ni primerna, stn. hotela preneMi svoje pode na če« škoslovaško. Aretacija nevarnih tolovajev je vzbudila v Parizu in Ameriki splošno senzacijo. Pustolovšćina angleške kraljice Straža v buckinghamski palači v Londonu je bila te dni zelo preseneče« na, ko je zagledala tuj avtomobil, v katerem se je pripdjala kraljica r spremstvu neznanega mošktga v svojo palačo. Kraljica je bila v mtstu po opravkih, pa se ji je avtomobil pokva« ril in obtičal je na eni najprometnejŠih ulic. Mimo se je pripeljal v avtomobilu mlad gospod, ki je spoznal kraljico in jo prosil. nj mu dovoli odpcljati jo ▼ palačo. Kraljica je dovolila, stopila je s svojo dvorno damo v avtomobil in se dala odpeljati v palačo. Straža, ki je hotela prvi hip tuj avtomobil usta« viti, je presenećena opazila, dm »edi v njem kraljica. Angl?ški listi se spominjajo v ive« zi s tem prigode, ki se je prinetili kn« ljici Elizabeti. Elizabeta je hotela ne* koč izstopiti iz kočije, toda. pred hiio, fcamor je bila namenjena, je bilo mpo« go blata. Kar se je poj a vi 1 mlad kava* lir, ki je pogrnil na tla svoj lametatt plaše, da ni si kraljica ne umazaU če* veljčkov. Bil je plemić U'alter Reiflh, ki so ga kmalu poklicali na dvor, kjer se je začela njegova sijajna karijtrt. MED TURISTI ^ Dva turista plezata na Mont Blanc. Ko sta na vrhu. vpraša prvi dru gega t — Ali si najel vogalno sobo v tfU jem nadstropju? —- Kaj ti pa priđe na misel! — Ne? Zakaj p» ne? — Kdo bi pa lazil tako visoko! ABSTINENT. — Da te Ic sram ni, za ahstineatt se izdaja*, pa si tako natreskan! — Res ga imam malo pod kapo, to* da kaj morem za to, danes je prema« gal alkohol mene. V VLAKU. Sprevodnik: Tu ne morete kaditi Zunaj na vagonu je tablica z napisom* Za nekadilce. — Saj kadim v vagonu, ne pa tu* naj. VA2EN RAZLOG. Go«t: Zdtj no"«m črnt k«vt, ktr bi ne mogel spati. Natakar; Kaj hodit« tako sftodtj spat? — Ne, toda namenjen »em na »ejo. Stran '4 »SCOVEKSKT NAROD«, dne 16. julija 1729. tev 1*Q z/tugust <$lanche: 81 SY<2 valovih strasti cRoman — Mislil sem, da kot ženska... — Zakaj bi pomenila smrt zamc grozo ?^— je memla vojvodinja. — Že res« toda ... — Ne želite, da pridem k obdukciji, vojvoda? — Ne želim, toda storite kakor vas volja, madame. Ce vztrajate na tem, vam seveda izpolnim željo. Gd vas je odvisno, da ravnate v tem in v vseh drugih pr merih po svoji vol>i. — Hvala za r>rijaznost, madame. Nekaj časa ste molčala. Vojvoda se je spoštljivo po-kloni] in hotel je oditl. — Monsieur, — je dejala vojvodinja, — ali boste govorili z baronom St. Brisom? Vojvoda se je obrnil. — N; izključeno, madame, — je od-govoril. — Pravijo, da zahaja vsak dan k vam, — j-e na-daljevala vojvodinja. -- Seveda ... toda ... — Toda, ker ni moj gost in tuđi ni-koli ne bo, ga prosite, naj se nikoli ne sestane z vami v moji navzočnosti. — Ne razumem vas, vojvodinja. __ — Vi me že razumete, toda jaz vas fie razurriem in to me vznemirja. Zbogom, vojvoda. Vojvoda se ji je znova poklonil in odšel. — Morda je to plod moje