ska/ni^e
city/center
Celje
gvítednik radii® eel je
»r
ST. 39 - LETO 61 - CELJE, 19. 5. 2006 - CENA 300 SIT -1,26 EUR
lercator
sobota, 20. maj 2006, od 10. ure dalje LUMPIJEVA HURA NOGOMETNA URA
Bojjši pogled na svet
Okna, vrata, senčila najvišje kakovosti.	TL?.'*
AJMdoo Kozjak nad Pesnico 2a SI 2211 Pesnicapri Mariboru	((OEHEEE®
BOJANA AVGUŠTINČIČ
UVODNIK Napad z anonimko
Nekdo si očitno bolj kot vse na svetu želi, da bi zavrl projekt oživitve zdravilišča v Rimskih Toplicah. Kmalu po prvomajskih praznikih je namreč po Rimskih Toplicah začelo krožiti tri strani dolgo nepodpisano pismo, ki je vznemirilo krajane. Anonimneži v njem med drugim diskreditirajo prvega moža družbe MRC Maksa Breč-ka in nagovarjajo ljudi, naj se takoj opredelijo za ustanovitev družbe malih delničarjev in za obnovo zdravilišča kot skupnega dobrega. Čeprav je pismo anonimno, pa njegova vsebina ni nova. Poskus zrušitve projekta oživitve zdravilišča se namreč pojavi vedno le takrat, ko je zdravilišče pred kakšno pomembnejšo odločitvijo.
Strokovna skupina za oživitev zdravilišča Rimske Toplice že šest let oporeka postopkom izbire naložbenikov za prenovo kompleksa. Se je tokrat spet aktivirala? Prav ta skupina se namreč zavzema za obnovo zdravilišča preko delniške družbe vseh Slovencev ter opozarja na nezakonite postopke pri izbiri naložbenikov. Pri tem blatijo vse, ki pristopijo k projektu oživitve zdravilišča. Na tem mestu se lahko vprašamo, zakaj se Strokovna skupina za oživitev zdravilišča Rimske Toplice doslej ni prijavila na nobenega od razpisov za najemnika zdravilišča (posamično so se sicer prijavili nekateri njeni akterji, a niso bili izbrani), če je njihova rešitev najboljša? Zakaj njeni akterji še nikoli niso konkretno predstavili svoje vizije oživitve zdravilišča, to je finančni, terminski in arhitekturni plan obnove? Dva njena akteija sta člana 00 SDS v Laškem, kar pomeni, da delujeta v nasprotju s svojo stranko -vemo namreč, da Janševa vlada podpira oživitev zdravilišča ...
A vrnimo se k anonimki. Kdorkoli stoji za njo, si je izbral povsem neprimeren način komunikacije s krajani. Zakaj prednje ni prišel odkrito, z imeni in priimki? Ano-nimk se namreč ne poslužujejo poštenjaki, temveč tisti, ki imajo slabe in nepoštene namene. In tudi namen nepodpisanega pisma očitno ni nič drugega, kot zrušiti projekt oživitve zdravilišča. In nenazadnje: y čigavem interesu delujejo anonimneži, pa kdorkoli že to so? Kateri boter stoji za njimi? Med ljudmi se sicer šušlja, kdo je veliki »šefe«, in če kaj poznam Rimskotopličane, bodo nekega dne, ko bodo zbrali dovolj trdne dokaze, tudi javno prišli na dan z njim(i). Vrsta vprašanj se poraja tudi glede vsebine anonimnega pisma, kjer je preveč nejasnosti in zavajanja. A o tem niti nima smisla izgubljati besed. Treba pa je priznati nekaj: anonimneži so si izbrali odličen čas za prepričevanje krajanov. Slednji namreč po vsem, kar so y zadnjih 15 letih doživeli, težko verjamejo, da bo oživitev res uspela. Zato bi bil edini pravi odgovor tako krajanom kot provokacijom anonimnežev začetek del v zdravilišču.
Konjeniki s papeževim pismom
V nedeljo popoldne bosta zaradi dogodka ob ustanovitvi nove škofije zaprti Gosposka in Prešernova ulica v Celju
Na tiskovni konferenci v učilnici veroučnega pouka v celjski opatiji so novi škof dr. Anton Stres, celjski opat in predsednik pripravljalnega odbora Marjan Jezernik in podžupan MOC Marko Zidanšek predstavili zadnje novosti glede priprav na zgodovinski dogodek - ustanovitev celjske škofije.
V	nedeljo ob 15. uri se bo začel program, ki ga bodo pripravili štirje naddekanati, ki sestavljajo novo celjsko škofijo - celjski, kozjanski, savski in savinjsko-šaleški. Medtem bodo igrale godbe s Svetine, iz Celja, Nove Cerkve in z Ljubečne. Ta del programa se bo končal ob 16. uri, ko se bo začela slovesnost.
V	nedeljo, 21. maja, bo zaradi dogodka na Glavnem trgu spremenjen prometni režim, saj bosta Gosposka in Prešernova ulica od 14. ure in do konca prireditve (predvidoma okoli 18. ure) zaprti za ves promet. V Gosposki ulici bodo parkirali gostje, v Prešernovi se bo oblikoval sprevod. Na vpadnicah v ožje mestno središče bodo obiskovalce usmerjali redarji in skavti. Zagotovljenih bo dovolj parkirni mest, za avtobuse na parkirišču Pod gradom in v Mestnem parku.
Na tiskovni konferenci: (z leve) Marjan Jezernik, Anton Stres in Marko Zidanšek pod grbi celjske škofije, škofa in vmes znamenitih treh celjskih zvezd.
Apostolski nuncij, slovenski škofje in škofje iz sosednjih držav, duhovniki in ministranti se bodo zbrali v cerkvi Marijinega vnebovzetja v
Kako rešiti dodatno delo zdravnikov?
V Sloveniji je premalo zdravnikov in preveč potreb. Ker tega problema še dolgo ne bo mogoče odpraviti, iščejo tako v ministrstvu kot v zdravstvenih zavodih možnosti dodatnega dela zdravnikov in plačila za to delo. Poleg plačila nadur in stimulacij so ena izmed možnosti podjemne pogodbe.
Temu vprašanju je bil namenjen tudi redni mesečni sestanek Združenja direktorjev slovenskih bolnišnic, ki je bil v torek v Celju. Na sestanku sta sodelovala prof. dr. Rajko Pirnat s pravne fakultete in minister za zdravje Andrej Bručan. Kot je poudaril slednji, so podjemne pogodbe mogoče tudi v zdravstvu, vendar le z izvajalci, ki niso zaposleni znotraj javnega zdravstvenega zavoda. Opozoril pa
je, da bi ob njihovi uvedbi morali najprej določiti natančne normative za redno delo. Sicer pa si bo ministrstvo prizadevalo za sprejetje posebnega zakona, ki bo uredil podjemne pogodbe za celotno zdravstvo, ne le zdravnike.
Tudi po mnenju prof. dr. Rajka Pirnata je poseben zakon potreben, saj je treba v zvezi s sklepanjem pod-jemnih pogodb še marsikaj doreči. Vsekakor pa dodatno delo po podjemni pogodbi ne sme iti na škodo delovnih obveznosti v okviru zaposlitve v javnem sektorju, preprečiti pa morajo tudi prelivanje sredstev iz javnih virov v zasebno delo.
Direktorji slovenskih bolnišnic, ki jim predseduje Darko Žiberna, vidijo podjemne pogodbe kot začasno rešitev, kot izhod v sili. Traj-
na rešitev bi bila po njegovem nadomestilo plačila, ki je vezano na število ur v javnem zavodu, s plačilom glede na količino in kakovost opravljenega dela.
MBP
Prešernovi ulici v Celju. Od tam bodo v slovesnem sprevodu prišli na Glavni trg, kjer bosta slovesna maša z razglasitvijo celjske škofije in umestitev celjskega škofa, msgr. dr. Antona Stresa.
Slovesno somaševanje bo začel mariborski nadškof in metropolit, msgr. dr. Franc Kramberger. Zatem bo apostolski nuncij, msgr. Santos Abril y Castello, prebral del papeževega pisma, s katerim je papež Benedikt XVI. ustanovil novo škofijo v Celju in za prvega celjskega škofa imenoval dosedanjega mariborskega pomožnega škofa, msgr. dr. Antona Stresa. Zatem ga bo v slovenskem jeziku prebral celjski opat Marjan Jezernik. Sledili bosta izročitev škofovske palice, ki jo bo škof Stres prejel iz rok nadškofa Kramber-gerja, in umestitev na škofov sedež, kamor bo škofa Stresa povedel nadškof. Medtem bo zbor (župňije sv. Danijela in komorni zbor Emanuel ob spremljavi godalnega orkestra Glasbene šole Celje) zapel pesem v čast prvemu celjskemu škofu Stresu. Sledili bodo pozdravi in voščila škofiji in škofu. Voščili in čestitali bodo predstavnik duhovnikov
V Celju so župnijsko cerkev sv. Danijela, ki bo postala stolnica, zgradili sredi 12. stoletja. Ob prihodu minori-tov v Celje, verjetno leta 1241, je zrasla cerkev Marijine-, ga vnebovzetja, medtem ko se cerkev sv. Maksimiljana prvič omenja leta 1375. Okoli leta 1400 so Celjani strmo nad Savinjo postavili cerkev sv. Miklavža, leta 1468 pa se prvič omenja cerkev sv. Duha in okoli leta 1487 cerkev sv. Andreja. Kmalu po prihodu kapucinov v mesto je ljubljanski škof Hren leta 1615 posvetil cerkev sv. Cecilije, kot izraz zaupanja v božjo pomoč in v zahvalo rešitve od kuge pa so meščani leta 1680 zgradili še cerkev sv. Jožefa. (Povzeto po gradivu Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference).
celjske škofije, naddekan Jože Primožič, predstavniki vernikov, družina Brezovšek iz Celja, in župan Bojan Šrot v imenu mesta Celje. Za or-glami bo Tone Potočnik. Navzoče bo nato nagovoril nadškof Franc Kramberger. S prinašanjem darov bodo sodelovali zastopniki vseh
štirih naddekanatov iz celjske škofije.
Ob koncu maše bo zbrane nagovoril škof Stres, temu pa bosta sledila zahvalna pesem in sklepni blagoslov. Po končani slovesnosti bo za vse prisotne pripravljena pogostitev.
TONE VRABL Foto: AŠ
Vitanje ostaja pri Novi Cerkvi
Nova organiziranost mariborske nadškofije je predvidela organizacijsko povezavo vitanjske župnije z deka-nijo Prihova in ne več z dekanijo Nova Cerkev kot doslej.
Med vitanjskimi župljani in župniki dekanije Nova Cerkev zamisel ni naletela na podporo. Župniki dekanije Nova Cerkev so se s prošnjo, da ostane župnija Vitanje v tej dekaniji, obrnili na naslove, kjer o tem odločajo, njihovo prošnjo pa je podprl tudi vitanjski občinski svet in s tem seznanil škofijski ordináriat v Mariboru. Prošnja je bila uslišana in tako ostaja vitanjska župnija v dekaniji Nova Cerkev, s tem pa tudi v celjski in ne mariborski škofiji.
MBP
1.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE
a)	GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN AVTO PREVOZNIŠTVO UROŠ RIBIČ, s.p., Radeče, opr.št. St 1/06 (datum: 4. 4. 06)
b)	ENERGETIKA SOLČAVA, DRUŽBA ZA OSKRBO S TOPLOTNO ENERGIJO, d.o.o., Solčava, opr.št. St 13/06 (datum: 3. 4. 06)
C) GOSTIŠČE - PIZZERIJA »STRNAD.. FERDINAND STRNAD, s.p., Radeče, opr. št. St 94/05 (datum: 5. 4. 06)
č) KNJIGOVODSKI SERVIS ZVONKO TRNOVŠEK, s.p., Celje, opr.št. St 7/06 (datum: 5. 4. 06)
d)	FIMEX, MARKETING, INŽENIRING, TEHNOLOGIJO IN STORITVE, d.o.o., Velenje, opr.št. St 10/06 (datum: 7. 4. 06)
e)	ESA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN POSLOVNE STORITVE, d.o.o., Žalec, opr.št. St 79/04 (datum: 14. 4. 06)
2.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKLJUČI
a)	STROJING CO., INŽENIRING, ZASTOPSTVO, TRŽENJE, TEHNIČNO SVETOVANJE, d.o.o., Celje, opr.št. St 39/05 (čl. 169 ZPPSL, datum: 24. 3. 06, pravnomočen sklep: 4. 4. 06)
b)	ŠOLMAN VLADIMIR, s.p., MONTAŽA KLJUČAVNIČARSKIH DEL IN PREPROSTIH BETONSKIH ELEMENTOV, Rogaška Slatina, opr.št. St 136/04 (čl. 169 ZPPSL, datum: 10. 4. 06, pravnomočen sklep: 21. 4. 06)
3.	PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE
a)	MAS - EL, JEKLENE KONSTRUKCIJE, d.o.o., Celje, opr.št. St 15/06 (datum: 3. 4. 06)
b)	MODA TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, d.o.o., Celje, opr.št. St 19/06 (datum: 4. 4. 06)
c)	RESEVNA, TRGOVINA IN STORITVE, d.d., Šentjur, opr.št. St 17/06 (datum: 5. 4. 06)
www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
DOGODKI
3
Zanimivo za stroko in Javnost
Na celjskem sejmišču bodo danes vrata zaprli trije mednarodni specializirani sejmi: Energetika, Terotech - Vzdrževanje ter Varjenje in rezanje. Povezane mednarodne sejme bo družba Celjski sejem znova pripravila čez dve leti.
Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak je ob odprtju sejemskega trojčka pozdravil uresničitev zamisli, da so pod skupnim imenom Okolju prijazne energije, varčne tehnologije združeni trije mednarodni specializirani sejmi, katerih vsebine se prepletajo. Dejal je, da gre za dogodek, ki ni pomemben le za ozko strokovno javnost, ampak za celotno slovensko gospodarstvo. »Še posebej se mi zdi to odločilno ravno v ča-
RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET!
Minister Vizjak sije ogledal sejem.
Ob uve
ŠTAJERSKI VAL

su, ko se z vprašanji pridobivanja energije iz različnih energentov, zanesljive oskrbe z njo ter njene varčne, učinkovite in ekološko varne uporabe soočajo povsod po svetu,« je pojasnil Vizjak.
Poleg vrste strokovnih spremljajočih prireditev so na specializiranih sejmih podelili tudi posebna priznanja najbolj inovativnim in dimanič-
ne bo potreben obisk poslovalnice
Prvi, vsakomur viden korak na poti k prevzemu evra, ki ga bomo v Sloveniji prevzeli predvidoma januarja 2007, je že za nami - si. marcem letos se je začelo dvojno označevanje cen v evrih in tolarjih.
Večina korakov v letošnjem letu pa je še pred nami. Nanje se v Novi Ljubljanski banki pripravljamo že od jeseni 2004, saj želimo, da bi prehod na novo valuto potekal čim bolj usklajeno, gladko in strankam prijazno.
Nekaj takšnih informacij za vas smo zbrali v tem prispevku, s tovrstnim obveščanjem pa bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih.
Kako bo potekala zamenjava tolarjev v evre?
Zamenjava tolarjev v evre bo za stranke, ki bodo imele tolarska stanja na računih banke, potekala avtomatsko. Imetnikom osebnih, poslovnih ali kakšnih drugih računov ne bo potrebno posebej obiskati naših poslovalnic. Prav zato naše stranke spodbujamo, da tolarsko gotovino že prej položijo na svoje račune in se s tem izognejo fizični menjavi gotovine tolarjev v evre in s tem tudi nepotrebni gneči. Tudi tistim, ki bodo po novem letu še imeli tolarsko gotovino, ni potrebno skrbeti - saj bodo imeli še 14 dni časa, da jo porabijo oz. jo do 28. februarja 2007 brezplačno zamenjajo v bankah. Po tem datumu jo bodo lahko menjali v Banki Slovenije, prav tako brezplačno in brez časovne omejitve za bankovce, kovance pa do
leta 2016.
Kako bodo stranke obveščene o stanju konvertiranih sredstev?
Naše stranke bodo o stanju sredstev, spremenjenih iz tolarjev v evre, obveščene:
•	z rednimi mesečnimi izpiski,
•	ob prvem vpisu stanja ali prometa v knjižico,
•	s posebnim enkratnim izpiskom bomo obvestili imetnike tolarskih depozitov,
•	s posebnim enkratnim obvestilom o stanju kredita (z natečeními obrestmi vred) in o novi mesečni obveznosti, Izraženi v evrih.
Strankam, ki bodo na dan prevzema evra na računih že imele evre, bomo stanja združili z evri, ki bodo spremenjeni iz tolarjev. Na primer: stranka ima dne 31. 12.2006 stanje na računu v višini 100 evrov in 100.000 tolarjev. Po spremembi tolarjev v evre bo imela stranka na računu 517,29 evrov (100 evrov + 417,29 evrov, preračunano po centralnem tečaju 1 evro = 239,64 tolarjev (oz. po takrat veljavnem centralnem tečaju).
Kaj pa bančne kartice in čekovni blanketi?
Zaradi prevzema evra strankam ne bo potrebno zamenjati bančne kartice, morale pa bodo zamenjati čekovne blankete. V poslovalnicah banke bodo novi čekovni blanketi strankam na voljo že v drugi polovici decembra 2006, uporabljati pa jih bodo lahko začele 1. januarja 2007. Banka bo čeke, izpolnjene v tolarjih, ki so bili izdani do vključno 31.12. 2006, unovčevala do 15. 1. 2007. Čeki z datumom od vključno 1.1. 2007 bodo morali biti izpolnjeni na novem obrazcu (čekovnem blanketu) v evrih.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Savinjsko-Šaleška
nim podjetjem v stroki. Z našega območja so nagradili dve podjetji. V okviru sejma Energetika je srebrno priznanje prejelo podjetje KWB, moč in toplota iz biomase iz Gornjega Grada za družino kotlov na lesno biomaso in v okviru sejma Vzdrževanje podjetje Hawe hidravlika iz Pe-trovč za hidravlični agregat.
RP, foto: NM
Zelena luč za Ksseno
Na prvi izredni seji so v torek svetnice in svetniki Mestne občine Velenje z 19 glasovi za in štirimi proti potrdili odlok o ustanovitvi zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Ksse-na).
O predlogu odloka so svetniki glasovali vnovič, saj je bil rezultat v prvem poskusu na zadnji redni seji mestnega sveta 14 glasov za, 15 pa proti. Agencija, ki jo ob velenjski ustanavljajo še mestni občini Celje in Slovenj Gradec ter velenjsko komunalno podjetje, se bo ukvarjala z učinkovito rabo energije in obnovljivimi viri energije, njene osnovne naloge pa bodo vzpostavitev baz podatkov, osveščanje, informiranje, svetovanje, planiranje, koordinacija v regiji z državnimi službami in v evropskem prostoru ob kandidiranju za evropska sredstva.	IS
www.radiocelje.com
KJE SO POSLAi
JE SO NASI NCI?
Trajnost sodnikov
V	nebo vpijoči slovenski sodni zaostanki nas bodo proslavili v Bruslju, nekaj odvetnikov si bo z njimi lepo napolnilo žepe, tisto kar pekli, pa so osebne tragedije ljudi, ki leto za letom zaman čakajo na sodno zaščito. Nenazadnje sodne zaostanke čutimo vsi davkoplačevalci, tudi če se niti ne približamo sodnim hramom. Po izračunih ministrstva za pravosodje državo vsako leto stanejo okoli 60 milijard tolarjev.
