156. žtnifti.__________________ I Vmm. iJHM.IL ItlljiHB. XH. teto. *» .Stovariti N«ođ* vd|a v LfriMN* m don do^Uvljea: v upnvntttv« pffcjCBHn: ttfto teto....... K 24-— c*fc> leto.......K 22*— pol teti........1T— pol teta........ 11 — fetrt teti ...... 9 6r— čem leta •...,. . 5*50 aa mesec....... 2*— na atesec......1*90 DoH§* *#t «e fr»ntcira}a Rokopiai se se vračaio. 0r«*mUtT*: Kaailora allca M. 1 (v patfKJa te*©), ftttetea *L 34. Inaerati veljajo: peterostopna petit vrsta za eakiat po 14 vin., im. dvakrat po 12 vul, za trikrat ali većkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vio. Pri vefjiti insertijih po dogovoru. Upcavniitvu na} se pošiljaio naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. --------------- PutsasM šš&wWUk vtlf« !• wimmr\mm. --------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,Mar**»a tftakarma" tetetoa *L tt. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25'— celo leto.......K 30-— poi leta ....*.. 9 13-— x , četrt leta •••••• 6'50 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec . • • • • . 2*30 celo leto . . . . . . K 35"— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Dpravmiitvo ispodaj, dvorišče levo), Knailova ulica: it- 5 telefon St. 85 Z7S miljonov. Duna], let. jnlija. Dva dni so se vršile na Dunaju seje skupnega ministrskega sveta. Kakor pripovedujejo poročila, so bila posvetovanja zelo živahna, debate oštre in špikaste. Skrbnih »n nezadovoljnih obrazov so poslušati av-strijski in ogrski ministri izvajanja J generala Auffenberga o potrebi novih milijonov, neštetih sfcoraj, veli-kanskih, neverjetnih. Pred dobrim letom smo videli tedainega votnetra '■ •■>:'.: ^". >^h ::„ / ^ ^.i^.;. v deiegacijah s pestjo na mizo in sli-šali smo ga nastopiti proti cnim, ki so smatrali 200milijonsko vsoto, ka-tero je Schonaich zahteval za oboro-ževanje armade v bodočih petiti le-tih, kot »borno drobtino*. Slišali smo kako je vojni minister upošte-vajoč nezadostno gospodarsko silo države in njenega prebi valstva, izja-viL da smatra to vsoto če r*t za za-dovoljivo, pa vendar za razmeram primerno in zadostno, da se »armada ne posuši« kakor deblo, katerega koreninam je zmanjkalo hrane in vlažnosti. S težkim srcem, toda v zavesti patrijotične dolžTiosti in v prepričanju, da je bremena iažje pre-našati, ako jih človek prev^ame, po-znavši njih obseg in težo, so takrat pritrdili zastopniki ljudstva rogodbi, | ki sta jo sklenili avstrijska m ogrska f vlada z vojno upravo: da ie Joločiti 200 milijonov kot oboroževalni kredit za leta 1911—15 in da iz-edne za-hteve armade v bodočih Ditih letih ^od nobenim pogojem ne smejo prekoračiti te vsote. Slovesno je bil ta pakc proglašen, da se razburjeni davkoplaeeval-ci nekoliko potolažijo in ća se pred-vsem ne pokvari razpoloženje parla-mentov, na katerih vrata ie takrat tako nujno trkala brambna reforma. Z enako požrtvovalnostk) kakor denarni je prebivalstvo p^evzelo na svoja pleča tuđi novi krvni Havek za armado. Prav 9. t. m. so ublicirali uradni listi nove brambne zakone, katere je javnost smatra1-'! kot zaključne kamne na mogočni stavbi reorganizacije naše arrrtadc Kakor udarec s kladivom je zato občutil avstrijski davkoplačeva-lec zahtevo vojne uprave, da je treba botIi 275 milifoinr zi oborože- vanje naše artilerije. Vojna uprava je 5 tem posegla nazaj na program, ki ga je prvotno zastopal I* general Schonaich. katerega pa je radi teht-nih pomislekov opustih Schonaicho-va beseda. da se nam armada ne srne posušiti, je v več kakor erem oziru velepomembna. Označila h* na eni strani naše dolžnosti, pa na drugi strani tuđi njih tneie. V inceresu domovine in države moramo žrtvovati, da ostane naša obrambr.a sila živa in razvoja sposobna, moramo ston-ti vse. da raste in se jači. toda ne moremo storiti ničesar, kar gre preko te dol7nosti. Država ne srne pri-pusnti. ua zamira armada« ne more ji pa nuditi onih bogatih sredstev, ki bi ji omogočila, da postane takore-koč čez noč najpripravljenejša, naj-boljše in najmodernejše oberožena vojska. Za vse velja pri nas ^ehonai-ehov izrek, da, mnogo je zadev, pri katerih se ga niti ne držimo Za kulturno, gospodarsko, socijalno življenje se baš toliko zgodi, da vegetiramo, vsak krepkejši in hitrejši napre-dek je nemogoč in dostikrrt zami-rajo mnogoobetajoče korenine nove-ga napredka vsled — suše Armada, ki zavzema v našem državnem gospodarstvu najodličnejše meste. ne more in ne srne zahtevati, da izčrpa država vso svojo financija ino moć in začne razbijati same ten^elje svojega gospodarskega ravnovesja Vidimo, da stoji na^a renta pod pari, slišali smo, da nasr»rotuje ti-nančno ministrstvo vsaki velikopo-teznejši investiciji ceio za pr duk-tivne železniške svrhe, doži\ ili smo boj za milijone, ki so v pTirneri z onimi, ki jih zahteva vojna uprava, prava malenkost. Ako prinajamo s kulturnimi in gospodarsk;mi težnja-mi, nas za vrača jo vlade z vec\io se ponavljajočim stereotipnim odgovorom: ni sredstev, ni denaria. VVs na-predek stagnira, in stagnacija po-menia nazadovanje. Ne mor^r.o se danes pečati z vprašanjem. v koliko je kriva zagrešena gospodarska politika, da se Avstrija vedno ^lobo-kejše zakopava v financ'ialne kala-mitete. v dolgove in gospodarske slabosti. Dejstvo obstoja in ž njim mora vsakdo računiti. !n \^.ikco si mora biti tuđi na jasnem, d.. je na-predek državne onrambne ^r,c naj-ožje spojen s splošnim na; ^edkorn. Besede, daje 1866. zma:al pruski šomašter« in ne vojak, izreka o veliko in globoko resnico. Tuđi naša armada dj pr^speva-la in se razvijala Ie tedaj, če irent-hajo gotovi krogi postavljati aima-do in njene interese v nasprotje z interesi in stremljenji ljudsivj. izsiljt-na požrtvovalnost ne more roditi dobrega sadu, izmozgani^ avstrij-skega davkoplačevalca, kateiemu odreka država najprimitivntj^e želje in zahteve češ, da ni *rtdstev, katerega pa hoče prisiliti, da privoli v skoraj neznosne žrtve za neproduktivne svrhe, ki se mu m^rajo povrh zdeti še nepotrebne, mora ra/-buriti najširšo javnost. Slovesno je pred dobrim ktom obljubila vojna uprava, da se hoče zadovoljiti z 200 milijoni, komaj pa sta parlamenta odobriU brambno reformo, priđe taista vojna uprava ter pozabivši dano beseio svojega prednika prizna, da ie bila obljuba — Ie taktičen manever. Nočemo preiskavati v koliko so nove zahteve vojne uprave stvarno upravičene, verjamemo radi, da ne gre za popolno preoboroženje artilerije in da so zlasti vesti »N. Fr. Presse-, kakor da bi bil ves naš in tuđi najnovejši topničarski mate-ijal rnanjvreden, najgrši borzni manever, ki si ga je kdaj izmislil *a brez\ estni in podli organ avstrijskega Memstva in borznega jobberstva. Resnua jf, da hoče vojna uprava novi, sKoraj 300milijonski vojni kredit. Skupne konference ministtov so končane. O njih je bil izdan kon.uni-ke, ki se mu od daleč pozna naiT*en, uspavati javno pozornost. Zahteve vojne uprave so namre: naletele na odpor ne 1e v javnosti, ne Ie celo pi najbolj vladnih strankah v C'.slitva-niji in na Ogrskem, nego >ri rriini-strih samih. Obe vladi, dunajska in budimpeštanska, sta -»e uprli zahte-vam vojnega ministrstvo. ki ^a je odločno podpiral šef generalnoga štaba. Ce je skupni ministrski svet Auffenbergove zahteve odklonil. a»i če je stvar samo odložena, to še ni dognano, vender je zelo verjetno, da je stvar samo provizorično od^ooe-nn, naj se je to zgodilo v katerikoii oMiki. Ce bi bil minisrrski svet zahteve vojne uprave reducira!, prten bi bilo verjetno. da >e i>rišl-> 1o de-finitivnega sklepa, tako pa ne Pnro-ča se, da sta se za zahteve vn jne unrave zavzemala z najv?;čjo vnemo minister zunanjih del Berchtold in skupni finančni minister Bilmski; poroča se dalje, da je avstrijska vlada bila pripravljena pod otovimi finančnotehničnimi pogoji odnehaii — a vse se je razbilo ob odloći em odporu ogrske vlade, Ki ni hotela več dovoliti, kakor je bilo svoi čas dc-gov^rjeno s prejšnjim vojnim ministrom Schonaichom. Za zdaj je borba za 275 milijonov končana — vendar tako, da je treba parlamentoma pozorno ostati na straži. __________ Državni zbor. Seja gosposke zbornice. Novi ka- zenski zakonik in reforma avstrij- skega kazenskega prava. D u n a j, 10. julija. Popoldne se je sestala gosposka zbornica, da odobri nekatere v zbornici že sprejete zakonske predloge. V enem oziru je današnje zborova-nje avstrijskih perjev posebnega po-mena. Izvršilo se je namreč na začetku seje prvo branje vladine predloge o reformi avstrijskega kazenskega prava. Stremljenja po reformi našega kazenskega zakonika so že slavila svoj petdesetletni jubilej. 2e ko je bil uveljavljen sedanji kazenski zakon (1852.) se je splošno občutilo. da bo treba skoraj misliti na korenito preuredbo avstrijskega kriminalne-ga pravca, saj temelji zakon iz 1. 1852. v svojih načelih in naziranjih na te-meljih zakona iz 1. 1803 ozir. zahod-no-gališkega kazenskega zakonika izza 1. 1797. Ze 1. 1861 je ukazal vladar, da se izdela novi kazensko-pravni osnutek. kateri je bil kot osnutek sekeijskega šefa pl. Hye kot vladna predloga podan 1863. v parlamentu. S Hyejevim delom je pričela dolga serija neutrudljivih po-skusov izvršiti vedno nujnejšo reformo avstrijskega kazenskega prava iz 1. 1874. datira takzv. Glaserjev osnutek, ki temelji docela na princi-pih nemškega državnega kazenskega zakonika, justični minister Pra-žak je vložil 1. 188°. nov elaborat, njegov naslednik grof Schonborn 1891. Minister baron Ruber se je končno lotil velikega dela sistematično, posebna ministerijalna komisija je izvršila pripravna dela, ki jih je redigiral sedanji generalni proku-rator Hoegel, znanstvena anketa pri kateri je sodeloval tuđi jurist slo-vrenskega rodu, poznejši predsednik tržaškega sodišča dr. Gerčer je zbra-la obilico materijala ter zlasti razbistrila znanstvene principe, na katerih naj sloni moderno kazensko pravo. Justični minister Klein je izročil 1. 