262. številka.
Ljubljana, nedeljo 15. novembra.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeuiši ponedeljke in dnevu po praznikih, ter velja po posti prt-jeman, za avetro-ogerske dežele ia celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ta r. •*leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 ki. Za pošiljanje na dom so raćuna 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol let* 10 gold. — Za gnBpode učitelje na ljudskih šolah In ia dijake voija znižana crna in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za č. trt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-jTnpne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ee izvole frankirati. — Rokopisi no no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na ceiovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opr&vništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Vabilo
občnemu zboru
delničarjev delniškega društva „Narodne tiskarne4'
na dan
2 9. novembra 18 74 popoludne ob 4. uri
v prostorih „Narodne tiskarne"
v Tavčarjevi hiši v Ljubljani.
pNEVNI JvED:
1. Prodaja mariborske tiskarne.
2. Dopolnilna volitev v upravni odbor.
3. Nasvet  zavoljo   časopisa „Slovenski Narod".
Vse delničarje val)i k udeleženju
Upravilni odbor.
§. 16. društvenih pravil se glasi: Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico, oziroma začasni list vsaj pet dni pred občnim zborom v društveno blagaj-nico vložiti.
Propadanje ultramontanske politike.
Čedalje bolj se vidi, k ko je jezuitizem, odkar se je H;ma polantil in 8 silabusoui svobodni politiki in svobodni znanosti vojsko napovedal, z nezmot.noBtio papeževo pak neko cerkveno občno absolutno nadvlado po vsem svetu uvesti hotel, — sami katoliški cerkvi škodoval in ravno nasprotno tega do sega, kar je nameraval.
Po jezuitskih intrigah in proti volji orni
kanih srednjeevropskih Škofov, katerim na čelu je bil Jugoslovan Strosmajer, ablenena in verovati diktirana papeževa nezmotnost je rodila cerkveni boj v Nemčiji, kjer od strani Bismarkovcev žalibog uže take oblike dobiva, da ga noben pravi liberalec ne more priznati za „kulturni" boj, ker sega uže v ozemlje posilstva, nepravde in nesvobode. A glej, de nij boj na Nemškem polegel se, uže se je oglasil v isti stvari drug političen velikan, bivši in morda pribodnji načelnik Angleško vlade, Gladstone, ki je baš zdaj brošuro izdal, v kateri obžaluje proglašenje papeževe nezmotnosti kot dogmo, ker odslej po njegovem mnenji, mora vsaka drživa biti proti ultramontanizmu.
Angleška je dozdaj veljala kot svobodna zemlja in katoliki so radi tja kazalt, češ, kako lepo se razvija t; m katolicizem. Tudi Gladstone je veljal za prijatelja katolikov in so fanatični j)rotestautje zarad tega pri zadnjih volitvah tudi proti njemu agitirali. Čemu je torej jezuitizem b svojimi provokacijami še Angleže zopet razdražll in jih na vrat naščuval — ne sebi ker jezuitizem mej mislečimi in omikanimi poštenjaki nij nikdar prijateljev štel, nego — katoliški cerkvi sami.
Isto tako padajo — hvala bogu! — akcije ultramontanstva v S p a n i j i in na Francoskem, (na Italijanskem se itak uže politično niti geniti ne more).
Jezuitski glasoviti silabus pogublja občno pravo glasovanja, pogublja samodoloČbo narodov. Zavoljo tega podpira ultramontauska Htranka na Francoskem Burbonca Chamborda, na Španjskem don Karlosa ker ta Burbonca trkata na svoje rojstvo, svojo „legitimnost". In narobe, zato ker ju ultramontanizem podpira, sta tudi ta dva poželjivca po kraljevstvu ultramontanska s celim svojim privr^en-
stvom, ter zlorabita „verou in cerkev za svoje despotične namene.
llavnokar prihaja vest iz Španije, da je don Karlos 8 svojimi krutimi četami odločno tepen in je moral ubegniti v hribe. Zima in zmagonoBno orožje republikancev, reprezen-tantov od Kima pogubljaue volje narodove, bodo zdaj kmalu uničile ves karlizem in njegovo bratomorno klanje, s katerim je sim-patiziral ultramontanizem in klerikalizem po vsej Evropi, a zdaj vidi giuiti i tukaj svoje upanje.
Ne men j tepeni so ultramontanci na Francoskem. Tam v zadnjem času o grofa Cbainbordu, kaudidatu lcgitiuiistov, in npanji ultramo tanstva, niti govora nij. Pri vobtvah zmagujeta le dve stranki, ki, da-si sta različni, kakor noč in dan, vendar v enem ozira jednako podlogo imati, da se obe sklicujeti ua občno glasovalno pravo naroda, na narod kot najvišja instanca, kadar mu gre o sebi ia svoji osodi določevati.
Borba mej svobod > narodov in mej go-spodovanja željnim ultramoutanizmom res nij še bliza konca, nego ima še teške boje pričakovati, vendar se povsod stvari še prilično dobro obračajo, ultramontanizem propada.
Politični razgled.
