Po pošti prejeman: za eelo leto naprej 26 K — h pol leta „ 18,-, *eht , , 6 „ 50 „ mesec , 2 , 20, V upravništvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, - , sluga 23 kron. nuni stroški. 16 kron. Od 1. avgusta 1899 pa do 10. januvarja t. I. je bilo dohodkov 933 94 kron, troškov 1011 kron. Vsi dohodki do 10. t. m! so torej znašali 7654*40, troški 3603 82 kron, preostanek znaša 4050 kron 58 hI. Na predlog dr. Maj a rana so bili za pregledovalce računov izvoljeni dr. Žitnik, V. II o I c in V. 11 o h r m a n n. Poslanec Spinčič se nato v iskrenih besedah zahvaljuje predsedniku, ki se je v svojem pozdravu tako laskavo spominjal isterskih Hrvatov. Pozdravlja zagotovilo, da bodo odbor i bodoče deloval nepristransko, no glede na razne stranke v naših deželah. Konečno izraža željo, naj bi odbor pojasnil, v katerem stadiju so obravnave glede kompromisa. Predsednik dr. K r i s p e r odgovarja da se kompromisne obravnave vrše in da utegnejo pogajanja imeti ugoden vspeh. p— iS Šest dni v Italiji. Spisal Martinkov. (Dalje.) Hitro uberem pot po drevoredu nazaj na postajo. Buon viaggio, signore! kliče za menoj moj zvesti tovariš in spremljevalec. Z roko mahajo mu odgovorim: La ringracio ! La riverisco ! Ločila sva se z zavestjo, da si ohraniva drug drugemu trajno veseli spomin v srcu. Na kolodvoru v Coneglianu prodajajo večje in malo pletene buteljke z on-dotnim vinom. Eno tako bučo sem si kupil za spomin in jo hranim še danes med drugimi laškimi odpustki. Pri nadaljni vožnji proti Trevizu sem poskušal, kako se vozi v tretjem razredu po Laškem. Malo preveč je bilo napolnjeno s popotniki v vozu, pa se že shaja. Vlak drči čez reko Piavo, ki je podobna v svojem teku in produ Tagliamentu, pa ne tako prostran?. Med vožnjo so ne vidi skoro nič vasi, le sem pa tje se nahaja kaka hiša, sicer je vse ravno polje. To prostrano jagnjedi in majhni gojzdi, a proti severu se vzdigujejo višnjevkaste planine. Postaje so todi veliko bolj poredkoma postavljene, kakor pri nas. Po kratki vožnji ostane vlak v Trevizu, kjer je precej velika postaja, ker je tu središče peterih železničnih prog. Prav presedala mi je moja prtljaga, katero sem moral nesti skozi gnječo ljudi, zato sem premišljeval, kam bi jo oddal, preden odidem po mestu. V obližju kolodvora vidim večjo »lo kando« in zavijem notri. Tam oddam go-stilničarici svojo robo ter prisedem za mizo, kjer sta že bila dva laška vojaka, ki sta pila črno vino. Za poskušnjo naročim tudi jaz »un cpiartino di vino nero«. Kmalo sem bil v živahnem razgovoru z vojakoma. Bila sta dva poštena fanta, doma iz planin blizo ti roleke meje. Pravila sta, da sta že dalj časa pri vojakih in sicer pri alpinih, a toži se jima zmiraj po domu in domačih gorah. Tudi jaz sem jima hvalil naše gore in domovino v laščini, kolikor sem jo znal. Čudeča se me vprašata, če nisem Lah, ker govorim tako dobro laško, in kar nista mi hotela verjeti, ko jima povem, da sem rojen Slovenec in da se laškega nisem učil, razun sedaj na popotovanju po Italiji. Med takim razgovorom stopi v gostilno mož s harmoniko in neki fant s tamburino in jo urežeta, da vse skozi ušesa leti. Tamburaš ali kali vrti svoje reš^to, ga meče v zrak, poskakuje, kakor bi bil iz gumilastike, uni pa izvablja svojemu instrumentu take kričeče glasove, da človeku, ki ni vajen tega, mora spraviti živčevje iz ravnotežja. No, vs« druge misli so pa Lahi; ti pa ploskajo, smejejo se na ves glas in izražajo na vse načine svojo zadovoljnost in veselje. Ilabeant šibi, si mislim Plačam in grem po mestu, prepustivši ta koncert bolj trdim in vajenim ušesom, kakor so moja. Skozi mesto teče voda, ki so menda Sile imenuje, ter se steka v morje v obližju Benetk. Samo za kratek čas pa ne trpe Tre-vižani te vode v svojem mestu, zato so jo na klonili za marsikako delo po tvornicah in mlinih. In prav je tako. Drv blizu mesta ni dobiti, premog je drag, »carbone«, ki ga s Kranjskega dobivajo, tudi ni zastonj. Sile, pa ti daj svojo ailo nam v pomoč, vsaj itak nimaš drugega dela! Mesto je še precej čedno in nekaj manjše kot Videm. Znamenit polarni pa brez posebnih okraskov. Pred cerkvijo je bil velik somenj ta dan in tudi v cerkev in vunkaj je hodilo veliko ljudi. Tudi jaz se pomešam med nje. Kakor pri nas ob darovanju so šli ljudje okrog velikega altarja. Na nekem podstavku stala je srebrna podoba svetnika-vojaka, sv. Liberalisa z zastavo v roki. Mnogo jo bilo pobožnih ljudi pri tem obhodu, a še več radovednežev, ki so prodajali zijala in celo pot med seboj kramljali. No, kedo bi si mislil, da imajo tudi liberalci svojega patrona. Zvonik je ločen od cerkve in starinski. Cerkven* lasada je podobna oni sv. Antona v Trstu, le da je nižja. Glas zvonov je precej močan, a tudi nekam zamolkel, prav kakor železen. Grede po mestu pridem do nekega večjega trga, kjer se je vso gnetlo ljudi. Na-pravljene so bilo ujčkalice ali »guncalnice«, kakoršnih je bilo svoj čas mnogo okrog Ljubljane skoro v vsaki večji gostilni, kamor so se hodili »guncat« Ljubljančani, dokler so imeli bolj trdne živce. Tu v Trevizu morajo že nekaj ltt zadaj za Ljubljančani biti ali pa bolj trdno živce imeti, ker jetažpoil sedaj na vrhuncu. In res, vso. staro in mlado Dr. Pretnar v imenu tržaških Slovencev pozdravlja z veseljem zagotovilo, da se doiene kompromis in da bode društvo »Naša straža« nad strankami kot obče slovenski branik proti tujemu navalu. Na vprašanje dr. Ja nežiča z Voloske odgovarja dr. Krisper, da bode odbor, ako le mogoče, že do prihod njega občnega zbora predložil premembo pravil, ker sedanja so preokorna. Konečno dr. Krisper prečita brzojavni pozdrav bivšega prvega načelnika, g. dr. Šusteršiča iz Ljubljane in društva »Naprej« iz Oradca, ter ob pol eni uri zaključi zborovanje. Prišel bo dan . . . Mirno in ljudoljubno, kratko in izrazito je naš presvetli škof v pismu učiteljem za risal načela o krščanski vzgoji in krščanski šoli. Vsakemu je dal in priznal, kar mu gre: starišem, državi, cerkvi in