1907. ves materijal in resultate dosedanjega delovanja posebni komisiji, kateri je poveril izdelovanje definitivnega osnutka, katerega bi mogla vlada kot svojo najtemeljitej-še in po najboljših pripravah sestav-ljeno predlogo podati državnemu zboru. L. 1909. je bilo delo te komisije objavljeno in izročeno javni kri-tiki kot takzv. predosnutek, ki ga je sedaj predložila vlada v bistvu ne-spremenjenega kot svojo predlogo. Med tem je naše kazensko pravo že bilo doseglo več kot lOOletno starost. Obličje človeškega in dru-žabnega življenja se je bilo že davno popolnoma spremenilo, izvršil se je bil gospodarski, socijalni, kulturni preobrat, naš kazenski zakon pa je ostal star in zadobil od leta do leta bolj značaj neporabne antikvitete. Marsikatere njegove določbe bijejo modernim nazorom naravnost v obraz, za sto in sto slučajev ki jih človeštvo na koncu 18. stoletja ni niti poznalo, niti slutilo nirna naše kazensko pravo niti razumevanja, niti merila, niti sredstev. Zastarelo je na eni strani, na drugi strani pa je čimdalje tim manj uporabljivo in tembolj pomanjkljivo. Zakonodajalec je skušal zakrpati vsaj njega najob-čutnejše vrzeli in tako smo tekom zadnjega polstoletja dobili okoli 5G novel, ki popravljajo in dopolnjujejo kazenski zakonik. Toda vse skupaj je ostalo, kakor je to danes justični minister oštro, toda povsem točno označil, krpanja. Krparija, ker ni mo-goče starega zaduhlega, nezadost- nega poslopja s prezidavami in pri-zidki spremeniti v moderno, časov-nim potrebam odgovarjajočo palačo. Krparija, ker nobena novela ni mogla (naravno) pregnati iz zakona duha, če tuđi prosvitljene dobe 18. stoletja, ter ga nadomestiti z duhom. nazori in principi modernega kazenskega prava, ki je baš v teku 19. stoletja doživelo ćele revolucije. Treba je staro stavbo popolnoma podreti, da se sezida nova, podreti zato, ker so baš njjni temelji črvivi in skoraj LISTEK. Lepi stpičeh. (Bel - Ami.) Francoski spisal Guv de Mau-passani — Prevel Oton Župa n č i č. (Dalje.) V par dneh se je bil uvrstil med gospodarje sveta, postal eden tistih vsegamogočnih finančnikov, ki so silnejši od kraljev, pred katerimi se I vpogibajo glave, jecljajo jeziki in I prihaja na dan vsa nizkotnost, poni- I glavost in zavist, ki se skriva na dnu I človeškega srca. I Sedaj ni bil več žid \Valter, rav- J natelj sumljive banke, založnik ■ dvomljivega lista, ne več poslanec, I ki so mu očitali umazane goljufije. I Bil je gospod VValter. bogati Izraelit. ■ In to je hotel tuđi pokazati. I Vedel je, v kakih stiskah živi I princ Karlsburski. ki je imei eno naj- ■ lepših palac v rue du Faubourg-I Saint-Honore, z vrtom na Champs-I tlisees; predlagal mu je, da kupi v I štiriindvajsetih urah to posestvo in I hišo z vsem pohištvom, a niti en stol I se ne srne premakniti. Trideset mili- ■ jonov mu je ponudil. Princa je vso ta I zapeljala in sprejel je. I Jakoj drugi dan se je Walter na- I stanil v novi hišL 1 edaj si je izmisli! nekaj druge-ga, res misel osvojevalca, ki se hoče polastiti Pariza, naravnost napoleonske idejo. Vse mesto je hodilo tišti čas gledat veliko podobo ogrskega slikarja Karla Marcowitcha, razstavljeno pri Jacquesu Lenoblu, trgovcu z umet-ninami: »Kristus hodi po morskih valovih.« Umetniški kritiki so navdušeni zatrjevali, da je ta slika najveličast-nejši umotvor stoletja. Walter jo je kupil za petstotisoč frankov ter jo je vzel k sebi; tako je prekinil od danes do jutri tok vse-občne radovednosti in je prisilil Pariz, da je govoril o njem z zavistjo, z grajo ali odobravanjem. Potem je dal po vseh listih razglasiti, da vabi vse v pariški družbi znane ljudi, naj si pridejo tega in tega večera k njemu ogledovat umotvor tujega mojstra, da ne bo mogel nihče trditi, da je zaprl vseniu svetu dra-goceno umetnino. Njegova hiša bo odprta. Priti srne, kdor hoče. Samo pri vratih bo treba pokazati vabilo. Glasilo se je tako: »Gospod in gospa Walter prosita vaše blagorod-je, da ju počastite in si priđete k njima, dne tridesetega decembra od devetih do polnoči, ogledovat Karla Markovitcha sliko: »Jezus hodi po morskih valovih«. Slika bo razvetlje-na z elektnko.« bpodaj pa je stalo s prav drob-nim tiskom: »Po polnoči ples.« Tako torej ostanejo tišti, ki bo-do hoteli ostati, in iz teh si izbereta Walterja svoje bodoče znance. Prugi si bodo ogledovali sliko, hišo in gospodarje z nesramno ali malomarno zvedavostjo ljudi iz družbe, potem odidejo, kakor so prišli. In očka VValter je dohro vedel, da bodo pozneje že še radi nazaj prišli, kakor so prišli k njegovim izraelskim bratom, ki so obogateli kakor on. Najprej je treba, da pridejo k njemu vsi žlahtni revčki. katerih imena se čitajo po listih: pridejo paČ, da bi videli obraz moža. ki je pridobil v šestih tednih petdeset milijonov; pridejo. da bi videli in šteli tište, ki tuđi pridejo: in še zato, pridejo, ker je bil tako spreten in raMočuten, da jih je pozval, naj pridejo občudovat krščanske slike k njemu, sinu Izrae-lovemu. Bilo je, kakor bi jim dejal: »Po-glejte, petstotisoč frankov sem pla-čal za nabožni umotvor Marco-witchev »Jezus hodi po morskih valovih«. In ta umotvor ostane za vedno pri meni, pred mojimi očmi, v hi-ši zida \ValterJa.« V odlični pariški družbi, v družbi vojvodini in jockeyskih klubov, so od sile razpravljali o tem povabilu, ki navsezadnje ne nalaga nikomur nikakih obveznosti. Lahko greš tja, kakor hodiš gledat akvarelov k go^ spođu Onćmii. Walterjevi imajo umotvor; ta in ta večer odpro svoja vrata, da ga priđe občudovat, kotnur se poljubi. Nič drugega. »Vie francaise« je prinašala že štirinajst dni vsako jutro notice o tej soareji tridesetega decembra, in je izkušala vzbuditi splošno zanimanje. Du Roy je divjal, tako ga je jezil šefov uspeh. Mislil je, da je bogat s tistimi petstotisoč franki. ki jih je izvil svoji ženi, in sedaj se je zdel samemu sebi revež. strahovit revež, ko je primerjal svoj borni imetek s to po-vodnijo milijonov, ki se je razlivala okoli njega, ne da bi mogel tuđi on kaj zajeti. Ta zavidna jeza mu je rasla od dne do dne. Srdit je bil na ves svet,na Walterjeve, h katerim ni hodil več v hišo, na svojo ženo, ki jo je Laroche preslepil in mu je odsvetovala kupiti maroških papirjev, in pred vsem je bil gorak ministru, ki ga je opeharil, ki Je bil njega izrabil in je bil po dvakrat na teden pri njih na obedu. Ge-orges mu je bil tajnik, agent in glasnik, in kadar je pisal po njegovem narekovanju, ga je grabila besnost, da bi bil tega zmagoslavnega zlizan-ca najrajši zadavil. V svoiem mini-strovanju je imel Laroche kaj neznatne uspehe, in da bi si ohranil svoj portfelj, je skrbno prikrival, da ima žepe z zlatom natlačene. Ali Du Roy je čutil to zlato, v vedno ošab- i nejši govorici tega advokata, ki je i imel srečno roko, v njegovem vse I bahatejšem vedenju, v njegovih vedno drznejših trditvah, v njegovi popolni samozavesti. Sedaj je kraljeval Laroche v Du Royevi hiši: prevzel je mesto in dneve grofa de Vaudrec, in govoril je s slugami, kakor drugi gospodar. Georges ga je prenašal trepeta-je kakor pes, ki bi rad ugriznil, pa si ne upa. A pogostoma je bil trd in surov proti Madeleni, ki je skomizgala z rameni in ravnala z njim kakor s paglavim otrokom. Sicer se je pa čudila njegovi neprestani slabi volji in mu je večkrat rekla: »Ne razumem te. Venomer se pritožuješ. In vendar imaš krasno stališče.« On ji je pokazal ob takih prilikah hrbet in ji ni ničesar odgovoril. Izprva je izjavil, da ne pojde k šefovemu slavju in da ne mara več prestopiti praga k temu umazanemu zidu. 2e dva meseca mu je gospa VValter pisarila vsak dan, ter ga prosila, naj priđe, naj določi sesta-nek, kjerkoli mu drago, češ, da mu izroči sedemdesettisoč frankov, ki jih je dobila zanj. On ji ni odgovarjal in je metal ta obupna pisma v ogenj. Ne, da bi se hotel odreci svojemu deležu, a rad bi jo bil spravil do blaznosti, hotel jo je raniti s prezirom, jo z nogami tepta- ! ti. Prebogata je bila! In on se Je ho- I tel pokazati ponosnega. L (Dalje prthodajic.} Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 1D6 ste*. sesirtl. Gre pređvsem za uveljav-ljenje novih nazorov glede krivde m kazni, ki jih hoće nova predloga modernizirati, akoravno na način, ki se zdi mnogim le preveč konservativen. Novodobne humanitarne nazore uva-ja zakon zlasti glede izvršitve kazni, ter posveča posebno pažnjo onim momentom, ki jih akoravno nišo pri deliktu bistveni in nimajo z vprasa-njem krivde nobene direktne zveze, ki pa jih sedanji zakon uporablja kot merodajne pri objektivnem dejarv-skem stanu. Pri raznih deliktih skuša ustrezati vladna predloga moder-nejšim nazorom, akoravno po mne-nju premnogih podlega baš v tej za-devi zelo reakcijonamim vplivom. Ćela vrsta novih deliktov, ki jih je vstvarik) moderno gospodarsko in socijalno življenje je končno spreje-ta v osnutek, tako da razširja novi zakon prav znatno kazensko-pravno varstvo. O duhu, o posameznostih so poklicant soditi strokovnjaki in pri-čakovati je. da se bo ne le komisija gosposke zbornice, kateri je bila predloga danes izročena. temveč posebno se tndi poslanska zbornica s predlogo kar najobsirnejše pecala. Upajmo. da na način, ki bo omogo-čil. da se končno uresniči, kar pri-čakuje naše kazensko pravosodje že deset- in desetletja. Naj bi predlogi, ki je resultat neumornega dela znanstvenikov in praktikov sijale lepše zvezde. kakor njenim prednicam! Zaeno z osnutkom novega ka-zenskega zakonika je predložil ju-stieni rrrinister gosposki zbornici še 5 drugih kazensko-pravnih predlog. Eno. ki reformira določbe o varstvu osebne svobode, drugo o sestavi po-rotTTi^kfh list. tretjo, kl rnx mi- stićnc&i ministra, da puhuna ka-zensko-pravdni red z vsemi v novej-šem času sprejetimi spremembami m dopolnili kot eno, ter zakonik, če-trto in peto končno kot uvodna za-Kona h kazenskemu zakoniku in kazensko pravdnemu redu. £e!eti je, da se komisija gospo-ske zbornice prav kmalu loti ogrom-nega dela, ki ji je bilo danes izro-čeno. Časa za studije ima na razpo-fago. Več kakor dva meseca bo počivalo politično in parlamentarno življenje, ki je danes z ministri vred vzelo slovo, da se vrne. upajmo da Krepko in zdravo v pozni jeseni. Štajersko. Iz Trbovelj. (Razvitje so-kolskega prapora se bode vršilo dne 4. a v gusta t. L spojeno s celjskim župnim zletom v Trbovlje.) Prapor. res krasen umotvor. narejen od domače umetnice g. Drenikove iz Ljubljane je že na pogled pri bratu starosti Počivavšeku in je vzbudil obče občudovanje med našim slov. občinstvom. Siavnost se bode vršila v največjem slomi in obsegu. Zato bodo skrbeli 4 slavnostni odsekr. ki so v rokah najpridnejših bratov Sokolov in naših vrlih narodnih dam. Sprejemni odsek. reklamni odsek. \e>eiični odsek in tehnični odsek nam jamčijo, da bode vsa prireditev kar najboljše aranžirana. Razvitja se udeleži polnoštevilna celjska župa, ljubljansko Sokolstvo in gotovo tuđi Sokoli iz Zagreba s fanfaro. Vsa narodna društva, sosebno sokolska, pa opozarjamo na ta dan, ker dan 4. avgusta je naš Trbovski dan! Prosimo za tozadevno uvaževanje! — Na zdar! Iz Celja. (Narodni abitu-r i j e n t j e) tukajšnje višje gimnazije prirede v ponedeljek ob pol 9. zve-čer v veliki dvorani Narodnega doma abiturijentsko siavnost. Na spo-redu je petje, gledališki prizori, podavanja dijaškega orkestra in dr. Sode-luje iz posebne prijaznosti znani te-norist ljubljanske Glasbene Matice g. Kovač. Dolžnost je celjskih narodnih krogov, da se tega večera polno-Številno udeležijo. Iz Celja. Prizori ob obisku mari-borskega škofa dr. Napotnika so ne-prijetno razočarali klerikalce, nem-ške nacijonalce in tište, sicer malo-številne, slovenske naprednjake, ki mislijo, da morajo biti tuđi takrat, kadar jim tega ni prav nič potreba, nad vso mero kulantni. Oh prihodu v Celje je že škofa iznenadilo, da mu župan dr. .Jabornegg ni priredil slo-vesnega sprejema, kakor je to s tolikim navdušenjem storil ptujski Or-nig. Dr. Jabornegg ni šef štajercijan-ske stranke in Marckhlova izvolitev se danes ni odvisna od milosti mari-borskega škofa — zato ga tuđi ni bilo blizu. Na birmanski dan v mestu je pripravil gosp. opat slovesen obed; bili so zbrani načelniki uradov, naj-odličnejši nemški nacijonalci in druge odlične glave, ki so se vsi veselili izvrstnega obeda in škofovih milosti. A ekscelenca je zbolel in užival v svoji sobi malo juhe in govedico, za opatove goste se ni niti zmenil. Dol-giih nosov ne bodemo opisovali: sve-tovati bi bilo vsem onim, ki se hoče-jo prihodnjič udetežeti dobrega opa- tovega birmanskega kosila, da ikofa slovesneje sprejmejo in počaste. Kolodvorska ulica in Glavni trg bi morala biti vsa y zastavah; tuđi frank-furtarice bi nič ne škodo vale, gosp. Jabornegg. Pred kolodvorom bi moral čakati ćeli celjski občinski odbor; protestantski cerkveni oče dr. Ambroz i č bi moral škofu pomagati v kočijo. Potem bi ekscelenca dr. Na-potnik govoril ginljivo o vdanosti svojih nemško-nacijonalnih ovčic v Celju, in kosilo pri opatu bi poteklo v najlepšem redu in užitku. Moramo reci, da znajo teharski stajercijanski klerikalci in klerikalni štajercijanci to stvar veliko bolje. Cemažar bo zato tuđi postal duhovni svetovalec in se ne bo vozil po birmi v Maribor kakor je moral to storiti žalski Schreiner. ker Škofa žalski trski za-stop ni v vseh časteh sprejel. Pripo-veduiejo pa tuđi, da je bil škof proti najodličnejšim stebrom Koroščeve stranke v mestu Celju in okolici stra-šansko nemilostljiv. Hotel jim je oči-vidno pokazati, da ima vajeti sedaj še sam krepko v rokah in da ne rabi v škofovem spremstvu dr. Hohnje-ca. Ali za to ne, ker sam studira na dr. Napotnikovo mesto in bi se le za-časno zadovoljil s političnim vodstvom spodnještajerskih klerikal-cev? Mariborsko korito je sicer maj-hno, a vendar je prezanimivo gledati, kako se ti različni gospodje s pestmi in komolci rijejo donj. P.isedanji boji so seveda še le začetek. Kolikor poznamo dr. Napotnika. se ne bo zlahka umaknil svojim mladim kaplunom. Iz Žalca smo prejeli sledeči dopis: »Županstvo trga Žalec pojas-njuje. da je porocilo »Slov. Naroda« ' .'