V Ljubljani 14. novembra. „Vat<rland" pripoveduje o *#*inister* shi kri&i. Ko cesar iz Češkega pride, bodo dali ia dobili Auersperg, Banbans in Depretis svoj odpust. — Kadi bi videli to, a ne verujemo, da je uže čas. — Ta „kriza" je pa nastala vsled tega, ker je v zadevi trgovinsko-polittčmh pogodeb Avstrije z ltu-Hijo Andraši Banhansa demontiral in dotične akte v „N. fr. Pr." priobčiti dal. Sicer zadnji telegram tukajšujo uradne „L. Ztg." iz Dunaja  to   krizo  oporeki,, ali  nekaj je
Raztreseni listi.
L
Imel sem prijatelja.
Dober mož je bil. Kadar je imel denarja, — imela sva pa oba, iu kadar Nem bil jaz zaljubljen, prebiral je tudi on Ilei-neja.^
(o sva šla na sprehod, me je vselej on vprašal, kam pojdeva, iu kadar nijsem bil jaz v tistem drugem stanu, v katerem hodi Človek pod tem ali onim oknom gori in doli, sva jo ukreuila ven iz mesta na zelene travnike.
Več let sva tako ravnala, ILaj bi ne, vsaj sva bila prijatelja od mladih let.
Ko sem še jaz doma po mlakah žabe lovil, tačas je tudi on lopotal po vodi, in Če
je šolmošter mene poslal za peč, se je tudi moj prijatelj jokal z menoj vred.
Oba sva šla jm svetu študirat, in ko naju je filisterstvo pokrilo s6 svojim meglenim pajčelanom, sv.« bila zopet skupaj, ter skupaj bodila na sprehode.
Eno naju je ločilo.   Jaz  sem se zali u boval vsak  mesec, — on   pak  je   tedaj le bral Ilemcja; zaljubil se nij nikdar.
A človek ne ve nij ure uij dneva! Sla sva ven iz mesta na polje, na travnike. Bil je lep pomladuji dan, takov kakoršnega poetje opevajo, ko so stari po petnajst ali šestnajst let.
Na vrbi ob travniku je žvižgal drozeg, po travniku so cvele solučnicč.
„Kaj gledaš tako pazno" vprašam svojega tovariša.
„One rože. Glej, kako obračajo svoje glavice za solncem."
„To je ljubezen" pravim mu.
„Skoda, da si se z fiziko ukvarjal."
„0 molči, molči", odgovorim smijoč se, „človek ne ve nij ure nij dneva."
Iu druzega dne sva šla zopet črez travnik, nebo je bilo oblačno.
„Glej kako žalostno poveiajo denes solnčnice svoje cvete; za Ijubčekom žalujejo."
Prijatelj je molčal.
Pomlad je niinola, poletje je razgrevalo mesto in polje, preselila 8va se sprijuteljem u a kmete.
Muogo tujcev je bilo tu , deklet in gospe.
Mene sta zanimali dve črni očesi — In tovariš moj je potrpežljivo recitiral: „Im vvunderschonen Monat Mai."
Pa mož se je dolgočasil, — zdelo se mi je, da se mu zeva.
baš zarad tega vendar v tej stvari isti-nitega.
Cesarica, je iz Pardabic iznenada odpotovala na Ogersko v Godiilo. — Tudi cesar se ne bo več lova udeleževal, ker je nadvojvoda Karel Ferdinand tako bolan, da je prejel zakramente umirajočih.
Tnanje države.
#V«*iro#fc« bonapartistiČna glavna lista nLa Pay*" in „Ordre" izrazujeta, da bodo Bonapartovci podpirali M*c-M*honovo vlado nadalje, Če sele nedoločeno p isti vprašanje, kdo bode maršalov naslednik v načelništvu vlade; leta 1880 pak naj francoski narod glasuje ali je za Napolconovce aH ne. Kakor se vidi, bi Bonapartovci le Časa radi dobili in potem menijo, da je dobljeno vse.
Medicinski študentje v Parizu so napravili veliko demonstracijo proti novemu profesorju CbautTard, ker je klerikalec. Kričali so: Calotte, „proČ z jezuiti", „proČ z ministrom". Za to je medicinska fakulta za en mesec zaprta.
Iz Španije se preko Hendave, Ba-yonne, in Kolna istovetno poroča, da je republikanska vladna vojska zmagala Karliste pri Irnnu. General Loma je Karliste pretepel na gori Munuaundi, kjer jih je z bajonetom pregnal. General Laserua jih je vrgel na gori San Marco pri ltsnterii. Oblego-vani Iran je bil osvoboden in Laserna je po noči v to mesto pr marŠiral. Karlisti so izgubili dosta Rtreliva in en artilerijski park, ter so ubegnili v gore. Ko bi bil Laserna 10.000 mož več imel, bil bi mogel Karliste popolnem zajeti in uničiti, — kakor se brzojavlja.
ttatijanska policija je te dni potegnila v zapor laškega načelnika interua-cijonalo, Frančiška Nattu v Fiorenciji. V njegovem stanovanji so našli cel arhiv iu-ternacijonale se zapisnikom členov, domačih in tujih, ravno tako vse dopise in pečate. V tožbi bode Gl zatoženih poklicanih pred poroto zaradi udeležbe „zarote".
Dopisi.