S sodnimi zaostanki se je bodla prejšnja vlada, a je njen Herkules omagal pod silnim bremenom, nova se jih loteva z Lukendo, a tudi temu programu ukrepov še pred uveljavitvijo napovedujejo kratko sapo. Dejstvo je, da se kupi zastalih spisov ne kopičijo več, saj sedanje število sodnikov zadošča za sprotno delo, hkrati pa jih ni dovolj, da bi počistili omare in predale.
V	SNS so prepričani, da bi se sodnih zaostankov rešili z uvedbo osemletne preizkusne dobe za nove sodnike, državni zbor pa bi jim trajni mandat podelil j>o uspešno opravljeni osemletki. Zato so decembra lani vložili predlog za spremembo 129. člen ustave, ki govori o sodniškem mandatu, pri tem pa jih je podprlo še devet poslancev SDS, štirje iz vrst NSi, eden iz SLS in poslanka madžarske narodnosti. Vendar pa ustavna komisija prejšnji teden predloga ni podprla, saj je večina članov podprla mnenje strokovne skupine ustavne komisije za področje sodstva. Oba strokovnjaka. Tone Jerovšek in Lojze Ude, sta namreč menila, da bi takšna ureditev ogrozila neodvisnost sodišč.
»Skoraj nemogoče se je izogniti, da ne bi poslanci pri imenovanju sodnika pri tem ocenjevali njegovega vsebinskega odločanja. In to je tisto, kar ogroža njegovo neodvisnost,« je članom komisije pomisleke stroke izrazil Ude. Po njegovih besedah stroka hkrati soglasno ocenjuje, da za krizo sodnih zaostankov ni kriv trajni sodniški mandat. »Vzrok gre iskati v preoblikovanju sodstva skupaj s preoblikovanjem političnega sistema, novi zakonodaji, številnih sporih v zvezi s preoblikovanjem prejšnjega pravnega sistema v nov sistem in tudi v subjektivnih razlogih na strani sodnikov pri slabi organizaciji in vodenju postopka,« ugotavlja Ude.
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je ob
odločanju o predlogu SNS menil, da so tudi majhni koraki dobrodošli za to, da se kršenje človekovih pravic, kar sojenje v nerazumnih rokih seveda je, končno začne odpravljati. Vendar po njegovem predlog SNS ne kaže nobenega koraka v tej sme-
Jakob Presečnik
ri. »Osebno mislim, da je dolžnost in naloga ministrstva za pravosodje in sodstva v celoti, da najde primerne ukrepe, s katerim bo sodstvo naredilo te korake,« je poudaril Presečnik.
Ttidi vlada, ki ima o predlogu SNS podobno mnenje kot strokovna skupina, se je reševanja nakopičenih zaostankov loteva s spreminjanjem ustave. Le da bi radi dodali 129. a člen, v katerem bi dopustih imenovanja sodnikov za določen čas, za dobo petih let. Tako bi v prihodnje zaposliti 125 medo-krajnih in medokrožnih sodnikov z začasnim petletnim mandatom, ki bi se izključno ukvarjali z odpravo sodnih zaostankov. A tudi vladni predlog zelo verjetno ne bo prišel dlje kot do parlamenta. Zavrnilo ga je Slovensko sodniško društvo, saj naj bi dvojni sistem imenovanja sodnikov in s tem njihov različen status in položaj oslabili samostojnost in neodvisnost sodstva. Neenotni so tudi v koaliciji, saj ga podpirajo le v SDS in NSi, medtem ko so druge stranke že izrazile pomisleke. V SLS nasprotujejo »ad hoc« spremembam ustave, podpirajo več sodnikov s stalnim mandatom, podobno tudi DeSUS, kjer se bojijo prevelikega vpletanja politike v sodstvo.
V	LDS so predlog označili za pesek v oči, da bi se krivce za sodne zaostanke iskalo zunaj vlade, v SD kot rešitev predlagajo zmanjšanje administrativnega dela sodnikov.
V	SNS pa lakonično trdijo, da gre za poseg v trajni sodni mandat, kar je tako ali tako vsebina njihovega predloga.
Tako je očitno, da je predlog ministra Šturma vnaprej obsojen na neuspeh (podpreti ga morata dve tretjini poslancev). Ostaja načrt, ki ga je minister pripravil z vrhovnim sodiščem in po katerem naj bi zaposlili dodatnih 70 sodnikov za nedoločen čas, s čimer bi zapolnili že siste-mizirana in nezasedena sodniška mesta. Hkrati naj bi delo za določen čas vsako leto dobilo tudi 250 delavcev sodnega osebja, s čimer bi v ustreznem času odpravili zaostanke tudi brez spremembe ustave, ocenjuje predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
4_i AKTUALNO_HOVI TEDNIK
Temna senca nad bazenom
Bodo bazen v Rimskih Toplicah res pustili propasti? - Krajani vse bolj razburjeni
Bazen bo sameval še vsaj do konca avgusta.
Osem mesecev po tem, ko so bazen v Rimskih Toplicah zaprli, da bi ga novi najemnik (AGM Nemec) čez zimo prenovil in letošnjega 1. maja ponovno odprl, je stanje na kopališču takšno, kot je razvidno s fotografije.
Sanitarna inšpekcija je lansko poletje ocenila, da bazen ne ustreza njihovim zahtevam. Lastnik bazena, Turistično društvo Rimske Toplice (TD), se je zato odločilo, da bazen posodobi, pri čemer so se nekliko ušteli glede rokov začetka oziroma dokončanja del. Ljudje, ki so bili vsa leta navajeni, da je bazen obratoval neprekinjeno, poleti in pozimi, razburjeni kličejo v TD, prejšnje najemnike bazena in celo medije, naj jim vendarle pojasnijo, kaj se dogaja z nesrečnim bazenom. V Novem tedniku smo pred tremi tedni že pisali, da se ljudje to poletje še ne bodo kopali v Rimskih Toplicah, zdaj pa so se med krajani pojavila številna ugibanja in govorice o usodi nesrečnega kopališča. Predsednik TD Andrej Mlakar nam je pred prvomajskimi prazniki dejal, da naj bi kopališče spet zaživelo avgusta, v začetku tega meseca pa naj bi začeli z deli. Zdaj tudi na vratih kompleksa visi obvesti-
lo, da je bazen do nadaljnjega zaprt, vstop vanj pa prepovedan. Seveda nihče od krajanov Rimskih Toplic ne verjame, da se bodo avgusta res spet lahko namakali v bazenu. Slišati je celo namigovanja, da naj bi najemnik in lastnik kopališče namenoma pustila propasti. Njegova vrednost bi se tako zmanjšala, potem pa bi vse skupaj nekdo kupil za en tolar. Andrej Mlakar seveda vse očitke zavrača: »Bazenski kompleks je ocenjen na 107 milijonov tolarjev. V njem so potrebna obsežna dela, kar pomeni, da kopališča ne bomo samo obnovili, ampak tudi povečali. Za kar pa moramo pridobiti gradbeno dovoljenje. Ravno zaradi pridobivanja dokumentacije in malo tudi zaradi hude zime, se je obnova bazena nekoliko zavlekla. Pričakujemo, da bomo gradbeno dovoljenje dobili še ta mesec in da bomo takoj za tem sklenili tudi pogodbo z izvajalci del, to je s podjetjem Gradiš iz Celja. Če bo šlo vse po načrtih, bo prenovljeni bazen odprt konec avgusta letos. Res pa je, da so se okoli bazena začeli zbirati vandali, ki so razbili nekaj stekla in podobno: Glede na to, da bomo obstoječe objekte porušili in da smo vse uporabno pravočasno pospravili na
varno, se nam to niti ne zdi taka katastrofa. Vsekakor pa je tudi naš interes, da bi bazen čimprej zaživel.«
Bazen je odvisen od zdravilišča Naslednja stvar, ki med krajani vzbuja številna vprašanja, je termalna voda, ki prihaja iz zdravilišča. Treba je namreč vedeti, da bazen ni-
ma svoje termalne vrtine. Do lani je tako imelo TD z ministrstvom za obrambo sklenjen dogovor, da gre določena količina vode za bazen iz zdravilišča. Zdaj, ko z zdraviliščem upravlja novi najemnik - družba MRC, pa se mora TD glede vode pogovarjati z njim. Po besedah Andreja Mlakarja sta se z direktorjem družbe MRC Maksom Brečkom že ustno dogovori-
la, da gre določena količina vode iz zdravilišča za bazen. »Vode je dovolj, zato v tem ne vidim nobenih težav. Pogodba glede pridobivanja vode pa res še ni podpisana; nenazadnje tudi zadeve glede zdravilišča še niso povsem jasne. Kandidirah smo tudi na razpis za pridobitev koncesije za uporabo termalne vode, a do danes odgovora še nismo dobili.«
Kljub optimističnim napovedim Mlakarja pa nad bazenom, ki je ob ustanovitvi v začetku tridesetih let minulega stoletja veljal za enega prvih zunanjih termalnih bazenov v vsej tedanji Jugoslaviji, visi temna senca. Če ne zaradi drugega, zato, ker je kraj z njegovim zaprtjem izgubil še zadnjo svetlo turistično točko.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Et

Z izdelki Tuš do avtodoma!
in 1000 drugih nagrad
Z enkratnim nakupom izdelkov Tuš v vrednosti 1000 SIT ali več in predložitvijo Tuš klub kartice na blagajni sodelujete v nagradni igri!
IS
iMagrade:
1 X avtodom Adriatik Serie 70 model AS72 Dl< 1000 X darilni bon za nakup v trgovinah in -fraňsizah Tuš v vrednosti 1000 Stí
' ww^.tus.si
Plazovi, snegolomi in vetrolomi vzeli milijone - Kar ni uničil lubadar, je zlomila zima
Letošnja zima ni prizanašala. Ne samo, da nam je dvigovala račune za ogrevanje, upostošila je tudi savinjski biser Logarsko dolino ter v gozdovih naredila skorajda večjo škodo kot lubadar.
Takšnega plazu na območju Logarske doline najbolj vneti planinci ne pomnijo vsaj trideset let. Samo na območju Logarske zaenkrat ocenjena škoda, snežni plaz pod slapom Rinka namreč še vedno kljubuje sončnim žarkom, znaša okoli deset milijonov tolarjev. »Pot na Okrešelj,
pravzaprav njen zgornji del, smo sicer minuli teden popravili,« pravi predsednica Planinskega društva Celje - Matica Manja Rajh. Malo več težav je na samem začetku poti pod slapom Rinka, ker je plaz, ki je priletel z Mrzle gore skozi ozko grlo slapa, nanosil obilico drevja in snega prav na pot, ki prečka strugo Savinje. Ker se sneg tah, je potrebna večja previdnost pri prečkanju struge. »Ah je poleg hišice uničena tudi sama čistilna naprava, še ne vemo,« pravi Rajhova, »to bomo videli še-
le prihodnji teden, ko bomo hišico do konca podrli. Prav tako še niso čisto jasne možnosti financiranja obnove poti, elektro in telekomunikacijskih napeljav, objektov. Glede na to, da gre za naravno nesrečo, mislim, da lahko računamo na kakšno sofinanciranje. Šele ko se bo sneg stalil, pa bomo lahko ocenili tudi stanje pod slapom Rinka.« Če ima hudič mlade ...
Tuch na območje Pohorja so se lahko gozdarji do vrha
Snegolomi in vetrolomi so ruvali in lomili drevesa, s tem pa pripravili »teren« lubadarjem. Foto: Bojan Bračič
prebili šele pred dobrimi štirinajstimi dnevi. »Ta zima je bila res izjemna. Najprej smo reševali ceste, zdaj pa šele popisujemo stanje,« ugotavlja Bojan Bračič, vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenske Konjice. »Samo na našem območju ocenjujem, da je polomilo več kot štiri tisoč kubikov dreves, kolegi iz Savinjske pa govorijo že celo o dvomestnih številkah.« »Niti še nismo končali s sanacijo, ki jo je povzročil lanskoletni lubadar, ko imamo znova škodo v gozdovih,« pripoveduje vodja celjske območne enote zavoda za gozdove Miran Orožim. Snegolomi in vetrolomi so lomili vrhove dreves, jih izruvali s koreninami wed ali prelomili na pol, pri tem so bila še posebej na udaru mlajša drevesa. »Ko ima hudič mlade, pridejo še žuželke, dodatno pa imajo ravno letos vse drevesne vrste polni obrod, kar še dodatno izčrpuje drevesa. Edina dobra stvar pri vsem tem je, da se po desetletju zatišja drva znova zelo dobro prodajajo.«
Po trenutnih podatkih je bilo zgolj v celjski enoti zavoda za gozdove letos evidentiranih več kot deset tisoč kubikov sanitarnih sečenj. Od tega je bilo več kot polovica sečenj zaradi napada podlub-nikov, okoli trideset odstot-
Slap Rinka »krasijo« polomljeno vejevje in ostala navlaka, ki jo je prinesel plaz.
kov zaradi bolezni ali poš- tirajo zaradi snega polomljeni kodb po delu v gozdu, preo- mlajši sestoji, se bo stanje v stanek pa zaradi vetrolomov naslednjem mesecu še bistve-in snegolomov. Ker se v zad- no spremenilo, njih dneh intenzivno eviden-	ROZMARI PETEK
Plaz zakril biser Logarske
Ličinke iz Drage še vedno uganka
V prejšnji številki smo pisali o množičnem pojavu ličink podobnim gosenicam v kraju Draga pri Štorah. Predvidevalo se je, da gre za ličinke junijskega hrošča, ki uničujejo travnato rušo. Na milijone ličink je moč videti na površini več kot tisoč kvadratnih metrov, zato so se nekateri prebivalci zbali, da jih bo še več in čakali na ustrezne strokovne ukrepe.
Na podlagi terenskega ogleda so strokovnjaki iz Zavoda RS za varstvo narave iz Celja ugotovili, da gre verjetno za ličinke ene izmed številnih vrst hroščev, ki jih je v Sloveniji okoli 6000 vrst. To je potrdil tudi biolog Franc Rebeu-šek iz Centra za kartografijo favne in flore, ki ugotavlja, da ne gre za ličinke junijskega hrošča, kot se je še pred dnevi predvidevalo. »Razvoj žuželk, med katere uvrščamo tudi hrošče, poteka od jajčec do odrasle živali v več stadijih in z vmesno preobrazbo. Ličinke, ki se razvijejo iz jajčec, so ptihroščih popolnoma različne od odraslih žuželk. Večinoma se tudi hranijo drugače kot odrasle živali. Ličinka se po določenem času zabubi, buba je bolj ali manj negibna, in šele iz nje se razvije odrasla žival.« Množično pojavljanje določenih vrst je po besedah Rebeuška v na-
Od 25. do 27. maja pridite na Trg celjskih f grofov v Celju in odtisnite svojo dlan na I Nivea steno! Za vsak vaš odtis bo NI VE A \ prispevala 200 tolarjev v učni sklad za V socialno ogrožene otroke in mladino.
Učni sklad je ustanovilo podjetje Beiersdorf Slovenija v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije.
PODAJTE NAM ROKO!
vrst, kot se je to zgodilo v Dragi, pa je včasih lahko tudi odraz porušenja občutljivega ravnovesja v naravi, na katerega ima človek zelo močan vpliv.
V zadnjih dneh se je število ličink zmanjšalo, še vedno pa so prisotne na travnatih površinah v okolici hiš. Strokovnjaki predvidevajo, da so se določene ličinke že zabubile, zmanjšanje pa je lahko tudi posledica uporabe sredstev za zatiranje. Do-
mačinom so zato svetovali, naj bodo pri uporabi sredstev za uničevanje ličink skrajno previdni, saj s tem lahko škodijo tudi svojemu zdravju. V Zavodu RS za varstvo narave pa prizadetim še svetujejo, da naj se o izbiri sredstev obvezno posvetujejo s strokovnimi institucijami, ki jim bodo znale ustrezno svetovati.
MATEJA JAZBEC Foto: AŠ
ravi običajen pojav, ljudje pa večjega števila prihaja pred- in kvalitete hrane ter razpo-so nanj bolj pozorni, ko ga opa- vsem zaradi ugodnih pogojev, ložljivega prostora. Tako množijo v bližini prebivališč. Do na primer zadostne količine žično pojavljanje določenih

HJ^EA
/y'mmsL/
6_ GOSPODARSTVO_Ç CetÎS
Papirje bodo zamenjali stroji
Na Rogli cerkev, v Rimskih Toplicah začetek obnove zdravilišča, v Zrečah priprave na nov hotel
Unior Turizem z direktorjem Maksom Brečkom na čelu ima polne roke dela. Komaj se je nadvse uspešno končala zimska sezona, že so sredi priprav na nove naložbe. Prihodnji mesec bodo zahrumeli gradbeni stroji na Rogli in v Rimskih Toplicah, medtem ko naj bi do konca leta pridobili tudi gradbeno dovoljenje za nov hotel v Zrečah.
Turistične centre na Rogli, v Zrečah in na Krvavcu je v zimski sezoni, ki se je začela že 26. novembra lani, obiskalo
jejo, pridobili tudi gradbeno dovoljenje za nov hotel visoke kategorije, ki ga bodo predvidoma začeli graditi prihodnje leto. Gre za samostojen hotel z dvesto posteljami, ki bo s pokritim hodnikom povezan z zdravstvenim delom term. »S tem bomo na eni strani izpolnili pričakovanja po najbolj kvalitetnih hotelskih storitvah in po drugi v polnosti izkoristili naše zdravstvene in terapevtske zmogljivosti,« poudarja dvojni pomen hotela direktor.
Obsežni načrti v Zrečah ne bodo ovirali še večjih načrtov z zdraviliščem v Rimskih Toplicah. Prej nasprotno: »Oboje delamo isti ljudje in do izraza prihaja sinergija učinkov tako v usposobljenosti strokovnjakov kot prepoznavnosti ponudbe. Uspešno bomo lahko konkurirali na domačem in tujem trgu,« je prepričan Maks Breč-ko že na začetku urejanja velikega kompleksa. Prvi del gradbenega dovoljenja za Sofijin dvor in prenovo sta-
rega zdravilišča namreč že imajo.
Prihodnji mesec bodo za-brneli stroji, ki bodo najprej odstranili nepotrebne povezave in zgradbe na tem območju, nato pa se bo začela zaresna obnova 10.500 kvadratnih metrov površin in gradnja novih šest tisoč kvadratnih metrov ter garaže za 170 parkirnih mest. »Avgusta pričakujemo drugi del gradbenega dovoljenja,« zaključuje Maks Brečko.
MILENA B. POKLIC
več kot 590 tisoč smučarjev in drugih obiskovalcev. »To pomeni za 8-10 odstotkov boljšo realizacijo, večji obisk in uspešnost poslovanja,« zaključuje sezono Maks Brečko. To je seveda še kamenček več k
Idejna rešitev projekta Rimske Toplice
Direktor Unior Turizma Maks Brečko z maketo prihodnje ureditve Term Zreče
trdnim temeljem za uresničitev načrtov, ki se jih lotevajo s polno paro.
Cerkev in hotel
S podporo škofije bodo junija začeli graditi cerkev na Rogli. Objekt, velik 225 kvadratnih metrov, se bo odlično vklapljal v okolje, zgradili pa ga bodo med štadionom, igrišči za tenis in tehnično bazo. »S cerkvijo, za katero že imamo gradbeno dovoljenje, bomo razširili ponudbo za naše goste,« utemeljuje gradnjo Maks Brečko in napoveduje, da bo zgrajena še letos.
V Zrečah bodo najprej zgradili nov vstopni objekt pri termah. V njem bodo poleg garaž še prostori za potrebe občine, pošte, lekarne, knjižnice ... V času te gradnje bodo, tako vsaj pričaku-
Katere zadruge so skrivale fige v žepih?
Nedavna prodaja zadruž-niških deležev v Celjskih mesninah je razburila zadruge, ki se za prodajo niso odločile. Ne samo, da so s prehodom iz večinskega v manjšinski lastniški delež izgubile vpliv na poslovno politiko podjetja, temveč je prodaja vplivala na razvrednotenje njihovih delnic, pravijo.