učiteljem. Pokazal je, kako vzvišen je poklic učiteljev; razložil jc, da se ne gre za kako gospostvo in hlapčevanje, če je govor o vplivu cerkve na šolstvo ; povedal je, da ga veseli napredek nove šole, da ga veseli oduševljenje učiteljev za lepi poklic in stan, da jim zato tudi želi ne le dostojnega ugleda, ampak tudi sredstev, da morejo brez skrbi za vsakdanji kruh le poklicu svojemu živeti . . . Na to pismo, prešinjeno od ljubezni do Boga, naroda in učiteljev, je odgovoril »Slovenski Narod« kakor smo že omenili, — s psovkami. »Narod« govori o »tam oz-nem, plitvem, popolnoma nediploma-tičnem pastirskem pismu gostobesednega ljubljanskega škofa«. Pravi, da je »loputnil na dan z antikviranimi nazori, z idejami, ki so bile veljavne tedaj, ko so velikega Husa vrgli na grmado« . . . Trdi, da hoče Škot narediti učitelje za »mežnarje«, da bi rad vrgel »izvrstni novi šolski zakon, neprecenljivo novo šolo, pravo svetinjo našega naroda v žrelo molohu k 1 e r i k a 1 i z m a«. In »Narod« menda še misli, da se bo-demo spuščali ž njim v polemiko! Vsaj tako piše, kakor da bi' mi proti njemu braniii škofovo pastirsko pismo! Toda »Narod« se zelo moti. Ž njim o tej stvari nobene polemike! Ce psuje cerkev in škofe, ne moremo pričakovati, da bi se sploh za kake dokaze menil. Če so »Narodu« in njegovi inteligenci frivolne psovke, zmešane fraze, v zadregi pa molk edino znanstveno sredstvo, odkrito povemo, da je s tako inteligenco, ki ji je všeč taka znan-stvenost, škoda vsake pametne besede! Ne, z »Narodom« o tem nobene polemike ! Sicer pa tudi ni »Slovenski Narod« tisti in niso njegovi učitelji tisti, ki jim gre odločevati, kakšna bodi šola. Ta pravica pri-stoji v prvi vrsti — starišem. Stariši imajo prvi dolžnost krščansko vzgojevati svoje otroke, torej imajo tudi prvi pravico terjati — krščanske šole! Na naše ljudstvo torej apeliramo ! Ljudstvo naj spozna, kdo mu hoče dobro, ali škof ah »Narodovi« učitelji! Ljudstvo naj tudi tako visoko, da bi šlo kmalo na okoli in okoli. To je bilo pa tudi vpitja in cvilje-ljenja, kakoršno je le na Laškem doma ob takih prilikah. Od tod grem dalje proti kolodvoru. Zdelo se mi je potrebno, dasiravno se ni še mudilo, da uredim in zopet na postajo spravim svojo preklicano, nebodi jo trebajprtljago. Pa, zlomka, kje je že tista gostilna, kjer sem jo pustil! Kakor bi se udrla v zemljo, kar nikjer je ni. Le počakaj, si mislim, bom šel pa na kolodvor in odtodi kakor poprej, ko sem prišel v Trevizo, po ravno istem potu v mesto, potem mi ne more uiti. Grem, a vse zastonj. Tiste gostilne ni in je ni. Kaj naj storim ? Postojim nekoliko in si začnem izpraževati vest, češ, ali se ti kaj vrti v glavi, ali si ga preveč potegnil? Nič, tega ne, še lačen in žejen sem od pota po mestu, poprej sem se tudi držal redno. Kaj mora pač vzrok biti ? Grem gledat v to in ono ulico v obližju kolodvora, nikjer nobene podobne gostilne. Plin so že začeli prižigati po mestu, jaz pa hodim v obližju kolodvora zdaj tu zdaj tam ob hišah, a lo-kande. kier sem Dustil svojo prtljago, le ni. spozna, kdo si želi pravega in zdravega napredka in prospeha šole, ali škof ali »Narodovi« učitelji. Ljudstvo naj spozna, za kom mu je hoditi, ali za škofom ali za »Narodovimi« učitelji! Škof je priznal odkrito in brez ovinkov, da mu je dratr napredek šole, drag posebno napredek v učni metodi, ki se je ž njim otrokom pouk res olajšal. S katoliško cerkvijo zahteva tudi on le to, da se zagotovi vpliv krščanstva na vzgojo po šolah. Ce torej »Narod« vendarle psuje škofa, če govori o antikviranih nazorih, o duhomornih naklepih zoper neprecenljive svetinje nove šole, je jasno, da »Narodu« in njegovi stranki in njegovim učiteljem ni ne za napredek nove šole, ne za prospeh nauka in vzgoje, ampak edino le za cerkvi krivični značaj nove šole ! Zatorej je prav dejal škof, da »novo šolo najbolj proslavljajo prav zato, ker je cerkvi krivična«. Nova šola je torej »Narodu« in njegovi stranki n e • precenljiva, prava svetinja samo zato, ker noče krščanske vzgoje, ker se je odtegnila vplivu Kristusove cerkve, ker je načeloma — ne-krščanska! Našemu ljudstvu, tako trdno upamo, absurdni liberalizem ni še tako otemnil jasnega spoznanja, da ne bi videlo, kako kleto sovraštvo koti »Narod« s svojimi hlapci zoper krščanski značaj našega naroda. Zato pa tudi upamo, da bo naše ljudstvo vedelo, kaj mu je dolžnost! V boj proti takim listom, ki skrunijo narodne svetinje! Zahte-vajmo za krščansko ljudstvo — krščansko šolo! Žali Bog, da v naši konslitucionalni monarhiji ljudstvo še nima tistega vpliva, ki mu gre! A tisti dan, ko se bo zopet v zbornici bila bitka za šolo, upamo, da bodo avstrijski narodi že imeli izvojevane svoje konstitucionalne pravice, za katere jih je ogoljufal liberalizem — in če bodo narodi še to, kar so, krščanski narodi, bodo tudi terjali krščanske šole, naj se »Narod« s svojimi hlapci še tako previja v onemoglem gnevu! »Essetai emar« — prišel bo dan! Politični pregled. V Ljubljani, 15. januvarija. Cesar o „Zde« vprašanju. V soboto popoludne so se mnogi Člani avstrijske delegacije udeležili običajnega delegacijskega obeda pri cesarju, pri katerem je cesar nagovoril večinoma vse delegate. Za Cehe in sploh za VBe avstrijske Slovane pa je naj-važneji pogovor vladarjev s poslancem dr Stranskim o takozvanem »Zde« - vprašanju. Najprej je opomnil vladar, da je delegat Stransky zelo ostro govoril v delegaciji, na kar je nagovorjeni pripomnil, da se mu zdi, da taki govori ugodno vplivajo na razburjeno prebivalstvo in ga umire. Cesar: Nasprotno, prej bodete ljudstvo razburili, nego pomirili. StranBky: Ako narod vidi, da njegovi zastopniki izražajo njega misli, se ne posluži ostrejih sredstev in prepušča poslancem, da skrbe za njih interese. S tem. menim, se več stori za pomirjenje. Cesar: V »Zde-vprašanju sem nesprav-ljiv z Vašim stališčem in sene s t raši m o k 1 ica ti prekega soda, ako se narod ne vda v tej stvari. V zadevah armade ne razumem nikakešale in že