Ix CelOVCIl 13. novembra. [Izv dop.] V noči od 10. na 11. t. m. je tu umrl obče spoštovani in posebno za odgojo mladine mnogozaslužni gospod Karel DUmvvirt, duhoven^ki svetovalec krškega knezoškofij-stva in Špiritual v [bogoslovnem semenišči. Mi Slovenci uže zaradi tega prenaglo smrt ovega poštenjaka zelo milujemo, ker nam je bil ran i zvest in zelo marljivi podpiratelj slovenskega duševnega napredka in večjo narodove omike, ter ob enem mnogoletni, jako cenjeni odbornik družbe sv. Mohor a. Iz baš teh uzrokov nam je gotovo prerano odvzela še le 4G let starega
„Človek ne ve nij ure, nij dueva", sem mu zažngal.
Necega večera sva sedela sama pred svojo gostilno, kar se pripelje mestni voz. Gospod in gospa,   oba elegantna, izstopita.
Ko ideta mimo naju v vežo, obrne gospa svoj obrjiz.   Videl sem oči, samo oči.
Tovariš moj me prime z* roko.
„Kdo je to" V vpraša nekako čudno.
Tacih vprašanj pri njem nijsem bil vajtn.
„Cakaj, hočem pozvedeti", pravim.
„Ne, ne nikar", odgovori osorno.
I u ko sva šla k počitku, nij govoril več o IIeinoju.
Človek ne ve nij ure, nij dneva. [
Druzega dne smo bc seznanili z do-šlima.
Šli smo na sprehod; trebalo je iti Črez ozko brv.
delavca nepreprosl jiva smrt iz naših krogov. Bil je ob enem kot nadziratelj malega knez. škofijskega semenišča, prav priljubljena osoba posebno slovenski mladini, katero je po očetovski na pravi pot in k pravi izvršitvi njene naloge napeljaval ne mene ao za te ali one strankarske namene. Po pravdi more torej tužna Slovenija milovati po blagem možu. B jdi mu zemljici lahka in večnaja njemu pamet!
Pri tej priliki se nam nehote neka drnga misel sili in brez vsake — tudi le najmanjše nezanpnosti ali strasti — jo hočemo priobčiti; znabiti da vendar le pade dobro zrnice na plodunosno polje, kjer nam je po besedah neumrlega našega sorojaka Antona Jane-žiča delati složno in 8 8kupn:mi močmi kajti, „vslogijemočin vzajemnost jemati vseh velicih Činov"!
V družbinem odboru Mohorjevem je 9 udov, kateri imajo stanovati v Celovca. Sedaj je bilo v odboru sedem duhovnikov, namreč : ČČ. gg. prost dr. Mtlller, samostanski prednik o. Robida, bogosl. prof. dr. Nemec, prof. Andrej Einspieler, knez. škof. tajnik Lambert Ei n s p i el er, kaplan B iz er in umrli špiritual DUrnvvirt, ter le dva po-svetnika: urednik Sim. Janežič in trgovec Bern. Rosbaher. Treba bo torej voliti novega odbornika in pri tej priliki bi se lahko — ne glede na kake strankarske namene — samo z ozirom na pravično željo vendar le eden posvetnih tu bivajočih udov (a v slovenski literaturi izvedenih Ur.) volil. Lepo bi bilo, ko bi vsaj mej devetimi bili trije posvetni gospodje udje ovega družbinega odbora in to tem bolj, ker je v resnici treba raznih temeljito delajočih in vsestransko izvedenih moči j.
Kakor nam je znano, se družbini odbor pri takej priliki sam dopolnuje in to zaradi tega ravno opozorujemo gospode odbornike, da ozir jemljo na večino tu bivajoČih letnih udov in na večino vseh udov, kajti mej 24 OSO udov je gotovo več, nego devet desetin posvetnih. Treba se jim nikar nij bati, da bi bili na ovi način majorizirani, kajti Še zuiirom bi bilo potem v odboru šest duhovnov mej njimi čestiti predsednik in le trije posvetni. Tudi druge naklepe bi mi našemu n svetu ne hoteli podlagati, samo to se nam je zdelo, da odbor, kateri je do sedaj občinstvu in vsem udom na pravo veselje, obče zadovoljstvo in narodovo korist deloval, tudi za naprej, — ker se delo množi in bolj vse-
„Dajte mi roko", reče gospa mojemu tovarišu, in ko smo se vračali domov, šel je na njenej strani.
Zvečer nijsva govorila; in več dni, več večerov je bilo tako.
A Šla sva vendar zopet sama na sprehod.   Zopet črez travnik ; solnčnic nij bilo.
Jaz sem omenil onih rož. Tovariš je obstal, pogledal me, in dejal tiho: „Da, to je bila ljubezen."
Ia popoludno se je sprehajal z lepo tujko.
Druzega dne zgodaj zapoje trobenta po vasi. Iluzarji bo prišli, na čelu je jahal lep lejtnant.
Popoludan smo napravili izlet, in lejtnant je spremljeval našo gospo, na drugej strani pa moj tovariš.
In zopet je napočil dan, lep solnčni, poletni dan.
stransko postaje — gleda na prave, za prihodnjoBt koristne naredbe in da se v to svrho število dopolni ne 8 prikimovalci, temuč a pravimi delavci.