Zadruge, ki še ostajajo lastnice Celjskih mesnin, trdijo, da je bilo z omenjeno prodajo zadrugam in kmetom povzročeno za skoraj milijardo tolarjev škode. Prodaja deležev, za katero so se odločile Kmetijska zadruga Celje, Petrovče ter Slovenska Bistrica, naj bi stekla brez predhodnega dogovora z ostalimi zadrugami. Direktor Kmetijske zadruge
Novi vzajemni sklad KD Surovine in energija, delniški vzajemni sklad
V zadnjem letu je mogoče opaziti nove sklade, ki so vedno bolj geografsko ali panožno usmerjeni. Med panožno usmerjenimi skladi veliko zanimanja zbujajo naložbe v energijo in surovine. Glavni razlog je nenehna rast povpraševanja, in s tem rast cen energije in surovin. Naraščajoče povpraševanje je v največji meri odraz hitre gospodarske rasti razvijajočih se držav Azije in Latinske Amerike.
Najmanj 75 odstotkov vrednosti sredstev vzajemnega sklada KD Surovine in energija, delniški vzajemni sklad, bo investiranih v lastniške vrednostne papirje in delniške investicijske sklade podjetij iz industrijskih panog pridobivanja in predelave surovin in energije, natančneje, pridobivanje in predelava rudnin, lesa, celuloze in papirja, izdelava kemičnih, gradbenih in embalažnih materialov, nafte, plina in drugih goriv, izdelava opreme in storitve za pridobivanje energije.
Podjetja iz te panoge so zanimiva investicijska priložnost zaradi naraščanja povpraševanja po energiji in surovinah predvsem hitro razvijajočih se držav, kot so Kitajska, Indija, Brazilija, in hkrati nezmanjšane porabe ZDA in držav EU, ocene rasti podjetij, ki predvidevajo, da je še dovolj prostora za nadaljnjo rast, politične nestabilnosti držav, ki imajo ključno mesto v svetovni preskrbi z energijo (še posebej nafto), in pospešenega razvoja podjetij, ki se ukvarjajo z alternativnimi viri.
Brez vstopne provizije do 8. junija 2006
To pomeni, da bomo vaše vplačilo v celoti preračunali v enote premoženja vzajemnega sklada. Vsem vlagateljem, ki bodo do 8. 6. 2006 pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada KD Surovine in energija, delniški vzajemni sklad, in katerih pristopna izjava bo pravilno izpolnjena, njihova enkratna vplačila v vzajemni sklad pa bodo prispela na transakcijski račun vzajemnega sklada do 8. 6. 2006 do vključno 7.00 ure, KD Investments d. o. o., v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. Po zaključeni enkratni akciji bo za nadaljnja vplačila obračunana vstopna provizija 3 odstotke, v primeru vplačil višjih vrednosti pa se bo ustrezno znižala v skladu s provizijsko lestvico, ki je določena s pravili upravljanja. Izstopne provizije ni, upravljavska provizija znaša 1,89 odstotka letno, skrbniška provizija pa 0,05 odstotka letno.
Za več informacij vas vabimo na naše spletne strani www.kd-qroup.si in www.financna-tocka.si. veseli pa bomo tudi vašega klica na brezplačno telefonsko številko 080 12 08 ali obiska ene od Finančnih točk.
KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o.
080 1208
Je Maijan Kovač
deleže v mesninah načrtno dobra unovčil?
Celje Marjan Kovač naj bi kot
član nadzornega sveta Celjskih mesnin bistveno bolje informiran, a hkrati o prodaji deleža ni obvestil drugih zadružnih lastnic Celjskih mesnin. Ostale zadruge se zato počutijo zavedeno. »Vsi so vedeli,« trdi Kovač, »saj se je že dolgo govorilo o prodaji. Sam sem celo skušal oblikovati družbo pooblaščenko, da bi na ta način zadruge obdržale večinske deleže, a nisem od niti ene dobil podpisa. Očitao so zadruge držale fige v žepih.« Kot še pravi Kovač, sta se za prodajo najprej odločili Kmetijska zadruga Petrovče in Slovenska Bistrica, šele nato Kmetijska zadruga Celje. »Saj nam pri tem, da nismo več večinski
lastniki, naši deleži niso bili več toliko pomembni, zato smo jih raje dobro prodali. Sploh zdaj, ko lahko končno začnemo graditi trgovsko-po-slovni objekt v Vojniku.«
»Enotnost med zadrugami bi lahko bila tudi brez družbe pooblaščenke,« kratko na Kovačeve očitke odgovarja direktor Kmetijske zadruge Šentjur Zvonko Pušnik in hkrati opozarja še na druge možne posledice (za nekatere) dobre prodaje deležev. »Kot večinski lastniki mesnin smo strmeli k temu, da se najprej odkupi vsa domača živina. Kaj se bo zgodilo, če bo uvožena živina cenejša od domače, pa lahko sami ugotovite.«
ROZMARI PETEK
Publikacija za Teševih 50 let
V Termoelektrarni Šoštanj je bilo v torek slovesno. Pred natančno 50 leti so slovesno zagnali njen prvi blok, zato so bogato in uspešno preteklost posebej za to priložnost strnili v publikaciji Petdeset let luči za Slovenijo avtorja Emila Šterbenka in avtorice Mojce Ževart. Knjiga prikazuje zgodovino delovanja termoelektrarne in njeno soob-likovanje okolja. Šoštanjska termoelektrarna, ki proizvede tudi do polovico proizvedene električne energije v Sloveniji, je na pragu posodobitve in novega razvojnega ciklusa. Ta naj bi zagotovil ekološko ustrezno, dolgoročno zanesljivo ter varno oskrbo Slovenije z električno energijo tudi v prihodnje. V TEŠ-u je trenutno zaposlenih 550 ljudi, ki so lani proizvedli 3640 gigavatnih ur električne energije, kar je 30,3 odstotka vse proizvedene energije v Sloveniji.
Na torkovi slovesnosti je TEŠ Bolnišnici Topolšica podaril sredstva za nakup CT-aparata, občini Šoštanj pa za postavitev spominskega parka pred tamkajšnjo osnovno šolo.	MJ
[etUl i thinner z mjlwljsim oHusmn
7
Premalo medicinskih sester
Opozorila medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov ob njihovem prazniku
Ob letošnjem 12. maju, mednarodnem dnevu medicinskih sester, so tudi v Sloveniji praznovanje povezali z motom Z ustreznim zaposlovanjem rešujemo življenja. Raziskave v svetu in izkušnje pri nas namreč potrjujejo, da pomanjkanje oziroma neza-poslovanje medicinskih sester vpliva na slabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva ter vodi v izčrpanost in nezadovoljstvo sester.
»V Sloveniji imamo raziskave, ki dokazujejo, da nas je premalo, a jih vsak razume, kakor mu v trenutni situaciji pač odgovarja. S kategorizacijo lahko dobro merimo zadostnost števila zaposlenih v zdravs-
tveni negi in pomanjkanje kadra, a to nam ne pomaga veliko,« ugotavlja Magda Brlož-nik iz celjskega zdravstvenega doma, »a vendar se ne damo in vztrajamo v svojem poslanstvu, da za ljudi naredimo najboljše, kar znamo in zmoremo.«
Da se znajo tudi družiti in praznovati, so tudi letos pokazale z regijsko proslavo ob svojem dnevu. V Narodnem domu so pripravile bogat kulturni program, ki ga je povezovala Marjana Novak. Ob nagovoru predsednice Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje Marjane Vengušt so jim zapeli kolegice iz pevske skupine Cvet,
pevka Maja Slatinšek, dijakinje in dijak Srednje zdravstvene šole Celje, zaigral Trio klarinetov iz Glasbene šole Šentjur, za vrhunec pa sta poskrbeli pevki Elda Viler in Ana Dežman ob klavirski spremljavi Blaža Jurjeviča.
Med glasbenimi točkami so podelile zahvale kolegicam, ki so se v preteklem letu upokojile, ter tri srebrne znake, najvišje društveno priznanje. Prejele so ga Ruža Mavrič, glavna medicinska sestra očesnega oddelka SB Celje, Zlatka Po-lajžer, patronažna sestra iz ZD Šmarje pri Jelšah, in Karmen Wirth, glavna medicinska sestra Doma ob Savinji Celje.
MBP, MB
V Vodnikovi ulici 11 v Celju so v ponedeljek z manjšo slovesnostjo odprli pisarno Društva lige proti epilepsiji Slovenije.
Kot je poudaril predsednik društva prim. Igor Ravnik, dr. med., je epilepsija poleg možganske kapi najpogostejša nevrološka bolezen, ki jo sicer uspešno zdravijo, vendar zaradi nepoznavanja in predsodkov povzroča bolnikom številne socialne težave. I\idi v Sloveniji
so tako kot v Evropi ljudje z epilepsijo pogosto brez razloga med nezaposlenimi. V slovenski ligi, ki bo v kratkem obeležila stoletnico delovanja, poleg 60 članov s strokovnega področja deluje tudi deset lokalnih skupin za samopomoč, pri čemer vedno več pozornosti namenjajo prav socialnemu delu.
Pisarna v Celju, ki jo vodi Mojca Kodrun (na sliki na sredini), bo bolnikom pomagala predvsem na tem področju. »Z boleznijo se da lepo živeti - samo družba, okolje nas mora sprejeti,« je dejala. Za dosego tega cilja
pa je potrebnih precej naporov. Ena izmed poti je izobraževanje, namenjeno različnim skupinam. Predstojnik nevrološkega oddelka celjske bolnišnice Marko Zupan, dr. med., je ob tem predstavil uspešen projekt izobraževanja v domovih starejših občanov na Celjskem.
Da je nova pisarna v Celju zaživela, je po eni strani zasluga iniciativ bolnikov in po drugi tudi razumevanja Mestne občine Celje. Obiščete jo lahko vsak torek in četrtek med 9. in 13. uro ter ob sredah med 13. in 17. uro.
MBP
Foto: AŠ
Sredini dopoldnevi bodo vse do prihodnjega meseca ostali tesno povezani s Citycentrom Celje. Da bi tudi vaše ugibanje pri nagradni igri Iskalnice obrodilo sadove, lahko uberete eno od dveh poti ali se v upanju na nagrado v vrednosti več tisočakov najprej lotite ugibanja preko Radia Celje. Če bo slednje žal neuspešno, imate v igri za nagrado še kupon. Na slednjem obkrožite tri logotipe trgovin v Citycentru Celje. Pri žrebu nagrado prejme tisti, ki je obkrožil vsaj eno izmed predstavljenih trgovin. Kupone oddajte pri Informacijah Citycentra Celje ali jih pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje. Ob predložitvi davčne številke je nagrade v predstavljeni trgovini treba prevzeti v desetih dneh .Več o nagradni igri Iskalnice lahko izveste na www.radiocelje.com.
ESPRIT
Esprit je eden glavnih igralcev globalnega življenjskega stila in »/naša na slovenski trg nov, svež i/al mode. Danes je blagovna znamka Esprit s 560 prodajnimi mesti prisotna v 44 državah sveta. Njen začetek sega v leto 1968 v Kalifornijo.
Esprit ponuja celovit življenjski stil. Je mladosten, svež in
modno navdihujoč v moških, ženskih, otroških in najstniških oblačilih, pa tudi v obutvi, modnih dodatkih, perilu in športni opremi. Blagovno znamko zaznamujejo sodobno in izčiš-čeno oblikovanje ter skrb za kakovost izdelave. Njihov moto je ponuditi modni luksuz v smislu oblikovanja in izbora tkanin po dostopnih cenah. Štirje paradni programi v Citycentru Celje so Esprit Casual
-	sproščena ženska in moška oblačila, Esprit Sport - namenjen aktivnemu preživljanju prostega časa, Esprit collection
-	oblači žensko in moškega za službo ter nova ženska in moška blagovna znamka Edc by Esprit.
Presenečenje iz ponudbe Esprit prejmeta: poslušalka Vera Kamenik, Ljubljanska 33, 3000 Celje in bralka Vida Sto-žir, Trnoveljska cesta 103, 3000 Celje.
GEOXZA ZDRAVJE IN UDOBJE NOG
Blagovna znamka Geox je na svetovnem trgu uveljavljena že več kot petdeset let. Sledi modnim smernicam moške, ženske
zdravje nog. Posebna membrana, ki je vložena v podplat vsakega čevlja, omogoča, da noga v obutvi Geox ostane suha. Membrana je narejena tako, da omogoča dihanje nog in hkrati
in otroške obutve, pri čemer predvsem prisega na udobje in
Obutev Geox je tako primerna za vse, ki uživajo v zdravem in udobnem koraku.
Darilni bon v vrednosti 5.000 tolarjev prejmeta: poslušalka Stanka Jurgelj, Žigon 8/a, Laško in bralec Helmut Skutnik, Klane 17, Dobrna.
iska/ni^e
city center;
Celje
Obkrožite, katere 3 trgovine bo ekipa NT&RC predstavila v naslednji nagradni igri? j
zero
tednik
a cel j i
Podeljevalke in dobitnice priznanj: Albina Kokot, Ruža Mavrič, Zlatka Polajžer, Karmen Wirth, predsednica DMSZT Celje Marjana Vengušt
Za lepše življenje z epilepsijo
clíy/center
NAGRADNA IGRA
Celje E
ska/niire
Sredini dopoldnevi bodo vse do prihodnjega meseca ostali tesno povezani s Citycentrom Celje. Da bi tudi vaše ugibanje pri nagradni igri Iskalnice obrodilo sadove, lahko uberete eno od dveh poti ali se v upanju na nagrado v vrednosti več tisočakov najprej lotite ugibanja preko Radia Celje. Če bo slednje žal neuspešno, imate v igri za nagrado še kupon. Na slednjem obkrožite tri logotipe trgovin v Citycentru Celje. Pri žrebu nagrado prejme tisti, ki je obkrožil vsaj eno izmed predstavljenih trgovin. Kupone oddajte pri Informacijah Citycentra Celje ali jih pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje. Ob predložitvi davčne številke je nagrade v predstavljeni trgovini treba prevzeti v desetih dneh .Več o nagradni igri Iskalnice lahko izveste na www.radiocelje.com.
CCDDIT
modno navdihujoč v moških, ženskih, otroških in najstniških oblačilih, pa tudi v obutvi, modnih dodatkih, perilu in športni opremi. Blagovno znamko zaznamujejo sodobno in izčiš-čeno oblikovanje ter skrb za kakovost izdelave. Njihov moto je ponuditi modni luksuz v smislu oblikovanja in izbora tkanin po dostopnih cenah. Štirje paradni programi v Citycentru Celje so Esprit Casual
-	sproščena ženska in moška oblačila, Esprit Sport - namenjen aktivnemu preživljanju prostega časa, Esprit collection
-	oblači žensko in moškega za službo ter nova ženska in moška blagovna znamka Edc by Esprit.
Presenečenje iz ponudbe Esprit prejmeta: poslušalka Vera Kamenik, Ljubljanska 33, 3000 Celje in bralka Vida Sto-žir, Trnoveljska cesta 103, 3000 Celie.
in otroške obutve, pri čemer predvsem prisega na udobje in
iska,
city c
Ce
Obkrožite, katere 3 trgovine bo ekipa N
zero
Obvestilo!
MOJSTRI KLESANJA ZOPET V LAŠKEM
V Laško se tudi letos vračajo mojstri klesanja. Zato vljudno vabljeni v Laško od 22. maia do 18. iuniia 2006. ko bo na parkirišču pri Kulturnem centru zaživela mednarodna kiparska delavnica.
K sodelovanju smo povabili akademskega kiparja Ferenca Kiralyja iz Lendave, ki je minulo leto za svoje ustvarjalno delo prejel nagrado »Míhaly Munkacy« madžarskega ministrstva za kulturo, kar je izjemno priznanje, najvišje in častno v evropskem prostoru. Udeleženca v kiparski delavnici pa bosta še akademska kiparja Janoš Szekely iz Transilvanije in Janos Lestyan Goda, dekan budimpeštanske likovne akademije.
Organizator delavnice je Prireditveni center Laško s pomočjo sponzorjev. Še enkrat vabljeni v Laško vsi, ki bi želeli videti kiparjenje v živo, občudovati nastanek umetnin iz kamna ter se na lastne oči prepričati o mojstrstvu klesanja.
KOTA D.O.O., Petrovče
Razpisuje prosto delovno mesto
PRODAJNI INŽENIR - PROJEKTANT
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Zahtevani pogoji:
-	izobrazba VI. ali VII. stopnje tehnične smeri
-	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
-	vozniški izpit B-kategorije
-	zaželen je strokovni izpit, ni pa nujno
Opis del in nalog: prodajni inženir - projektiranje in prodaja na domačem in tujem trgu.
Od izbranega kandidata pričakujemo kreativnost, motiviranost, komunikativnost, organizacijske sposobnosti in samostojnost.
Kandidatom ponujamo delovno razmerje za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom ter delo v prijetnem kolekti-
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje v 10 dneh po objavi na naslov družbe: KOTA, d.o.o., Petrovče, Petrovče 237, 3301 Petrovče, s pripisom - Kadrovska služba.
Ožji izbor kandidatov bomo povabili na razgovor.
8
INTERVJU
NOVÍ TEDNI«
Tri zvezde: vera, upanje, ljubezen
»Nova škofija predstavlja za vse nas nove naloge in pravo delo se šele začenja,« pravi celjski
škof dr. Anton Stres
Celjski opat Marjan Jezernik, ki je zadnji mesec imel veliko dela z organizacijskimi pripravami na nedeljsko slovesnost ob ustanovitvi nove škofije s sedežem v Celju, naju je popeljal po stopnišču opatije skozi molilnico v veliko sobo. Skozi okna je bil lep razgled na Miklavški hrib s cerkvico in opatijsko cerkev sv. Danijela, ki bo nedeljo postala stolnica. Z dr. Antonom Stresom sva sedla vsak na svojo stran velike mize, pa vendar sva bila drug ob drugem. Preden sva začela s pogovorom me je vprašal, kakšno bo v nedeljo vreme. Najprej so nameravali dogodek z ustanovitvijo celjske škofije in umestitvijo škofa pripraviti v cerkvi sv. Danijela, vendar so kmalu ugotovili, da bo premajhna za vse, ki se bodo udeležili tega pomembnega dogodka. Dr. Stres je predlagal, da slovesnost pripravijo na Glavnem trgu pri kužnem znamenju z Marijinim kipom. Tako bo lahko večina ljiidi, ki bo prišla na slovesnost, »v živo« spremljala nevsakdanji dogodek.
Za pogovor sva imela na voljo dobro uro. Pred pogovorom je opravil fotografiranje, po pogovoru se je udeležil rednega sestanka članov pripravljalnega odbora.
Kako ste sprejeli novico o ustanovitvi novih škofij?
Prijetna novica se je razvedela 7. aprila. Papeževo odločitev smo po svoje pričakovali, saj se je o novih škofijah v Sloveniji že dalj časa govorilo. Prve resne pobude, koraki in načrti za novo škofijo so bili storjeni že leta 1998, torej kmalu po prihodu gospoda Rodeta, danes kardinala, za ljubljanskega nadškofa. Že ob prvem obisku leta 1996 v Sloveniji je menda papež Janez Pavel II. na srečanju s slovenskimi škofi predlagal, naj razmislijo o ustanovitvi novih škofij. Ko smo bili leta 2001 z gospodom Rodetom na obisku v Vatikanu, nas je pri kosilu papež najprej vprašal, kaj pa nove škofije v Sloveniji. Torej je šlo za dobro premišljeno potezo, ki se je dolgo pripravljala in je letos z odločitvijo papeža Benedikta XVI. dozorela.
Ste pričakovali, da boste postali prvi celjski škof?