danes povem, da ne bom nikogar pomilostil. — Dr. Stransky je zagovarjal stališče češkega naroda, na kar je pripomnil vladar: Ljudstvo je nahujskano, to je provzročila inteligenca. Začetek je bil narejen s Tisnoviško afero. — Stransky : Vaše Veličanstvo naj mi dovoli opazko. Res je sicer, da je inteligenca pričela, toda njej je tudi samo pristopen zakon, in ta ne predpisuje, da se je treba oglašati s »Ilier«, marveč dotičnik mora stopiti iz vrste in oddati svojo knjižico. — Cesar: Gospod doktor, to je odvetniški ar gument, toda povem Vam, da je to zadeva službenega jezika, in ta je v armadi nemški. — Stransky: To bi imelo lahko neljube posledice, ako se ne najde nikak izhod iz te afere in ako se ne ustreže čuvstvom češkega naroda. — Cesar: Tudi jaz bi obžaloval, toda reči moram še jedenkrat, armadi dajte mir. — S tem je v Avstriji vedo, kako je z »Ade« - vpraša njem. Mini sterska kriza v Avstriji še vedno ni rešena, pl. Ktirber ni dosegel svojega namena, a tudi obupal mož še ni popolnoma, akoravno je že sedaj skoro gotovo, da pl. Korber ne bo prihodnji mož. Vse je poskusil to dni, konferiral je z malone vsemi voditelji raznih parlamentarnih strank, a dosedaj ni imel prav nikakega uspeha. Dosegel je minuli teden samo toliko, da se snidejo te dni v posvet levičarski veljaki, ki bodo pretresali vprašanje, ali naj vstopi v novi kabinet zastopnik nemškega liberalstva ali ne. Listi t-icer poročajo, da ima Korber že so-stavljeno min. listo, a temu ni tako. Car Nikolaj grofu Murawjevu Ruski car Nikolaj je doposlal te dni svojemu zunanjemu ministru grofu Murawjevu daljše pistno, v katerem se z »odkrito hvaležnostjo« spominja njegovih zaslug za ugled in moč Rusije v inozemlju. Car se spominja ure ditve krečenskih razmer, tursko-grške vojske, pridobitve pristana Port Artur ali otvoritve neledene poti do morja, konečno pa mirovne konference v llagu, kjer so se osnovale so lidne podlage v dosego njegovemu srcu tako dragega namena, ker so vse velesile priznale, da je rešitev tega vprašanja mogoča in potrebna. Malo čudno nekaterim done carjeve besede o miiovni konferenci sedaj, ko se kdove iz kakega vzroka mobi-lizujo za »poskušnjo« kavkaške čete. Tudi carjeve zadovoljnosti nad »vspehom« mirovne konferenco ne more vsakdo umevati, ker se tu ni dosegel prav nikak uspeh. Nizozemski anarhisti se nameravajo združiti z ondotnimi socijalnimi demokrati, ker so člani nezadovoljni z nekaterimi voditelji v prvi stranki. Posebno nezadovoljni so pa delavski člani, ki so uvideli, da jim anarhistiška stranka in nje voditelji ni mogla dati, kar je obljubovala. No, nezadovoljneži bodo kmalu uvideli, da pri socijalnih demokratih tudi ni mnogo bolje. Tudi tam se dosedaj še nobenemu ni dalo, kar se mu je obljubovalo, razun številnim židovskim voditeljem. Slovstvo. »Dom in Svet« * Dvanajsti letnik imenovanega lista imamo pred seboj Z veseljem so oziramo nazaj na preteklo leto: v konkretni obliki imamo prav v »Dom in Svetu« pred seboj lep kos narodnega dela na polju prave, v resnici lepe slovenske književnosti. Djseclanje moči so delovale pri listu tudi to leto s taisto žilavostjo, s taisto vnemo in navdušenjem, kakor vedno. Njim so se pridružile, kakor vidimo in kar nas zlasti veseli, tudi mlajše moči, ki spričo svoje nadarjenosti obetajo marsikaj. 2 njimi ustaja na literarnem polju nova generacija, goreča za tiste vedno mlade ideale, ki so ogrevali nje predhodnike na tem polju, — za tiste ideale, ki se ne starajo s časom, ampak se bleste v vedno novi luči: za krščanske ideale na polju književnosti. Izmed naših pesnikov so nekateri, kakor: Medved, Opeka, Hribar, Finžgar, Vole, Prelesnik . . . znani pač vsakemu čitatelju »Dom in Sveta«. V teku let, kar delujejo pri listu, je imel priliko vsakdo napraviti si o njih lastno sodbo. Kako različno se je sodilo in se sodi o naših pesnikih 1 Res je, da ni umetniško dovršeno vse, kar pride izpod peresa tega ali onega naših, a toliko je gotovo, da je v kritikah, ki smo jih brali v načelno nam nasprotnih listih, ali pa jih čuli zasebno iz ust tega ali onega, ki vidi tako rad le slabe strani naših leposlovcev : marsikaj osebnega, pretiranega, strankarskega, lahko rečemo — krivičnega! Veseli nas, smo rekli, da se oglašajo na pesniškem in sploh na leposlovnem polju zlasti mlade moči. O teh bi radi izpregovo-riti par besed. Izmed pesnikov nas je presenetil Sar-denko takoj v začetku. Nekaj gorkega nam prihaja v srce ob njegovih milodonečih in gladkih verzih. Gorko čuvstvo in pa čut za poezijo »ta mu karakteristična. Posavska se oglaša črez dalje pogosteje. Prav 1 A. Zdenčana, Rado Kosarja in se nekatere druge že tudi poznamo. * Naroča se pri gosp. dr. Fr, Lampe, Ljublj; »na, Tudi leposlovci niso molčali to leto. Pred vsemi je bil plodovit Finžgar. On napreduje. Njegov slog je lahek in eleganten. Opisovanja njegova so plastična, značaji zadeti, kolorit živ in prikupljiv — Štrukelj je talent. Življenje, katero opisuje, pozna do dna. Slog mu je gladek in zlasti v dijalogih pregnanten in mojsterski. — Iv. Trošta poznamo. Dejanja mu ne zmanjka in neko leteče pripovedovanje mu je svojsko. — Mi-levoj se je menda oglasil prvič. Naprej! — Semenovič nam je podal letos samo nekak leposloven odlomek. A tudi iz odlomka odseva njegov duh: pesniški čut in karakteristika v opisovanju in značajih. Umetnost »na podlagi lepih in blagih svojstev našega naroda« pa goji naš »Dom in Svet«, ki zbira z veseljem in marljivo vse, kar je na polju umetnosti in znanstva resnično dobrega. Kar prinaša »Dom iti Svet«, to je pisano v duhu, ki mora preve-jati pravo umetnost: v duhu krščanskem. Taka umetnost na književnem polju blaži in krepi narod in tako umetnost podpirati bodi gg. sotrudnikom in naročnikom sveta dolžnost. ! Hvala Bogu, tudi »Dom in Svet« ima talente, — dal Bog, da bi jih imel še več. In da jih bo, to upamo, tega se nadejamo, gledajoč v prihodnjost in sodeč po tem, kakor so razmere sedaj. »Dom in Svet« pa ni le leposloven, ampak