8«S Hlovi'iiNkejra fttftjerja 13.
nov. [Izv. dop.] G. Blaže Pernišek, ki je uže 2 leti podučitelj na narodnej šoli v Lja-tomeru, je prosil, da bi smel to jesen iti k učiteljskemu izptu v Gorico, kjer je bil dovršil maturo 1872. leta. Nič ga ne zadržuje, le dotična direkcija izpraševalne komisije ga opozori na n'v m i n i s t e r i j a 1 n i ukaz, da mora dobiti dovoljenje od naučnega minister-stva, ako hoče iz druge provincije t Gorico k učiteljskemu izpita, sicer ga ne sme sprejeti omenjena komisija. Nemudoma stori g. Pernišek tudi ta korak do minister-stva bč slovensko prošnjo. Uzrok, da želi g. Pernišek baš v Gorico k učit. izpita je ta, da je namreč v Gorici baš sfc sloven-skim nčnim jezikom dovršil svoje stadije, ter želi tudi svoje izpite dostati baš v Gorici, ker se ondi slovensko izprašuje. To prošnjo izroči gospod Pernišek po postavne j poti. On čaka in čaka odgovora, kar dobi v roke nazij ono prošnjo. A te prošnje, če tudi je bila le na naučno mini-sterstvo na Dunaji adresovana, nij nike-dar videlo mioisteratvo, nego predseduištvo ljutomerskega okrajnega šolskega svetoval-stva in pa deželni Šolski svet sta to prošnjo Perniška meni nič tebi nič nazaj poslala in na onej strani prošnje mu take reči odgovarjala, kar lem prav nič ne spada in ju g. Pernišek za to tudi nikedar pital nij in mu ljutomerski okrajni glavar hoče dokazati, da to so le g. Perniškove kaprice, ker hoče tja v Gorico k izpitu, a ne v Gradec. Dostavljamo le še to, da naj visoki gospodje, ki so se na daljnem Dunaji učili kljukastih paragrafov le v nemščini, gredo delat svoje izpite v slovenščini, bodemo li videli, ali jim pojde odgovarjanje gladko ali ne. Ustiti se je lehko, da se g. Pernišek v 4 tednih lehko toliko izuri v nemškem izrazu, da mu bodo igrača nemški izpiti, a dokazati ne. Je li g. Pernišek kriv greha, da se je slovensko učil, kar mu v slovenskej šoli, kot učitelju jako koristi? Je li vreden za to kazni, da bi se moral več truditi za izpite svoje, nego njegovi tovariši, ki so se morali v nemščini izobražati, ter jim g«e prokleto trdo bč slovenskim izrazom, ko predavajo slovenskej mladeži?! Učiteljeva bodočnost je od njegovih izpitov,   kedo pa neke-
M"j prijatelj je bil doma, — bolan je bil. Besedice nij govoril; v strop je gledal — nem — potrt.
Lejtnant jo sam spremljeval lepo gospo.
Drug tik druzega, sta hodila, in razgo-vavjala se tiho in smehljaje se.
Bore prijatelj!
Mnogo, mnogo tednev je minolo, in oni-dan sva šla s prijateljem zopet ven iz mesta na polje, na travnik.
Meglen dan je bil, na vrbah nij bilo več zelenega perja.
„Solnčnic tildi nij več" sem dejal tovarišu.
„In ljubezen"? jo odgovoril tiho.
Megla je pokrivala plau in daljne gozde, po vrbovih golih vojah pa so visele srebrne kaplje.
Ali nijso bile to solze, — solze za soln-ceni, za cvetjem ? — J. K, K.
•daj učečih se ne znm, pitanec kmalo dobi slabeji red, ako ma ne teče beseda, dasiravno ma je tvarina dobro znana? To tndi gospod Pernišek dobro vč, zakaj ste mu tedaj nevoščljivi? Zaradi te centralizacije je gos pod Pernišek več kolekov zastonj knpil, vrh tega pa mu je še gotovo najmenj pol leta Čakati izpita, ter mora po krivdi drnzih biti zadovoljen z malo remaneracijo, mesto da bi uže dobival pošteno plačo, kakoršne je vreden vspešno delajoč narodni učtelj! In pri vsem tem pravijo, da nij germanizacije, da se slovenščina ne zaničnje. G. Pernišek! ali se ne pritožite dalje?
Domače stvari.
— (O volitvah v trgovinsko zbornico kranjsko) piše rSlov." organ klerikalne ali konservativne stranke: „Vlada neki namerava volilno pravico vzeti vsem krč-marjem in kramarjem, da bi pri novih volitvah s svojimi privrženci ložje zmagala in dosegla namen, katerega smo uže onidan razložili. Treba tedaj posebne pozornosti in skrbi, da na« ne premotijo in slovenska politična društva v Ljubljani in po deželi naj reč nemudoma vzemo v pretres, da ne bo prepozno. Živo tudi priporočamo, da naj se izbero kandidati, s katerimi boste obe stranki zadovoljni. Naj se pri tej priliki prvikrat pokaže, da hočemo vsi zopet edini in složni delati za blagor naroda slovenskega in naši nasprotniki z vsemi svojimi zvijačami proti nam nič odpravili n?! bodo." Mi na to pravimo: dobro! Proti gfrmanizatorjem in tujcem nas vse narodnjake le sloga v slovenstvu in trezna politika reši.