Papež nikoli ne ustanovi škofije brez takojšnjega imenovanja škofa, kajti škofije brez škofa enostavno ni. Pravzaprav sem to imenovanje pričakoval, saj v naši Sloveniji nič ne more bití dolgo skrito. Smo pač tako povezani, da se vse pomembnosti in tudi čenče hitro izvedo.
Kako poteka postopek izbire oz. imenovanja škofa?
Nuncij za izpraznjeno mesto škofa ali novega škofa opravi poizvedovanje in v širšem krogu sodeluje od 50 do 100 kandidatov, lahko tudi več, pač glede na velikost škofije. Predloge posreduje Vatikanu, kjer izberejo tri najprimernejše in jih vrnejo, v našem primeru v Slovenijo. Sledi znova pogovor z ljudmi o kandidatih, končna odločitev pa je v rokah Svetega sedeža.Čeprav ni for-
malnih volitev, pa je postopek dosti demokratičen, saj je k soodločanju pritegnjenih veliko ljudi. Ko je postopek zaključen, nuncij pokliče kandidata in ga vpraša, če sprejme mesto škofa. In sem ga sprejel.
V	novi škofiji Celje je 112 župnij in enajst dekanij, 105 duhovnikov in 44 redovnic in redovnikov. Območje celjske škofije dobro poznate, pa vseeno, kako ga nameravate še bolje spoznati in zagotoviti dobro sodelovanje?
Sodelovanje je prav gotovo ena izmed temeljnih nalog in želja. Manjše škofije so bile ustanovljene ravno s tem namenom, da bi bilo to sodelovanje bolj močno. Če je skupnost manjša, je vezi lažje vzpostaviti. Taka škofija, kot je sedaj celjska, velja za idealno po svoji velikosti. Večino ljudi, ki so najbolj izpostavljeni, je možno osebno spoznati. Škofija ima dovolj ljudi in dovolj sredstev, da lahko sama živi. Redno bom obiskoval ljudi v župnijah. Nekaj obiskov je predpisanih in se izvajajo ponavadi ob birmah. Potem je veliko srečanj, ki niso načrtovana, recimo ob raznih slovesnostih in dajo možnost škofu, da se sreča z ljudmi in spozna življenje v župniji. K temu je treba prišteti še redna srečanja z duhovniki, najpogosteje v okviru duhovniškega sveta, ki ga mora imeti vsaka župnija. Moja prva naloga bo ustanovitev duhovniških svetov (v njem so predstavniki vseh duhovnikov na območju župnije!), na tej osnovi pa bomo ustanovili zbor svetovalcev in iz njega kolegij z okoli desetimi člani. Slednji bodo zelo pogosto poklicani na posvetovanje o vseh pomembnejših vprašanjih, o katerih ne more odločati škof sam, ampak je potrebno posvetovanje s čim tesnejšimi sodelavci. Pomembna naloga bo pritegniti najširši krog ljudi, da bomo lahko uspešno delali.
Je bila ustanovitev škofije cilj?
Ne, ampak oblika, da bomo lažje delali. Škofija je za nas nova naloga in za nas se delo šele začenja. Manjše škofije so zato, da se ljudje na manjšem teritoriju lažje identificirajo s cerkvijo. Veljalo bo pravilo: škofija, to smo mi.
Kje bodo prostori nove škofije?
V	opatiji so prostori premajhni, da bi sprejeli še škofijo. Začasno bomo gostovali vprvem nadstropju Mohorjeve družbe v Celju, kjer so nam dali prostore v najem do takrat, da najdemo trajnejšo rešitev. Imamo čas in se nam nikamor ne mudi.
Kdaj bo celjska škofija v celoti zaživela?
Veliko še moramo postoriti, zato računamo, da bo vse pripravljeno do 1. septembra. Do takrat pa bodo vsa dela potekala preko mariborske nadškofije.
Kako bodo v bodoče rešene »selitve« duhovnikov iz ene v drugo škofijo, saj tega doslej ni bilo?
Najprej: vsi duhovniki ostanejo tam, kjer so. Dogovorili pa smo se, da bo lahko duhovnik, ki bi želel službovati v župniji, kjer je sicer doma in je to v drugi škofiji, da bo napisal prošnjo. Načeloma naj bi
bili taki primeri rešeni v letu dni, v začetku pa bo to verjetno trajalo do pet let. Prepričani pa smo, da velikih selitev duhovnikov iz ene v drugo škofijo ne bo, sicer pa si bomo škofije pomagale pri reševanju zasedenosti duhovniških mest.
S kakšnim razpoloženjem pričakujete nedeljski dogodek, ko boste tudi formalno postali škof novoustanovljene škofije?
Dogodek je zelo pomemben. Najbolj si želim, da bi vsi, ki se bodo v nedeljo podali na pot v Celje, kjer bodo doživeli lep dogodek, bili veseli potem, ko se bodo vračali domov. Zdaj bomo skupaj »pljunili« v roke in bomo na nov način še bolj povezani med seboj. Lažje se bodo enačili s cerkveno skupnostjo in posvetili reševanju nalog, ki nas čakajo.
Imate svoj grb, v katerem so tri celjske zvezde in ladjica. Kako ste prišli na idejo, da ste obojè vključili v grb, ki bo krasil tudi vaš škofovski stol v stolni cerkvi v Celju?
Moj grb je isti od imenovanja za mariborskega pomožnega škofa leta 2000. V njem so tri celjske zvezde, simboli treh temeljnih krščanskih vrednot: vere, upanja in ljubezni. Moje zvezde svetijo v temni noči in ne na modrem nebu, kot v celjskem grbu. Celjski gospodje so bili nekaj časa tudi gospodarji gradu v Rogatcu, mojem rodnem kraju, torej sem jih izbral s posebnim namenom. Spodaj je ladjica, ki ima zelo pozitiven simbol: je podoba cerkve, življenja, rešitve in upanja. V grbu morajo biti pozitivni simboli.
Ladjico ste izbrali s posebnim namenom. Kakšnim?
Hidi Pariz ima ladjico v svojem grbu. Tam sem študiral in je košček srca še vedno v tem mestu. Dodatni razlog za ladjico pa je v darovnici iz leta 973, ko je cesar Oton II. dal frei-sinškemu škofu Abrahamu več posestev na Kranjskem. V njej so omenjene meje tistega ozemlja, po Sori »do plitvine, katero ljudstvo zove Stresov brod«. Skratka, tam je moral biti neki Stres, po katerem se je imenovala plitvina. Zgodovinar F. Kos, ki je o tem pisal, je dal opombo, da priimek Stres v Sloveniji ni neznan. To je torej zelo star slovenski priimek, povezan z nekim brodom, ladjo. Tisti kraj se danes imenuje vas Ladja pri Medvodah.
Ali ste zaradi Ponikve in blaženega Antona Martina Slomška v grb celjske škofije poleg zvezd vrisali velikonočnico?
Točno in to na predlog mariborskega nadškofa dr. Franca Kram-bergerja. Velikonočnica je nekaj našega, saj raste samo na območju celjske škofije v Boletini pri Ponikvi in na Boču. Velikonočnica nas tudi spominja na veliko noč, ki je največji krščanski praznik. Grb celjske škofije je zelo lep, enostaven in zgovoren.
Celjska škofija je edina med slovenskimi, kjer se je rodil doslej edini blaženi, Anton Martin Slomšek. Ste na to ponosni?
A. M. Slomška smo doslej vedno vezali na mariborsko škofijo, za katero je zelo veliko naredil. Celjani pa vemo, da se je Slomšek rodil na Slomu pri Ponikvi, da je v Celje hodil v šolo in bil tu nekaj Časa opat. Njegova želja je bila, da bi bil v njegovem času sedež škofije v Celju, saj je takrat izrekel znamenite besede: »Če bi ubogal srce, bi bilo tako, da bi bila škofija v Celju«! Njegova srčna želja se je letos izpolnila in mislim, da se ob tem dogodku z nami veseli in mi smo veseli, da smo mu željo po tolikih letih izpolnili. Ob tem pa bo Slomškovo največje veselje, če se bomo držali njegovega znanega reka »Sveta vera bodi nam luč in materin jezik ključ do krščanske omike.«
Vernike zanima, ali boste kot škof vsak dan maševali v stolnici?
Ne, ampak samo za velike praznike. Opat in njegovi sodelavci zaradi mojega prihoda ne bodo imeti nič manj dela. Zelo veliko pa bom hodil po škofiji, obiskoval župnije in tam tudi maševal.
Kakšen pa je dr. Anton Stres v prostem času, takrat ko ni pred oltarjem, v svoji delovni sobi, na kakšnem predavanju ali potovanju?
Lotim se veliko stvari. Najraje berem strokovno literaturo. Kjerkoli sem, doma ali v tujini, zavijem v knjigarno in domov prinesem nekaj knjig. Žal pa zmanjkuje časa za branje. Berem tudi leposlovje in poslušam glasbo. Zelo rad hodim, kar mi je ostalo iz otroških let, ko sem moral vsak dan in v vsakem vremenu prehoditi po osem kilometrov do vlaka, da sem se peljal v šolo v Rogaško Slatino. Tako tudi ob povratku. Rad tudi plavam in upam, da bom za vse to imel kaj časa tudi v Celju.
Kdaj vas je »zamikalo«, da bi postali duhovnik?
Točnega datuma se ne spomnim, ker to v človeku nastaja. Mislim pa, da je v meni dozorel sklep, ko sem obiskoval srednjo šolo v Rogaški Slatini. Zelo veliko mi je pomagal in bil za svetel vzgled takratni župnik v Rogatcu gospod Maksimiljan Prah, ki je bil nekoč tudi kaplan v Celju. Prepričan sem, da je tudi on danes zelo vesel, da je Celje postalo škofija in da sem jaz škof.
TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ
■.y 7(j
9
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
IPAVČEVA 18. 3000 CEUE, telefon: +386 03 42 51 200, telefax: +386 03 42 51 115, http:«www.:
Preverjen trik tedna
Pazite pri polozrnatem kruhu! Res, da je bolj zdrav od belega in ga priporočamo med hujšanjem, vendar ga kljub temu smete uživali le v zmernih količinah.
Jemo in hujšamo
Sparqlii Šampinjoni žličke sladkorja, za noževo konico ma-	jih tako dolgo pražite, da povre voda iz
sla in malo soli. Kuhajte jih v vreli Vodi	posode. V loncu zmešajte kislo smeta-
m piscanec 10 minut. Nato jih odcedite. Vodo, vka-	no z žlico moke, zlijte jo na šampinjo-
Sestavine: 600 g piščančjih prsi, 1 teri so se kuhali šparglji, prihranite. Šam-	ne, med mešanjem zalivajte s tekočino,
čebula, 200 g šampinjonov, 250 g.zele- pinjone očistite in narežite na lističe,	v kateri so se kuhali šparglji. Dodajte
nih špargljev, 1 žlica olivnega olja, pol Čebulo olupite in jo sesekljajte. PišČan-	piščanca in šparglje ter pustíte rahlo vreti
žličke sladkorja, za noževo konico ma- ca operite, osušite in narežite na manj-	še 5 minut. Po okusu poprajte. Preden
sla, 1 del kisle smetane (manj mast- še koščke. V teflonski posodi segrejte	postrežete, dodajte nasekljan peteršilj.
ne), 1 žlica moke, sol, poper, peteršilj. olje in na njem na hitro popecite rahlo	Priloga: skuhajte krompir v kosih in
Priprava: Šparglje operite, jih očisti- osoljene koščke piščanca z obeh strani,	dodajte še veliko skledo pisane solate
te in odrežite olesenele dele, narežite nakar jih poberite iz posode. Na isti maš-	(zelena solata, radič, motovileč, rdeča
jih na 2 cm velike koščke. Stresite jih v čobi prepražite.čebulo, dodajte na listi-	redkvica).
pol litra vrele vode, ki ste ji dodali pol če narezane šampinjone, jih posolite in	prim. JANA GOVC ERŽEN
Z jabolkom in križankami v posteljo
Vsak izmed naših udeležencev si po svoje pomaga prebroditi najhujše in vztrajne napade lakote, vsak komaj čaka prve opazne rezultate, vsak ima oblikovan jasen cilj o svoji idealni teži, na vsakega iz vseh strani prežijo »pregrehe«, na Darjo Javornik, solastnico treh picerij in pekarne, pa še prav posebej.
Kdo bi lahko Ostal ravno- gerju, bogato obloženi piči dušen ob slastnem hambur- ... »Mene to prav nič ne mi-
Bi se vi uprli takšni piči? Mi smo se komaj, saj nas je Darja namesto domov povabila v eno izmad svojih picarij. »No, saj bi tudi domov lahko prišli, saj sem vse dobrote iz hladilnika skrila,« ja hudomušno dodala Darja.
ka,« suvereno pravi Darja, »mene še vedno premami le vonj sveže pečenega kruha, žemljic,« zamišljeno doda. To je najverjetneje tudi razlog, da Darji kilogrami ne letijo tako hitro stran kot tistim najbolj pridnim udeležencem (to smo napisali prav z namenom, da jo boste vsi tisti, ki jo poznate, vzpodbujali pri prav vsakem koraku). Vseeno je od začetka akcije do danes lažja že za okoli 5 kilogramov, njen cilj pa je izgubiti še kakšnih 20. »Meni najbolj ustreza, da pri vsakem obroku pojem približno pol manj kot sem yčasih, po šestí uri zvečer pa sploh nič več ne jem. Raje kot da gledam televizijo, ki v oglasih kar naprej ponuja hrano, odidem z jabolkom in križankami prej v posteljo,« pravi.
Ne samo, da se Darja službeno vsak dan srečuje z raz-noraznimi pregrehami, se dnevno obregne tudi v orbi-track, na katerem vsak dan pridno vadi njena »boljša«po-lovica. Pa jo vadba nikoli ne zamika (kar, mimogrede, ni ravno pohvalno). »Kar ne mo-
rem se spraviti na tisti orbi-track ... V fitnesu pa kar nekako dobim motivacijo, ker, ko sem enkrat tam, začutim, da moram nekaj narediti, pa četudi sem kdaj zelo utrujena in se komaj spravim do fitnesa.« No, vsaj to, Si oddahnemo. Bolj kot Darja sama pa očitno njena šestletna Medeja Čuti, da je fitnes prava stvar, saj svojo mamico edino v tja spusti brez prelitih solz. Prvič je sicer bila malo razočarana, ker se mamica domov ni vrnila vitka, sedaj pa ji je že jasno, da je za to potreben čas.
Zanimiva pa je še zgodba o tem, kako se je njeno ime znašlo na kuponih Novega tednika in bilo celo med izžrebanci. Vse zahtevane podatke je zanjo.izpolnila in poslala njena prijateljica in so-rodnica Monja Strnad (se spomnite, tista postavna dol-golaska, ki je skupino obiskala na enem izmed zadnjih srečanj). Pa ne, da si Darja sama ni želela shujšati, saj je, ko je ugotovila, da tehtnica na različnih lokacijah drugače pokaže, redno preverjala svojo težo na vseh koncih hiše, le kupon je bilo tako težko poslati. »Tudi rešene križanke še mi le nabirajo, poslala pa jih nisem še nikoli.«
ROZMAR1 PETEK
POZOR, HUD PES
Slovenci v Beogradu
Če malenkost pobrskate po reklamnih katalogih naših turističnih agencij, nikakor ne boste zgrešili ponudb za Beograd. Beograd je postal ena izmed glavnih {»staj slovenskih tunstov in Beograjčani so slovenskih turistov že povsem navajeni.
To dejstvo lepo ilustrira tudi to, da tamkajšnji lokalni vod-niki svarijo, češ, ne slikajte hiše Světlaně Ražnjatović - Ce-ce, ker je bojda svojim paznikom zabrusila, da ima dovolj slovenskih turistov, ki ji ves čas škljocajo hišo. Seveda izjava, ki glede na njeno preteklost niti ne preseneča! Poleg hiše srbske turbofolk zvezde, prav tako vznemirja stavba TV Pink, ki je v bivši Jugo prostor vnesla ta tip glasbe in s tem seveda v veliki meri spremenila odnos do glasbe, šovbiz-nisa in posledično s tem spremenila tudi v veliki meri vsesplošen okus. Blizu TV Pink so še hiše bratovKarič, bojda naj-bogatejših Srbov, Jovanke Broz, ter Beli dvor dinastije Karadordević, kjer zdaj biva sin zadnjega kralja Petra B. Ka-radordeviča, rojen sicer v londonskem hotelu Savoy, toda zadnja leta živeč spet na domu prednikov. Vse te srbske aktualne ikone so oddaljene od Titovega groba na Dedinju največ dva kilometra.
To, kar sem naštel, najbolj vznemirja slovenske turiste, mnogo bolj kot recimo zgodovina Kalemegdana ali pa recimo bližnja Avala. Ko sem se pogovarjal z nekim Beograjčanom, rojenim v 60. letih, sem ga povprašal, kaj je tisto najboljše, kar nudi Beograd? Odgovoril je, da naj grem na splave ob Adi Ciganliji ali pa ob Novem Beogradu, na Donavi. Ne maram turbofolka, sem mu pojasnil, da sem njegova generacija, ki je odraščala ob zvokih, če govorimo o beograjski sceni, Discipline Mčrne, Partibrejkersih... E, potem nimaš v Beogradu ničesar več pričakovati, tep enostavno ni več. Beograd je prestolnica turbofolka! Beograd jp prestolnica njrbofolkaške miselnosti, Beograd je mesto, ki so ga uničili militantnost, cinizem, samopoveličevanje in na koncu se je vse skupaj lepo zapakiralo v silikonsko dolino turbofolka, v neskončen primitivizem zlaganega blišča in bedo odurne poetike,
Piše: MOHOR HUDEJ
mohorh@hotmail.com
In kaj je torej tisto, kar privlači Slovence, na tisoče mladcev v sUvestrskem času, nekoliko starej še v toplejšem, pomladanskem času, da v trumah drejo v nekdanjo prestolnico Jugoslavije? Mogoče razmerje tri dekleta na enega moškega, morda nabito polne »ka-fane« po mestu, kjer se zmeraj pije, debatira, politizira, filozofira, išče nove zarote in mistične zgodbe v zvezi s Srbijo in njenimi »zvezdami«, kot je recimo zgodba o tem, da Arkan ni bil nikoli ubit, da njegovega trupla ni videl nihče, da je bil enostavno pametnejši, kot sta bila denimo Mladič in Karadžič, io seje proglasil za mrtvega, da bi ga Del Pontejeva ne iskala!? Dekleta že morda, čeprav je njihov tipično vzhodnoevropski stil pecanja, za katerega je značilno, da je na prvem mestu denary ljubezen pa že še pride, nekoliko odbijajoč za vsakega poštenega mačota; predvsem zato, ker so res prava paša za oči. Toda na tej točki, smo že pri zgodbah »turbofolk pjevačic«, pri besedilih, očitno prepisanih iz Salomonovega oglasnika. Morda pa hrana, po kateri Srbi slovijo. Že mogoče, toda ko se Slovenci vračajo domov, imajo v mislih govejo juho, torej tudi to verjetno ni tisti pravi magnet. Kaj torej? Kitaj ska tržnica, kjer Kitajci prodajajo svojo tretjerazredno blago, ugodne cene, občutek, da je vse skupaj poceni, morda to? Tu, se mi dozdeva, smo že bližje resnici. Siceršnji sobotni šo-ping je fino združiti z družinskim potovanjem v poceni šoping 500 km proč, kjer se počutiš skoraj tako kot doma, pa še pomemben si, ker si domišljaš, kako si bogat! Tudi to je turbofolk miselnost!