tudi znanstven list. Zato je v preteklem letu seznanjal svoje čitatelje z življenjepisi slavnejših mož, nas vodil v duhu po div-nih albanskih gorah in v daljni Lurd nam razkladal bistvo in težnje socijologije, poljudno razpravljal o »ledeni dobi« in nas tolažil in miril zastran bližajočega (?) se konca sveta — — Književna dela naših slovanskih literatur je ocenjal »Dom in Svet« kratko in je-dernato, kar je čisto prav. Nekaj pa krasi »Dom in Svet« pred vsemi drugimi slovenskimi listi. To so nje-njegove slike. Da, tudi lepe in res umetne slike so, ki nas poleg druzega vežejo na »Dom in Svet«. Portreti, pokrajinske slike, mične vinjete so si sledile druga za druga v prijetni različnosti. Tudi lepih in modernemu okusu primernih slik si želimo še na-prej. Oblika »Dom in Svetova« je prikup-Ijiva. Vendar čujemo, da se bo čez leto in dan prenovil list tudi po obliki. Dotlej in še dolgo potem pa želimo listu, da se vedno tako vztrajno in navdušeno bori za naše ideale na polju umetnosti in znanstva ka kor dozdaj. Dal mu Bog obilo sotrudnikov in mnogo, mnogo naročnikov! _—P— Knjige t bi časopisi. »Slovenskega učitelja« 2. š'ev. je danes izšla in bila razposlana z nastopno vsebino: Škofova beseda o šoli in učiteljBtvu. — Slovenski učitelj, pisma prijatelju I. — Zimski dan, praktična obravnava. — Otrok v svitu božičnih praznikov. — Dopisi. — Slovstvo. Šolske vesti. — Drobtinice. — »Slov. Učit.« izhaja dvakrat na mesec, cena mu je 5 kron na leto. Naročnina naj se pošilja uredništvu v Ljubljano. »Pučki Prijatelj«, poučno - gospodarski list. List pod tem naslovom je pričel izhajati v Krku v novoustanovljeni tiskarni »Ivu-rykta«, in sicer 10. in 25. vsacega meseca. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. januvarija. Deželni zbor kranjski je vsled najvišjega povelja na nedoločen čas preložen. Osebna vest. Deželni predsednik baron Hein je zbolel za hripo. Nečuven napad ne mukotrpno duhovščino v Istri. »Učiteljski Tovariš« je objavil v 2. številki dopis iz Istre poln naj-ostudnejših napadov na ondotno duhovščino-Duhovnom se očita spijonstvo nad učitelji, podtika se jim, da jamo kopljejo učiteljstvu brez usmiljenja ter hočejo, da jim bodi učitelj podložen v politično-klerikalnem mišljenji ter v privatnem občenju, duhovnom v Istri ni toliko do vere, nego do premoči nad učiteljem; nadalje dopisnik obeta, da bo v prihodnjih dopisih nadaljeval svoje delo, in uredništvo »Učitelj. skoro da neznosno stanje istrske duhovščine nasproti Italijanom taradi njenega dela za slovanstvo v Istri, tak z nami vred ne bo našel dovolj in primernih besedij, da bi obsodil to herostratstvo liberalnega učiteljstva. — To naj je torej plačilo istrski duhovščini, ki je blizo vse, kar so je zgodilo za šolo v Istri, storila sama, da jo sedaj blatijo po liberalnih listih ter s tem laškim listom priliko dajejo za nove neosnovane napade. Proti temu liberalnemu sleparstvu kar najodločneje protestujemo, trdno prepričani, da si istrska duhovščina sama poišče zadoščenja ! »Gorenjec-. V Kranju je pričel vsako soboto izhajati tednik »Gorenjec«. List je politišk in gospodarsk. Odgovorni urednik mu je Gašper Eržen, list izdaje konzorcij »Gorenjca«, kjer je mej drugimi tudi barvar Ciril Pire. Program, katerega objavlja, je zelo teman. Vidi ae mu, da bi rad povedal marsikaj, pa si prav ne upa na dan. Semtertje se mu vendar nekoliko zaleti, da pokaže svojo liberalno barvo. Vse to pa tako skrito in zavito, da se komaj zapazi pod ovčjo kožo. — Tako ne dela Gorenjec, kakor ga mi poznamo ; ta naravnost pove, kaj hoče. Tako govori liberalec, ki slučajno prebiva na Gorenjskem. Z novim listom smo dobili na Gorenjskem političnega nasprotnika. S tem je nam in našim somišljenikom dano stališče, katero moramo zastopati nasproti »Gorenjcu«. Častnim občanom je izvolil zastop občine velikološke pri Trebnjem č. gosp. K. Hoferja, župnika na Čatežu. Repertoar slovenskega gledališča. Ker je gdč. Noemi še bolna in tedaj nastopiti ne more, moral se je repertoar za tekoči teden nekoliko spremeniti in se mora napovedana uprizoritev Parmove opere »Stara pesem« preložiti za nekaj dnij. — V torek dne 16. t. m. poje se drugikrat v sezoni Parmova opera »Ksenija« in potem zadnjikrat v letošnji sezoni Mascagnijeva dramatična jednodejanjska opera »Cavalleria rusti-■eana«. — V petek dne 19. t. m. uprizori »e prvikrat slovenska izvirna igra Aškerčeva »Izmajlov«. Ubogi nemški Gradec! Dasi si že neštetokrat bil slovesno proglašen za najbolj-nnm£ko vseh nemških mest, vendar se ne vznemirja nobeno nemško mesto tolikrat radi svojega nemškega značaja, kakor Ti! Kadarkoli se upa kdo javno povedati, da ne more trobiti v relikonemški rog, vsakrat se razburijo pristnega nemštva vestni čuvarji v uredništvu »Grazer Tagblatta«, udarijo na veliki boben ter v bombastičnih tiradah po-zivljejo nebo in zemljo na pomoč, da se ohrani nemški značaj nemškemu Gradcu V četrtek, 11. t. m. so imeli graški brivski pomočniki shod, na katerem je prišlo radi narodnostnih prepirov do burnih prizorov. Hrvatski in slovenski brivski pomoč; niki so izjavili, da no morejo solidarno postopati v vseh ozirih z nemškimi brivskimi pomočniki, ker so se ti postavili na strogo radikalno-nacijonalno ttališče in zahtevajo od vseh nemških tovarišev, da zataje svojo narodnost. Vsled te nečuvene predrznosti (!) so se nemški izzivači strahovito razjezili in »Grazer Tagblatt« kot glasilo vseh narodnih in verskih nestrpnežev se je v soboto, 13. t. m. celo v uvodnem članku razkoračil nad toliko nehvaležnostjo in nesramnostjo (!!) »Grazer Tagblatt« pozivlje svoje somišljenike, naj pritiskajo na brivce, da pokrote svoje pomočnike in naj slovanske zlasti hrvatske brivce bojkotirajo. Ako se bodo graški Nemci res držali tega navodila, utegnemo doživeti zanimivo izpremembo v fizijog-nomiji graškega mesta. Ker je brivska obrt skoro vsa v nenemški roki, kdo bo nemškim devicam pristne kodrece vil, kdo bo .gospem lasulje oskrboval, zorne mladiče z