— (Poslanec Fr. Brandstetter in „Slovenski Narod".) Avgusta meseca je državni poslanec g. Brandstetter po vseh nemških listih naznanil, da bode našega odgovornega urednika tožil. B*»s je kake 14 dnij potem g. Ivan Semen, kot tedanji odgovorni urednik tožbo dobil. Pripravljeni smo bili sicer, dotično notico „popraviti", baš da bi do pravde ne prišlo. A advokat Brandstetterjev nam je bil poslal tak poniževalen „preklic", ki terja od nas, da bi pozitivno izrekli, česar po svoji vednosti ne moremo in tudi nij v nikaki zvezi z ono notico. — Zastopaje „Slovenski Narod" je tn-kajšni advokat g. dr. Alfons Mošć vložil na višjo sod ni jo v Gradcu priziv, v katerem vlaga ugovor proti tožbi izdelani po Brandstetter-jevem zastopniku dr. TTolcingerjn v Gradci. Deželna višja sodnija je vsled tega pod predsedstvom dr. "SVaserja, ugovor dr. Mošcta za ntemeljen izpoznala in za pravo izrekla: Brandstetterjevo tožbo po §. 211 k. p. r. odbiti.
— (Ukaz naučnega rainisterstva) od minolega meseca zapoveduje udom dežel nega in okrajnega šolskega sveta — popolno tajnost v vseh zadevah teh korporacij, rekoč, da oni opravljajo vladne reči. To diši zelo po absolutizmu. Stremajer ne pomisli, da je največ udov ljudstvo v te svete volilo, a da jih nij on imenoval. — Tudi to diši po germanizaciji, namreč tiho jo hote organizirati, ker jim je narodovi proti-klic vendar le nevaren.
— (Glasbene novosti.) „Glasbeua matica" je zopet dve prav čedni kompoziciji izdala, namreč eno koncertno ilustracijo slovenske pesni „po jezeru bliz' Triglava", zlo-
žil za glasovir g. Anton Forster, in slovensko mašo od Daniel Fajgeljna. — Posebno prva kompozicija se odlikuje zarad izvrstne nmč t H ine sestave, kajti to je res v koncertnem stila izdelana briljantna skladba, kakoršne vrste do sedaj Slovenci še nijsmo imeli. Gospod skladatelj Anton ForBter se je zopet pokazal, kot eminentni mojster glasbe in izrekamo željo, da bi nam še dosti enacih kompozicij izdelal. Priporočamo to skladbo vsem igralkam in igralcem na glasoviru, ki so nže dobro tehnično izurjeni, ker razne varijacije znane slovenske pesni so na nekaterih krajih le za vajenega igralca izpeljive in posebno za koncertno igro jako primerne. Ker sta tudi tisk in vnanja oblika jako elegantna se bode gotovo to delo kmalu razprodalo, ker cena 1 gld. 20 kr. je za 14 strani obsegajočo skladbo s krasno izdelanim naslovom prav nizka. — Fajgljeva maša se bo pa posebno organistom in cerkvenim pevcem kmalu prikupila zarad lehkotoe in me-lodijozne sestave; kar nam posebno dopada je tudi to, da so posamezna dela v lehko pevajočih glasovrstah (skalah) in za prvi glas tako stavljene, da se pojo brez vsacega napenjanja ali prettranja, ker vse je izdelano posebno za pevce na deželi, pri katerih se dostikrat ne dobi dovolj visok sopran, in katerim služi najbolj lelika melodijozna, za sluh prijetni skladba. — rGla«bcna matica" je tedaj s tema izdavama ustregla višjim koncertnim zahtevam, kakor tudi lebki ljudski cerkveni glasbi za kar jej izrekamo tu najtoplejšo priznanje. Sploh bi bilo želeti, da bi se to važno društvo vsestransko podpiralo, posebno pevska društva naj bi na korist ^glasbene matice" napravila besede, ker stroški za izdavanje mnzikalij so veliki in želeti je tudi, da bi društvo moglo razpisa-vati darila za boljše skladbe.
— (Sneg) je zapal pri nas črevelj visoko, in sem ter tje drevje polomil. Žrjavi in divje gosi so se letos na potu v jne; zakasnile, sneg je njihova potujoča krdela raz-gnal in v pet*k so lovci na ljubljanskem močvirji več teh ptic ustrelili, ki so razbe-gane čivkale sem in tja.
— (Iz Celovca) se nam piše: Včeraj 12. t. m. je začel sneg ualetavati, proti večeru je uŽe precej gost šel, in denes (13. nov.) zjutraj ob 8. uri ga je bilo črez pol črevlja (šest in pol palca). Drevje so še nij obletelo, zato se je bati, da bi sneg ne napravil škode. Mraza do zdaj še nij bilo, na vadno imamo zjutraj po 1—3° B. gorkote Zunaj mesta v okolici pa je bilo uže do 5° R., toda samo enkrat zjutraj ob 0. uri.
— (Na Vranjskem) je bil od narodnega taborja odpali učitelj Budna ob Rvojem času ustanovil neniškutarsko učiteljsko in šolsko društvo, ki je zdaj — propalo in se razpustilo.   Kratka mu pamet!