KABELSKI INTERNET
wpiektro
TURNŠEK
IZBERITE SVOJO HITROST
mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec ( € 12,48 )
- neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informacije pokličite : 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail : internet@cekabel.net Dostop do kabelskega interneta možen v Celju in Štorah
10
IP
HA:
Majski krog
Na kolesarski prireditvi skozi občini Celje in Vojnik pričakujejo 500 kolesarjev
V nedeljo se bo po občinah Celje in Vojnik odvrtel 1. majski krog. Tako so namreč organizatorji - občini Celje in Vojnik - poimenovali novo množično rekreativno kolesarsko prireditev, na kateri pričakujejo vsaj 500 udeležencev.
Gre za poskus obuditve.ne-koč silno priljubljene akcije Vsi na kolo za zdravo telo, v kateri bodo udeleženci prevozih 30 oziroma 23 kilometrov po cestah in poteh med Celjem in Vojnikom ter okrog Šmartinskega jezera, v cilj pa zapeljali v Vojniku. Predvideni sta dve štartni mesti: v Celju pred glavnim vhodom v Citycenter in v Vojniku pred občinsko stavbo. Predsednik organizacijskega odbora Edvard Stepišnik pravi, da si želijo čim več udeležencev. »Zlasti se bomo razveselili družin in skupin prijateljev, ki bodo prevozili nezahtevno progo za svoje veselje in brez tekmovalnih namenov. Želimo si tudi, da bi akcija postala tradicionalna in da bi nam služilo vre-
Organizacijski odbor vodi Edvard Stepišnik.
Start na obeh lokacijah bo ob 10. uri, maraton pa naj bi bil zaključen predvidoma do 14. ure, ko v Vojniku obljubljajo veliko zabavo za vse udeležence. Župan Vojnika Beno Podergajsjepovedal, da se prireditev veseli iz treh razlogov: »Ker je obuditev priljubljene akcije, ki smo se je udeleževali številni prebivalci vojniške ob-
Kolesarji, ki bodo startali v Celju, bodo prevozili 3D, kolesarji iz Vojnika pa 23 kilometrov.
čine, ker vem, da bomo dobro poskrbeli za vse lačne in žejne, saj se naši gasilci, ki bodo poskrbeli za hrano, še nikoli niso >zakuhali<, še zlasti pa zato, ker se zavedamo pomena sodelovanja dveh sosednjih občin.«
Štartnina znaša 1.500 tolarjev za odrasle, 1.000 za otroke ter 1.200 tolaijev za Člane ko-
Pravzaprav ne vemo, koliko Američanov zna voziti le avtomobile z avtomatskimi menjalniki.
Smo pa Strokovnjaki za ameriški trg in vlaganje na področje znanosti ter tehnologije.
lesarskih klubov. Maraton ni tekmovalne narave, nezahtevna trasa je večinoma speljana po stranskih poteh, deloma tudi okrog Šmartinskega jezera. Na poti bodo udeležencem maratona ponudili osvežilne napitke. Vsak udeleženec v zameno za štartno številko na cilju prejme tudi spominsko majico in diplomo. Organizatorji napovedujejo tudi nagrade za žrebanje prijavnic, glavna bo kolo. Ža vamost in ustrezno označitev proge je poskrbljeno. Glavno skupino kolesarjev bosta spremljali spremljevalni vozili, poleg njiju pa bosta za varnost skrbela tudi policista na kolesih. Na progi bo tudi prva pomoč in servis za morebitna pokvarjena kolesa. V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena na naslednjo nedeljo.
BRST
Kopališče še ta mesec
Zgrajena nova otroška plaža - Za zdaj ogrevanje še vedno le na sonce
Konec minulega tedna so z uspešnim tehničnim pregledom zaključili letošnja obnovitvena dela na celjskem letnem kopališču. Na njem so zgradili otroško plažo in jo bogato opremili z igrali in vodnimi atrakcijami vse od toboganov do vodne drče.
Delati so začeli že konec lanskega septembra, a jih je prehitelo slabo vreme, tako da so končali šele pred kratkim. Na prostoru, kjer je bil tudi prej otroški bazen, so zgradili novega, in sicer v obliki treh prepletajočih se krogov. Odločili so se, da bo voda v teh bazenih plitka. Malo zaradi varnosti otrok, ki jim je namenjen, malo tudi zato, da bo omogočil sončenje v vodi. V bazenčke in ob njih so razpostavili igrala in več malih toboganov, v večji bazen tudi priljubljeno vodno drčo. Ob tem so uredili tudi travnik ob bazenu in dopolnili že obstoječa igrala na njem. Gradilo je podjetje Remont, za opremo z igrali in tobogani je poskrbelo šentjursko podjetje Koval. Vsa dela so stala več kot 80 milijonov tolarjev, 16 milijonov je prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport.
Za ostala potrebna večja dela na bazenu je zmanjkalo časa in denarja. ZPO, ki upravlja bazen, bo še ta mesec kandidiral na državnem razpisu, saj bi radi pridobili potrebni denar za dokončno
ureditev ogreyanja vode na letnem kopališču. Pred leti vzpostavljen sistem sončnega ogrevanja se namreč ne obnese najbolje. Zbiralnikov sončne energije je premalo, da bi na ta način bolje ogreli vodo. Zato so se odločih za dogrevanje s pomočjo vodnih črpalk, ki jih bodo kupili še letos, če bodo uspeli na razpisu ministrstev za šolstvo in za okolje in prostor -sektorja za aktiviranje učinkovite rabe energije in obnovljive vire.
Sicer pa so med mrtvo sezono temeljito očistili in popravili korito velikega bazena, opravili pa so tudi zahtevna in draga dela pri obnovi kotlovnice. Če bo ostalo še kaj denarja, bodo nakupili še nove ležalnike in senčnike.
ZPO načrtuje odprtje bazena in prve kopalne dni po 25. maju, vendar je to predvsem odvisno od vremena. Že zdaj pa je ob bazenu mogoče igrati odbojko na mivki in košarko, letos pa bodo, obljubljajo, poskusili tudi z odbojko v vodi.
BRST
iska/nire
city/center
Celje
Mfltednik raitocepe

las
Vložite v delniška vzajemna sklada Publikum USA in	posebnosti lako tehnološkega sektorja kot tudi ameriš-
PwblikumSd&Tech ter izkoristite potencial tujih tigov.	kega trga. Upravljalei in analitiki v skupini Publikum
Z vlaganjem v sklad Publikum Sci&Tech ste lahko tudi	imajo dolgoletne izkušnje pri investiranju na svetovnih
vi soudeleženi pri rasti vodilnih svetovnih podjetij na	trgih, kar dokazujejo Ludi nagrade za odličnost ugledne
področju znanosti in tehnologije. Vzajemni sklad	revije Euromoncy. Publikum je član mednarodnega
Publikum USA pa bo vlagal na delniškem trgu v ZDA,	združenja svetovaleev pri prevzemih in združit vali
kije največji in najlikvidnejši trg na svetu. Vaše premo-	(M&A International) in lokalni partner Auerbach
Za v»
pokliči
ï na brezplačno telefonsko š
publikum, si ali pa pošljite elektroi

P U li T. 1 K U M
Novo otroška plažo so bogato opremili z igrali in otroškimi tobogani.
Za konkurenčnost in socialno varnost
Celjski socialni demokrati pripravljajo nocoj javno tribuno o reformah za večjo konkurenčnost in socialno varnost. Tribune, ki se bo pričela ob 18. uri v hotelu Evropa, se bo udeležil tudi predsednik stranke in evropski poslanèc Borut Pahor.	BS
-ill-
POLZELA
11
Odlična savinjska vina
Društvo Savinjskih vinogradnikov je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravilo prireditev Praznik vina s kulturnim programom tolkal pod mentorstvom Dejana Tamšeta in Lidije Koceli, ki je prireditev tudi povezovala. Na prireditvi so najboljšim vinogradnikom tudi podelili priznanja in degustirali najboljša vina.
V uvodu je zbrane pozdravil predsednik društva Silvo Marič, nato je o ocenjevanju vin letnika 2005 govoril predsednik komisije mag. Anton Vodovnik in med drugim
poudaril, da se kakovost vin savinjskih vinogradnikov iz leta v leto izboljšuje. Tudi žalski župan Lojze Posedel je izrazil zadovoljstvo nad tako dobro ocenjenimi vini letnika 2005 in obljubil, da bodo v kletnih prostorih obrambnega stolpa pri žalski cerkvi do občinskega praznika uredili vinoteko. Sledila je podelitev 35 srebrnih in 21 zlatih diplom. Najvišje je bilo ocenjeno vino laški rizling vinogradnika Srečka Vidmaj er-ja iz Dolenje vasi, ki je prejelo oceno 18,47 točke, pri čemer je povprečna ocena znašala 17,85 točke od 20 možnih.
Z oceno za zlato diplomo so bila ocenjena Še naslednja vina: kerner in rumeni muškat Jožeta Drameta, char-donnay in kerner Mirka Kra-šovca, chardonnay in renski rizling Milana Krašovca, sauvignon Poldeta JanežiČa, chardonnay Rudija Cevzerja, kerner Draga Kvedra in Rudolfa Trobiša, rumeni muškat Turistične kmetije Rotov-nik, renski rizlig Adolfa SevČnikarja, bela zvrst Ivana Zagožena in Karla Vodla-na, modre frankinje Viktorja Drameta, Danija Pfaiferja, Marjana Omana, Ivana Pod-pečana in Silvestra Mariča.
Žalski zlati vinogradniki
Ko spregovori srce, zmorejo roke
Knjižnično-bralni klub, ki že tretje leto deluje pri Medobčinski matični knjižnici Žalec, je prijazna druščina prijateljev knjig in ljudi. Ena od dejavnosti kluba je tudi branje ljudem s posebnimi potrebami.
Stanovalce Doma Nine Pokom tako že tretje leto vsakih štirinajst dni s svojo ve-drostjo razveseljuje Anka Krčmar, medtem ko v Domu upokojencev Polzela bralne urice vodi Jolanda Železnik. Od tipajočih začetkov, kaj brati, so druženja kmalu postala ustvarjalna srečanja. Brati slepim, slabovidnim, bolnim, ljudem s posebnimi potrebami ni zgolj veselje, temveč priznanje in ponos. Prijetno je približati knjige ljudem, ki težko ali sploh ne morejo brati, krepiti medsebojne odnose in izboljševati kakovost življenja ter socialno
Oživljanje starega prijateljstva
Z drugega srečanja stanovalcev obeh domov
stanje ljudi s posebnimi potrebami.
Na skupnem zdaj že drugem srečanju, ki je bilo v Medobčinski matični knjižnici Žalec, so stanovalci obeh do-
mov predstavili nekaj svojih pesmi, na priložnostni razstavi pa tudi svojo ročno ustvarjalnost. Srečanje je razo-delo, da takrat, ko spregovori srce, zmorejo tudi glava in
roke. Tako kot bralne urice so tudi srečanje v knjižnici zaključili s pesmijo ob spremljavi harmonikarja Boštjana Poholeta.
Minuli teden je bila na tridnevnem obisku v Žalcu delegacija srbskega mesta Kruševac. Občina Žalec je v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja že v preteklem letu z omenjeno občino s pomočjo prijave na razpis Evropske unije Exchange ponovno vzpostavila vezi.
Cilj razpisa je uveljavljanje evropskih modelov v lokalni samoupravi v Srbiji. V okviru projekta izgradnje ekoloških kapacitet v občini Kruševac naj bi Občina Žalec pomagala z izkušnjami na področju varstva okolja in reševanja ekoloških problemov. Med drugim so si gostje ogledali nekatera podjetja v obči-
ni, se srečali z vodstvom društva menedžerjev in strokovnjakov Golding kluba Žalec, se udeležili srečanja turističnih društev podeželja Slovenije, ki že deseto leto poteka v Žalcu, z županom Lojzetom Posedelom in drugimi predstavniki občine pa so se dogovorili za nadaljnje oblike sodelovanja. Tako še v tem mesecu načrtujejo, da bodo predstavniki Žalca v Kruševcu predstavili projekt eko šole, v juniju se bo tja odpravila širša delegacija pod vodstvom župana Posedela, Mešani planinski pevski zbor Žalec pa se bo predstavil v okviru njihovih vidovdanskih kulturnih prireditev.
TT
kKRATKO
Razstava ikon v petrovški baziliki
V spomin na pokojnega rektorja petrovške bazilike
-	dominikanca patra Mane-sa Zdolška, ki je bil velik ljubitelj umetnosti, so v baziliki odprli razstavo ikon.
Izdelala jih je skupina učencev ikonopisja mag. Silve Bozinove, ki je edina takšna skupina v Sloveniji. Njeni člani so ljubiteljski slikarji Cvetka Plut, Marinka Krajec in Damjan Škorc iz Celja, Brane Roje iz Galicije in Martin Toman iz Strmca pri Novi Cerkvi. Spoznali so se na delavnici ikon v Celju, ki jo je vodila bolgarska strokovnjakinja Silva Bozinova, ki zadnja leta živi na Bistrici v Ro-žu na avstrijskem Koroškem. Žilica jim ni dala miru, zato so nadaljevali z delom izdelovanja ikon v izvirni tehnologiji. Ikone - podobe, skozi katere odseva vera v boga
-	so sicer značilne za pravoslavno cerkveno umetnost, poleg same tehnike pa pri nji-
Utrinek s prve razstave ikon v petrovški baziliki
hovem dolgotrajnem nasta- niki jajčnega slikanja na les, janju veljajo zelo stroga pra- vse pa so izvirne kopije ikon
vila, kaj se sme upodobiti n njih. Skupina učencev ikonopisja s Celjskega jè svoje ikone izdelala po stari tëh-
13., 14. in 15. stoletja.
Razstava v petrovški baziliki pri dveh stranskih oltarjih je odprta do 10. junija,
med tednom v času bogoslužja od 18.30 do 20. ure in ob nedeljah dopoldne. Po koncu razstave bodo ikone na prodaj.
TT
Tekmovanje v orientaciji
VRANSKO, POLZELA - Planinska društva Savinjske orientacijske lige in Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenija bosta jutri in v nedeljo pripravila planinsko oricn tacijsko tekmovanje, ki predstavlja zaključno dejanje planinskih orientacijskih tekmovanj v področnih ligah. Jutri, z začetkom ob 11. uri, se bo tekmovanje pričelo na Vranskem za ekipe v kategorijah C, D in H, v nedeljo se bo tekmovanja pričelo na Polzeli ob 8. uri in 15 minut, tu pa bodo startale še ekipe v kategorijah A, B, F, in G. Kot so sporočili organizatorji, bo tekmovanje v vsakem vremenu.
Šesto družinsko srečanje
POLZELA - Savinjsko šaleški regijski odbor Nove Slovenije in občinski odbor Polzela bosta ob svetovnem dnevu družine pripravila 6. družinsko srečanje na Gori Oljki, ki bo jutri ob 15. uri. Najprej bo v cerkvi svetega Križa maša, nato pa družabna srečanje, slavnostni govor pa bo imela evropska poslanka Ljudmila Novak.
TT
Upokojenci ne mirujejo
ŽALEC - Na skupščini Zveze društev upokojencev Občine Žalec so pohvalili delo v desetih društvih in Univerzi za III. življenjsko obdobje. V društvih so bili aktivni na področju izletništva, planinarjenja in športa. Veliko časa namenjajo medsebojnemu prijateljstvu, druženju, pridobivanju splošne razgledanosti s pomočjo univerze, plesu, sodelovanju z drugimi društvi, z občino in županom ter Pokrajinsko zvezo DU Celje. Priznanji Zveze DU Slovenije sta prejela Ivan Glušič iz DU Petrovče in Anton Fužir iz DU Šempeter.	DN
S Planine do Sevnice po kolovozu?
Da je za določene stvari v družbi vedno premalo denarja, je že dolgo jasno. Cestna infrastruktura se na primer uničuje veliko hitreje, kot so jo pristojni zmožni obnavljati ali bolje rečeno to financirati. Ljudje na Kozjanskem so takšnih in podobnih lekcij že dolgo vajeni. Ko pa je lukenj na prašni makadamski, a strateško pomembni cesti že toliko, da se jih niti z vsemi optimističnimi obljubami in floskulami ne da zapolniti, je potrpljenja in razumevanja konec.
Cesta med Planino in Sevnico je pomembna prometnica med regijama, a je v zadnjem Času skoraj neprevozna. Zima in neurja so izkopali luknjo pri luknji. O tem smo se prepričali tudi sami. Čeprav na posameznih odsekih sicer izvajajo cesina dela, prave odrešitve, vsaj v kratkem, ni na vidiku.
Če na omenjeno cesto zai-dete le občasno, vas odmaknjena cesta pod Bohorjem niti ne gane hudo, četudi bi se jutri spremenila v kolovoz. Očitno je približno tako blizu tudi tistim, ki na državni ravni delijo tovrstna finančna sredstva. Ljudje, ki so dnevno vezani na ozko razrito cesto, pa so vse bolj prepričani, da se nekdo iz njih že norčuje. Seveda sta prva strelovoda slabe volje krajevna skupnost in občina. A direktor šentjurske občinske uprave Jože Palč-
Med Planino in Sevnico lukenj na cesti ne zmanjka.
nik odgovarja, da pri vsem skupaj ne morejo narediti prav veliko: »Cesta je v državnih rokah, tako da smo odvisni od Direkcije RS za ceste. Je pa resnično potrebna temeljite obnoye. Tega se zavedamo, zato na vseh sestankih in koordinacijah nenehno opozarjamo na to. Podoben problem je tudi na cesti Dramlje-Špitalič. Cesta je sicer v manjših delih vsako leto vključena v proračun. S tem denarjem se obnovi kakšen most, škarpa in podobno, res pa na vidiku ni radikalnih in dolgoročnih rešitev.«
Podjetje VOC je pooblaščeno za vzdrževalna dela na ce-
sti Planina-Sevnica. Kot so nam povedali, so cesto za silo popravili štiri dni pred deževjem. Nejevoljni krajani so jih obvestili o stanju na cesti in v teh dneh jo spet popravljajo. A za kaj več kot nujna in druga planska vzdrževalna dela seveda niso pravi naslov.
Kdaj bo agonije voznikov na cesti Planina-Sevnica konec, smo nenazadnje povprašali tudi pristojne na Direkciji RS za ceste. V odgovoru so zapisah, da bodo v letošnjem letu v okviru razpoložljivih finančnih sredstev izvedb modernizacijo dveh odsekov te regionalne ceste. »In sicer gre v prvi fazi za 150-
metrski odsek, na katerem se je pred dvema letoma sprožil plaz, ki bo tako dokončno saniran. Pri tem tečejo tudi postopki za modernizacijo 440-metrskega odseka, katere vrednost znaša 90 milijonov tolarjev. Trenutno poteka izbira najugodnejšega ponudnika, zato roka začetka del žal še ni mogoče podati.«
Če vprašate voznike, ki so se to jutro spet peljali čez tiste luknje, jim je verjetno hudo žal, da se jih res ne da zapolniti z obljubami. Tu in tam bi bila kakšna cesta na ta način tlakovana že v zlatu.
SAŠKA TERŽAN
Deset oranžnih let
Desetletje vresnici mine kot bi pihnil, a če je treba vanj spraviti na stotine prehojenih kilometrov, osvojenih hribov, strganih hlač, žuljev in komarjev, tabornih ognjev, razglašenih kitar in prepečenih hrenovk, zanesenih pesmi in globokih obljub, prelomnic, preizkušenj ter puščav, od vseh spominov skoraj poči po šivih.