-»e 3. juli?a o oklopu /al<1 . ^a ob-^...Mvcga zastupa glede M*rejema knezoškofa g. dr. Mihaela Napotnika ob priliki birme v 2alcu neresnično. Josip ^irca. župan.« Iz Celja. »Zveza narodnih dru-štev« priredi v soboto dne 13. Julia ob pol 9. zvečer v prostorih celjske Citalnice javno predavanje. Predava gosp. Ctbin K r i s t a n iz Ljubljane o Antonu A š k e r c u. Z ozirom na zanimivo snov predavanja vab mo celjsko razumništvo k obilnem oMsku. Iz Maribora- (Iz letnega poročila tukajšnje višje gimnazije) posnemamo sledeče številke: V preteklem šolskem letu je delovalo na zavodu vštevši učitelje za neobvezne predmete, 35 učnih moči. Dijakov je bilo 570. med njimi 85 iz Maribora in okolice, 376 iz ostale štajerske. 23 iz Nižjeavstrij-skega (studentenheimovci!). 12 iz Koroškega. ostali iz drugih avstrij-skih dežel. Po narodnosti je bilo 337 di jakov Slovence v, 233 pa Nemcev. (Pozna se tuđi pri številu nemških dijakov v Mariboru vpliv Studenten-heima. če tuđi ne tako močno ko v Celju in v Ptuju.) Z odliko je izdela-k> M učencev, dobro pa 394: padlo jih }e 61. ponavljalni izpit dela 27 in nakladni 5 učencev. K zrelostnemu izpitu se ie priglasilo 44 kandidatov. Iz Maribora. (C. k r. v i š j o državno reaiko) je obiskovalo v preteklem šolskem letu 276 učencev. med njimi ^amo 8 Slovencev in 2 Hrvata. Na zavodu je delovalo 22 učnih moči. V Mariboru je bilo d<>ma 190 učencev, od zunaj jih je došlo samo 86. Učni uspeh je sledeč: z odliko je izdelalo 28 učencev, dobr » je izdelalo 171. slabo M ačencev. Nerazumljivo nam je naravnost. z.tkaj se v slovenskih krogih ne m^ ejo odločiti za živahnejše posečanjc tega zavoda. Iz Maribora nam poročajo: Te dni se je vozil namestnik grof Clarv z mariborskim glavarjem dr. Weis-som po tistih delih mariborskega in slovenjbistriškega okraja. katere je zadnjic tako silno pobila toča. Na-tnestnik se je vozil v avtomobilu in je imel v Slov. Bistrici razgovor z županom Stigerjem in poslancem Petrom Novakom glede pomožne akcije. Iz Konjic. (Občinske volit-v e) se vrše v našem trgu koncem meseca julija. T)ne 25. julija voli 3. razred, dne 26. julija od 10. do 11. do-poldne drugi in popoldne od 2. do 3. prvi razred. Vsak razred voli 6 od-bornikov in 3 namestnike. Ali se bodo naši slovenski krogi odločili za udeležbo vsaj v 3. razredu? Iz Ptuja. Tukajšnje okr. glavar-stvo je prepovedalo klerikalni »mla-dinski tabor*, ki bi se imel vršiti dne 7. julija pri Sv. Tomažu nad Or-nužem in sicer zato, ker je Slov. krščanskosocij. zveza v Mariboru naznanila samo »poučni shod« brez dnevnega reda. V časopisih »Straži* in >Slov. Oosp.«r pa se je napovedo-vala velika politična manifestacija; za take stvari se mora vedno po po-stavnih določilih naznaniti dnevni red. »Straža« se ukvarja s to prepo-vedjo na uvodnem mestu in pravi, da so jo dosegli združeni »štajercijanci in liberalci". Ce se je enkrat kaka politična oblast upala napram klerikalcem ravnati po zakona, so to ševe že »liberalne intrige«. V osta-lem pa želimo, da bi klerikalci svojo besedo držali in proti našem« *ia-varstvu vedno nastopali, kadar se ne kaže Slovencem pravičnega. In za to lio vedno prilike dovolj. Ztoi siovmmkm mčlt*ter 1b uCitelfic u Šlaimkea Je spreiela na svojem občnem zboru v Ptuju so-gtasno sledečo resoluciio: »Obraćamo se na vlado, na deželne in državne poslanee brez razlike strank, da smatrajo uravnavo učiteljskih plač za nujno zadevo, sicer pade na nje vsa odgovornost za propadanje našega Šolstva •« Iz Rus nam pise|o: Slovenske zdravnike opozarjamo, da je pri nas razpisano mesto okrožnega zdravni-ka. Zelo bi bilo želeti, da bi došel na to mesto kak Slovenec ali vsaj Slovan. Drobne novice. Zaročil se je učitelj Ivan Urek na Vranskem z gdčno. Elziko Šremsovo. — Načelnikom graškega Ver-banda (zveze kmetijskih zadrug) je izvoljen graščak K 1 a m m e r iz ptujske okolice. Svoje posle prevza-me s 15- julijem. Izvolitev tega moža za načelnika zveze kmetijskih zadrug v Gradcu znači, da bo zavel v tej organizaciji oster nemško - nacijonalni duh. — VRogaški Slatini so bili izvolieni v občinski odbor pristaši tistih nemškutarjev, ki tvorijo >meščansko« stranko proti kopališč-nemu ravnatelju Mulliju. — D e ž e 1-no kopališče hobrno je obi-skalo po zadnjem izkazu kopaliških gostov z dne 4. julija 215 strank s 321 osebami. — I z M a r i b o r a. Za ravnatelja tukajšnje moške kaznilnice je imenovan dosedanji oskrbnik moške kaznilnice v Gradcu, Alojzij Serda. — Iz Celja. Tu se je naselil nov nemški odvetnik dr. Juri Skobtrne. Nemških odvetnikov je sedaj v Celju pet. — Iz Gradca. Stavka steklar-skih pomočnikov je večinoma končana. Samo v enem obratu se še stavka naprej. ker se pomočniki ne morejo z mojstrom zastran mezde zediniti. — Iz Celja. Pri stavbi novega cin-karniškega poslopja je nekdo ukradel transmisijski jermen v vrednosti 200 kron. — Iz Celja. Pri posestniku KoprivŠku v Braslovčah stavi žalski zidarski mojster Kranjc novo hišo. Te dni se je oder nenadoma podrl in trije delavci so dobili znatne poškod-be. — Iz Laškega trga Pri Sv. Jederti so se zadnjo nedeljo stepli rudarji med seboj. Pri tem je bil rudar Golavšek ubit. Rorošhd. Vlom v mesnico. V Beljaku so viomili neznani tatovi v mesnico me-sarja Singeria. Udrli so vrata, ki drže v mesnico iz keglišča. Iz mesnice so odnesli nekaj svežega in več su-hega mesa. iz predala pa so ukradli 30 kron drobiža. Tatovi so morali prav dobro poznati domače razmere in policija upa. da jih v kratkem za seže. Mlad tat. Policija v Beljaku je aretirala še komaj 151etnega ključav-ničarskega učenca Ludovika Modri-jana. Modrijan se je splazil na vrt hi-še ob cesti Perau v Beljaku, zlezcl po zidu do okna v visokem parterju, kjer je visela ročna torbica kuharice Katarine Skutcljeve. Iz torbice je ukradel nekaj drobiža in zlato žensko uro. Misna gospodina, ki je bila slučajno na vrtu, je dečka videla, ko je odhajal. Rekel ji je, da je videl vod-njak in šel pit vodo. Dečko je poleg tega že v preiskavi zaradi žepne tat-vine v panorami. Uro je skril in jo še sedaj nišo našli. Zločin oćeta. V Volšperku so are-tirali 55letnega oženjenega krojaske-ga mojstra Oabriela Thonhauserja, ker je posilil svojo lastno 141etno hčerko. Nepoznana utopljenka. Iz Vrb-skega jezera so potegnili včeraj pri Porečah utopljenico, staro okoli 55 let- Imela je na sebi kopalno obleko. Utopljenke ne pozna jo, biti mora tujka. Tatovi — cigani. V Št. Vidu ob Glini se je izvršil predsnočnjem ta-tinski vlom v trgovino Marije Fabja-nove. Kot tatovi so bili osumljeni ci~ gani. Odnesli so prec^jšnjo svoto denarja in več blaga. Cigane so pri-jeli v bližnjem gozdu. Našli so pri njih mnogo sumljivega blaga. Pri neki ciganki 'so našli pri preiskavi pod krilom skriti dve puški, razsajeni v posamezne dele. Primorsko. Na goriškl realki je bilo v minu-lem letu 149 Slovencev in 144 Italija-nov. Poleg teh je bilo nekaj Nemcev Ražen v VII. razredu so bili v vseh razredih v večini Slovenci. Ukradena cerkveoa blagajna. Neznani tatovi so viomili v vikarij-sko poslopje v Sovodnjah. Odnesli so iz cerkvene blagajne okroglo 500 kron denarja, hranilne knjižice in več obligacij v skupni vrednosti čez deset tisoč kron. V morje }e skočll v Trstu 391etni hišnt oskrbnik Anton Košuta. Dejanje je izvršil v hipni blaznosti. Kljub temu, da se ie silno branil rešiteljev, so ga vendar še živega privedti iz vode in ga odpeljali v bolnišnico. Pravoćasna rešitev. Neki 121etni dečko Je padel med igro v Veliki kanal v Trstu. Nesrečo je opazil mimo-grede učitelj Slavko Kamnik in je skočil po dečka, ki se je že potapljal. Pripeljal ga je na breg. Ko je dečko začutil pod sabo zopet trda tla, izvil se je iz rok rešitelja in pobegnil, ne da bi se rešitelju zahvalil. Žrtev maščevanja. Tovarniškega mojstra Makaronoviča v Trstu sta napadla snoči dva delavca na cesti, ko se je vračal domov. Napad sta izvršila iz maščevanja, ker sta bila odpuščena zaradi nerednosti pri de-lu. Napadla sta ga z nozi in mu pri-zadjala težke poškodbe na glavi in na vratu. Odpeljali so ga v brezup-nem stanju v bolnišnico. Napadalca sta neznano kam pobegnila. Nesreća vsled splašenih konj. V Trstu sta se splašila okoli 6 ure zvečer na cesti Silvio Pelico dva vprežena konja. V vozu sta sedela trgovec Marušič in senzal Steindler. Koria sta drvila s silno naglico po cesti, dokler ništa zadela z vozom ob neki zid. Voz se je prekucnil, pasa-žirja sta priletela z vso silo v zid. Marušič je dobil težke poškodbe na rokah in na glavi, Steindler pa si je pretresel možgane- Marušiča so odpeljali domov, Steindleria pa v bolnico. Oba sta težko poškodovana. Iz lekarniških krogov. Zveza le-karniških pomočnikov v Trstu svari sredm'ešolce. da naj se ne posvetijo '.t-kjrniiki službi na jugu. \ si lekar-narji v Trstu, v Istri, na Goriškem, v Dalmaciji in na Južnem Tiroskem imajo zaposlenih 110 pomočnikov. Za slučajno izpraznjena mesta pa je priglašenih že 96 prosileev. Dnevne vesti. + Kranjski dež. zbor je izgubil svojega najstarejšega člana. Ekscelenca baron Josip 5 c h w e g e 1, po-slanec veleposestva, je iz ozira na svojo visoko starost in na svojo bo-lehnost odložil mandat. Baron Schwegel je bil od 1. 1S83. deželni poslanec. Prišel je v dež. zbor, ko je bil bojeviti načelnik nemškega vele-posestva baron Apfaltrern že oslabljen in je postal kmalu vodja nemške-ga veleposestva. Zastopal je nem-ške težnje z veliko spretnostjo in eneržijo v mnogih velikih debatah. Od 1. 