britvijo in škarjami pomlajeval, starim gospodom nohte obrezoval ? In ako je resničen pristno nemški rek, da stoje nemški lasje v obratnem razmerju z nemško pametjo, bil bi pogled v bodočnost vsekako malo laskav za graške Nemce, ako bi res bojkotovali hrvatske in slovenske brivce. Pred celjskim sodiščem je imel ka varnar Ilansbaum srečne uro. Oproščen je bil od zatožbe pravnika Mežeta, katerega je Hansbaum tako (slučajno seveda) butnil, da je g. Meža še poleg idočo gospodičino skoraj ^revrgeL^Isto, kakor g. Meži, se je od strani Piklu, odvetniku v Kozjem. Kazenski sodnik je Hansbauma obsodil le, ker je g. Oblaka, očeta dr. Vatroslava Oblaka na ulici s palico brez povoda po nogi udaril in ga lahko poškodoval, na 10 gld. Za bogatega Hansbauma ni to posebna kazen. Mandat za deželni zbor jo odložil isterski poslanec dr. B a r t o 1 i. Vzrok je baje ta, ker je italijansko pol. društvo obsodilo delovanje italijanskih državnih poslancev. Čudno pa je, da dr. Bartoli ni odložil mandata za državni zbor. Italijani se seveda boje, da bi pri novih volitvah v peti kuriji zmagal Hrvat. Novi slovenski postojanki v Trstu. Včeraj se je v Trstu ustanovila »Zveza tržaške slovenske mladine«. Doslej je bila slovenska mladina v Trstu precej zapuščena. Lahoni so si iz njenih vrst nabirali mate-rijal za razne protislovenske prireditve. Tudi slovenski trgovski pomočniki so si ustanovili svojo »Zvezo«. Barja v Trstu že štiri dni silovito razsaja. Morje je tako nemirno, da ladije niti v luko ne morejo in so zasidrane zunaj v zalivu. Po ulicah pa cvili in pometa, da je hoja jako neprijetna in celo opasna. Grof Goess v Kaštelu. Tržaški namestnik grof Goess je prišel te dni ogledat si laško šolo v Kaštelu. Na poziv namestnikov, naj ustanejo oni, ki govore doma slovenski, je od 53 dečkov ustalo 46. Grof Goess je debelo gledal, pravijo pa, da tudi po tem pojavu še ni dobil pravega pojma o />Lahih« na Primorskem. Iz Trsta se poroča: Zgorel je štiriletni sinček kožijača Pusina, ko je bil sam doma. Igral se je z žveplenkami. — Ob morju so dobili zmrznjenega 721etnega moža. — Po Trstu divja močna bora. Tudi iz Reke se poroča, da so morali vsled bore potegniti čez ceste vrvi. Burja na Krasu je zopet polomila na Notranjskem ogromno dreves ter naredila »trašno škodo. Žalosten je pogled na polomljena drevesa. Opatija ni v nevarnosti. Iz Opatije se nam piše : Vesti, da je pod Opatijo polno podzemskih jam in da je nevarnost, da se kaka hiša pogrezne, so izmišljotine mažarskih listov, ki hote s tem pomagati Cirkvenici. — V »Curkomiteju« se pripravljajo nekatere spremembe. Doslej jo bil predsednik Nemec. »Lega« v Sibeniku vzdržuje italijansko šolo, katero pa obiskuje eden sam učenec, rojen v Šibeniku. Vsi ostali so tujci ali priseljenci. Na Moljavi pri Krki bodo vendar le morali graditi šolo. Prizadete občine so se dolgo ustavljale, a zmagal je birokratizem. Nesreča. V šišenskem gozdu je sekal v soboto smreke Franc Jakohič, delavec Za-kotnikov. Jedna smreka je pala na Jakobiča in ga opasno ranila. Začarani brzovlak. Včeraj po noči se je čudna godila brzovlaku, ki pride po navadi okolu ll,12. ure iz Trsta v Ljubljano. Vzorna uprava južne železnice je zakrivila, da je vlak prišel v Ljubljano še-le o 2. uri zjutraj. Upregli so pred brzovlak v Trstu pokvarjeno mašino. V Št. Petru je omagala in dolgo je trajalo, da so pripeli drugo. Ta je počasi pihala proti Ljubljani, a v Borovnici se je skesala in hotela nazaj. Železničarji so bili zelo obupani, tekali so sem ter tja in končno so po dolgotrajnem delovanju pripeli pred brzovlak stroj — tovornega vlaka. Občinstvo, ki je bilo v vlaku, je mej to staroveško vožnjo moralo zmrzo-vati v slabo zakurjenih vagonih. V prvem razredu je bil tak mraz, da so se nekateri potniki iz tega razreda skušali ogreti v tretjem razredu. Še le ko se jo brzovlak spremenil v najpočasnejši tovorni vlak priropotal je končno na ljubljanski kolodvor, kjer je bil že marsikdo v strahu, ako ni brzovlak odnesla kraška burja. Ne zgubljamo dosti besedi, da tako postopanje južne železnice s potujočim občinstvom ni lepo. Židje v njeni upravi hočejo menda z brezobzirnim ravnanjem prisiliti državo, da ji drago odkupi stare mašine, nujni čas pa je, da država stori preko teh židovskih načrtov odločen korak in južni železnici pomaga s sekvestriranjem. »Krainische Webeanatalt» se glasi napis na Virantovi hiši kranjske hranilnice. Ta zavod je ustanovila kranjska hranilnica, ki se masti največ z denarjem slovenskih 1- - * _v__ J___L:___- • ___*_*_______ m i in vendar ima kranjska hranilnica toliko predrznosti, da v napisu prezira prvi deželni jezik in nas z napisom hoče prepričevati, da je Kranjska nemška provincija. So pač naivni nekateri stari gospod|e! Nemškonacijonalna »vzgoja" mladine. O tej piše zadnji »Mir« : Večkrat že je naš list omenil, kako razni srednješolski c. kr. profesorji zunaj šole »vzgajajo« mladino prav po »svoje«, kako delajo »svojo« politiko itd. V tem oziru so odlikuje zlasti c. kr. učitelj na tukajšnii realki, g. dr. II. Angerer, ki vodi takozvano »Siidwacht«, katera ima očividni namen, mladino pripravljati za Schonererjeve protiavstrijske misli. Kak duh vlada v tem društvu, kaže to, da ono noče več obhajati krščanske bo-žičnice, marveč si je izmislilo nek poganski, baje staronemski »Julfest«. Krščanstvo hočejo odstraniti in namesto njega postaviti pogansko prazno vero ! In slavnostni govor jo takrat imel imenovani dr. Angerer ! Isti je imel slavnostni govor v istem društvu tudi na Silvestrov večer in še isti večer je govoril tudi visokošolcem ter jih navduševal za Schonererjevo nemštvo ! Uboga mladina, ki je-izročena takim vzgojiteljem! Namenoma jo odtujujejo krščanstvu ter jo hočejo potisniti nazaj v staro poganstvo ! A na čelu takemu početju je — profesor! Lepe razmere ! — Tudi božičnice nemškega »Schul-vereina« so se vršile v znamenju -Julfesta«. Na več šolah, v katere hodijo malone sami slovenski otroci, je namreč nemški »schul-verein« napravil božičnice, da tako dobi slovensko mladino v svojo past! Tako je bilo v Vetrinju, lložeku in Železni Kapli, kjer se je zopet pokazala tudi »neizogibna« gospa Knapič ! Vodja Steinlechner jo govoril otrokom o »Julfestu«, jih torej navduševal za staro poganstvo ! Tega nam je še treba, da se naša mladina zastruplja s takimi nauki! Tudi v Rožeku je besedičil vodja Steinlechner in rotil otroke, da se morajo učiti samo nemščino, kakor bi se jim potem rodile samo zlate fige! Navzoč ]e bil baje tudi vodja Knapič ! Sentjanškega premoga so zadnja dva meseca razposlali po dolenjski železnici okoli 1,150.000 kg. Precej premoga izvozijo tudi na Sevnico. * * * Kako starost učakajo veliki možje ? Slovenci pri svojih »voditeljih« nicer nimamo sreče, saj vemo, da so nam prezgooaj umrli do malega vsi, tako Čop, Jurčič, Prešeren, Slomšek, Levstik in dr., a splošno smemo trditi, da tudi »veliki možje« dolgo žive. To nam kaže sledeči pregled : Vojskovodji: Ra-detzky je doživel 91 let, ravnotako Moltke, Wellington 83, Bernadotte 80, Biticher 76, Džingis-Khan 72, Tilly 72, Marlborough 72 Marij 71, Timur 68, Themistokles 65, Ilani-bal 63, Napoleon 51 in Aleksander Veliki 31. — Učenjaki: Humboldt 89. Nevvton 84, Plato 82, Kant 79, Galilei 78, Kopernik 70, Linne 70, Leibniz 70, Sokrat 68, Aristotel 62, Hegel 61, Descartes 53, Spinoza 44. — Državniki: Talleyrand 34, Bismarck 83, Av-gustus 78 Friderik Vel. 74, Karol Vel. 71, Washington 67, Cicero 63, Cromvvell 59, llichelieu 57, Cezar 55, Alfred Vel. 52, Pitt 47, Mirabeau 42. — Pesniki in pisatelji: Sofokles 90, Ksenofon 86, Voltaire 84, Goethe 83, Viktor Hugo 83, Corneille 78, He-rodot 76, Euripides 74, Tukidid 70, Pe trarka 70, Rabelais 70, Aeschylus 69, Cer-vantes 68, Milton 65, Scott 61, Kacine 59, Ilorac 57, Dickens 57, Dante 56, Shakespeare 52. Virgil 51, Moliere 61, Schiller45, Byron 36. — Slikarji : Tizian 99, M. Angelo 89, llubens 63, Rembrandt 63, Ve-lasquez 61, Holbeni 57, van Dyk 42, Cor-reggio 40, Rafael 37. Ustanovitelji vere : Konfucij 71, Luter 66, Mohamed 62, Kal vin 54. — Skladatelji: llaydn 77, Iliindl 75 Spoli r 75, Palestrina 70, Wagner 70, Bach 65, Beethoven 56, Schumann 41, \Veber 39, Chopin 39, Mendelssohn 38, Mozart 35, Schu-bert 31. — Od teh 90 mož jih le 50 ni uča-kalo 70, le 31 ne 60, in samo 15 ne 50 let. Izmed vseh stanov dosežejo glasbeniki najmanjšo poprečno starost. Društvu, (Društvo Kneippovcev v Ljub-lj a ni.) Ker zadnji občni zbor ni bil »klečen, sklical se bode v kratkem nov občni zbor naznani. Društveni odbor ima vsako sredo ob polu osmih zvečer posvetovanja pri ta-časnem načelniku g. Adollu Kleinu. Naznanila za pristop vsprejemaia gg. Adolf Klein v Špitalskih ulicah št. 5 in Eugelbert Franchetti na Jurčičevem trgu št 3. Telefonska in brzojavna poročile. Dunaj, 15. jan. Danes je bil pri cesarju Koerber. ki je poročal vladarju o svojih dogovorih glede sostave novega ininisterstva. Cesar je vzel poročilo na znanje, a še ni naročil Koerberju sestaviti nove vlade. To se bo zgodilo, ko se dovrši zasedanje delegacij. V krogih delegatov se za trdno govori, da Koerber sestavi novo vlado; vendar pa ni izključeno, da se bo naznanjena lista ministrov spremenila. Dunaj, 15. januv. Vedno bolj sili na površje trditev, da bo Gautsch prevzel sostavo niinisterstva, ki be rešil ■alogo do 20. t. in. in potem se takoj snide državni zbor. Ako se po preteku jednega meseca ne spremene parlamentarne razmere, bo parlament razpuščen. Dunaj, 15. jan. V avstrijski delegaciji so danes nadaljevali razpravo o proračunu za vnanje ministerstvo. Govorniki so mnogo govorili o vravnavi izseljevanja ter pri tem ojstro napadali brezvestno postopanje agentov, povdar-jali so važnost konzulata, zahtevali za ta mesta ljudi, ki se zanimajo za napredek avstrijske trgovine; drugi so zahtevali osebno varnost za Avstrijce v tujini ter se izjavili, da naj se sklene nova trgovinska pogodba z Nemčijo. Alej drugimi so govorili Dzieduszicki, Wolfhardt, Gessman, Kramar, zadnji proti trozvezi. Dunaj, 15. januvarija. Delegacijsko zasedanje bo zaključeno 17. t. m. Dunaj, 15. januv. Jutranji listi prinašajo vest, da hoče nova vlada predložiti drž. zboru zakon za odpravo prepovedi glede kolportaže časopisov. Te ve6ti so ma loneverjetne. Dunaj, 15. jan. Načelniki levičarskih klubov so sklenili, da v sedanjih razmerah ne morejo privoliti, da bi jih kdo zastopal v novem kabinetu. Praga, 15. januvarija. Govori se, da se Režek brani prevzeti mesto češkega ministra. Kot novega kandidata imenujejo prof. Čelakovskega. Kladno, 15. januvarija. Pri premogovnikih štrajka 11.000 delavcev, .j Belgrad, 15. jan. Tukaj je zopet ministerska kriza. Kralj je hotel ob novem letu pornilostiti politične obsojence, a se je temu ustavilo ministerstvo. Kralj je poklical v Niš poslanika iz Carji-grada Novakoviča ter mu izročil nalog, da sestavi novo vlado. Belgrad, 15. jan. Milanovi pristaši smatrajo zaroko kralja Aleksandra z neko avstrijsko nadvojvodinjo kot gotovo stvar. Nevesta naj bi dobila v dar Bosno in Hercegovino. Vojaka v Južni Afriki. O napovedani odločilni bitki na natal-skem bojišču tudi sedaj še ni nikakega avtentičnega poročila, pač pa si v londonskih vojaških krogih že dva dni šepečejo na uho, da je bil junaški Buller že drugič poražen. Oficijelna Anglija o tem še nečo ničesar vedeti, ker bržkone še ni skovano poročilo, kakoršno treba dati v svet, da ne nastane revolucija tudi na domačih tleh. Omeniti pa treba, da tako skrivnostno šepetanje za Anglijo navadno ni ugodno. S svojim poročilom o osvojitvi mostu preko Tugele se je Buller zopet pošteno »zmotil«. V nočni temi morda ni videl, da jo pred njim mesto mostu lo navaden prevozni — čoln. Bursko armado cenijo sedaj nizozemski listi na 70.000 mož, ki so preskrbljeni z vojnimi potrebščinami za več let. Kroglje izdelujejo v Pretoriji. Angleži so morajo sedaj že zatekati k zamorcem za pomoč. Mej njimi si nabirajo »hrabrih« in zanesljivih bojevnikov. Berolin, 15. januvarija. Tukajšnja vlada je Krappovi tovarni prepovedala London, 15. jan. V tukajšnjih vojaških krogih se je v soboto zvečer raznesla govorica, da je bil gene r a 1 B u 11 e r znova poražen. Vojnemu uradu isti dan do polnoči ni došlo nikako potrdilo te vesti. London, 15. januv. Reuterjev urad poroča iz Ladysmitha 12. januvarja: Zadnja dva dni nas Buri niso nadlegovali, vendar opažamo zelo živahno gibanje mej Buri na bližjih holmih. London. J 5. jan. (C. B.) Uradno se poroča, da se general Buller 11. t. m. ni polasti! mostu preko Tugele, marveč le navadnega čolna, za prevažanje ljudij. London, 15. jan. (C. B.) Tukajšnjemu vojnemu uradu ni došla nikaka vest. da bi bili Buri zasedli holme okoli Ladysmitha. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č. (Dalje). In tedaj jame opisovati s strašnimi hojami grozni sestanek; mej govorjenjem opazi, da mu raste gnjev, katerega je nosil v telesu in kije bil dosedaj skrit in zavit v strah. Ko zajedna vidi, da Renzo stoji nepremično pol jezen, pol zmeden, s povešeno glavo pred njim. nadaljuje srčneje: .,Naredili ste lepo reč! Lepo uslugo ste mi izkazali! Tako ste se vedli proti poštenjaku, svojemu ku-ratu! V njegovi hiši! Na svetem kraju! Naredili ste pravo junaško delo! Spraviti iz mene mojo nesrečo in svojo nesrečo! Kar sem vam skrival iz previdnosti v vaš prid! Kaj sedaj, ko veste? Radoveden sem, kaj boste storili! Za božjo voljo! To ni šala! Tu se ne gre za prav imeti ali ne prav imeti; gre se za silo. Ko sem vam zjutraj dal dober svet, bili ste precej v ognji! Jaz sem ravnal pametno zase in za vas! Toda, kaj hočemo? Odprite vsaj! Dajte mi ključ!" ,,Mogoče, da sem se pregrešil", odgovori Renzo z bolj zamolklim glasom don Ab-bondiu; objednem ne more zatreti srda proti odkritemu sovražniku. ,,Pregrešil sem se mogoče; toda položite si roko na srce in mislite si, da ste na mojem mestu!" S temi besedami potegne ključ iz žepa in gre odpirat vrata. Don Abbondio stopa za njim in ko zavrti Renzo ključ v ključavnici, približa se mu ter mu reče resno in z bojaznijo, dvignivši mu pred očmi svoje tri prste na desni roki, kakor bi mu hotel pomagati tudi sam: „Prisežite vendar!" „Mogoče sem se pregrešil; odpustite mi!" odgovori Renzo, odprši vrata in hoteč oditi. „Prisezite!" ponovi don Abbondio in ga zgrabi za roko s tresočo svojo roko. „Mogoče sem se pregrešil", ponovi Renzo in se mu izvije ter odide v naglici preki-nivši razgovor, ki bi se kakor kako književno ali modroslovno preporno vprašanje vlekel skozi stoletja, ker sta oba vedno le ponavljala vsak svojo. „Perpetua! Perpetua!" zavpije don Abbondio ter kliče zaman beguna nazaj. Perpetua ne odgovri; don Abbondio ne ve več, kaj se godi ž njim. Uže večkrat se je primerilo bolj imenitnim osebam, kakor je bil don Abbondio, da so se nahajale v tako mučnih stiskah, v takem stanji brez vse pomoči, da se jim je zdelo najbolje sredstvo, vleči se z mrzlico v posteljo. Tega sredstva don Abbondiu ni D&e 12. januvarija. Skupili državni dolg v notah...... 8kupni državni dolg v srebru...... Avstrijska ..lata renta 4"/„....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..... Avstro-ogrrske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista ........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem dri veli 99 99 98 98 97 94 131 233 24-2 118' 35 05 20 85 80 96 20 75 35 10 bilo treba iskati, ker se mu je ponudilo samo. Strah prejšnjega dneva, mučno bedenje po noči, ravnokar prestani strah, bojazen pred bodočnostjo; vse to je imelo dober učinek. Poln skrbij in ves zmešan pade v naslanjač, spreleti ga nekakov mraz, vzdihujoč si ogleduje nohte ter zakliče sem ter tja z drgetajočim in jeznim glasom: perpetua!" Naposled Perpetua vendar pride z veliko zeljnato glavo pod pazduho in malomarno, kakor bi se ne bilo nič pripetilo. Zamolčimo čitatelju tarnanje in obžalovanje dolžitve in zagovarjanje, vrsteče se zmedene pogovore kakor: „Samo vi ste to izklepe, tali!" in „Jaz nisem izdala". Dovolj je, če povemo, da je don Abbondio zapovedal Per-petui, zapahniti vrata, nikakor nikomur ne odpreti, če bi pa kdo trkal, pri oknu odgovoriti, da je kurat v postelji in ima mrzlico. Nato je polagoma odšel po stopnicah, pri vsaki tretji stopnici govoreč: „Sedaj sem jo skupil." Legel je v posteljo, kjer ga pustimo. Renzo pa je burno korakal domov, neodločen, kaj naj stori; v svojim srdu je sklenil učiniti nekaj posebnega in groznega. Kdor izziva ali prekani ali pa na kateri si bodi način stori krivico svojemu bližnjemu, ni samo kriv zla, katero je učinil, ampak tudi spremembe, ki nastane v srcu žaljenega. Renzo je bil tih in mirne krvi, odkritosrčen mladenič brez hudobnih naklepov. V onem trenutku pa je njegovo srce gorelo, samo za ubojstva, v svoji glavi je tuhtal neko lopovščino. Najrajši bi kar tekel naravnost na dom don Rodriga, zgrabil ga za vrat, in . . . toda spomnil se je, da je bila to trdnjava, katero so varovali ,bravi' znotraj in stražili zvunaj; da so imeli samo domači prijatelji prost vhod, potem ko so jih služabniki premerili od peta do glave; da bi se naveden rokodelčič ne mogel splaziti notri kar meni nič tebi nič in da je on vrhu tega sam mogočen tam . . . mogoče še predobro znan. Nato si je mislil, da bi vzel puško, skril se za mejo in čakal, da bi prišel on sam mimo; vglobil se je z divjim veseljem v te misli, v duhu je že slišal korake, one korake, pri katerih je tiho dvignil glavo, spoznal hudobneža, nabasal, nameril puško sprožil, videl ga, kako se je zvrnil in se krčevito zvijal, preklel ga še jedenkrat, potem pa bežal v tujino, da bi se rešil. — In Lucia? — Kakor hitro je šinila ta beseda skozi te nasilne sanjarije, premenil je mladenič svoje mišljenje. (Dalje pnh. v S 18 ,S v Ljubljani ii so na prodaj razun v upravništvu lista Kopitarjeve ulice 2, še v naslednjih trafikah tobaka: Pred škofijo štev 13. pri g. Štefetu; na trgu sv. Jakoba št 6, pri g. Gr. Podrekarju; na Dunajski costi št. 14 pri g. Fr. Blažu; na Rimski cesti št 20, pri g. Jos Sušmk. Umrli so: 13. janmarija. Julij Pipa, poštnega sluge sin, 5 dni, Rižne ulce 8. božiast vsled krvavenja možgan. — Roza Potokar, služkinja, 25 let, Sv. Petra cesta°70, jetika. — Matija Knaus, zasebnik, 89 let, Stari trg 21, kap na možganih. V h o 1 n i š n i o i : 12. januvarija _ ______ vulnus lacerum abdom>nalis et intestin benc, učitelj, 50 let, legar. b o 1 n Marija Dolšak, delavca žena, 42 let, Ivan Gre- Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306 2m,srodnji zračni tlak 736-0 inra. « ! čns opa-3 i /.ovauja Stanje barometru ▼ nira. Temperatura po Celziju Vetr.Ti Nebo se . •z * S rt _ O ri » k d, ► 13 9. zveč. /*7-3| -46 p. m. jvzh oblačno 14| 7. zjutr. 