Šentjurski skavti so si nadeli ime po krajevnem zavetniku sv. Juriju. Pred dobrim desetletjem so se s skavtstvom srečali krajevni pionirji, ki so idejo presadili v-Šentjur. Prva generacija najbolj udarnih so bili Metod in Ana Trunki, Franc Zoreč, Helena Šuster - Veho-var, Franja Arlič in Sandi Koren. Začelo se je s srednjo in najstarejšo skupino. Prvo, četo, sestavljajo otroci, stari 11 do 15 let, drugo, ki se imenuje klan, pa mladi od 16 do 21 let. Pravi skavtski utrip pa se gotovo začuti šele z najmlajšimi, starimi do 10 let, ki se imenujejo volčiči. Za volki so v Šentjurju pred petimi leti ustanovili tudi bratovščino odra-
Na praznovanju obletnice so se zbrali vsi, ki so kakorkoli povezani z Ju rje vim i skavti, obujanje spominov in druženje ob ognju pa je trajalo do trde teme.
slih skavtov, Mravljincev, ki je gotovo med številčnejšimi in aktivnejšimi v Sloveniji. Z voditeljema Jadranko Škornik in Petrom Cerkvenikom pa so poštah motor in spodbuda za vse skavte v družini.
Smisel skavtstva je morda še najbolje povzel njegov us-
tanovitelj Robert Baden Powell, ko je rekel, da je »življenje igra, svet pa igrišče«. Bil je prepričan, da ob trdnih vrednotah mladi najlažje razvijajo telesne, duhovne in umske veščine ter se razvijejo v odgovorne in aktivne državljane, ki jim je mar
za svet okrog njih. Tokratna skupinovodja, Petra Volovšek in Klemen Mlaker, sta njegovo misel nadaljevala s hvaležnostjo do vseh, ki so se »teh deset let pomagali igrati to odgovorno igro, ki se ji reče skavtstvo«.
SAŠKA TERŽAN
Mojstri klesanja se vračajo
Parkirišče pri Kulturnem centru Laško se bo v ponedeljek za en mesec spremenilo v mednarodno kiparsko delavnico. V Laško se namreč vračajo mojstri klesanja, ki bodo iz kamna oziroma marmorja ustvarjali občudovanje vzbujajoče umetnine.
Organizator, Prireditveni center Laško, je k sodelovanju povabil akademskega kiparja Ferenca Kiralyja iz Lendave, ki je minulo leto za svoje ustvarjalno delo prejel nagrado madžarskega kulturnega ministrstva, pridružila pa se mu bosta še akademska kiparja Janoš Szekely iz Transilvanije in Janos Lestyan Goda, dekan likovne akademije v Budimpešti.
Misel in želja, da bi Laško zaživelo v kiparski ustvarjalnosti, je desetletje tlelo v ljubiteljih likovne umetnosti. »Ljud je, ki živijo s svojim mestom, ga vzljubijo in si želijo, da bi bilo lepo, prijazno in vabljivo za oči, saj takšno mesto, kot radi rečemo, dobi dušo. Gotovo so mesta in kraji
s skulpturami v očeh domačinov in turistov bolj svetovljanska, dajo občutek, da tod živijo kulturno osveščeni ljudje, kar ljudem ponuja domačnost, obenem pa željo po pripadnosti. Kiparjenje v živo je za mesto pomemben kulturni dogodek, .občudovanje umetnin, ki nastajajo ob pogledih mimoidočih, pa povzroči, da ljudje umetnine posvojijo, mesto pa vzljubijo in se vanj radi vračajo ali v njem živijo,« je zapisano v brošuri, ki spremlja kiparsko delavnico. Prva tovrstna delavnica je bila v Laškem leta 1998. Tedaj so nastale tri skulpture: doprsni kip Franja Malgaja stoji pred občinsko stavbo v Šentjurju, skulpturi z imenom Izvir življenja pa lepšata laški zdraviliški park. Leta 2000 je Laško postalo bogatejše za doprsni kip Antona Aškerca pred Kulturnim centrom ter »vrelec« v parku, vrhunec dogajanja pa je pomenilo ustvarjanje in postavitev mogočnega Kralja piva pred mostom sredi Laškega.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Uprava ima težave s hrbtenico
V Upravni enoti Šentjur so v lanskem letu zabeležili 191 smrti, 175 rojstev in 36 porok. A pustimo ob strani kratek statistični preblisk, da tudi Šentjurčani slabo skrbijo za slovensko rodnost, in dejstvo, da je tudi uprava v Šentjurju del državnega aparata in zato podobna vsem ostalim. Načelnica mag. Andreja Stopar je z delom svoje enote zadovoljna.
Upravni postopki so se poenostavili, skrajšali in približali ljudem predvsem po elektronski poti. Na drugi strani jim je bliže tudi fizično. Prilagajali se bodo tudi z delovnim urnikom, enkrat tedensko pa ohranjajo dislociran urad v Dobju. V zadnjem času so se nekateri postopki za stranke poenostavili, tako na primer ne potrebujete več lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ampak dobite vse v paketu. »Zmanjša se samo število zadev, ne pa tudi obseg dela,« ob tem razloži Stoparjeva.
In kot kaže, so stranke zadovoljne, saj se ocene njihovega dela gibljejo v slo-
venskem vrhu, iz leta v leto se zvišujejo, a hkrati s tem se zvišujejo tudi pričakovanja ljudi. Že nekaj let so brez zaostankov in tudi denacio-nalizacijske zadeve so večinoma zaključili. Ob letni reviziji mimo najbolj razvpitega primera - asfaltne baze v Planinski vasi - seveda nismo mogli. »Trenutno ima investitor upravno stvari urejene. Kaj bo čez nekaj let odločilo vrhovno sodišče in kaj ustavno, je seveda vprašanje. Težava pa je v tem, da so tudi strokovnjaki vse do fakultete in dalje razdeljeni med dve različni pravni razlagi,« pravi Stoparjeva, ki za nastalo situacijo krivi predvsem neusklajeno zakonodajo.
Med 28 zaposlenimi v šentjurski upravni enoti, so letos posebno pozornost namenili zdravju. »Naše bolniške niso kratkotrajne, ampak v povprečju trajajo teden ali več, kar pomeni, da gre za kronične oziroma resnejše bolezni.« Tako bo med izobraževanji letos eno namenjeno tudi ohranjanju zdrave hrbtenice.
SAŠKA TERŽAN
MM
«fSfft«
PODČETRTEK» ROGAŠKA SJ ŠMARJE P. J.
V Olimju so bili kaznovani
Izšla je strokovna knjiga Olimje 1782-1805, kot prispevek k zgodovini razpusta pavlinskega samostana, ustanovitvi župnije, osvobajanja kmetov od tlake in zgodovini verskosklad-nega posestva.
Avtor dr. Jože Maček v njej pojasnjuje, da je bil samostan v Olimju za razliko od drugih v tistem času, ki jih je razpustil cesar Jožef II., razpuš-čen po kazni. Olimski samostan, s komaj stotimi podlož-niki, namreč ni bil bogat, v njem pa so se pojavljala medsebojna nasprotja ter spor z duhovno oblastjo, z ljubljanskim škofom Herbersteinom. Zaradi takšnih razmer je celjska kresija olimski samostan razpustila po kazni. Po raz-
pustitvi je prišlo do ustanovitve olimske župnije, lastnik posestva pa je leta 1805 postal grof Attems. Samostansko poslopje, ki je danes priljubljena turistična točka z eno najstarejših lekarn v Evropi, je ostalo v lasti Attemsov do II. svetovne vojne.
Akademik dr. Maček (poleg doktorata iz agronomskih in ekonomskih znanosti ima tudi doktorat zgodovinskih znanosti) se je srečal z zgodovino Olimja med raziskovanjem področja tlake. Tako je prišlo do nastanka knjige o Olimju, ki jo je založila Občina Podčetrtek. Knjigo se pred dnevi javno predstavili v dvorani samostana Olim-
je.
BRANE JERANKO
Novo knjigo o Olimju je v prostorih tamkaj:
predstavil avtor, akademik dr. Jože Maček.
Teden v znamenju LAS
V Šmarju pri Jelšah, kjer je občina lani ustanovila Lokalno akcijsko skupino (LAS) za preprečevanje zasvojenosti, se bo v teh dneh zvrstilo več prireditev te skupine.
Že včeraj je bil predstavitveni večer LAS za vas, ko so v šmar-skem kulturnem domu pripravili tudi pogovor z zdravljenim odvisnikom Zlatkom Bla-žičem, nastop glasbene skupine
Amadeus ter pogostitev z dobrotami Društva kmetic Ajda ter sokovi Frupi.
Danes, v petek, na ploščadi pred kulturnim domom sledi prireditev Kreativno in provokativno, z družabnimi delavnicami Mladinskega kulturnega kluba Netek, s plesno delavnico in ustvarjalno delavnico z risanjem na telo, izdelavo lutk, poslikavo kamenčkov in s podobnim. Začetek
delavnic bo ob 16. uri, ob 19. uri pa bo v kinodvorani brezplačni ogled filma Slepilo ter nato pogovor s snemalno ekipo tega filma.
Živahno bo tudi za konec tedna. Jutri, v soboto, bo ob
13
H
Obresti na devizne depozite
najmanj 11 x višje od
obresti na vpogledne vloge
^ GVrih! Ponudba velja za depozite v evrih nad 8 mesecev in nad 5.000 EUR do vključno 31. maja 2006.
/v.abanka.si I info@abanka.si
Za nagrado na letališče
V Šmarju pri Jelšah je bila pred dnevi jubilejna, 10. prireditev Ciciban v prometu, kjer so štiri skupine malčkov iz enot vrtca predstavile znanje na kvizu. Gre za otroke iz enot v Šmarju pri Jelšah, Mestinju in Šentvidu pri Grobelnem, ki so vključeni v redne oddelke ter bodo jeseni odšli v šolo.
10. uri v Športnem parku Šmarja pri Jelšah prireditev Veter v laseh. Medobčinske športne zveze Šmarje pri Jelšah. Teden LAS pa bodo zaključili v nedeljo, ko bo dveurni Pohod s planinci po šmarskih gričih. Zbrali se bodo ob 8. uri, pred Kulturnim domom Šmarje pri Jelšah. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
BJ
Izkazali so se v poznavanju prometnih znakov, vedenju pešca v prometu ter v spretnostnih igrah. Njihovo znanje je pohvalil tajnik republiškega sveta za preventivo in vzgojov cestnem prometu Robert Štaba, ki se mu je s pohvalo pridružil župan
Jože Čákš. Štaba je prav tako pohvalil Šmarsko obliko kviza ter menil, da je v Sloveniji edinstvena.
Kviz, ki so ga pripravili vrtec, občinski svet za preventivo in vzgojo ter šmarska policijska postaja, je spremljalo ves dan pestro dogajanje. Tako so se na ploščadi pred kulturnim domom otroci vozili z otroškimi avtomobili po mini poligonu, kjer je treba upoštevati prometne znake in signalizacijo (jpreventivni program Ju-micar), člani republiškega in občinskega sveta za preventivo so predstavili preventivni program s področja prometne varnosti, policisti so odgovarjali na vprašanja staršev in otrok, svet staršev pa je pripravil razstavo otroških avtosedežev.
Otroci, ki so sodelovati v kvizu, bodo v teh dneh nagrajeni z ekskurzijo na letališče Brnik.
BRANE JERANKO
Zmagoslavje Mijoškovih
Na letošnjem ocenjevanju vin v Rogaški Slatini, ki ga je prejšnji teden pripravilo tamkajšnje vinogradniško društvo, so najvišjo oceno za vino redne trgatve prejeti vinogradnika Ivan Mijošek ter Mladen in Marica Mijošek.
Imena Mijoškovih, ki so pre- virana na prehodni veliki kri-jeli isto oceno, bodo tako vgra- stalni pokal. Strokovna komisija je ocenila, da je letošnji prvak suhih vin vinogradniška družina Plemenitaš ter prvak zvrsti Vida Mlinar.
Med vzorci chardonnaya in sauvignona je prejel priznanje
prvakov sorte prav tako Ivan Mijošek, za laški rizling si delita to priznanje vinogradniška družina Tramšek in Jožica Rak, za rumeni muškat pa si delijo prvaka sorte Branko Vrbek, Miha Hrepevnik in Ivan Mijošek.
Skupna ocena letos ocenjenih vzorcev v Rogaški Slatini znaša 18,10, ocenjenih pa jebilo 91 vzorcev.	BJ
Z letošnjega ocenjevanja vina v Rogaški Slatini, kjer je znašala skupna ocena vzorcev 18,10. - Št. 39 -19. maj 2006
rojstnega dneva kakšnega od stanovalcev. Praznovala ga je znana Celjanka Ivica Fišer, ki je prejemala čestitko za čestitko. »V domu sem mesec dni. Tu sem zelo zadovoljna, boljše ne bi moglo biti,« ja povedala Fišerjeva.
V dom prihaja življenje
V Pegazov dom v Rogaški Slatini je bilo pred dnevi vseljenih 59 stanovalcev.
Polni sta dve skupini v t.i. vitalnem delu ter ena v negovalnem, polni pa se tudi prva skupina stanovalcev z demenco. Stanovalci prihajajo tako iz naše regije kot iz drugih, bolj oddaljenih delov Slovenije. V Pegazovem domu je zaenkrat že 37 zaposlenih od načrtovanih 55, od začetka meseca pa delata tudi delovna terapevtka in fizioterapevt. Kot je povedala direktorica doma Kristina Kampuš, se z župnijskim uradom pogovarjajo o bodočih rednih obiskih duhovnika ter domskih mašah. Prva maša je bila za velikonočne praznike.	BJ
yOJBIIK : VITANJE	ZREČE
Sveti Egidij v obnovi
Za novo življenje cerkve, posvečene zavetniku Koroške in Štajerske, lovcev, pastirjev, lokostrelcev in brodolomcev
za čas štiri tisoč let pred našim štetjem, kamor segajo najdbe na Brinjevi gori,« je razkril del načrtov župan Jože Košir. »Ta cerkev je tudi bistveno bolj akustična in bo po obnovi primerna za koncerte in druge kulturne prireditve. To pomeni tudi boljšo ponudbo tako za Zrečane kot za številne turiste, ki prihajajo v naše kraje,« je dodal, prepričan, da bodo tudi to naložbo uspešno speljali, tako kot so že številne druge.
MILENA B. POKLIC
Zakolesarite v
I. MAJSKI KROGÎ
Nedelja, 21, maj, ob 10. uri
Dolžina prog:	-
n e d e l j a. 2 t. m a j
Celje-Vojnik: 30km Vojnik-Vojnik: 23km
START:	gy
CEU L : pred glavnim vhodom v Citycenter Celje	«sm opaque
VOJ NIK: pred občinsko stavbo, v Vinterjevi ulici
OBÙIMV0JX11 '(P'
ZAKLJUČEK: VOJNIK: prireditveni prostor na rokometnem igrišču žrebanje prijavnic; glavna nagrada; KOLO zabava ob živi glasbi
«VM VI/ ÍKI ^IUJI/1	g
iu <p
V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena na 28. maj.
Vse informacije, vključno s prijavnico, so vam na voljo na www.cetje.si in www.vojnik.si.
Cerkev sv. Egidija. Po obnovi bi najstarejša stavba v zreški občini nudila prostor muzejski zbirki, uporahljali pa bi jo tako v bogoslužne kot v kulturne namene.
Z OBČINSKIH SVETOV
Ureditveni načrt za center
VITANJE - Sprejeti so pogoje za ureditev dela območja znotraj centra kraja. To bo med drugim omogočilo gradnjo kotlovnice za daljinsko ogrevanje, gradnjo za poslovno in trgovsko dejavnost, prizidek k zdravstvenemu domu, enodružinsko stanovanjsko gradnjo in parkirišča. Nezadovoljen z odlokom je na seji odstopil predsednik Trške skupnosti Vitanje Vili Močenik.
¥ čast Hermany Potočniku
VITANJE - Spominsko sobo za očeta umetnega satelita in pionirja na področju konstrukcije vesoljskih ladij Hermana Potočnika Noordunga, vitanjskega rojaka, bodo odprli 8. septembra. V pripravah sodelujeta Dragan Živadinov in arhitekt Tomaž Uršič. Spominsko sobo bodo uredili v stari vitanjski graščini, kjer je bil rojen stari oče Hermana Potočnika, torej v stavbi, kjer ima svoje prostore tudi občinska uprava.	MBP
NAKRATKO
Inata prvi kandidat za župana Vojnika
VOJNIK - Minuli teden je stranka SDS Vojnik na svoji letni konferenci potrdila kandidata, ki so bo na jesenskih volitvah potegoval za županski stolček. Arnold Ledi, diplomirani arhitekt, ki uči na Šolskem centru Celje, je tako prvi znani kandidat za vojniškega župana. Kakšne bodo njegove prioritete, v tem trenutku še ni znano, saj je program dela šele v nastajanju.
Vrsta prireditev ob prazniku FRANKOLOVO - V kraju vsako leto pripravijo sklop prireditev ob krajevnem prazniku. Začeli so žé v začetku meseca s cvetličnim sejmom, končali pa bodo sredi junija s tradicionalnim srečanjem dvojčkov in praznikom češenj v Črešnji-cah. Jutri bo s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti ob 19. uri ter s koncertom Moškega pevskega zbora ob 20. uri vrhunec praznovanja. Moški pevski zbor je v goste povabil tudi prijateljski Mladinski pevski zbor iz Bolgarije, na prireditvi pa bodo podelili krajevna priznanja. Praznovanje se bo nadaljevalo v nedeljo zjutraj s kramarskim sejmom in predtek-movanjem harmonikarjev za Pohorsko coklo.	RP
www.radiocelje.com
V	zreški župniji so prejšnji teden odprli knjigo dobrotnikov, v katero bodo vpisovali vse, ki bodo pomagali pri obnovi cerkve sv. Egidija. Gre za najstarejšo stavbo v zreški občini, zgrajeno pred osmimi stoletji v času prve pisne omembe Zreč. Cerkev, ob kateri so zgradili novo, že vrsto let sameva, obnova pa ji bo prinesla novo življenje.
Na prvo stran so se podpisali župnijski upravitelj Simon Potnik, ki bo delo usklajeval, zreški župan Jože Košir, saj bo občina pri obnovi kulturnega spomenika tvorno sodelovala, katehet Martin Mrzdovnik, ki je prejšnji teden vodil predstavitev obnove, ter v imenu nadško-fije mag. Dušan Zazijal in stolni kanonik Jože Goličnik. Že to nam pove, da gre za velik projekt, ki ga bodo uresničevali po etapah v naslednjih letih.
V	kratkem se bodo lotili prvega dela obnove, v katerem bodo zamenjali ves Škrilj na strehi in uredili fasado zvonika. Predračun za ta dela je 35 milijonov tolarjev, koliko pa bo v naslednjih letih treba odšteti za odstranitev vlage iz sten in ureditev drenaže okoli cerkve, novo fasado in celovito notranja ureditev, je težko reči. Država je zaenkrat odobrila 13 milijonov tolarjev pomoči in preden se nabere dovolj do-nacij posameznikov in podjetij, bodo delali s pomočjo
Župnik Simon Potnik s knjigo dobrotnikov
posojila 32 milijonov tolarjev. Ža vračanje posojila se ne bojijo, saj so župljani od cvetne nedelje do prejšnjega tedna prispevali 1,6 milijona tolarjev in seveda potreben les.
Obnovo začenjajo v letu, ko praznuje župnija Zreče 250-letnico samostojnosti. »Obnova najstarejšega objekta v Zrečah je naš dolg do preteklosti in prihodnosti. Želimo ga ohraniti ter cerkvi vrniti sijaj in vsebino,« je poudaril Martin Mrzdovnik, ki pri KUD Vladko Mohorič vo-
di tudi sekcijo za ohranjanje kulturne dediščine. »Načrt obnove je celovit in v kratkem pričakujemo mnenje celjskega zavoda za kulturno dediščino,« je dodal kanonik Jože Goličnik, ki sicer vodi komisijo za cerkveno umetnost: »Ohranjamo kulturno dediščino in hkrati duhovni prostor,« je še poudaril.