1895. je imel y dež. zboru posebno važno pozicijo. Tedaj je bila namreč skienjena slovensko-nemška liberalna koalicija, Baron Schwegel in pokojni dr. Schaffer sta pridobila ncmške veleposestnike za to misel, ki ji je bil Janko Kersnik duševni oče. in priznati se jima mora. da sta se sklenjenega dogovora lojalno držala, dokler ni prišla v dež. zbor klerikalna obstrukcija in je dunajska vlada začela pritiskati na veleposestnike. naj se ločijo od naprednja-kov in naj prevzemo v dež. zboru vlogo »posredovalca«. Povod za lo-čitev je dal v svojem bistvu popol-noma brezpomembni predlog dr. Žu-steršiča zaradi zapisnikov dež. zbora. Pod pritiskom javnosti je morala narodno-napredna stranka glasovati za ta predlog. Dasi so Nemci dobro vedeli, da na ćeli stvari nič ni, da so hoteli klerikalci le naprednjake spraviti v nepriieten položaj, so ven-der veleposestniki izvajali iz tega skrajne konsekvence in razdrli dogovor z naprednjaki. V dež. zboru je nastala nova situacija. Nernci so pre-vzeli vlogo »posredovalca« in jo izvršili tako, da so dobili klerikalci — vso oblast v roke. Prej so bili veleposestniki jeziček na tehtnici — zdaj nimajo nobene moči v dež. upravi. Baron Schwegel je veleposestnike pač tuđi v dobi klerikalno-nemške kooperacije vodil, ali s srcem pač ni bil pri tej stvari, zakaj bil je po svojem prepričanju vedno liberalec in mu početje klerikalne stranke ni moglo ugajati. Odkar je bil sklenjen novi deželnozborski volilni red, se baron Schwegel ni več tako, kakor prej posvečal zadevam dež. zbora, pač tuđi vsled tega. ker je spoznal, da so veleposestniki po lastni krivdi zaigrali svojo prejšnjo pozicijo. Za-čel se je umikati. zlasti odkar ga je zadela nesreča. da sta mu v kratkem Času umrla dva netjaka. in zdaj se je popolnoma umaknil. Baron Schwe-gel ni igral v dež. zboru kranjskem samo veliko vlogo kot politični vodja veleposestniških poslancev. nego tuđi kot temeljit poznavalec finanč-nih in gospodarskih vprašanl. Velike so njegove zasluge za dolenjske železnice in baron Schwegel je bil tišti mož, ki je v dež. zboru kranjskem sprožil zgradbo bohinjske že-železnice, ko menda še v ministrstvu nišo nanjo resno mislili, storil je mnogo za deželni muzej in sploh za različne druge zadeve ter pri vsaki priliki posvedočil, da ga navdaja resnična domovinska ljubezer do kranjske dežele, četudi za narodna pr izađe van ja kranjskega prebiva!« stva nima simpatij. Klub veleposestniških poslancev je na mesto barona Schwegla izvolil za svojega načelnika grofa Barbota, za njegovega na-mestnika pa grofa Margherija. + Lampe zgodovinar. Dragoce-ni čas finančnega ministra kranjskega je sicer vobče posvećen raznim denuncijacijam in drugim lampari-jara. Pa vcasih si ta mož le ne more kaj, da ne bi stopil pred javnost in zagrešil novo nedostojnost. Z este-tiškega stališca je vsega obžalova-nja vredno. da je od časa do časa treba pečati se z umazanim gradivom, a stvari sami utegne biti na korist to neprijetno delo. Dr. Lampe dokazuje, da ga ni strokovnjaka, ki bi razumel takega knjigovodstva, kakor ga je vpeljal on v deželnem dvorcu. Obenem pa dokazuje finanč-ni referent, da se on sam spozna na pravilno knjigovodstvo približno toliko, kakor njegov klerikalni ribni-ćan na geografijo. Naj hodi maček še tako pazno okoli vrele kaše, Lampe ne bo nikdar mogel utajiti dejstva, da on naravnost nesramno laže, ko deželnemu premoženju prišteva oni aktivum poldrugega rnilijona, ki ga dežela dolguje melijoracijskemu za-kiadu in ki se je porabil v pokritje rednega deficita. Nad vse zanimiv bi bii obtipni boj, ki ga v svojo obrambo vodi Lampe proti brošuri pl. Šuklje-ta, da se ne bi slehrnemu poštenemu človeku gabilo vpričo nerodno skovanih laži Lampetovih. Dr. Lampe je pred kratkim, govoreč o pogaja-njih z Unionbanko klical pl. Sukljetu v spomin: »Ali se ne spominjaš, dragi prijatelj pl. Šuklje? Bilo je 4. ja-nuarja 1911, v kavarni »Central«. Po zajtrku smo sedeli ti, dr. Šuster-šič in jaz . . .« Glasom ministerijal-r.ega akta št. 10761 ex 1911 vršila se je dne 4. jan. 1911 medtninisterijalna konferenca, o kakih pogajanjih z Unionbanko ševe ni bilo tačas govora, dr. Susterič bil je isti dan v Ljubljani ali kje na Tirolskem, in gospod dr. Lampe ie isti dan zajtrkoval menda v »Tirolerhofu« na Dunaju. Pribita bodi za enkrat ta Lampetova laž, ako visoki gospod želi še drugih P'OjasniL se mu bo postreglo tako temeljito, da bo mogoče kmalu spisal novo zRodovino kranjskih denarjev. 4- Proti naprednim u radni kom. Iz povsem verodostojnega vira se nam poroča, da so se, oziroma se na-meravajo poklicati na odgovor vsi oni uradniki, ki so se udeležili nedelj-skega zbora narodno-naprednih za-upnikov. Poroča se nam, da je to ukazal ekscelenca baron Sch\varz sam. Odkrito povedano, ne moremo prav verjeti tej vesti, dasi je nam došla z docela zanesljive in verodo-stojne strani. Ne moremo si namreč misliti, da bi bil baron Schwarz že tako zelo pod komando klerikalne stranke, da bi izvrševal njene ukaze tuđi takrat. kadar so v očitnem na-sprotju z zakoni. Saj je vendar rudi uradnik svoboden državljan, ki se srne posluževati svojih v ustavi mu zajamčenih državijanskih pravic Sicer pa. ako se je baron Schwarz res izpozabil tako daleč, kar, kakor rečeno, ne moremo verjeti, da poziva na odgovornost one uradnike. ki so se udeležili nedeljskega napredne-£a shoda. se bodo že še nasla sredstva in pota, da se ga bo poučilo, kaj se v ustavni državi srne in kaj se ne srne. Menda še nismo na Hrvaskem pod Cuvajem! Pa recimo, da je baron Schwarz načelno nasproten temu, da se uradniki poslužujejo svojih državijanskih pravic, zakaj potem r.e meri z enako mero klerikalnim, kakor naprednim uradnikom? Davč-ni oficijal v Kamniku Majer, znani klerikalec, je na primer dobil ćelo dopust, da se je kot čuk lahko udele-ževal raznih klerikalnih političnih prireditev in finančni koncipist Anton Svetek je imel ćelo referat na klerikalnem političnem shodu, a do-sedaj še nismo slišali, da bi bila de-želna vlada radi tega klicala na odgovor. Zato menimo: kar je dovolje-no klerikalnim, to mora biti dovolje-no tuđi naprednim uradnikom I + Komisar Čuvaj — zaveznik dr. Šusteršičev? V graški »Tages-pošti« čitamo, to-le brzojavno vest iz Zagreba: »Tu se mnogo opaža, da policijska cenzura ne dovoli tukajš-njim listom ničesar priobčiti, kar \e neugodno za slovensko-klrikalno stranko, zlasti pa za njenega voditelja dr. Šusteršiča. Vsa poročila q sporu, ki je nastal med slovenskim« klerikalci in dalmatinskim! pravaški-mi poslanci so bila zaplenjena in o^ tega časa ne pripusti policijska cenzura nobene vesti o slovenski klerikalni stranki.« — Ta vest graškega lista je nad vse značilna, ker razkri-va tajne niti, ki se pleto med hr-vaškim tiranom Cuvajem in dr. Šu-steršičem, odnosno slovensko klerikalno stranko. Sedaj bo pač vsako-mur jasno, zakaj se je dr. Šusteršič s toliko odlocnostio uprl vsaki resn akciji v parlamentu proti Cuvajeve-mu režimu na Hrvaskem. Tajna zve za med Cuvajem in Susteršičem! 156 štev. ____________ ________ SLOVENSKI NAROD._______________________________________________ Stran S. Čuvaj se ima pač Suster&ču zahva-ievati, da je še vedno na krmilu na irvaškem. zato se mora izkazati •valežnega in zato ne pusti njegova cnzuT3L v hrvaške liste nobene ne-.vrodne vesti o slovenskih klerikal-ih. Gliha pač vkup strina: hrvaski asilnik Čuvaj mora pač vžtvati sim-atije pri onih, ki se tuđi na Sloven-vkem vzdržujejo na povrsju samo z jsilstvom, terorizmom in korupci- ! Radovedni smo, kaj sedaj poreko ■Unatinski pravaši. ki so se prav- - zopet dali preslepiti dr. £uster- 11? Ali bodo sedaj spregledali. da nenja biti v !>usterŠiČevem klubu ■ iko. kakor da bi bili vpreženi pred •.•>z komisarja Cuvaja?! No, bojimo šc. da so hrvaški pravaši že tako rrslepljeni, da ne morejo veČ spre-Jati in da bodo sleikotprej stepo skozi drn in strn za Cuvajevim :iim zaveznikom — dr. Ivanom ^asteršičem! 4- Postafica zlorabe »radne oblasti. Svoječasno smo poročali, da e dal občinski gerent v Mostah Jože Oražem nekemu Kosu uradno potr- "o. da je lel-tega hiša že dograjena -1 že pripravna za stanovanje, dasi I bila niša se popolnoma nedovršena. To uradno potrdilo je izdal v ^vrho, da izplača Mestna hranilnica uMjanska drugo polovico Kosu do-v«>ljenega posojila, od katerega je do-' Oražem znaten znesek za doba-r»eke in drugega stavbnega mala. Sedaj je Kosu vse zarublje-m Kos je moral ustaviti tuđi na-;no zgradbo svoje hiše. Nedogra-:.a hiša priđe na dražbo in čisto gotovo je, da bodo upniki. ako že ne Mesrna hranilnica ljubljanska, ki je \knjižena na prvem mestu. čisto go-- vo ra đr\:c :o? Občinski gerent Oražem, ki ie vedoma izdal sleparsko uradno po-:rdilo. samo da bi sam prisel do svo-iega denarja! Radovedni smo. kaj k rentu poreko oblasti in ako bodo še •' »dalje mimo trpele takšno poslova-v občinskega gerenta Oražma? Na zboru zaopnikov narodno-apredne stranke je svojo odsotnost raviCil g. Lavoslav BuČariz Ko-5tanjevice, ki je bil dolocen za referenta o kostanjeviškem in krškem kraju. Svoj referat je g. Bučar po--?al izvrševalnemu odboru narodno-: apredne stranke. — Narodno-naprednim pristavio v Spodnji in Zgornji SiškL Dolž-m>st vsakega narodno-napređnega smišljen i ka ?e. da pHstopf k na-7ednemu pofitičnemu društvu Vodnik«. Kdor hoće pristopiti društvu, naj naznani pismeno svoi pri-<*op tajniku društva Rudolfu Sega. >-%^iška *t. 20S. Promocija. Na dunajskem vveučiliscu je bil včeraj 10. t. m. promoviran za doktoria prava gosp. Jakob Prešeren. Čestitamo! — Pogreb vseučilisketta profe-sorja dr. Karla Streklia se ie vrši! v **cdo ob X popolui.v ..: ulice Rosen-v-.rgsnirtef št. 2\ na šentlenartsko "^kopaHšce v Gradcu. Pogreba se je deležila velika množica dam in go-*rodov. na čelu vseučiliški rektor ;r. Fr. liauke. dekan modroslovske fakultete dr. Fritsch. predsednik iz-raševalne komisije za srednje sole jr. Adolf Bauer. kolegi filologi. ravnatelj vseučiliške knjižnice dr. Jan T>eisker, pokojnikov prijatelj in ožji ' variš dr. M. Murko, zgodovinar r rof. Anton Ka^pret i n dr. Pavel Turner za zgodovinsko društvo v " riboru. prof. dr. J. Arnejc za prozorski gimn. zbor v Mariboru, Fr. Oovekar za odbor »Slov. Matice* v Ljubljani, akadem. društva sloven-i in hrvaška, mnogo profesorjev, t-^tieljev in pravnikov. graška čital-"ica skoro polnoštevilno. pokojniko-- a brata Anton in France ter svak Sirca. Za krsto sta stopali pokojnikova vdova gospa Afra ^trekljeva roj. Ludwigova ter stareiša hčerka Marija. Mlajša hčerka Ljudmila je morala zaradi bolezni ostati doma. Pred krsto se je vozil poln voz ven-cev, nekateri tuđi s slovenskimi trakovi in večinoma s slovenskimi na-risi. Poslala so jih narodna društva •;. pokojnikovi prijatelji (iz Ljubljane k. dr. Val. Krisper). Sprevod je šei mimo vseučilišča, na katerem visi :rna zastava. Ko je dospel sprevod na pokopališče, je začelo, žal. močno deževati. Akademiki so na grobu za-;eželni stavbni nadsvetnik Kli-nar se je v družbi dr. Lampeta peljal z deželnim avtomobilom na Dolenj-sko. V Mirnski dolini se je avtomo-bil prekucnil. a pgodilo se ni niko-mur nič hudega. — Ljvdje so res pored ni Zdaj raznašajo govorico. da posta c dr. Pegan — šofer. Pravijo, da ga bodo klerikalci odslovili iz službe dež. odbornika, svojo odvetniško pis; rno bo pa sam zaprl. ker ni zadovoli n z di-sciplinarnimi načeli odvetniške zbornice. Seveda je to neresnično. Z od-vetniško zbornico se dr, Pegan popolnoma zadovoljen, dež. odborni-štva pa ne bo pustil. dokler mu ^a ne vzamejo s silo. kar se more zgoditi sele pri prihodnjih volitvah. Te govorice so nastale, ker je dr. Pegan v torek z zadostnim uspehnrn napra-vil iaitriko skušnjo in je zdaj opra-vičen samostojno voziti z avtomobilom. Tuđi si je dr. Pegan kupil svoj lastni avtomobi!. Ta sicer ni nov, I nego *von Herrschaften abgelegt^, a ker je prelakiran, se čisto dobro reprezentira in tako dr. Peganu ni treba več čakati. kdaj priđe pri dežel-nem avtomobilu na vrsto. Morda še doživimo, da se bo hudoval na so-mišljenike, ki se z dež. avtcrnob^om vozijo za zabavo, kakor se že sedai liuduje na svojega prijatelja Jr. Su-steršiča, češ. da bo za svoje stanovanje v dež. dvorcu potratil mastne ti-sočake dež. denarja. __ Umri je v starosti 71 let po- stajenačelnik v p. gosp. Franc Ster-I e. Služboval je na raznih kranjskih postajah. zadnja leta pa je živci v Ljubljani. ~- Konkurz je napovedal trgo-več v Prešernovi ulici v Ljubljani Ludovik D o 11 e n c. ~ Zrelo^tnl izpiti na c. kr. višji realki so se vršili od 