— (Od Male n edel j c) na Štajerskem se nam piše, da ima tamošnji znani sadjo-rejec in narodnjak, Tomaž S pi nd 1 er v svoji drevesnici več nego sto tisoč rasnih žlahtnih drevesic. Sedaj jih ponuja črez en tiBoč v ceno po 30—50 kr. za drevesce. Drevesc« so poldrugi sežrnj visoka, spodaj pri zemlji po tii in štiri palce debela in stoječa brez vsega kola, ter z večiuom močanskega plemena. Omenjeni sadjerejec posebno živo priporoča sajenje takib dreveBic v jeseni, ker pravi, da je prepričan, da hrepkejše rastej, in v jeseni vsajeno drevesce uže v zimi stori
vse priprave za nove svoje rastoče Živce, in potem nij čudež, da se od pomladnih vsigdar odlikujejo.
Naznanilo.
Čestitim udom „ glasbene matice" se razpošiljate ravnokar dotiskani kompoziciji i. s. Anton Foerster-jeva koncertna ilustracija slovenske narodne pesni: „po jezera bliz' Triglava" za glasovir in Daniel Faj-gelj-nova slovenska maša za sopran, alt, tenor in bas.
Ako bi po naključji, katerim Čestitim adom omenjene kompozicije ne došle, naj se blagovolijo oglasiti pri društvenem tajništva.
Družabniki, ki še nijso plačali društve-nine za leto 1874 prošeni so, da pošljejo svoje doneske do .10. t. m. direktno druŠt-venenn blagajniku gospodu Franjo Dreoiku, ali pa po dotičnih poverjenikih, sicer se jim za letos oduienjene muzikalije ne pošljejo. Vsem udom se je razposlalo sporočilo za leto 1873, foni, ki *ega sporočila nijso dobili, nijso več udje, ker za nje blagajništvo nij sprejelo doneskov . akoravno so morda Rami ali po poverjenikih se kol nde vpisali. Za lotos dobijo če. pg. družbeniki Še en zvezek čvefcrosp"v<>v za m>ške glasove, kateri se bode takoj, ko bo tink dovršen razposlal.
V Ljubljani dne 10. novembra 1874.
Vojteh Val enta, tajnik.
v*«««« bol tura motf hi zdravje brei leka i« br*s gtroŠkov po izvrstni
Rmlesciere in Barry
2S lot uže j« nij bolesni, ki lii j« no bila ozdravila t:i prjjetna idravllaa brana, pri odraleenlh i otrocih broz medicin In stroškov? Boravi vse bolezni v lelodcu, na živcih, daljo prsno, i na Jetrah; žlezo i naduho, bolečine v ledvlcan, jeitlko, kašelj, nepre* bavljenje, zaprtje, prenlsjenje, nespanjo, slabosti, stato Silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, mlrnjo krvi v glavo, lumenje v uleslb, slabosti bi blevanie bn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shuj Sanje, bledlcico in pre« hlajenje; posebno se priporoča aadojenee in Je bolje, nega dojnTelno mleko. — Izkaz i/, nuj 80.000 »pričeval zdravilnih, brez vsnk« medicine, mej nJim! spričevala profesorja Dr. Wurce^Js, g. P. V. Beneka. pravemu profesorja medicino na vsoučilišči v Mariboru, zdravilnega svetniku T)r. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. 1 »r. Dede, Dr. Ure, grofinje Gastle-stuart, ftfarklze de Brolian :i mnogo drnzih imenitnih iw.pI), ho razpollUava na posebno zahtevanje zastonj« Kratki izkaz i/. SO.ODO spričevahtv. Spričevalo zdravilnega svetnika I>r. \V u r z e r j a,
llonn, 10. jul. lK-,2.
Revaleseiere Da Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila, Posebno koristna je pri drtstl in Križi, dalje pri sesalnih In oblstnlh boleznih, n t. d. pri kamnju, pri prisad^ivom ii bolehnem draženji v h* : ti 11 i češi, zaprtji,  pri  bnlohnrin bodenji  v obistih
in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvu ne samo pri vratnih In prs-nib boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu.
L. S.) Hud. Wurzer, zdravilni svetovalec, in člen mnojro učenih družtov.
\Vinc lioster, Angleško, B. decembra 1843, Vaša izvrstna Kevalesrioro jo ozdravila večletno i  nevarnostne prikazni,  trebninih  bolezni, zaprtja, bolne fiutnlce in vodenico. Prepričal Bem se sum glede vašemu /.dra\ ila,  ter vas topli) vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, in;, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. An go 1 sto in a.
I *. c r (> 1 i n , <>. maja 18o0. Ponavljaje Izrekam glede* RevalesoitoG du Barry vsestranski), najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanlt. svetovalec, Spricovalo it 76.921. Ober^i ni per n, (Itiub-iiskiO, L'*-', aprila 1872. MoJ patient, ki jo nže bolehal 8tednov sastral-iiimi bolečinami vnetlO jeter, t«-r ničesar jionžiti nij mo^el, je \ sled rabo Vaše Ucvalcsciero du l':irry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
M o n t n ii a, Istra. Učinki Hevaleaelčre do 1'arrj  so izvrstni.