»Z vodjo mariborskega muzeja se dogovarjamo, da bi v tej cerkvi, ki so jo zgradili žički kartuzijani, urediti muzej starejše zgodovine,
OCENJUJEMO
Ionosfera
Pesmi namesto pravljic za lahko noč
Po mnogih letih so spomini na otroštvo in na prijetne pesmi, ki so jih v družini prepevali, pet sester združili v skupino, ki sedaj že tri leta prepeva pod imenom Sestre Jakob z Dobrne. Pred kratkim so stare ljudske pesmi z okolice Dobrne in Pohorja ovekovečile na zgoščenki, v nedeljo pa jih bodo predstavile na svojem prvem samostojnem koncertu.
Jelki, Emi, dvojčicama Dragi in Slavi ter Ireni je bila pesem dobesedno v zibel položena. Dvojčici sta pravzaprav prej kot govoriti znali peti; in to celo dvoglasno. Pesmi so jih spremljale tako pri težkih kmečkih opravilih kot pri igri, pogosto pa so služile tudi kot pravljice za lahko noč. » Še sedaj rade pri otrocih, ponavadi pri vnukih, >po-testiramo< naše petje,« pripovedujejo sestre, »in če nas najmlajši nagradijo z aplav-
zom in z veselim vzklikom >Bavo, bavo !<, potem so pesmi nared za na oder.«
Največ pesmi iz njihovega bogatega repertoarja izhaja iz otroških let, vedno pa iščejo še kakšne druge, nove, takšne, ki jih še niso slišale. Pri učenju le-teh so zelo iznajdljive, saj s pridom uporabljajo napredne računalniške programe, ki iz vnešenih not naredijo melodijo. Vendar prava, ubrana melodija pride šele iz njihovih grl. Poznavalci pravijo, da je njihovo petje ravno zaradi dejstva, da so sestre, še posebej ubrano. Barve glasu so namreč tako zelo podobne, da se poslušalcu na trenutek zazdi, da posluša eno samo pevko, ki poje sopran, prvi in drugi alt skupaj. »Enemu glasu« iz petih grl boste lahko prisluhnili to nedeljo ob 18. uri v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni.
ROZMARI PETEK
Ne samo presenetljiva vizualna podobnost, tudi glasovna podobnost druži sestre Jakob.
Dvojno priznanje v celjski muzej
Še med najboljšimi
Minulo soboto je bilo v Krškem državno tekmovanje godb na pihala. Z našega območja sta se na tekmovanje uvrstili tudi Železničářská godba na pihala Zidani Most in Mladinski pihalni orkester GŠ Celje. Oba orkestra sta se potegovala za obstoj v najboljši, to je v umetniški skupini, kar jima je tudi uspelo. Oboji so namreč osvojili srebrno plaketo.	BA
Ščuka četrtič!
Amaterski igralci KUD Zarja Trnovlje-Celje bodo nocoj ob 19.30 v trnoveljskem kulturnem domu uprizorili tretjo ponovitev Partljičeve komedije Ščuka, da te kap, ki jo je režiral Miha Alujevič.
Predstavo, premierno je bila uprizorjena 31. marca, je občinstvo vsakokrat odlično sprejelo in ocenilo. Na njeni drugi ponovitvi jo je po strokovni plati spremljala tudi letošnja medobmočna selektorica dramaturginja Aleksandra Krofi in jo ocenila z visoko oceno.	BA
Slovensko muzejsko društvo je v sredo podelilo najvišja priznanja v stroki - Valvasorjeve nagrade in priznanja. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejela muzejska svetnica v Narodnem muzeju Slovenije Jasna Horvat, med dobitniki priznanj pa sta tudi Tone Kregar in Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje.
Omenjena sta priznanje prejela za razstavo Podobe
družabnosti v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki so sta jo ustvarila skupaj s še štirimi kustosi. Razstava je predstavila množična praznovanja in praznične dogodke ter vsakodnevna druženja v časovnem razponu od preloma stoletij, ko so Slovenci živeli pod okriljem Avstro-Ogr-ske monarhije, zatem v državi in kraljevini SHS, Kraljevini Jugoslaviji, po letu 1945 v SR Sloveniji do osa-
mosvojitve Slovenije leta 1991.
Tone Kregar pa je prejel še eno Valvasorjevo priznanje, in sicer za stalno razstavo Frankolovski zločin v Spominskem parku franko-lovskih žrtev na Stranicah. Razstava je na ogled v spominski hiši, ki jo je lani ob 60. obletnici frankolovske-ga zločina v Spominskem parku frankolovskih žrtev na Stranicah uredilo spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev. Razstava po mnenju komisije nadgrajuje klasične muzejske predstavitve tovrstnih vsebin, kar jo postavlja ob bok primerljivim sodobnim muzejskim pristopom v Evropi.
BA
dost. Ionosfera se imenuje najvišja plast ozračja, po kateri potujejo naelektreni osnovni delci materije ali ionizirani nepopolni deli atomov in molekul pozitivnega in negativnega naboja, kipa po svojem energetskem potencialu težijo k popolnosti -torej po nevtralnem naboju, po celoti in zato privlačijo nasprotni naboj.
Tudi ozračje dvorane Plesnega foruma Celje se je na predstavi naelektrilo in ioniziralo z decibeli in energijo gibalnih silnic. Moč izvedbe skupine Aperion bi ob električnih ojačevalcih povsem lahko prevladala nad gibalno ekspresijo mladih deklet, vendar so se v koreografski zasnovi te potencirane vibracije prav prijetno zlile s celoto plesne vizije. Slišno in videno se je torej prepletalo t; ekspresiji medsebojnih povezav in se likovno oplemenitilo s sodobno kostumsko formo. Obrisi celote so se gnetli že na samem začetku, ko so mladi plesalci postavljali »v pogon« glasbene izvajalce, potem ko so se skušali na glasbenih instrumentih, tudi takrat, ko so vsi utrujeni obležali na tleh in jih je v novi vrtinec mladostne energije obudil bobnarjev tuš, ali ko je mladostnik skušal moč svojih pogledov ... Plesalki Aja Zupanec in Sabrina Železnik sta izstopali v svojem gibanju in se v solističnih segmentih tudi dovolj sugestivno znali zliti z glasbeno kompozicijo.
Ionosfera y izvedbi gthsbe-ne skupine Aperion in Plesnega foruma Celje ter y koreografski postavitvi Gordane Stefanovič-Erjavec se je izkazala kot še en spodbudni korak y odpiranju novih povezav med glasbo in plesom.
DALIBORKA PODBOJ
Kdo sem jaz?
Zavod za ustvarjalni razvoj mladih, ki nadaljuje tradicijo revije Likovni svet, bo danes ob 14. uri že 11. zapored podelil priznanja najboljšim mladim likovnikom sveta, ki so sodelovali na razpisu za leto 2006, hkrati pa bodo v Galeriji likovnih del mladih Celje odprli razstavo nagrajenih del.
Na ocenitev v Celje je likovna dela poslalo 8.000
mladih ustvarjalcev iz 41 držav. Tema tokratnega razpisa je bila identiteta posameznega naroda, ljudstva, njen naslov pa Kdo sem jaz?. »Tema mladih ni prestrašila. Nasprotno - nastalo je veliko likovnih mojstrovin mladih, ki so dokazali, da poznajo ter spoštujejo kulturno dediščino svojega ljudstva,« je prispela dela na kratko ocenil vodja revije Likovni svet in Galerije likovnih del mladih
Celje Mihailo Lišanin. Prihod na današnjo podelitev priznanj so napovedali mladi umetniki z vseh koncev sveta: iz Singapurja, Irana, Turčije, z Norveške ... Priznanja bodo podelili v treh starostnih skupinah. V skupini do 10 let so najboljše likovne rešitve prispevali umetniki iz Bolgarije, s Slovaške in iz Srbijein Črne gore. V skupini od 11 do 15 let bodo priznanja prejeli umetniki iz Slo-
venije (Tomaž Grošelj iz Izlak), Bangladeša in Indije ter v skupini od 16 do 20 let mladi iz Belorusije, Mehike in Turčije. V vsaki starostni skupini bodo z unikatnimi diplomami nagradili še po 50 avtorjev.
Razstavo bo odprl celjski župan Bojan Šrot, v kulturnem programu pa bodo nastopili plesalke in plesalci Plesnega foruma Celje.
BA
Pedagoginja in koreogra-finja Gordana Stefanovič-Erjavec se je na pobudo svoje srednješolske plesne generacije lotila plesno glasbenega projekta Ionosfera. Skupina Aperion je bila v muziciranju etna, ročka in novodobnih glasbenih konceptov povsem pravilno izbrana za realizacijo želja plesalcev Plesnega foruma Celje. Projekta so se lotili že lanskega septembra, predelati je bilo treba songe, izluščiti glasbeni okvir in se lotiti gibalne dramatizacije. Plesalci velikokrat plešejo ob živi glasbeni spremljavi, vendar tokrat ni šlo samo za klasično solucijo tovrstne izvedbe, ampak tudi za scensko povezavo plesalca in glasbenika. Dvanajst songov v enourni izvedbi: Ocean, Raj, Izvorno sporočilo, Anaksimander, Konj, Srh , Fe+ (pozitivni železov ion), Uspavànka, Dajte, Aper, Input.in Uje koreografinji dalo navdih za scenski okvir glasbeno plesnih povezav in oblik, ki nosijo pečat časa in predstavljajo današnjo mla-
Med nedeljsko pokušino krožniki niso bili dolgo polni.
Specialiteta, ki ne ostaja
ma, veliko pozornosti in doma vzrejeni prašiči. Pri nas se recept za izdelavo prenaša iz roda v rod, marsi-
sem se nau-V združenju. Sicer pa je vsa leta tako, da nobeden želodec ne ostane. Letos sem zaradi različnih težav med sušenjem želodcem namenjal še posebej veliko pozornosti, saj sem jih nenehno strgal, obračal, skrbel za primerno vlago... Sicer menim, da v Zgornji Savinjski dolini ni dovolj želodcev, da bi se lahko uspešno prodajali. Na naši kmetiji imamo registrirano pridelavo, koljemo doma vzrejene in pregledane prašiče in tako lahko izdelke, kolikor jih je, prodajamo tudi na stojnicah.«
Med razstavljala, ki so obogatili nedeljsko dogajanje v stari rečiški šoli, so bih tudi družinski člani z Ekološke kmetije Strnad v Šmi-klavžu pri Gornjem Gradu. Strnadovi so včlanjeni v Deteljico, peto leto pa delujejo tudi v združenju Biodar. »Dela na ekološki kmetiji je veliko, sploh pozimi, vendar ni hudo - huje je zaradi papirjev. No, zdaj se privajam de-
NOVI TEDNIK
lu z računalnikom, tako da bo nekoliko lažje,« je pripovedovala gospodinja Irena Tratnik. Sicer na ekološki kmetiji izdelujejo različne izdelke iz domačega mesa, ponujajo brinjevec, medico in borovničevec, različne čaje, kruhe, potice, krhlje ... »Izdelke prodajamo na različnih sejmih in prireditvah. Zdi se mi, da v domačih krajih ljudje še ne posegajo po ekološko pridelani hrani, povsem drugače pa je v večjih mestih, na primer v Ljubljani ali Celju, kjer kupci niti ne vprašajo, koliko kaj stane.«
Dobro obiskana nedeljska prireditev, ki so jo s svojim nastopom obogatili učenci turističnega krožka v OŠ Nazarje, je pokazala, da ljudje znajo ceniti dober zgor-njesavinjski želodec. Zanj si najbolj prizadevajo v združenju izdelovalcev, kjer bodo prihodnje leto izdali knjigo o pripravi in negi te specialitete, želodcu pa dodali še stare recepte za pripravo drugih zgornjesavinj-skih dobrot.
US
Franc Špeh je na TK Zgornji Jezernik razrezal že kar nekaj želodcev.
Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je pripravilo šestnajsto ocenjevanje in Dneve zgornjesavinjskih dobrot
V Združenju izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca so konec tedna na Rečici uspešno izpeljali ocenjevanje zgornjesavinjske specialitete, pri čemer so letos akcijo zastavili bistveno drugače. Po petkovem zbiranju in sobotnem ocenjevanju ter razglasitvi neuradnih rezultatov so v nedeljo v stari rečiški šoli postavili več stojnic, na katerih so poleg zgornjesavinjskega želodca za pokušino ponujali tudi druge domače izdelke. Vse skupaj so poimenovali Dnevi zgornjesavinjskih dobrot.
»Za drugačno obliko ocenjevanja smo se odloČili na pobudo izdelovalcev, ki so med drugim omenjali potrebo po boljši promociji zgornjesavinjskih dobrot,« je po-
vedala predsednica združenja Vida Orlovič. V združenju po petih letih sodeluje 62 članov, ki se udeležujejo različnih tečajev in seminarjev, nenehna skrb za dodamo izobraževanje pa očitno vpliva na vse boljšo kakovost zgornjesavinjskih želodcev. Vsaj tako je ugotavljala komisija pod vodstvom dr. Stanka Ren-čelja na letošnjem ocenjevanju, ko so poskusih kar 58 vzorcev. Kljub neugodnim naravnim pogojem za sušenje in zorenje izdelkov se je kakovost v primerjavi z lanskim letom precej izboljšala. Kakor je omenil dr. Ren-čelj, v ocenjenih zgornjesavinjskih želodcih skoraj ni več standardnih napak, na primer presoljenosti, pri čemer v izdelkih vse bolj prevladujejo žlahtni okusi. »Očitno je.
da je stalno izobraževanje precej pripomoglo k dvigu kakovosti, saj se neugodne vremenske razmere da omiliti,« je omenil vodja ocenjevanja Silvo Zdolšek, ki je še posebej izpostavil dejstvo, da se je letošnjega ocenjevanja udeležila četrtina novih izdelovalcev. »Očitno se mnogi vse bolj zavedajo pomena združenja izdelovalcev, kjer poleg izmenjave izkušenj nenehno skrbimo tudi za strokovna vprašanja. Dejstvo je, da sam s seboj izdelka pač ne moreš primerjati.«
Med prinešenimi vzorci jih samo šest ni doseglo 15 točk (od 20 možnih), vsi ostali izdelovalci so prejeli priznanja za kakovosten zgornjesa-vinjski želodec. Po mnenju komisije so letos najboljše želodce izdelali Hemik Pod-
lesnik iz Tera, Anton Napot-nik z stični pri Lučah. v nedeljo nagradili z zlato plaketo, podelili pa so še pet srebrnih in 16 bronastih plaket. Poleg tega so nagradili tudi najbolj zveste izdelovalce, ki sodelujejo na ocenjevanju na Rečici, vseh 16 ocenjevanj pa se je udeležil Franc Kramer iz Šmihela.
V mestih ne vprašajo po ceni
Zlate plakete seje iskreno razveselil Franc Špeh s Turistične kmetije Špeh oziroma Zgornji Jezernik s Krnice, ki je izdal tudi recept za dober zgornjesavinjski želodec: »Potrebni so dobra kli-
Izdelovalci najboljših letošnjih zgornjesavinjskih želodcev
Strnadovi z gospodinjo Ireno
n tkdhï
RTAXA
17
Šparglji -zelenjava prihodnosti
Sezona špargljev, katerih zdravilne učinke in kulinarične užitke pri nas še zmeraj premalo poznamo ter jih uživamo le v manjši meri, je pravkar na vrhuncu. Še posebej skrbno pa so se jim posvetili na Vrtnarski šoli Celje, kjer so v sodelovanju s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje v sredo pripravili tradicionalni, že šesti dan špargljev.
Če Še niste vedeli, premore Vrtnarska šola Celje v Medlo-gu že kar sedem let velike nasade špargljev. Prve sadike so dobili iz Belgije in nato preizkušali različne sorte beljenih in zelenih špargljev, ki so jih obdelevali na več načinov in pri tem prišli do presenetljivih rezultatov ter vzpodbudnega hektarskega donosa. Najpomembnejša ugotovitev: špargelj ni le tipična primorska rastlina, saj lahko s primernimi načini obdelave uspeva na različnih območjih. Po večletnih raziskavah Štefanija
Kos Zidar, ki je ob dnevu špargljev predstavila spremljanje rasti in razvoja izbranega sortimenta špargljev, ugotavlja, da se kralj zelenjave dobro počuti tudi na območju Savinjske regije, ter bi celo lahko nadomestil izpad prihodka hmelj skih površin. Ustrezajo jim tako klimatski pogoji kot tudi talne razmere; predvsem dobro uspevajo na sončni in zavetrni legi, v globokih tleh, ki prepuščajo vodo in so bogata s humusom.
»Šparglje so na območju Celjskega in konkretno tudi na območju sedanjé šole, kjer so bila nekoč velika kmetijska posestva, že gojiti. Po drugi svetovni vojni te tradicije niso ohranili, saj se je špargelj obravnaval kot prestižna vrtnina,« je povedala Kos Zidarjeva. Številni gostje iz stroke, ljubitelji njegovega specifičnega okusa in ostali obiskovalci pa so lahko v sredo izvedeli še marsikaj drugega. Med ostalim, da so
šparglje že pred tisočletji cenili zaradi zdravilnih učinkov, dandanes pa ponovno spoznavamo njegovo vrednost - uporablja se jih lahko pri vsakršnih dietah in uživajo jih lahko tudi sladkorni bolniki. Špargelj, katerega korenine zrastejo tudi do 5 metrov, je izjemno priljubljen tudi kot okrasna rastlina. Spomladi, zaradi dolge zime z manjšo zamudo, pa iz njegovega brsta poženejo mladi poganjki značilne oblike, ki jih lahko uporabimo za pripravo številnih jedi.
Vse o izbiri pravih špargljev, prepoznavanju svežih rastlin, čiščenja ter kuhanja, je v okviru predavanja razkrila Cecilija Božnik, strokovna učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Dijaki omenjene šole pa so pripravili degustacijo jedi iz špargljev, privlačnih za oko in za še tako razvajene okuse. Vrtnarska šola jih je namreč tudi letos zasula s pridelkom.
zato so se špargljev lotili na najrazličnejše načine.
S šestim dnevom špargljev so na Vrtnarski šoti Celje privabili rekordno število gostov, na nek način pa so obeležili tudi svoj jubilej. Šola namreč praznuje 60-letnico delovanja, v tem času so prilagodili svoje programe, tako da izobražujejo tudi aran-žerje, nudijo pa tudi izobraževanje za inženirje vrtnarstva. Čeprav, kot smo lahko slišali, zanimanje za te poklice, žal, nekoliko upada. Morda pa jih bodo ponovno popularizirale ravno novosti, kot je pridelava špargljev.
POLONA MASTNAK
Foto: ALEKS ŠTERN
Tiii
VISOKA KOMERCIALNA ŠOLA CELJE
ASISTENTA/-KO ZA PREDMETE:
-	UVOD V GOSPODARSTVO
-	EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA
-	PODJETNIŠTVO
-	TRŽENJE
Pogoji:
-	magisterij ekonomskih znanosti
-	zaželeno je imenovanje v naziv asistenta za navedena predmetna področja in ustrezne izkušnje
Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so ustvarili špargljeve kulinarična mojstrovina, kise jim je bilo težko upreti.
NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA!
Spet smo vam pripravili presenečenje! Že lani smo se družili na izletih poSloveniji in tudi letos ne bo ničdrugače.24. junija vas bomo z dvema avtobusoma s pomočjo Tuša peljali na prvi letošnji izlet naročnikov. Kam, naj zaenkrat še ostane skrivnost, če si ogledate fotografiji z lanskih izletov s Tušem na Kras in v Prlekijo, pa vam bo jasno, zakaj ne smete odlašati pri pošiljanju kuponov. Potnike za dva avtobusa bomo izžrebali med vsemi kuponi, ki jih bomo do srede, 14. junija, dobili na naš naslov. Srečni izžrebanci bodo znani 16. junija, ko bo seznam potnikov objavljen v Novem tedniku.