2. do 8. julija. Prebilo je maturo 29 kandidatov, med njimi 21 Slovencev in 8 Nemcev. Slovenski abiturijenti so bili nastopni: Leopold Armič, Evgen Baraga, : Teodor Buchta, Silvin »"J'.J6!! . (z odliko), Miroslav B u r j a, Kinard D e b e 1 a k, Maksimilijan Dekle-v a, Anton D i t r i c h, Josip Do-1 e n c, Oton G r e g o r i č, Herman H i e n g, Vladimir Lapajne, Stanko Peruzzi, Ferdo R o š, Rajko Spindler, Ferdinand limene, Vladimir Šu b i c, Aleksander T o m -š i č, Ignac V i d i c, Ciril Župan-č i č in Josip 2arn (z odliko). Dva eksternista (1 Slovenec in 1 Nemec) sta odstopila. O obeinskem tajniku v Mostah, ki sliši na Ime Mrcina, se pripovedu-jejo kaj lepe zgodbe. Nedavno tega je v občinski pisarni tako pretepel neko žensko, ki je prišla ravno iz bolnice, da ga sedaj toži radi telesne poškodbe. O sodni obravnavi bomo seveda poročali. Brez stavbne komisije in ne da hi plaćala predpisane stavbne pri-stojbine je zidala Frančiška Praprot-nik v Mostah hlev in šupo. Morda ji je gerent Oražem vse to spregledal za to, da bi pri občinskih volitvah volila — njega. Pri Oražmu je vse mog oče. Šoia v Mostah je padla v vodo in se ne bo gradila, pravijo, da za to, ker stavbišče ni ugodno za šolsko poslopje. Oražmovo govoričenje, da bo se šola jela v kratkem zidati, je bil torej samo pesek v oči. Občinski svet v K ran ju je irne-noval za ubč. tajnika gospoda Josipa £ m i g o v c a. Poročll se je na Bledu v ponede-deljek gosp. Anton M u r n i k, trgo-vec in posestnik iz Idrije, z vrlo narodno gospico Minko P i k o n z Do-brave. Mladima poročencema mnogo sreče! V Doleh nad ldrijo je bil koncem preteklega meseca izvoljen za župana posestnikov sin Štefan pl. Prc-merstein, in sicer je dobil od 17 nav-zočih odbornikov 12 glasov. Proti tej volitvi je spisal pritožbo c. kr. rudniški katehet ()swald v Idriji, češ, da je izvoljeni župan brez samostoj-nega pridobitka in pod očetovo obiastjo. Ker je bil žtefan pl. Pre-merstein pravomočno izvoljen za občinskega odbornika, tedaj tuđi ne more biti nikakega zadržka iz navedenih razlogov, da ne bi bil izvoljen za župana. Ne verjamemo. da bi bil Oswald tako neumen. da bi tega ne vedel. Toda hudoben je, zato mora s svojo nagajivostjo dražiti tuđi napredno dolsko občino v idriiski okolici. Radi pa verjamemo. da je kleri-kaićem zelo neprijetno. da ie izvoljen za župana ravno Jtefan pl. Premer-stein. ker ie znan kot odločen, napre-den. inteligenten km^kj mladenič. Ravno njegovi marljivosti se je zahvaliti, da se je dolska občina uhranila klerikalnemu navalu, in zato je prav. da so mu napredni občinski od-bomiki izkazali zaupanje in ga izvo-lili za župana. Ni še dovršil 25 leto svoje dobe. pa je Stefan pl. Premer-stein dosegel najvišje odlikovanje, ki Ka morejo podeliti občinci svojemu obeanu. Na to izkazano zaupanje ob-čanov more biti lahko ponosen. saj ute^ne biti na Kranjskem najmlajši župan. Tega dostojanstva, ki so ga mu podelili svohodni občani. mu Os-\valdova nagajivost vzeti ne more. L'pamo. da bo politična oblast v naj-krajšem času zavrnila od Osvvalda sestavlieno pritožbo, ker ni nobenega postavnega zadržka proti Premer-steinovi izvolitvi. O iziđu bomo poročali. K maturi na državni višji realki v Idriji« ki se je vršila pod vodstvom dc/elnega šoskega nadzornika liu-bada od 5 -do 9. t. m.. se je priglasilo 19 dijakov. Z odličnim uspehom so prestali maturo 3. z dobrim uspehom 14, eden je odstopil. en maturant pa je bil reprobiran za pol leta. Uspeh je torej zelo ugoden. Abiturijenti so: Ivan Bon ča iz Idrije, Fran Do-m i n c o iz Čezsoce, Anton Eržen iz Kopra. Rudolf M a m e r li t z iz Logatca, Božidar Kristančič iz Višnjevka. Ivan K r u 1 c (z odliVo) iz Kapel, Alozij Kumer iz Idrije. Bogdan N e % o d e od Sv. Ivana pri Trstu, Ivan R a m o r \z Kandije. Er-nest Sancin iz ^kednja, Antor Seljak iz Idrije. Stanislav S o n c iz Tržišča. Fran Terpin iz Rihen-berga, Janko T o m e c iz Št. Vida nad Ljubijano. Vladislav T u r k (2 odliko) iz Idrije. Viktor U r š i č (2 odliko) u Koharida in Josip V o n -čina iz Idrije. Iz Mokronoga. Naš priljubljen župmk Henrik Bukovvitz prosi za dekansko mesto na Vrhniki. Ako je te res. potem prosimo mi škofa. naj mt privošči in podeli to mesto, — kajt mokronoški farani ga tako ljubimo da mu speljemo vso njegovo oprave brezplačno na kolodvor in njemu sa-TTiernu plačamo želežniško vožnjo \ 1. razredu do Vrhnike. Belokranjske novice. Nesreća pri zgradbi predora. 26 junija je voail v Semiču Anton Nam-pelj gramoz iz predora. Samokolni-ca je bila preveč naložena, vsled če-sar se ni dala orevrniti. Nampelj je je hotel prevrr.iti s pomocjo dvigal-nega kola. Kol se je sprožil ter vrge , Nampelja osem metrov visoko. Pa« del je tako nesrečno, da se je smrt« nonevarno poškodoval. Prepeijali se ga v bolnišnico v Kandijo, kjer se bori s smrtjo. Nampelj je bil navdu-šen član Sokola in je podpiral svojo staro mater. — N e v i h t a. 25. junija je v Semiču razsajala huda ne-vihta. Treščilo je v Šlezingerjevo vinsko klet ter jo užgalo. Požarna bramba iz Semiča je prihitela takoj na pomoč ter omejila požar. Resila je tuđi .30 hl vina. Steznar ima ob-čutno škodo, ker ni bil zavarovan. — Delavsko gibanje. V Prelo-gah so imeli 23. junija deiavci sesta-nek, na katerem so se posvetovali o svojem žalostnem gmotnem stanju. Prišel je tuđi semiški župnik ter se začel vmesavati. Začel je praviti, da imajo deiavci popolnoma dovolj, če dobivajo po tri krone na dan. Ko je župnik te besede izgovoril, jo je moral hitro odkur ker bi jo sicer brezdvomno skupil. Vprašamo župnika kako more delavec s tremi kro-nami preživljati sebe in družino. Župnik pač lahko govori, če dobiva od nernškega viteŠkega reda 2800 K, za maše po tri do Štiri krone, za pogrebe 20 do 30 kron in če je rekvijem, 200 do 240 kron. Vola splašila. Ko je snoči okoli 11. ure pripeljal posestnik Mihael Kovač iz Černuč po ulici na Grad pred hišo št. 7 sod za gnojnico, sta se vola vsled bliskanja splašila ter zdirjala proti Sodarski stezi. Med tem je Kovač padel z voza in se na jdavi težko telesno poškodoval. Na lice mesta poklicani policijski zdrav-nik je odredil, da so ponesrečenca prepeijali z rešilnim vozom v dežel-no bolnišnico. Izgubljeno. Klepar Franc Lov-rač je izgubil na dirkališču dežnik vreden 2 K. — Prodajalka Kati Mu-!•.■• '-'j ;-y'j:\ib\\i\ /!^:- /.:;;L-s:nico v ob-liki verižice vredno 50 K. — Neka učiteljica je izgubila brožo z rdečimi jagodami. — Brivčeva soproga Marija Blažanin je izgubila crno boržu-nasto ročno torbico vredno 4 K. Najden je bil v soboto lOkronski bankovec. Izgubitelj ga dobi v upravništvu »Slov. Naroda«. Narodno obrsmba. Viška Ciril - Metodova podružnica prijazno vabi na veliko veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 14. julija 1912 na senčnatem vrtu nekdanje Traunove restavracije. Spored je bogat in zabaven. Sodeluje domžalska godba. »Sokol« na Viču, pevsko društvo iz Ljubljane in druga narodna društva. Začetek ob 4. popoldne. — Vstopnina 30 vin. — Pridite vsi. ki vam je za rešitev slovenske mladine! — Odbor. Društvena naznanila. Dramatično društvo v Ljubljani bo imelo v petek. dne 12. julija ob 8. zvečer v mali dvorani čitalntee nada-Ijevanje obenega zbora. Ker se ima izvršiti najbolj važna točka dnevne-ga reda. volitev novega odbora in predsednika. se prosijo č. ^. dru-štveniki. da se v čim največjem ste-vilu odzovejo vabilu ter $ tem doka-žeio, da se resnično zanimajo za ta eminentno kulturen zavod. Postojinska jama bo ob priliki velike ljudske veselice v prid zgradbi Sokolskega doma v Postojni dne 14. t. m. slavnostno razsvetljena in za udeležnike veselice otvorjena ob zni-žani vstopnini 1 K. Vabila na to veselico razposlala so se vsem sokolskim društvom. Posameznih vabil se ni pošiljalo. Pevski zbor bo zapel priljubljene skladbe domaćih komponi-stov, ki jih je na svojih koncertih že proizvajala (llasbena Matica, orke-ster pa nas bo presenetil z nanavo naštudiranimi skladbami- Postojnci 1 pričakuiemo na ta dan obiska vseh ; zavednih naprednjakov. ki jim ie na ; srcu razvitek Sokolstva. : Na zaupnem sestanku narodno- ■ napredne stranke dne 7. t. ni. skleni-. la se je soglasno resolucia, s katero . se pozivijajo naprednjaku da pred-1 vsem podpirajo sokolska društva. : Sokol v Postojni je brez strehe — in - vsled pritiska s klerikalne strani že 1 več kot eno leto ne goji telovadbe, : ker je bil vržen iz telovadnice me-: ščanske sole. Pa se stavba sokolske- - ga doma v Postojni čimprej omogo-či, priredi društvo Sokolski dom dne i 14. julija t. 1. v Postojni veliko ljud- - sko veselico. — Naprednjaki! Poka- > žite dejansko, da vaše resolucije nišo 1 satno na papinu, ampak da Jih hoćete i v svojih močeh tuđi udejstvovati. Udeležite se 14. t. in. sokolske vese- ) lice v Postojni! Jeseniški Sokol priredi v nede- r ljo, dne 14. julija veliko veselico na vrtu restavracije pri »Sokolu«. Poleg javne telovadbe, pri kateri nasto-pijo najboljši telovadci jeseniškega okrožja. bo občinstvu dana prilika, - da poskusi svojo srečo pri bogato - založenem srečolovu. Za pozdrave > iz kraja v kraj bode skrbela vzorna - šaljiva pošta. Prijateljem dobrega 1 prigrizka je pripravljen tolsti janjec, - ki se bode pekel na ražnju. V pro- - storni turski kavarni se bodo dobile ) najrazličnejše kapljice za želodec, vmes bodo pevci popevali pesmice, tamburaši pa vdarjali različne valč-ke. Zvečer ob 6. se prične ples. Vstop k javni telovadbi in vrtni veselici prost, za vstop na plesišče je plaćati za ves večer samo 1 K, za posamezni ples pa 10 v. Začetek veselice ob 3. popoldne. Gorenjci! pridite na veselico najbolj zatiranega Sokola na Gorenjskem v obilnem Številu. Za Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je nabral g. dr D. Lončar, profesor v Idriji, z nabiralno polo 17 K. Prispevali so sledeči dobrotniki: 5 K: J- Nar din, c. kr. profesor; po2K: dr.D. Lončar, J. A n t i o g a, sodni predstojnik, R. Potočnik, c. kr. sodnik, E. G a n g I, deželni poslanec, in J. Novak, mestni fizik; po 1 K: dr. N. Omersa in dr. M. Potočnik, c. kr. profesor. Neimenovana udele-ženca praških slavnosti iz Ljubljane: 200 kron; prof. dr. Jakob Žmavc iz Ljubljane 5 K; dr- Štefan Kraut iz Novega mesta 2K; gospa Ana dr. Romihova iz Krškega nabrala 50 kron. — Vsem naša najsrčnejša zahvala! Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi so poslali od 1. aprila do 31. maja prispevke sledeči dobrotniki: 250 K: Češka sir-karna v Budejovicich po Milanu Plutu v Trstu; 60 K: nabral dr. Jos. Čer-venv, okr. zdravnik v Cerknici; po 20 K: dr. Fr. Kalan, c. r. sodnik v Ribnici, Savinjska posojilnica v Žalcu, Notranjska posojilnica v Postojni. Hranilnica in posojilnica na Dolu; 6 K: ga. Gabriela Preissova v Pragi; po 5 K: okresni založna hospodafska ve Zbiroze (na Češkem), dr. F. Gosti, prjmarij deželne umobolnice v Gorici; 3 K: Anton Szillich. želez. urad-nik v Ljubljani. — Društveni odbor se zahvaljuje iskreno vsem plemenitim podpornikom revne visokošolske mladine in prosi za nadaljno naklonjenost. Darove sprejema: dr. Karei Šebesta, advokat, Praha, II„ Spalena ul. 9. Prosveta. Dramatična produkcija privatnih gojencev igralca gosp. Milana Skr-binška se je vršila s sodelovanjem gospodične Rakarjeve in gospodične Ravnikove včeraj zvečer v areni »Narodnega doma« in je prav dobro uspela. Uprizorili so Schnitzlerjev igrokaz »Ljubimkanje«. Naravno je pač, da je največ priznanja žel sode-lujoči učitelj, a tuđi njegovi gojenci in sodelujoči dami zaslužijo pohvalo. Gojenci so doprinesli dokaz, da imajo v gosp. Skrbinšku iako vestnega in spretnega učitelja, ki je v kratkem času dosegel lepe uspehe. Druga dramatična produkcija privatnih gojencev Milana Skrbin-ška, člana slovenskega gledališča se prične jutri, v petek, dne 12. julija, točno ob 8. zvečer! — Pričetek snoč-ne produkcije se je bil zavlekel skoraj za tričetrt ure. to pa radi takore-koč v zadnjem trenotku nastahh tež-koč glede izposojitve in prevoza po-hištva iz deželnega gledališča. Za petek je vse pripravljeno. Torej točno ob 8. zvečer, da se ne bo kdo za-našal. Opozarjamo zlasti na R. Zarni-kovo izvirno noviteto, ubranostno sliko »O polnoči«! — Vstop prost. — Prostovoljni prispevki v pokritje stroskov se hvaležno sprejmejo. Književnost. — »Svobodna Misel« št. 3./4. je pravkar izšla in smo že naznanili vsebino. Naslovna stran prinaša krasni Aškerčev portret z avtogra-fom. — Najprimernejši odgovor na klerikalne hujskarije in denuncijant-stva ob priliki Aškerčevega pogreba bo, ako se naroče vsi, ki še tega nišo storili, na »Svobodno Misel«, pristaš katere je bil umrli pesnik in ki je pisana v velikem njegovem duhu. Revija prinaša velezanimive članke o verstvu, o vseobčem in spe-cijalnem kulturnem napredku, o vzgoji, politiki itd. in je edino slo-vesko znanstveno glasilo, kjer najde svobodno prepričanje svobodni svoj izraz. »Svobodna Misel« izhaja v , Pragi in stane letno samo 3 K (10 številk). — Zahtevajte številko na ogled! Vsi naslovi na: »Svobodna Misel« Praha, Kral. Vinohrady 1248. Opozorllo. Cenjene naše naroc-nike prijazno opozarjamo na polož-nice, ki so jih prejeli, s prošnjo, da se jih izvolijo poslužiti v obnovitev na-ročnine za julij, oziroma za tretje četrtletje in poluletje. Ob enem prosimo, vpoštevati, da so te položnice natneniene Ie za naročbo »Slovenskega Naroda«, kakor stoji rdeče tiskano. Ne smejo se torej vporabljati za druge posiljatve (za Ciril-Metodo-vo družbo), ker se nam s tem pro-vzročajo zmede v poštnohranilnič-nem prometu. Narodni pozdrav! • ■ Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 156 štev. Izpred sodišča. Kasenake obravnave pred dešelnim sodLščem. Kako so klerikalci šlepa rili pri ob-ćinskih volitvah v Devici M. v Polju. Dodatno k včerajsnjemu poro-cilu o tej obravnavi, ki je razknnkala seveda le deioma klerikalne sleparije pri občinskih volitvah v P. M. v Polju, poročamo danes nadalje. Na obtožno klop je spravila klerikalna strast tri žrtve, in sicer Jakoba Dimnika, župana in posest-nika v D. M. v Polju, Janeza Dem-š a r j a, posestnika v klapah, in Antona P a n g e r š i č a, bajtarja in čevljarja v Zalogu. Obtoženi so: Janez Demsar je ob priliki odčin. volitev v občini D. M. v Polju, ki so se vršile 28. novembra, premisijeno in z namenom, da bi zabrani! izvrševanje volilne pravice Janezu Briclju iz Bizovika in Francetu Prepeluhu iz Dobrunj pridržal za ta dva volilca določene in njemu v dostavo izročene volilne listine. Anton Pangeršič je brez sporazuma Tomaža Dimnika iz IV>-brunj oddal pri volitvi glasovnico in predložil volilni komisiji Tomaž Dim-nikovo izkaznico in ponarejno njego* vo volilno pooblastilo. Župan Jakob Pimnik in Janez I>emsar sta pa ponareien > volilno pooblastilo Tomaža Dimnika pripravila in jo izročila obtožencu Pan-geršiču, da je ž njim šel volit. Vse to je obravnava nepobitno dokazala, kar je veleznačilno za postopanje Kierikalcev. ki se poleg drznejo se ustiti, da so imeli toliko pooblasiii, da so jih se doma pustili. Možno .w. da so jih pustili klerikalci res doma, toda vedeli so že. zakai so to storili. ker bi drugače morda doživeli se kaj hujšega, kakor pri včerajšnji obrav-navi. Obtoženci seveda krivdo taje in hočejo prepričati sodišče z uprav je-zuitskimi zdihljaji. da so nedolžne žrtve v prevestnem izvrševanju svojih političnih dolžnosti. Oemsar trđi. da mu je pač izročil tajnik Mrcina volilne listine za več volilcev. toda Bricfleve in Prepeluhove izkaznice pa pravi, da ni imel pri sebi. Temu nasproti pa so dokazale priče, da je zahteval Demšar od obeh pooblastilo. ker mu ga pa ta dva ništa hotela izročiti. je obdržal volilne listine. — Prepeluhu je dobesedno rekel, ko mu je ta odrekel poobiastilo. če ne daš pooblastila. pa ne dam izkaznice in brez nfe ne moreš voliti. Ta nakana s>e je Demšarju tuđi posrećila, ker res oba vodica ništa mogla voliti. Prepeluh voiilnih listin spioh ni dobil. Bricljn pa so jih poslali po pošti, da ni mogel iti več na volišče. Da je bilo to namenoma uprizorjeno, je jasno. Splch se je izkazal Demšar kot izboren klerikalni agitator, ki je pri oddaji volilnih listin dosledno in na-ravnost zahteval od volilcev poobla-stila in jih je na ta način tuđi veliko nabraL Pri Tomažu Dimniku je pre-motil v odsotnosti volilca. njegovo govo ženo. da je podpisala pooblastilo, on se je pa podpisal za pričo in je listine seveda kar obdržal. Oddajal je volilne listine, kar je tuđi zelo zna-čilno za postopanje kierikalcev, kar brez vsakega potrdila. Sploh je na-stopal ta improvizirani sluga in agitator tako vsiljivo, kot pristni kato-liški zid ali turski pasa. Obtoženec Pangeršič se dela popoinorra leum-nega. Pravi, da ima že 20 let bole-zen v glavi in da je vsled tega Mino slabe^a spomina. Vse, kar bi utegni-lo biti zanj obtežilno, je previdno r*>-/abil in se ne spominja. Ve pač, da je sel volit zase in za »Oregorjača". za katerega je dobi! volilne listine v glavnem taboru klerikalnih agitator-jev. v gostilni pri »Marički«. Kdo mu je pa vse to izroćil. se on ne spominja in tuđi ni seveda vpra*aL če je dotični volilec, za katerega je šel volit, s tim zadovoljen, ali ne. Jakob D i m n i k, župan, ki je podpisan na nepristnem Dimnikovem pooblastilu kot priča, pravi, da ne ve. če je to njegov pristni podpis. Tuđi on se prav malo spominja na ćelo zadevo, ker je seveda v silni navdu-senosti in v takratnem vrvenju pod-pisaval kar tja v en dan. in je možno, da je tuđi to pooblastilo podpisal, ker je tišti dan sploh veliko podpisaval. Priče: Bricelj iz Bizovika, je oddal svoje pooblastilo naprednjakom še predno je dobil volilne listine. Dernšar mu je ob priliki, ko je zahteval od njega pooblastilo, zagrozil, da mu bo zaprl neko pot, če mu ne da pooblastila. Prepeluh volilnih listin sploh ni dobil in je tuđi pooblastilo že preie oddal. Ko ga je Demšar silil za pooblastilo, mu je kazal rdečo glasovnico. katero je pa zopet spravil, ko mu je Prepeluh pooblastilo odrekel. Pri tej priliki mu je Demšar tuđi rekel, če tega ne boste imeli, pa ne bo-ste mogli volit. Tomaž D i m n i k je bi! zelo nejevoljen, ko je izvedel, dm je Demšar njegovo ženo ukanil, da je podpisala v njegovem imenu poobla- stilo, ker je on že preje Benčino po-oblastil. Po ovadbi je prišel DemŠar s pričami k njemu in ga je prosil, da naj mu podpiše neko izjavo, češ, da on ni pooblastil izsiljeval. Dimnik mu te izjave ni podpisal. — Jožefa D i m-n i k o v a izpove, da je Demšar od nje pooblastilo zahteval. — P a t e r-noster izpove. da mu je Briceli dal pooblastilo, listin pa ne. ker mu jih Demšar ni hotel izročiti. V istem smislu izpove tuđi Benćina glede Janeza Dimnika. Državni pravdnik je predlagal obsodbo vseh obtožencev in je opi-ral svoj zahtevek na zadostni doka-zilni materijal. Zagovornik je skušal seveda ob-tožence oprati in jih je slikal kot poštenjake. Senat je po daljšem posvetova-nju Jakoba Dimnika oprostil, obsodil pa je Demšar ja, kot smo že poročali, na tri tedne strožega za pora s» postom in Pangersiča na I teden na-vadnega za pora. S tem so klerikalci obsojeni kot volilni sleparji in jasno se je pokazalo njihovo, vse kritike vredno postopanje pri volitvah. Obenem so spravili v zapor novi dve žrtvi, dva še ntkaznovana moža. ki trp»ta sedaj vsled lastne zaslepljenosti in kleri-kalnega zapeljevanja bridke posle-dice. Kranjc pred dunatskim porotnim sodiščent. Kakor smo že včeraj na drugem mestu poročali. se je vršila na Duna-ju porotna obravnava proti 29letne-mu ključavničarju Ervinu Tavčarju, doma iz St. Vida na Kranjskem. Tavčar je cn, Ua je uinoril svojo ljubico, AHetno Ivano Jerša-bekovo. Tavčarja zastopa dr. T U r k e I Dne lč\ marca okoli 10. zvečer so čuli pasanti v parku v Mariahilf stiri strele iz revolverja. Ko so prišli na mesto, so našli na tleh dve osebi. Bila je Jeršabekova, dvakrat ustre-Ijena v glavo, poleg nje pa je ležal Tavčar, sicer neranjen, toda nezave-sten. Odpeljali so jih v bolnišnico, kjer je Jeršabekova v kratkem umrla. Tavčar izpove, da je bila Jeršabekova njegova ljubica, s katero se je seznanil na neki veselici in s katero je pozneje intimno občeval. kar ni ostalo brez posledic. Bil je silno zaljubljen, obenem pa tuđi silno liu-bosumen. posebno, ker mu je Jerša-hekova ponovno zatrjevala. da želi njen oče. da bi se porocila s kakim uradnikom. Bila pa je Jeršabekova. kakor je dokazalo pričevanje res precej živo in podjetno dekle. On ii je večkrat rekel. da se bo ustrelil. Pro-dal je obleko in si kupil revolver. Usodni večer se je sešel z njo cb 6.. šla sta v kinematograf, nato v neko Kostilno in pozneje v park. Ko mu je Jeršabekova zopet omenila očetovo zahtevo. je Tavčar notegnil revolver. čeŠ, da se ustreli. Ona je skočila k njemu in mu rekla, če se ustreliš, ustreli preje mene. On jo je poljubil in nato ustrelil dvakrat v glavo. Ko jo je vide! v smrtnem boju. sra je ta pogled tako prevzel, da je padel v nezavest. Zdravniki so dognali, da je obtoženi rZrvin Tavčar histeričen. morda tuđi epileptičen, vendar pa ne duševno bolan. Por^tniki so nato zanikali so-glasno vprašanji glede umora in uboja. potrdili pa so vprašanje gl 1e prestopka orožnega patenta, naknr je 9mmi Tavčarja oprosti! in ga obsodil samo na 10 K globe zaradi pre-stopka orožnega patenta. Razne stvari. * Vrocina v Amertki. V Novem Yorku in okolici vlada grozna vroči-na. Samo v Novem Yorku je pred-včeraj^njim vročinska kap zadela 24 oseb. Več oseb je umrlo. V Filadel-fiji je vsled vročine umrlo 14 oseb. * KM ftftflMBOfilcev v Varsavi. Iz VarSave poročajo: Od 25. junija do predvčerajšnjim se je umorilo 25 članov kluba samomorilcev. Večino-ma so se obesili. Policija skuša dobiti seznam članov tega kluba. * Skandali pri izpitih. Iz Padove poročajo: Pn izpitih na vseučilišču je prišlo do velikih škandalov. Ko ie neki profesor nekega medicinca, ki je postal renitenten. udaril s palico, so hoteli dijaki napasti profesorja Izpite so morali prekiniti. * Ljttblco umoril. Iz Monakove-ga poročajo: ^?3letni pek Weber je blizu \Viirzburga umoril svojo bivšo ljubico. Strl ii je glavo, polil s petro-lejem ter zažgal. Priznal je. da je iz-vršil zločin, ker je ljubica postala mati in je hotel poročiti neko drugo deklico. * Proti fcrtži. Seditj. ko je nastala vročina in so dnevi soparni, se pogostoma pojavlja griza kot posle-dica preobMega zavživanja sadja. Zoper to bolezen je dobro sredstvo kozarček borgvničnega žgan^ja, ozi-roma žganja, v katerem so borovnice namočene. * Po*ku*en umor io samomor. Iz Segedina poročajo: Stavbni moj-ster Papp, ki je star skoraj 70 let, je v nekem hotelu trikrat ustrelil na hišno H. Kovacs ter nato sebe težko ranil. Vsled hišne ie zapustil svojo ženo in svoje otroke. Zdaj je pa izvedel, da ga je dekle goljufalo. Stanje obeh je smrtnonevarno. * Gro zov i ta nesreća v rudokopu. V premogokopu Oenabv se je dogodilo pet eksplozij. Nepopisna ie žalost sorodnikov ponesrečencev, ki čakajo pred vhodom v premogokop. nnemu delavcu ie bila glava odtrga-na. Trupla žrtev so grozno razme-sarjena. Trideset delavcev, ki so de-lali v južnozahodnem rovu, je bilo ubitih. Po?