domišljije, — je pomisMla vojvodinja, ko je ostala sama. — Toda pri obdukciji moram biti. Vrata groba se ne morejo in ne sme-jo zapreti, dokler na obeh straneh groba ne bo vse jasno. Noben dvom ne srne vplesti svojih tistov v venec, ki ga položim na stričev grob. 0, bože moj! Popolnoma osamljena sem na svetu. Nimam sorodnikov, ne prijateljev! Nini am prijateljev? Ah! — je zašepetala smej-e... saj imam svojega viteza s trga Bastrlie... svojega siromašnega in n-repro stega, a vendar pogununega in zvestega viteza! XXXVII. Sosed hiše strahov v svojj domaćHI. Pater Bredot, o katerem je čitatelj že marsikaj slišal in videl, je stanoval koncem 1. 1847 v hišici nasproti bivšega Armandovega bivališča. Imel je stanovanje treh manjih sob, od katerih je bila zadnja opremljena dokaj skromno, kakor se j>ač spodobi božjemu služabniku. Postelja, miza, šest stotov, med nji-mi improvizirana srpovedtiica, nekaj večjih in manjsih križev in verskih knjg. ta je menda zadoščalo delavcu v katoliškem vinogradu in to bi zadošča-k> tuđi patru Bredotu, da ni ime! drugih posvetnejših konjičkov, kakor borno kmalu slišali. Bilo je ob šestih zvečer. Pater Bredot je imel prijeten ogend v peči in prijazno h*č na mrzi, za kate ro Je sedel. Pred njim na mizi se je lesketalo pol tucata krasnih žepnih ur, ki jih je ogle-doval s strokovnjaškim očeso-m urar&. Ko jih je pregledah je pokimal mlađemu, elegantno oblečenemu gospodu, ki je sedel blizu njega in prlpovedoval kratko z.srodbo o urarju In pižami. V rue Vivienne stanuje tovarnar ur, ki ima, skromno rečeno, več ur od v zelo lepi piža-mi. Urar ie bil sicer presenećen, videč odjemalca v piiami, vendar mu je pa stopi 1 prijazno na proti. — 0, monsieur! — je dejal gosf>od v pižami, — stanujem v sosedni hiši in sedim z ženo pri zajtrku, ko me nena-doma preseneti z vestfo, da je danes njen dvajseti rojstni dan. Dvajset let je božji blagoslov, toda rojstni dne vi . . . rojstrtj d-nevi so nesreća in bi jih sploh ne smelo biti, monsieur. Urar je gledal nekaj časa gospoda v pižami, potem je pa počil v smeh. — 2ena me je opozorila, da sem ji že davno obljubi 1 lepo zlato uro, — je nadaljeval gospod v pižami. — Hodi Cesto mimo vaše krasne izložbe, monsieur. Stanujete preblizu najinega zatišja. Tiktakanje vaših ur ne more biti močnejše od nemira, ki se je pclotil moje uboge žene. — Ah, monsieur, — je dejal urar smeje, — obljubili ste ženi zJato uro ... No, dobro ... ali ji morete dati kaj kc-ristnejšega za rojstni dan? Prosim, ozrite se: srečen sem, da imam neka; ur, ki bi j:h zaman iskali drugod. Ce vaša sopro-ga ne gleda na ceno . . . — Ah, kje ste pa že videli žerkn ki kr!eda na ceno? Ta rsaVza je poverjer.a izJdjučno možem. Spjčetka sem ji to očital, potem pa ... — Kako more mož odreci ženi tako nujno potrebno stvar, kakor je zlata ura? — Prav pravite. Mož ne srne ženi ničesar odreci, čc je stara dvajset let in če je or sam v pižami, kajti . . . skrat-ka, mora! sem hiteti k vam kar tako-le v pižami, ker je žena menila. da bi se utegnile z izpremembo toalete izpreme-nti tuđi moje misli. Diran z vptilii lolirji, P. S. 1*84, Volt 115, Amp. 16, število obratov 2010, se poceni proda. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod: „Dinamo". Po-. jasnila daje tuđi Narodna tiskarna. '' ' Kopalne potrebščine znižanih cenah! Damska kop. obTeka iz vzorč. melanese D OO » » » jauqard indanthren 9, 8H ■» * »iz čiste volne ^ ©8 » » » * » » Vrilom „ 135 » » čevlji platneni ^ 26 w » * iz gumija „ 33 » solnčniki japanski 9, *SO , » kop. plašč (cape) „ 1OS z « « « roka vi ,, 3^*"i Otrcška kopalna obleka iz čiste volne od „ 34 Moška kopalna obleka iz čiste volne od M 11O Xe zamadite ugodne prilike! A. Stnkovec nas!. K. SOSS .%■! * -'5- ' *•:•;* ~.' ■. . •"' V svojem in v imenu svojih otrok Anice in Ulrika, kakor ostalih sorodnikov naznanjam v globoki žalosti, da nam je umri danes po dolgem trpljenju naš predragi oče in soprog, gospod Oton Schmidt šef blagovnega oddelka Kmetijske družbe v pokoju Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 17. julija 1929 ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Langusova (Tobačna ulica) St. 19, na evan* geljsko pokopališče. Ljubljana, 16. julija \9Jb. Globoko žalujoča Edita Schmidt, rodbini Luckmann in Cigoj Insenraite v „Slov. Narodu"! >«4f«ift o&1asi< VMoka bemeda 6O pmr. Plača me UOiko tuđi w mamkah-Za odgovor znamkoi - Na vpraianf* ta* snamkm mm Kavarniško blatfajničafko «n plsaraiiko wo& z mankm nemščkie, dobro izvežbani. ličtm obe za tako] za RojašJto Slatino. Predstaviti se ]e v hotelu »Tivoli« v UobUaaž. 1495 Sknrenska brhmka t Zagrebu ena nijvdjih m na]morstva. 2. Odobrkev ra&nuskc-£a iakljtkčka za kto 1927. 3. Vok-tev načclstva in Dadzorstva. 4. SprcrottBbA pravU. 5. Rzzncttro-sti. Or>o«nba. Ako hi ta rbor ob do-loćeni uri ne bil sirtepčen, se pri-ulija 1929. Na£«l-tt*. 1525 Prodam jako dobro ohraaien »Cfc#rrol*— a vio. NataaČMjšJ podJtki pod »2. M. 1510« m vrrro t«ca Esta. fRgvotuctial ITmSSSTtSSBii i......MMMMMMMMMMMMMMMMMMMHMMIIMMMMI Dražba v Stožicah pri £jnbljani Na pooedeijek dne 29. juliia ob 11. uri dopoldne se bo na licu mesta v Stožioaii it. 79 pri LjuM|anj prodala na prostovoljnj dražbi dvodružlnsita hfea umrleca pc*«st-nika Lud vika Smuca. Hiša obstoji iz dveh stanovanj jx> dve vel ki sobi, kuhinje in pritiklin ter ene sobe v kleti. Vodovod v h;ši, 650 ms vrta. Izklicna cena 86.860 Din. Dražbeni posroji so razv dna pri okr. sodiš^u v Ljubljani, soba ŠL37. Okrajno sodišče v LfritAfrni, sob* 37. - dne 16. julija 1929. GRU2NER. AOLtfi in KAVSEfi iivaini stro ter r Josip Petelinc. jubhanr nOflETni ZAVOD ZA PREHOG 0. L LJUBLJANA prodaja fto naiugodnejših cenab in samo na d*to*io: C^DKlMlO^« ]°mac r nozcmsiti i* Qom<> ^^9%^m"9^š^m Kirijvo r . otaviarski m plmski 8RIKETE ^rometn lavod za oremog d. a • I.Ub''«»n Miklošićeva cesta štev IS ! Ureju;e: h-ip Zaputiti. — Za «N«i«diio tUkaioo: Fra* Jca^ick, — Za ofwo la tuemai dri fltta: Otoa CkrMot -Vili LjiNJt