12. popol. 38 9 "361 -6 8 —4-0 gl. jjvzh oblačno » 00 14| 9. zveč. 730-2 -7-2 si jjvzli jasno isL7, *jutr: |2. popol. 735-3 735-2 —7 9 1 — 3-9 1 si. ssvzh. % volaciio »' o-o Srednja temperatura nedelje -3-6\ normale: — 2-6". -60°, normale: — 2-6". Oklopju slična barva za zirtnilin kalere ^oja je nespremenljiva, sta-novitua tudi proti vplivu svitlobe. apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mo strom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 10 11—9 _____naravna alka lična kislina kot zdravilni v r e 1 e c že stoletja znana v vseh boleznih (I.) J0 2 feUuu., pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilne kopališče pri Karlovih »arib. Prospekti zastonj in frank o, V Ljubljani se dobiva v v9eh lekarnah, večjih speeerijskih prodajalniuah in trgovinah z jestvinami in vinom. priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. St. 269. as. 2-1 Podpisani magistrat mladenčem rojenim leta 1877, 1878, 1879 in 188', kateri stopijo letos v vojaško, odnosuo črnovojniško dobo, naznanja: J >ujasKo> 1 da se bo dn6 20. t. m. ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje v smislu § 32 vojnega zakonika 1 del pn tukajšnjem uradu v konferenčni sobi To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, veljf za one mlade' niče, k. izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto i879) in toraj letos pridejo prvič k naboru; Ic Z ?'Vf40 19-Jt- m- v uradnih urah lmenlkl onm mladenlčev, kateri pridejo letos Pn tu^JSnjem uradu v pisarn, vojaškega referenta na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačni vp s ah ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v kraju, kjer prosilec biva, naj le to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu; ' -»»t. .m" v naTadn'h uradnih urah pri tukajšnjem uradu v pisarni vojaškega refe- * PtaJlh leta 1881 rojenih E letošnjim letom v črno vojno v.topivših mledemcev na ogled. Pogreški in nedostatki naj se pismeno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 3. januvarija 1900. Št. 14273 1. 1899. Razpis. 33 3-2 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika y Železnikih s plačo 1600 K na leto in poboljškom 600 K iz zdravstvene okrožne blagajnice. Prosilci za to službo pošljejo naj svoie prošnjo podpisanemu deželnemu odboru do 31. januvarija 1900 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje, ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Prosilci naj v prošnji izjavijo, ali bi eventualno prevzeli tudi kako drugo službo okrožnega zdravnika na Kranjskem. I>eželni odbor kranjski. V Ljubljani, dne 10. januvarija 1900. Naznanilo. Usojam si slavnemu občinstvu naznanti, da sem na Tržaški cesti v hiši št. 14 S£ podružnico s špecerijskim in kolonijalnim blagom v udobnost mojim p. n. odjemalcem. Založil sem na novo urejeno prodajalnico s svežim, dobrim blagom po nizkih cenah, ter bodem skušal svoje p. n. odjemalce kakor doslej tudi v bodoče točno in najvestneje postreči. Priporočam se z vso odličnostjo Ivan JebaČin. 39 3-2 1 > ii n e, J & 3c a *> o i* z »• 20 mark............ 20 frankov (napoleondor) ...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Bn6 12. Januvarija 3-2"/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . 6°;0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1884, 100 gld. . . . 4u/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tisiiie srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 23-04 1919 89-60 1142 160 -168-50 20')-60 •1 80 137-30 258-— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 Zastavna pisina av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 96 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 88 » > južne železnice 3°/0 . 70 > » južne železnice 5";'„ . 100 > > dolenjskih železnic 4°/0 . 99 Kreditne srečke, 100 gld.......392 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 350- Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 41 Ogerskega » „ » 5 » 20 liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 Rudoltove srečke, 10 gld............55- Salmove srečke, 40 gld........177-— St. Genois srečke, 40 gld........175 — VValdsteinove sre-ke. 20 gld.......178-— Ljubljanske srečke..........52 — Akcijo anglo-avstrtjske banke, 200 gld. . . 124-90 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. at. v. . 287-50 Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. .... 7-V — Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........24-90 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 101-— Monlanslca družba avstr. plan............273 72 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 299 — Papirnih rubljev 100 ..................254-50 Nakup tn prud&Ja >^3. vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 2.»T>«u'ovan,Ja za zgube pri zrbbanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za \sako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Munjarniciia dblmska oruzba r u m t I., VSfoilzeils 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2 S8&SSSSS aka" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvari, potem o kursnih vrednostih vseh jpekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocegu ohrestovanja pri popolni varnosti 1» aloženih gr I n v n i <*■