>edai so spravili iz premo-gokopa 84 mrtvih. * Šivilfa in vojaški zd/avnik. Z Ounaja poročajo: Pred par dnevi se je s sublimatom zastrupila 221etna šivilja Ana liampel. Vojaško sodišče je zahtevalo, naj truplo prepjljejo v garnizijsko bolnišnico, da je bodo obducirali. Dekle je imelo znanje z nekim višjim štahnim zdravnikoni. Ana Hćimpel je zahtevala. nai io poroci. Ko pa do tega ni prišlo, se je zastrupila. Sorodniki rajnke so napravili ovadbo. da je zdravnik kriv samo mora. Telefonska in brzojavna poračila. ZaCentrum poroča. da je v šleskem Češkem volilnem okraju Opavi ogro-žen mandat bivšega poslanca Rolls-berj?a, ki je odložil, kakor znano, mandat. Prišlo je med strankami do diferenc, ki ogrožajo češko posest. ker je nevarnost. da prodro socijalni demokratje. Od merodaine strani predlagalo tedaj. da naj združijo češke stranke svoie glasove na ministra za javna dela Trnko, rešijo na ta način češko posest. ter omogočijo na ta način Trtiki, da ostane minister tuđi v slučaju, če se kabinet parla-mentarizira. Tuđi Nemci nameravajo prihraniti en mandat železniškemu ministru Forsterju. Statistika praških dni. Dunaj, 11. julija. Zelezniško mi-nistrstvo objavlja statistiko frekven-ce na železnicah povodom sokolskih slavnosti v Pragi. Z vlaki ie dospelo od 28. junija do 2. juliia v Prago na Franc Josipov in državni kolodvor 597.800 oseb. Poleg pomnoženih rednih vlakov so prispeli v tem času v Prago 304 posebni vlaki. Auffenberg. Berolin, 11. julija. »Tajjliche Rundschau« poroča iz avstrijskih krogov. da je stališče vojnega ministra Auffenberga omajano in da poda Auffenberg v kratkem demisijo. Mornarički nadzornik. Dunaj. 11. julija. Svak predsed-nika okrožnega sodišča v p. Trenza, Anton li a u s. je imenovan za mor-nariskega nadzornika. Zrakoplovstvo. Dunaj, 11. julija Na letališču pri Dunajskem novem mestu se je včeraj ponesrečil pilot NVenzel. Padel je z visine M) m. Stroj se je popolnoma razbil. Wenzla so prepeljali težko ra-njenega v bolnišnico. Ohčinska kriza v Pulju. Puli, 11. iulija. Včeraj so aretira-li v Pulju inženirja mestne plinarne Lebana. S to aretacijo je doseglo šte-vilo aretiranih 24. Vsi so krivi, da so si pridobivali na nepošten način občinski denar in občino izkoriščali. — Obravnava bo dokazala bržkone velika razkritja o Lebanu, ki je bil poleg tega zagrizen kamorist in stra-sten laški agitator. Komisar Čuvaj in hrvaški sabor. Budimpešta, 11. julija. Včeraj je bil komisar Čuvaj tu. Pripeljal se je z Dunaja. kjer je konferiral z ministri: Bilinskim. Meinoldom, Berchtol-dom in drugimi vplivnimi državniki. Vrnil se je čez Budimpešto v Zagreb. Vladni krogi zatrjujejo. da so Cuvaia podučili, da njegovo postopanje na Hrvaškem ni odobravanja vredno. Tuđi govore, da bo treba na Hrvaškem v kratem ?**pet vpeljati ustavo in da bodo na jesen razpisane nove volitve v sabor- Voiaška nesreća pri Orkenyju. Budimpešta, 11. iulija. Na izred-no slovesen način se je včeraj vršil l*ogreb topničarja Itta iz Orkenyja. F^ogreba se je udeležil tuđi nadvojvoda Karei Albreht in vse vojastvo bu- dimpeštanske garnizije. Ob odprtem grobu je defiliralo vse vojastvo. Odlikovan urednik. Budimpešta, 11. julija. Urednik lista »Pester Lloyd« Siegmund Sin-ger je bil imenovan od cesarja za člana magnatske zbornice. Hmetjski agent defravdiral. Žatec, 11. julija. Hmeljski naku-povalec tvrdke Karei tuđi v Savinski dolini znani Hirsch je defravdiral 25.000 K ter pobegnil v Ameriko. Izključeni socijalno demokratični poslanci. Rim, 11. julija. Socijalno demokratični poslanci, ki so bili izključeni iz stranke na čelu jim znani Bissol-lati so sklenili ustanoviti novo stranko, ki jo bt>do imenovali socijalno re-fonnistično stranko. Napad na pošto. Petrograd, II. julija. Oboroženi in maskirani roparji so napadli pošt-ni urad v Obuhovu, ustrelili poštar-ja ter hoteli oropati pošto. Prišla je policija, roparji pa so se zabarikadirali in vnel se je hud boj. Končno je moralo priti vojastvo, ki je pošto cei dan oblegalo, predno so bili roparji deloina postreljeni, deioma pa ujeti. Iz Albanije. Carigrad, 11. julija. Turske čete so po dolgem Ijutem boju, v katerem bi bile skoro podlegle, zasedle Krnjo. Na turski strani je mnogo mrtvih in ranjenih. Carigrad, 11. julija. Bivši divi-zijonar v Bitolju, general Feti paša priđe pred vojno sodišče. Carigrad. 11. julija. Vali iz Jani-ne brz« ... ... da je prišlo do boja med orožništvom in četaši. Ćetaši so bili premagani. Skoplje, 11. iulija. V boju pri Vu-čitrnu. kjer so bili poraženi Albanci, je padel tuđi eden izmed deseterih sinov Ize bega Boljetinca. Na turski strani se je borilo 6 bataljonov. na albanski strani pa 800 mož. Turskim vojem je poveljeval Fadil paša. Skoplie, 11. iulija. V Ferizoviču so se uprli vojaki. ker so dobili ukaz, da morajo odkorakati v Gilane, kjer se je bati arnavtske vstaje. Skoplie. 11. julija. V Kumanovu je izbruhnila vstaja. Iz Mitrnvice sta bila odposlana dva polka v Kumano-vo, da udušita vstajo. Brzojavna zve-za med Mitrovico in Pečjo je preki-njena, cesta med tema dvema mesto-ma pa zaprta. Kriza v Turčiji. Carigrad, 11. julija. V svojem pismu, s katerim je podal vojni minister Mahmud Sefket paša svojo demisijo, pravi, da se mu zdi bolj ume-stno, če nov vojni minister izvede zakon, ki prepoveduje častnikom politično delovanie. Govori se pa, da ie njegovo demisijo pospCši! namen močnega komiteja pod vodstvom solunskih poslancev infDrmirati vojnega ministra o nedostatkih v generalni intendanci. Mladoturški komite želi kot naslednika Mahmud Šefket paše generala Mazin pašo. Carigrad, 11. julija. Demisija vejnega ministra bo imela, kakor se zatrjuje. za posledico odstop ćele vrste drugih članov kabineta. Splosno se sodi, da je to koncesija upornim častnikom ter upajo. da bodo sedaj nemiri prenehali. liusein Hilmi paša, kateremu so ponudili mesto vojnega ministra, se brani to mesto sprejeti, ter je izjavil. da je splošna kabinetna kriza neizogibna. Kot veliki vezir pridc baie v poštev samo Hihni pasa. Carigrad, 11. julija. Mladoturško časopisje se vehementno ustavlja predlogu, ki bi prenovedal državnim uradnikom in duhovnikom baviti se s politiko. Komite ie haje ta predlog že v principu odklonil. Pozneje se predloži to vprašanje mladoturske-mu kongresu, ki se vrši vsako leto. Carigrad. 11. iulija. Govori se, da bo naslednik vojnega ministra baie Izzet paša. Carigrad, 11. julija. V opozicijo-nalnih krogih se zatrjuje, da so se pridružili častniškemu gibanju tuđi častniki armadnega zbora v Damasku. Volilna reforma na Francoskem. Pariz. 11. julija. Zbornica je sprejela s 329 proti 217 glasovom volilno reformo. Zadnji člen volilne reforme določa, da naj stopi volilna reforma sele s prihodnjimi voiitvami v veljavo. Pariz, 11. julija. Po glasovanju o proporcionalni volilni pravici je prišlo v zbprnici do velikih izgredov. Radikalni poslanci so psovali mini-strskega predsednika Poincarrčja z raznimi priimki, ter je moral mini-strski predsednik med splošnim hru-pom zaključiti sejo. Monarhisti na Portugalskem. Lizbona, 11. julija. Zunanji minister Vasconcellos razglaša, da vlada sedaj v ćeli državi mir in da je Con-ceirova kolona pobegnila do špan-ske meje ter izgubila ćelo zadnji top. Kolona je baje štela 700 mož in je bila le slabo oborožena in malo disciplinirana. Lizbotia, 11. julija. Rojalisti so I pod poveljništvom svojega generala I Couceirosa poskusili zopet prodreti I proti jugu. Vnel se je ljut boj, v ka- I terem so bili rojalisti popolnoma pre- I magani in razkropljeni. Republikan- I sko vojastvo je ujelo 217 rojalistov, I ki pridejo vsi pred vojno sodišče. I Pristaoišče v Aleksandriji. I London, 11. julija. ^e več tednov I delajo na tem, da pripravijo prista- I nišče v Aleksandriji tuđi za sprejem velikih vojnih ladij. Maroko. London, 11. julija. Iz Tangerja poročajo, da bo sultan Muley Hafid v najkrajšem času demisijoniral in da bo njegov brat Muley Jussuf proklamiran za sultana. Mulev tlalid. se bo nato nastanil v Tangerju. Rusija in Perzija. Teheran, II. julija. Rusija fe izročila predvčerajšnjem perzijski vladi noto, v kateri zahteva, da se razveljavi oni člen rusko - perzijske pogodbe, ki prepoveduje Rusom nastaniti se v Perziji. Rusija hoče oči-vidno mirno okupirati Aserbejdžan ter je poslala s tem namenom že 1300 mož v Tebris. Odposlanci Dal a.i Lame utnorjeni. Kaltuta, .11. julija. Govori se, da so bili odposlanci Dalaj Lame umor-jeni. Umorili so jih baje menihi v nekem samostanu. Dalaj Lama je vsled tega baje tako potrt, da se je od'o-čil, da se nikdar ne vrne več v In-dijo. Angleška zbornica. London, 11. iulija. V angleski zbornici je govoril včeraj državni tajnik za zunanje zadeve sir Eduard Grev, ter je poudarjal, da je raz-merje Angleške napram Nemčiji po-vsem korektno in ćelo naravnost prijateljsko ter da ne obstoja noben konflikt interesov. Poudarjal je potrebo dobrega razmeria med Rusije in Japonsko ter nato izjavil. da je angleško - ruska pogodba glede Perzije obvarovala obe državi pred ve-likimi konflikti. Politika v Sredo zemskem morju ima za Angleško posebno važnost. Anglija mora vzdr-žati v Sredozemskem morju veliko mornariško silo, če tuđi ni sedaj ni-kakrsne nevarnosti. Kljub temu mora skrbetf Anglija, da ostane ena izmed velesil, ki ima v Sredozemskem morju glavno besedo. Poudarjal je nato, da ostane sicer vsa ztfnanja politika Anglije konsekventno v starem tiru. 2elezniška nesreča. London, Pri Montrealu v Kanadi ie skočil ekspresni brzovlak s 4.ira. Lokomotiva in vec vozov se je pre-vmilo. Strojevodja in kurjač sta bila na mestu mrtva, potniki pa so ostali večinoma nepoškodovani. Volilni boj v Scverni Amerikl. New York, 11. julija. Listi poročajo, da se ie skupaj 120 do 150 volilnih mož izreklo za republikanske-ga kandidata, kar Še vedno ne tvori ene tretjine. Vročina. New York, 11. julija. Vročina je neznosna. vse ceste in ulice so kakor izumrte. Več ljudi je zadela vročinska kap, veliko jih je obolelo. Bolniš-iiice so prenapolnjene. Rešilni oddel-ki imajo silno veliko posla in jim po-maga tuđi policija. Velik požar. New York, 11. julija. V mestu St. Florenz je izbruhnil velik požar, ki je upepelil 100 hiš. Škoda je velikan ska. Italijansko - turska vojna. Carigrad, 11. julija. »Jeune Tur-quie« je baje izvedela. da odpošljejo Italijani v Arhipel 12 podmorskih čolnov, ki na] nadzorujejo tursko mornarico. ' Pariz, 11. julija. »Eco de Pariš poroča, da so se začela sedaj med Italijo in Turčijo direktna pogajanja zaradi sklenitve miru. Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda je : poslala gdč. Pavla Pirker, učiteljica v Ribnici S K 70 \\ katere je nabra-la med ribniškimi rodoljubi. G. Mijo Hafner je nabral ob godu sv. C. in M. v Kostanjevici 3 K 48 v. — C. M. dar po 3 K so poslali ^z* Jos. Bojt iz j Voleje drage, Jos. Schatz od Sv. Lovrenca, kmet. posoiilnica ljubljanske okolice, g. Leo Derganc na Dunaju 2 K 16 v, g. A. Carli, notar v ; 2uženberku 10 K, g. dr. V. Kac v ' Mariboru 10 K, g. Lav. KoprivŠek, prof. v Mariboru 5 K, g. Fr. Dežman v Trbovljah 3 K. — Ob zažiganju kresov v proslavo slovanskih blago-vestnikov 4. t. m. se je nabralo na kegljišču v Zagorju za Savo 6 K 20 i vin.t vsoto je poslal g. Toino Koprive. Posebno plodovit je bii pred-log in vzgled g. nadpoštarja Mirka . Laha iz Postojne pri C. 1VL krešu v ■ Matenji vaši: blagi rodoljub je sam • daroval 10 K» pri družbi nabral 35 K in poslal skupaj vsoto 45 K- V O» **& Ste*-________________ ____________________________________SLOVENSKI NAROD.