Per d. C lan sberger, c. kr. okr. zdravnik, ot. 80.1K5.  c;«»sp. F. V. Hotickc, pravi profesor medicine na vseufilliicu v Marilmrn (Nemčija>, piše v „ B 0 r 1 i n e r K 1 i n i s 0 li e W och c n s e br i i l * od
H. aprila 1872 t«» le: .Nikdar ne zabim, da je ozdravil« enega mojih otrok lo takozvana „Revalenta Ara-hica" (Rovalescićre). Dete je v 4. mesecu vedno vefi in več hujšalo, ter vodno i)ljn\:ili>, \,;iv vBfl zdravita nijso bila v stanu odpraviti: toda Revslesoiere K;lJ°
ozdravita popolnoma v 6 t*dnib.
št. 64.310. BCarkiso de Brehan, bolehale sedem let, na nespanji, tresltcl na vseh udih, shajsanjl In htpohondrijL
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dilsseldorf, nn dolgoletnem bob-banji glave in davljenji.
St. 76477. Flor. Kollerja, c. kr. vojaflk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanii v prsili,
St. 75.1)70. Gospoda Gabriela TeSnorja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro bre/.nad«jni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 65.71!"». <•ospodični ile Montlonis na nepre-bav ljenji, nespanji in biijAanji.
Št. 7f>.,."L'S. llaroua Sitnio loletne braniote na rokah i u n oguli i t. d.
lu\ aleseiere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odrašćcnih in otrotib pribrani oOkrat već na coni, glede brane.
V pULamih pusicab po pol funta 1 gobi. 50 kr. 1 fur.t 2 gotd. 50 kr., 2 funta 4 .,<»!.*. 50 kr., 5 run tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., M funtov 3« gold.,
— BevaleMiort. liiscuiten v pusicu h 4 2 gold. 50 kr in i j-.old. 50 kr. — Kovalesciere-Cbocolateo v prahu In v ploMieah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 60 kr., 48 Us 4 gold. 50 kr., v prahu sa 120 ta 10 gold., za 288 las 20 gold., — sa 576 taa 36 gold.
— Prodajo: Barry d u Barrv A Comp. na Dn< n»Jl, HallHNcIi^uNse št. 8, v LJubljani Ed. M&br, v CJrauui bratje Obe ran %m ey r, v ln» brnita Dicchtl & Frank, v < elovcl P. Ilir n-bacl.-T, v l.t.t.'-t Lndvig Mtlller, vlMarlboro M.  Muri/, v Ilrrsnn  J. B  ^toekhaulou, ka-
kor v vieh mestih pri dobrih leVarjib in špecerijskih
trgovati, tudi ra.-.posilja du o*j tka hiia na vse krxje p< postnih nakaznicah uli povsetjih.
Razglas,
V splošno natančno spolnovanje se na-sledue točke magistratuega ukaza od 22. novembra 1852 t't. 5662, ki se tičejo mestne snažuosti na novic razglasijo g pristavkoro, da se bodo dotični prestopki brez obzira v denarji kaznovali.
Hišniki ali hišni oskrbniki morajo brez posebnega ukaza, sneg takoj ko zapade, v .-ako jntro in sicer do konca januarja do sedmih ia od februarja naprej do pol sedmih, naj je uže prej ta dan ali pa črez noč zapadel, ob svojih hisan in ob drugem tik ulic ležečem posestvu tako na široko, da zamoreta dva človeka vštric iti, proti sredi ulic odmotati in tako pomesti, da je pot čedna, in da se brez nevarnosti  po   nji   In'II ti zamore.
Ravno tako morajo hišniki in hišni oskrbniki skrbeti, da o požlepici led pred linami v določenih urah na zgoraj omenjeni način nasekajo in na sredo ulic zmečejo, prostor pa, da bi ae komu kaka nesreča ne pripetila, z peskom, zemljo ali pa z žaganjem potresejo.
Če bi pa požlepica kak drug čas črea dan nastala, se bo dalo z bobnom naznaniti, da imajo gospodarji led spred Bvojib hiš in svojega tik ulic ležečega posestva, kakor je zgoraj omenjeno, posnažiti.
Prepovedano pa je, sneg iz hiš in dvo-riščev na ulice in prostor mesta in predmestja izmetavati. Hueg mora hišni gospodar koj v vodo ali pa na kak drug pripravni kraj zunaj mesta in predmestja izpeljati.
Ravno to se mora se snegom izgoditi, ki iz streh zdrči ali se ogrebe.
Mestni magistrat v Ljubljani,
13. novembra 1874. (320—1)
Tujci.
13. novembra:
i.*io|h Sebe v ar iz Zagorja. — Froblis iz Kamnika. — Payor iz Volikib Podmokli.
Pri slonu: Golob iz Tržiča. — Maje rs bar h. Wahl iz Trsta. —Grabar iz Ilajnburga, — Zajec iz Rudolfovega. — Polak iz Kanižo. — Grof Pače iz Ponoviča.
Pri Maliei: Klopfrodt, Žerovoc, Sturzeis iz Dunaja. — Jugovic iz Kranja. — Fink iz Gradca. — Eingor. VVagensirl iz Dunaja. — Bratino iz Kočevja. — Šink iz Zagorja. — lloftueistor iz Monakova. — Jahn iz Dunaja. — Belak iz Lipnika.
.Dunajska borua 14. novembra.