____________________________________ ______________Stran 5. Eožu nišo žgali C. M. kresa, zato pa 1 m poslala C. M. podružnica 21 K 50 • ■•n- ^ *n ^ podružnica v Ilirski Bi-1 ftr^i - Trnovo sta poslali 13 K 02 v, ' Etr se Je nabralo na predvečer goda • Kl. LM. pri krešu na BrnŠkovem • KSu* za kar sta se posebno potrudi- • m S- *v- Tomšič in g. Bilijana Bizai-Kva. C. M. dar so darovali nadalje: K Neimenovani o Furlaniji 2 K. dr. f Klan Papež, c. kr. rud. zdravnik v Kriji 3 K, D. Sinkovič, prcf. v Ljub- [ feni 5 K, Fr. Rocnik, orožnik. Mala ■v^eija 5 K, Bojan Kraut v Kamniku *K. A. Jug. trg. v Solkanu 10 K, ■ rizje pri Frelihu v Št. Rupertu na I l-edvecer C. M. 7 K 04 v. G. Jos. ! ■ sko v Sv. Soboti pri Trstu je, i 1 al v tovarni za petrolej med ro-J - I ubi 11 K 60 v. G. Ivo Luliss, i l-avnik v Ajdovščini je po«lal 17 K, I - inih pri rodoljubnem fimizju v I vo povišanja g. Brojnika in v ■ >elju. da ostane ta dični Sokol se ', l^datje ondi. Gdč. Finca Martmano-1 I bTag. C. M. podr. v Vel. Laščah, - I biaia 30 K, darovanih ob raznih - I kah. G. Slavko Trobej, dijak v " I priboru je poslal 30 K, dar siov. " 1 nazijcev in dijak inj v Mariboru, 1 I ".:nih v zadnjem hipu — mesto 5 I \a pok. pcsniku g. Ant Aškercu. ■-vala! i Iznašali list obsega 6 siranu j I I/lajatelj in odgovorni urednik: 1 Valentin Kopitar. ' iU^tnina i* tisk »Narodne tfckarne«, ■Umrli so v Ljubljani: I Dne 10. julija: Josip Stergel, i -varski pomoćnik, 60 let, Sv. Flo- 1 .:na ulica 9. I Vdeželni bolnici: I Dne b. julija: Marija Zinner. re- I -Ka. Z dni. I L>ne 7. julija: Ana Purkat, delav- I u žena, 36 let. — Josipina Za- I ,-aanik, delavčeva žena, 59 let. I Pne 8. julija: Jakob Žtirn, go- I :uw. 45 let. — Ana Krištot, kuharica. I. let. — Matija Kikelj. zasebnik, I'. eu_______________________ IZitffie cene w Budimpeftti. I L>ne 11. juUja 1912. I T er m I m, I -ženica za oktober 1912. . za 50 kg 11*51 ■ '• za oktober 1912 . . . za 50 kg 9*50 ■ _ves za oKtuber 1912 .. za 50 kg 9 33 I«-ruža za julij 1912 . . . za 50 kg 899 f --a za avgust 1912 . . za 50 kg 8 97 1 za maj 1913 . . . za 50 kg 7*67 Snažna glava je prva zahteva za zdrave in lepe lase. Zato naj bi se vsak, ki mu je kaj do las, navadil na redno umivanje s Pixavonom. Pixavon je voljno, tekoče katranovo milo za umivanje glave, kateremu so na patentiran požlahtnje-valni način odvzeli zoprni duh po katranu, Pixavon ne Čisti samo las in kože na glavi, nego s svojim katranom naravnost poživlja lasišče. Redno negovanje las s Pixavonom je v res-nici za jačenje kože na glavi in kre-pit\*e las najboljši način, kar jih pozna moderna izkušnja. Steklenica za več mesecev mila stane K 250. Vse boljše brivnice iz-mivajo lase s Pixavonom. Mnenje gospoda dr. V. Uhrmanova Rachovo. Gospod J. Serravallo, Trst. lzdelek Serravallovo kina-vino z železom ini je pokazalo izvrstne uspehe pri malokrvnib bolnikih po itialanii. Ta bolc/cn je \ i a-iii hdo-navskih kraiih jako razširjena in rekonvalescenti dobe v Vašem izdelku imeniten krepilen pomoček, ki obnavlja rdeča krvna telesca, katera uničuiejo Laveranovi paraziti. Rachovo, 2b. oktobra 1909. Dr. Urmanov. fictcorclo^ična »oročilo^ § opazo- ^ |* Vetrovi Nebo •5- T>aja t mm Bž___________ 10 2. pop. 737 5 254 sr jvzh. del jasno m 9. zv. 7382 1 213 si. szah. nevihta 11. 7. ix. , 739-3 i 17-6 sL jvzh. poi oblač. i Srednja včerajinja temperatura 215 , norm. 19b1 Padav.na v 24 uran 0-5 mm. „Krettu kuka v Ljiikljuri". l *nm toni «M«|afe« tortt U. .»lija iftis 4* ( M)ra mti .... 87 # acknM ttmim .... 913S 91*55 *V. wn*. toMtka re«ki . . 87*90 8810 *•/• off. „ h • • 87 85 & 05 4% krankrto dctelno po^>jHo 92*25 3,.,,.^ I Zahvala. I Vsem onim, ki so povodom smrti naše iskreno Ijub- ■ ljene, nenadomestljive sestre, svakinje itd. gospodične I Josipine Tomšič ■ na kakršenkoli način izkuŠali nam bridko bolj zlajšati in I vsem, ki so preblago rajnico spremili k večnemu pocitku, I izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. I UNEC, dne 10 juli ja 1912. I Rodbine: SebeniHar - Tomlič * Maist^i. Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes ponoći po doigem trpljenju umri gospod 246? FRANe STERLE I načelnik železni&ke postaje v p. I Pogreb predragega pokojnika bo dne 12. julija ob 5. uri popoldne iz niše žalosti v Frančiškanski ulici I štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. I Svete maše zadušnice se bodo darovale v frančiškanski cerkvi. I V LJUBLJANI, dne 11. julija 1912. I Frančttka Sterle Budolf Sterle Aatonlla RavnlHar roj. Sterle, BUma Pnntek roj. Starte I soproga. c. kr deielnosodni svetaik ? Gorici, sin. hčeri. I Magda Sterle Dr- Vladimir Barailur Anton rnntek I Namesto vsakega posebnega naznanila. I ^n __^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^MHHgM^HH^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^MaMMjajajMniHHnv^njnnjH^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BBBa^a^ _ ____ Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 156 štev. I Tat«««« š*mm. m. Lmtm 1SS7. «st«n«vlj«na delnitka družba <27 Tei«*«« *t.». u. KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI I Stavfeno pod jetnistvo * plsarna za arhitekturo in stavfcMatafcnifcka del«§ tesarartvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina I dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vioui kamnolomi w Podneči in w Onatiii. — Priooroča se za stavbna dela vsake vrste. "5^! Emil Dobrič, Ljubljana, / fft__ \ Preiarnava ulica itav. 9, pelen c kr. flavaa p#iU (f ^fiži trgovina z galanterijo, igračami itd. \5w^rw/ Povodom prir*jan]a veieličnih srečolovav piiparoia ,;.-.„.,... veliko izbiro iritkov po zelo niil ceDak! .«. Sklepi Ura stvar Franceta Venlovška v Ud Pri naroku dne . julija 1912 so upoiki >klenili, da se prodajo na javni dražbi v konkurzno maso spadajoče, še ne iztirjane terjat?e v skupnem znesku 1005 K 21 h. — V to svrho se določa narok na dan 20. julija 1912 ob 9. uri dopoldne pri pod pisan em sodišču v sobi sl I. Vzklicna cena, pod katero se ne bo prodalo se je dolocila na 61 K Konkurzna masa ne jamči ne za resničnost, ne za isterijivost. Izkupilo ie plačati takoi Seznam terjatev se lahko vpog'eJa \t\ »odi§£u. C kr. okraj na sodnija v Cerknid, oddelek I., Cne 9. iuina 1912. jztngZešlzo sPcladišČe oblelz, O. rEjemcutoviČ, -^ JLdjuCbZjcun^a., JU.estrti trg štev. o naznam* Q]^aSl jSJ^Q prođdjo poletnih oblek in alamnikov za gospođe in dečke, ter 'poletne damske konlekcije z globoko redu- - ciranimi cenami - Naznanilo prodale. Fodpisano upravitcljstvo konkurzne mase Karla Lenčeta na L«nret*©i prodajalo bode HT od 22. julija 1912 dalje -**■ vso v konkurzno maso spadajoćo in v Laverci se nakajaiočo vinsko zalooo na lita mesta iz prođe roke. Na prodaj bo: okoli 1800 hl belega In rde-čega vina ter crnine, vet\e števllo hramnlli SOdov (Lagergebinde) s skupno vsebino okoll 1300 hl, neka! sto transportnih sodov, dalje kletarsko orodfCi kakor pumpe, pipe, cevi i. t. d., dalje okoli sto steklenlc sampanlca in vina ¥ bntelikah, okoli 570 lltrov igan|a Itd. Obenem prodala se bode tuđi v t^lemberka se nahajajoča vinska zaloga, obsegajoća okoli 5OO hl belega in rde&ega wina ter Crnine in okoli 5O ti»ansporinih sodov na licn mesta. Termini proda/e pa se bodo dogovorno z interesenti za posamezne slućaje doloćili. Vsa draga pojasnila daje podpisano opraviteljstvo konkurzne mase. V Ljubljani, dne 8. julija 1912. Dr. hraa Tarćar 9439 kot upravitelj konkurzne mase Karla &•«•# na Laverci. 2457 Lepof zračno $tanoi>anjc obstoječe iz treh sob z vsemi moder- mmi pritikiinami a# #4đa s L avg. Vpraša se pri hišniku -•• Sodna ulica štev. 1. -•• Mm v Celju |e na prođaf. 2459 Krasna lega ob bistri Savinji z raz^!e dom v mestni park: in na Nikolajev gnč. ; Pojasnila daje Posojilnica v Celju. Dobro idoca aostilia. Maribora ■ bite in vrtom se zaradi bolczni tako] proda iz proste roke z vso spravo. Dopisi na) se posljejo na uprav »Slovenskega Naroda«. 2389 IJH1 se naloži lahko kapital z nakupom posestva z veliko moderno urejeno gostilno na primerno najbolj prometnem kraju na Kranjskem. — Pojasnila v pcsredovalni pisarni 2461 Pcter MateUč, ¥ Ljubljani, Škofja ■lica sL 10. Telelra 195. Dr L Šlaiif ne ordinira do 20. avgusta. Priji pittlov. 22 prastosledov. spojenih ▼ •■ komploba, od kate-rih ]e eden s dvoma rtvomi v doafosti okoU »0 metroT odprt z l-l1 metra* debele plastio, rfa-vefa premoga (lignita) pol uro ed poataje Foliaeane — ae proda. Več pove 24()6 Iv. Wovk, Poljčane, Štajersko. krila, koatamo, plašee, pelerino, predpaanike, otroške oblekice plaSčke, klobnCke, havbice, Cepice. KginKM ntnttte zi ummtUi ii vsako w#4no blago pošilja m i zbir« M. Kristofič-Bučar E I f>H""». Ma* tri «. •. sa asiaoovii.v tvornice s su' „ aoDicsom ror srez KonKnrencel z se išle Hi ili huka ? z okr.li 30 000 kronaniF. — Pismena vpra^anja in druga pojasnila pod „Bf£; HzikaM na upravništvo »Slovenskega Naroda« 244-. 2432 Vf * 34 let star orožniški stražmojster s 60 K pokojnine, poleg tega privatni uradnik s skupnj piačo 210 K na mesec, z nekoliko prihranjenim premoženjem y gotovini, vedno trezer vendar ne abstment, obrti vajen se želi v svrh j čenitve seznaniti s Slovenko, gospodično ali vdovo. Starost 18 — 28 let, dobra samostojna Šivilja, samostojna obrtnica ali da je sigurno, da v kratkem vsled podedovanja ali na drug način zahtevano dosežejo, učitelji:^ samo-tojna poštna opraviteljica ali pa katere so sigurne, da lahko v kratkem dosežejo po-kojnino, ali da ima primerno premoženje. Ne srne biti višja od 163 cm, belolične imajo prednost. — Vse gori omenjeno se ne zahteva iz hrepenenja po bogastvu ali želeč živetj brez dela, temveč iz želje, postati samostojen in glavno siguren obstanek. — če moc naj se priloži shka, tajnost jamčena pod „Ne zamndimo" na upravništvo »Slov. Narcis *i Krasna umetniška reprodukcija v več bamrah w § r.\a vi i; vii i; grohait jkve slike | | PRIMOŽATRUBARJA | * nm USTANOV TELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI anj A Hl 9^t\ Visoka 66 cm In široka 55 cm je naj- f^nJI ((i a1*) ^wmm lepii okrai vsake slovenske hlže. Ta LOS I j K/jK reprodukcija je gploh najlepia In naj- I^^V li M |##A dovržeceiia kar jili Imamo SlovencL ^^V\l f(( SH mol Cena s pošto kron 3-20 BmI I C iMflĐlIflNfl HNfffilDlIII " LJUBLJANI, pre- i c.» iw» itn» itr?^ *it^ T*ia ^laTrT"-^ i^ ii»tt» -»*«— JfPpfflfl 0 krasni izbtn. Modna in spo fina trgovina $>. fflagdič, £jabtjana nas proti glavne pošte /^77// Pliitnii irNaja ii patila w Bttm mm Iv. Bonač v Ljubljani. r I Sprejema zavarovanja čtoveSkegm ft*-I ljenja po najraznovrstnejSih kombina-I ci jati pod tako ugodnim* pogoji, ko I Dobcna druga zavarovaloka. I Zlasti je ugodno zavarovanje mi do2i¥et|c in smrt z manjtajotM ac 10! vptoCMi. I_____--------------------------------------—-—— „SIvAVIJA" ••• - .•. viajtMHt iawai*awalia banka v Pragi. •-• - .-. ■■■■i ml lan* B IS.TIUIH1 * liplalana Haannai— ta kapttaUf« K U3t3tO.ao3-ai. H velikaati arafa tiajemaa iavai%vaiaka aase drtave z neskozi sioTaaska-aarodno apraro. ir iawn naam 1 Ijaji a££?Sč i tarti afB ttti. \l •»■ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po naj ni 2jih cenah. Škode cenjuje tako) in najkulantneje. Uživa najboljii sloves, koder posluje. Dovoljuje iz Čistega dobička tzdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. BHa^ianaaanann^a^H^iHaHBiaanni