(Izvirno telografično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 05 Enotni dri. dolg v srebrn    .   .   74   „ 50
1860 drž. posojilo.....109   „ 10
Akcije narodne banke , . 987 „ — Kreditne akcije    ....     234   „ —
London........110   , 35
Napol..........8 »89
G. k. cekini.......—   „ —
Srebro.........104 .60
Gabriel Piccoli • lekar „k angelju" v Ljubljani, dunajska cesta,
priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane zdravniške droge: Anatherinova  ustna voda in zobni  ni *<lll.   Od vsake zobne in ustne bolezni obvaruje vsakdanje rab ljenje mojo
ustne vode in mojega zobnega prahu, kajti ta dva produkta služita osobito zato, da se ojuči zobno meso, da so odpravi gobasto zobno meso, da se obrani zdravi duh sapo in naravna barva zob, da bo zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki jo zobi i glazuri tako nevaren,   (eua llu»e ustne vode  ttO  kr., m kutiju sobucgu pralni   lo kr. (70—19)
Ifcleček i'A Chine in Coke. Najboljši dozdaj znani želodčni liker; pospeši cirkulacija, olajša prebavljivost, in poda različnim organom in členom nova moč in novo življenje.   €ens IIuhc h© kr.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzl 1C1, gotovo zdravi proti VBaki prenebovalui bolezni. Uspeh mojega zdravila je pa izkušena istina, in vsuk bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, so bode vesel prepričal, daje najkropkejše in naj-gotovejšo sredstvo zoper mrzlico mej vsemi dozdaj znanimi,   l Ionu kot. i u SO kr.
Pravo  norveško dorševo  jetrno   olje,   naravnost iz Bergena v Norvegiji naročono. Posebno so rabi to bergensko
dorševo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti škrofeljnom, proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam.   <'ena originalu** Uuno HO kr.
Pravi Seidlitzevi prah, i tucat 70 kr.
Pravo borovniško žganje s soljo, 1 tiaša 50 kr.
PagliailO-sirUp   iz Florence, 1 flaša 1 gold.
Voda lancasterske lilije. (LancMMter'H l.ilj -V* nler. > Ta voda da koži nenadejano bclost in mehkost, jo obvaruje prezgodnih gub, ter naredi, da vidoma zginejo. Dalje se rabi, da se preženo pege in niozoli, in da ozdravi naglo poke, katere se naredč zaradi suše ali negladka. Z eno besedo, ta voda je pravi zaklad za toaleto, zaradi česar jo po pravici vse dame, katerim je za lepoto niari, visoko cenijo in rabijo.    Cena Huhc 1 gld.
Naročila zunaj Ljubljane na zgorej imenovane droge, Kakor tudi na vse druge zdravila se, če mogoče z vračajočo se pošto im^^^*      proti poštnem povzetji izvršujejo.   Stroške za embalažo in eksjiedicijo itd. nagradijo gospodje komitenti.
Za pljučne, srčne in živčne bolezni neprecenljivo!   | S
Libigov Kumi-izleČek.
Ker imam zabvaliti moje ozdravljonjo in obranjenje močij Vašemu č slanemu Kumi, ho sedaj namreč ne morem nič jesti, naročim tedaj sledi naročilo). Opo-menjaui, da boleham užu 10 let na želodečui bolezni in da Vaš K umi blagodatno učinkuje.       Franc Rohr.
Kar sem uže "JO steklenic Vašega Kumi izlečka porabil, se počutim precej dobro, toraj mi zopet pošljite (.sledi naročilu).
E. Huttiij.
Vaš Kiuni i/.lcčok je mojoj gOSpOj prav dobro koristil, so bolje počuti, po uživanji treh sieklonio Kumi dobil sem okrepčajočo spanje a nagnenje k jodi. Toraj mi pošlj ito (»ledi naročilo).
W. Diesbach, lastnik tiskarno.
Blagovolite mi poslati 19 flaconov, ako mi bodo tako koristili in lajšali, kot nedavno poslani 4 Maeoni, nij nobenemu peresu moč popisati ta čudež.
J. F. VVcndschuh,
nivarnik.
Vaš izleček jo pri prvih 6 ilacnuib meni tako izvrstne službe izkazoval, da so mi nij moč zabvaliti in v imenu bo-lobnega človučanstva moram le prositi, naj so vso poskusi, da bodo prav mnogi deležni te dobrote.
S. Lovvinskv.
Knjižica od tir. W čila brezplačno in franeo. Cona 1 flaeoua l gold. a. v., v zabojih no manje, nego 4 flao., razpošilja <h Bit* mi  ztilogru IMHi;;'■«»* «'j^u   Ia ll lil i - i/lii ha,
Berolin, Friedrichstrnsse 196.
Znesek naj so pri naročenji takoj blagovoli vposlati, ker za Avstro-Ogersko no pošiljamo poštnini povzetjem, NB.   Naših zavodov zdravniki so pripravljeni vsaki čas, po vposlanej zdravilnej vosti dotičnomu bolniku podati zdravniške informacijo in
.»•««•«'#• fi'la hfr-s-itliičmt. (Hlh_1)
V prospeb občinstva samega smo pripravljeni, dobro priporočanim ilrinam izročiti prodajo.
8 3
:XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Izdatki; in z*   .rctULUKVo t-evovoveu i Maks Arniič.
i. Miz: nZ in   i.k „Narodne nakarno'