KUPON
tednik
Naročniška številka Novega tednika:
DULO
' Številka Tuš klub kartice:
' OOOJTIIIXDm
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Z NOVIM TEDNIKOM IN TUŠEM NA IZLET!
!®wotednik
18
ippoisir
Celjanke znova prvakinje
Košarkarice celjskega Merkurja so na četrti tekmi finala državnega prvenstva še tretjič premagale Lek Ježico in tako osvojile novo krono državnih prvakinj.
V Savijah so se Celjanke po zmagi s 54:53 veselile še petega naslova. Po zvoku sirene jim je direktor kluba Matej Polutnik na igrišče prinesel steklenico penine, vendar sta se, še preden so jo igralke skupaj s trenerjem izpraznile, že oglasila sodnika Lovšin in Kolar, češ da so JežiČanke ostale prikrajšane za točko, ki je v zapisnik naj ne bi vpisali v uvodnih minutah. Sledila je nervoza tako igralk kot gledalcev, zato sta si sodnika ogledala posnetek tekme in priznala svojo napako. Nato se je sprostil tudi Polutnik: »Ta zmaga in naslov sta več kot zaslužena. Igralke so bile že utrujene, a so se odlično znašle brez slovaških centrov. Ponosen sem nanje, medtem ko s sodnikoma in z delegatom nisem zadovoljen. Ampak pomembno je, da smo ponovno postali prvaki.«
Varovanke Zeljka Ciglarja so v Ljubljano odpotovale z željo po zmagi. Odpravile so napake in pomanjkljivosti iz 2. polčasa druge finalne tekme, ki so jo prav tako igrale v gosteh in tudi zapravile prednost. V sredo je v svoja dekleta trener Ciglar verjel bolj kot takrat: »Res sem dejal, da moja dekleta ne bodo postala prvakinje, vendar je bil to trenutek čustev. Danes mi je žal, da nisem že takrat verjel, ampak tako je v športu. Ponosen sem, da je naslov že četrtič zapored celjski. Nimam pa komentarjev na zmedo, ki se je dogajala po tekmi, ko se sodnika nista mogla odločiti, komu pripisati zmago. Na našo srečo sta se odločila prav.« Tako Erkičeva kot Radulovičeva sta na klopi zaradi petih osebnih napak obsedeli že nekaj minut pred koncem srečanja. Nataša Radulovič, bivša igralka Ježice, se je naslova razveselila: »Veliko mi pomeni, saj smo ga osvojile v dvorani, kjer sem sama nekoč trenirala. Mislim, da smo pokazale, da smo iz pravega testa in da smo boljše nasprotnice. Med igro sem bila malo razburjena, saj sta nam sodnika dobesedno kradla točke, nista pískala osebnih napak, ki so bile storjene nad nami. Vendar to ni več pomembno, saj smo državne prvakinje.«
Najboljša strelka srečanja je bila Ježičanka Sandra Piršič, ki je dosegla kar 27 točk: »Celjanke so boljše. Vendar morate razumeti, one so profesionalke, medtem ko smo me študentke. Mislim, da bi bile naše tekmice še boljše, če bi imele vsaj eno igralko na položaju centra.«
MOJCA KNEZ, foto: SHERPA
Lucija Čonkova je spretno pripeljala Merkur do novega naslova.
NA KRATKO
ilrariker še vedno najboljši
Velenje: Na državnem prvenstvu v dviganj u uteži So tekmovalci celjskega kluba Body fit osvojili pet medalj, zlato Marko Uranker (dosegel je absolutno najboljši rezultat DP, 285 kg v olimpijskem biatlonu - 130+155), srebrni Uroš Lojen in Igor Dornik ter bronasti Esih Urh in Matija Močnik. (DŠ)
Pevet medalj
Ptuj: Plavalci Marinesa Neptuna so na mitingu osvojili 9 medalj. Kevin Rihtar je zmagal na 100 m delfin ter bil še trikrat drugi in enkrat tretji. Darja Pun-gartnik je bila najboljša na 50 in hrbtno in druga na 100 m hrbtno. Marcel Palč-nik je osvojil tretje mesto na 50 m prsno, Nina Malec pa je bila druga na 50 m prosto.
Kračun najuspešnejši
Rivarolo: Slovenska reprezentanca v shotokan karateju se je udeležila pokala v Italiji, ki je bil namenjen članskim reprezentancam Črnih pasov. Slovenske barve je zastopalo 7 tekmovalcev, najuspešnejši pa je bil Davorin Kračun, član in trener Društva za karate Celje. Domov se je vrnil s tremi bronastimi odličji.
¥ Bolzano po nove medalje
Celje: Slovenski kegljaški reprezentanci čaka od ponedeljka do sobote mladinsko svetovno prvenstvo v Italiji, na katerem bodo nastopile tudi štiri keg-ljavke celjskega Miroteksa. Selektor in trener Celjahk Lado Gobec je v reprezentanco med drugimi povabil tudi Nado in Rado Savič, Sabino Koljič in Barbaro Fidel. (JŽ)
Ljubljančani gledali Televizijo Celje
Posnetek rešil Celjanke pred podaljškom in morebitnim porazom
- PANORAMA
košarka
Ko je tekme konec, je morda na Ježici le še ni konec. In ko postaneš prvak, še ne pij penine. Kajti lahko te doleti podaljšek.
To bi se skoraj pripetilo celjskim košarkaricam.
Čuden labodji spev Ježice
Eva Komplet ie slabo minuto pred koncem tekme s svojim edinim košem postavila končni izid. Lucija Čonkova je preprečila podajo Verboletove proti Piršičevi, po osebni napaki nad Žano Jereb pa je trenér Željko Ciglar vzel minuto odmora. 19 sekund pred koncem je Jerebova zgrešila oba prosta meta, Kompletová je ulovila odbito žogo, a je vmes „posegel sodnik Kolar in ponudil zadnjo možnost Ježici. Poskus za tri točke Žive Zajec ni bil uspešen. Zapisnik je bil naloga njene sestre Nike. Celjanke so se začele veseliti, oblekle so rumene majice z napisom Petič prvakinje. S penino je parket in soigralke poškropila Maja Erkič. Nato so se zmagovalke odpravile k ježiški klopi in pozdravile tekmice. Počasi so se bližale k predsedniku KZS Dušanu Šešoku, da prejmejo pokal in medalje. Vsa odličja pred tekmo niso bila pripravljena na posebni mizi, kot je to običaj. Nato pa je završalo pri zapisnikar-ski mizi. Sodnika sta odgnala Željka Ciglarja in njegovega pomočnika Huseina Kahvedžiča. Zapisničarka naj bi pozabila vnesti točko Ježici, ko naj bi bil zadet prosti met. Petnajst minut je trajalo preverjanje, čeprav bi to delegat (sporni trenutek je bil iz 1. polčasa) moral opraviti med glavnim odmorom. Slediti bi moral podaljšek.
Sodnika k celjski televizijski ekipi
»Kako naj igrajo, ko pa so že izpraznile steklenico! Če bi morali odigrati dodatnih pet minut ali še več, bi se kasneje pritožili in bi bila tekma ponovljena. Potem pa sta sodnika, kar me je zelo presene-
tilo, pristala, da pogledata posnetek. Ugotovila sta, da je bil rezultat pravilno voden in da smo dosegli točko več. Začelo se je novo slavje,« je povedal Matej Polutnik. V »bazi za proslave in zabave«, v posebni sobi Hotela Štorman, je poudaril: »Med naslovi obstajajo razlike. Eni šo osvojeni stežka, dragi lažje. Za nami je izjemno pestra sezona. Državno prvenstvo je posebna zgodba. Ko igramo v tujini, gre vse po ustaljenem vzorcu, ko pa se vrnemo v domaČo konkurenco, >se začne<. Z vseh strani nas bombardirajo. Očitajo nam, da krademo, da laže-mo. Obsodili so nas celo, da smo poklicali Piršiče-vo in ji dejali, naj igra slabše. Res pa je, da smo se z njo in njenim menedžerjem pogovarjali pred dvema mesecema in se dogovorili za njen prihod v Celju ter da bomo plačali odškodnino. Pred končnico smo izgubili Slovakinji. Še danes ne vem, zakaj. Ali sta jima bili treningi pretežki? Ali je Laskova po 24-dnevni zamudi plače bila preveč nestrpna, čeprav v pogodbi piše, da se slednja lahko predčasno prekine, če ji dva meseca ne izročimo plačila? Slovenski ženski košarki je manjkala napetost v finalnih bojih. Okrepili se bomo, najprej pa moram sesti z našo >Slovenkcx Lucijo Čonkovo glede podpisa nove pogodbe!« Z velikim trudom je manjši padec v formi nadoknadila Maja Erkič: »Zadnji naslov od štirih zaporednih je zame najslajši. Osvojile smo ga na tujem terenu, zmagale smo z najmanjšo razliko. Piršičeva jezelo močna in za nas pač previsoka. Osredotočile smo se bolj na zunanje igralke. Taktika je bila ustrezno izbrana!« Prvi naslov je Celjan-kam zagotovil hrvaški strateg Željko Ciglar, iri tudi zadnjega. Ostal bo pri Merkurju za šesto zvezdico. Čeprav je že čas za malce prodomejši nastop v pokalu Fiba. »Nisem brezveznež, da ne bi znal premagati Ježice brez centrov!« je dejal po prvi zmagi
DEAN ŠUSTER
1. A SL - moški
Polfinale, 2. tekma: Elektra - Slovan 53:63 (42:47, 25:35, 11:12); Nuhanovič, Ivanovič 16, Čmer 11, Mali 7, Nedeljkovič 2, Rošer 1; Taylor 14, Pašalič 12.
Uvrstitev od 7. do 11. mesta, 6. krog: Koper - Rogla 86:82 (19:18, 30:34, 51:52, 73:73); Nachbar 25, Brecelj 19; Brolih 28, An-tič 15, Čovič 13, Meško 11, Jovanovič 6, Anič 5, Dobrin, Sivka 2.
1. SL - ženske
Finale, 4. tekma: Jezica -Merkur Celje 53:54 (15:19, 31:41, 43:48); Piršič 27, Zajec 10; Čonkova, Erkič 14, Jereb 10, Radulovič 9, Jurše 3, N. Kvas, Komplet 2.
pINI LEDAR
sobota, 20.5. ROKOMET
Liga za prvaka, 6. krog, Velenje: Gorenje - Prevent (20), Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško (obe 20).
POD KOSI
sobota, 20. s.
1. A SL, skupina za obstanek, zadnji krog, Zreče: Rogla - Zagorje (19).
Maja Erkič ima z Merkurjem še dveletno pogodbo.
Z mislimi pri pokalu
Tretji zaporedni poraz CMC Publikuma je posledica pokalnih tekem, pol-finalnih z Mariborom in finalne s Koprom, ki sledi v sredo v Celju.
Brez standardnega branilca Dejana Kelharja ter stebrov zvezne vrste in napada Danijela Breziča in Dejana Rusiča so Celjani - družno z Domžalčani - uprizorili slab prvi polčas. Poskus Beršnja-ka s škarjicami je spodletel, na drugi strani pa je po prvem kotu žogo z glavo v desno vratnico usmeril Junior za vodstvo gostov. V 2. polčasu je strel v isto vratnico pomenil izenačenje. 19-let-ni Saša Bakarič iz Rogatca je padel po prekršku v kazenskem prostoru, malce ležal, ko pa je vstal, je zagledal žogo in odlično reagiral. »Res je, bilo je malce smešno. Ko sem videl, da ne bo nič z enajstmetrovko, sem se dvignil in žoga me je že zadela v glavo. Kmalu zatem bi lahko odločil tekmo, a nisem bil natančen. Polovica naše ekipe ni bila osredotočena na današnjo tekmo, temveč že prehitro z mislimi na pokalnem finalu. To j e bila naša največja napaka.« V 75. minuti je bil nepravilno zaustavljen Ibeji, priložnost za izenačenje pa ;e zapravil Robnik. V Črnomlju bo trener Nikola Ilievski hranil moči glavnim adutom pred telono sezone.
Odpisani Rudar je zapravil vrsto zrelih možnosti v Dravogradu in izgubil proti Mariborčanom, ki jih je prvič vodil Marijan Pušnik ...
Nogometni praznik v Štorah
Suverena zmaga Kovinarja s 3:0 nad Tišino je drugou-vrščeni ekipi v 3. SNL - vzhod dala nov polet, da štiri tekme, ki jo še čakajo do konca, odigra po najboljših mo čeh in skuša osvojiti prvo me sto. Jutri v Štore prihaja vodilna Mura, kar pomeni, da se v železarskem mestu obeta pravi derbi, ki bo vreden ogleda. Iz gostovanja v Murski Soboti so se igralci Kovinarja vrnili s točko, tokrat so pričakovanja seveda precej večja. Kapetan Simon Rož-man je dejal: »Pričakujemo praznik v Štorah. Upam, da bo prišlo čim več gledalcev, da nas bodo bodrili in da v medsebojnem srečanju pokažemo, kdo je boljši. Seveda bomo do konca prvenstva skušali osvojiti čim več točk in ko bomo na koncu vse sešteli, upam, da bomo mi na prvem mestu.« Alfa in omega v Štorah Matjaž Štancar napoveduje: »Po moji oceni si bo tekmo ogledalo več kot tisoč ljudi. Vabljeni domačini in tudi Celjani. Videli bodo, da se tudi v Štorah igra kvaliteten nogomet.«
JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER
Izidi 33. kroga 1. SNL:
CMC Publikum - Domžale 1:3 (0:1); Bakarič (51); Junior (45), Nikezič (65), Ljubijan-kič (85), Maribor Pivovarna Laško - Rudar 1:0 (0:0), Nafta - Bela krajina 3:3, Primorje
-	HIT Gorica 1:3, Anet Koper
-	Drava 1:1.
Prvakinje izpod Golovca
Celjski rokomet je vknji-žil še eno lovoriko. Kadeti-nje Celja Celjskih mesnin so nove državne prvakinje.
Na zaključnem turnirju so s Krimom igrale neodločeno, 19:19, premagale pa so Izolo z 32:18. Najboljša igralka turnirja je bila Alja Jankovič in najboljša strelka Alja Koren (13 golov). Njune soigralke, ki jih je vodil ttener Danilo Kovačič, so bile Bojana Ču-dič, Tamara Bregar, Nuša Centrih, I .aura Gerič, Ana Gornjak, Tjaša Grobelnik - Fedran, Sa-
^dežele
celjske mesnine
Rogla izpadla!
Izidi 24. kroga 2. SNL: Aluminij - Dravinja 2:0; Džako-vič (5), Veselič (79). Vrstni red: Dravinja 45, Triglav 44, Factor 43, Aluminij, Krško 37, Šenčur 27, Zagorje 26, Livar 24, Dravograd 20, Svoboda 18.
MED GOLI
petek, 19. 5.
Liga malega nogometa Občine Štore, 5. krog: Stopar - Laška vas (17.15), Marinero - Storkom (18.45), Pe-čovje - Štore Steel (19.30), Cene sokoh - Torpedo (21).
sobota, 20. 5.
1.	SL, 34. krog: Bela krajina - CMC Publikum (17), Rudar - Nafta (20). .
3. SL - vzhod, 23. krog: Kovinar Štore - Mura, Veržej -Šmaije pri Jelšah (obe 17.30).
Štajerska liga, 23. krog: Šampion - Šentjur (17.30).
MČL, 18. krog: Laško -Ljubno (17.30).
nedelja, 21. 5.
2.	SL, 25. krog: Dravinja
-	Krško (17).
Štajerska liga, 23. krog: Zreče - Brunšvik, Oplotnica
-	Šoštanj (obe 17.30).
MČL, 18. krog: Šmartno -Kozje (17.30).
Sreda ni bila ravno na kožo pisana košarkarskima moštvoma s Celjskega, ki sta še igrali prvenstveni tekmi. Obe sta namreč izgubili.
A če je to bilo pričakovano za Šoštanjča-ne, je poraz Zrečanov v Kopru pomenil tudi slovo od 1. ASKL. Dober odpor favoritu
Elektra je še tretjič v tednu dni izgubila s Slovanom. Po porazih v zadnjem delu li-gaškega tekmovanja in v prvi tekmi končnice na Kodeljévem, je trener Dušan Haupt-man od svojih igralcev zahteval le, da se dostojno poslovijo od najuspešnejše sezone Elektre, kar igra v prvi ligi. In njegovi varovanci so tako tudi storili. Zato so dobili zaslužen aplavz gledalcev v šoštanjski dvorani. Dobro so namreč namučili Kode-ljevčane, bili v igri vse do 33. minute, ko je pri izidu 42:47, peto (nepotrebno) osebno napako dobil Miha Čmer (11 točk). Po njegovem odhodu s parketa pa je igra Elektre v napadu povsem razpadla in Slovan je prišel do pričakovane in zaslužene zmage. Pri Elektri je ponovno odlično igral Salih Nu-hanovič (16). S sedmimi blokadami je povsem nadigral centre Slovana. Škoda je, da ponovno ni mogel igrati Aleksandar Bojič, kajti prav daljša klop Slovana je prinesla končno razliko (53:63). Sedaj čaka Elektro zelo težka naloga, kajti večini igralcev in trenerju so pogodbe potekle, zato bodo že v ponedeljek na seji upravnega odbora morali povedati, kako naprej. Precej igralcev je izrazilo željo po odhodu iz Šaleške doline, tudi trener Hauptman se nagiba k temu. Če ne bo solidne ekipe in dela dvakrat na dan, potem ga ne bo več.
Oba trenerja finalistov, Aleš Pipan pri Slovanu in Zmago Sagadin pri Olimpiji, sta Celjana, sicer slednji že dolgo živi v Ljubljani, a kariero trenerja je začel prav v Celju. Prednost tekme več ima ekipa Slovana, igra pa se na tri zmage.
Kakršna sezona, takšen zaključek
Rogla je za ohranitev upov glede obstanka v 1. A ligi potrebovala zmago Loka kave v Zagorju in svojo v Kopru. Prvo se: je izpolnilo, a je Rogla pokleknila v Kopru. In to po podaljšku. Zrečani So imeli možnost zmagati. Potem bi sami odločali v zadnjem krogu skupine za obstanek o sebi, a tako-kot so igrali večji del sezone, so tudi ob njenem koncu. Nespretno in nesrečno. Ni pomagala niti odlična igra. Jureta Broliha (28), kajti v skoku (31:12 za KOper) so bili preslabi, preslabi pa so bili tudi v ključnih trenutkih srečanja. Rogla bo sicer v soboto še igrala doma z Zagorjem, to pa bo tudi slovo od prve lige po šestih letih uspešnega igranja med elito. Nekaj upanja sicer še obstaja, če bi Helios ali Slovan igrala FIBA ligo. Rogla bi tako administrativno ostala prvoligaš, kajti na združenju klubov so se odločili, da bodo vselej 1. A ligo začeli z 12 klubi. A to upanje je na trhlih nogah, zato bi v Zrečah morali že sedaj začeti s pripravami na B ligo in hitro vrnitev. Obstaja bojazen, da se lahko ponovi črni scenarij nekaterih klubov, ki so zdrsnili povsem na dnó in se še do danes niso pobrali. Tega pa si košarka v Zrečah prav gotovo ne zasluži.
JANEZ TERBOVC
triir ii
UNDIgpS HHPtpÔl SKOÍWM	í»*DJř(JS ««DJf>OÍ !*HQtB(|l	SiDÍ8»t
ééééééééé
HL Ěk tk tk AAA A Ěk
Sas*» mm* a»»» Sjam» S«s§i» asá* Bbs# Sas*« Saši« ššěěššěěš
jíi5ž&ís ž»!»®«5 aÏ3!W» iwwegi ;«mooí
nja Koljič, Žana Kopač, Ade- zana VuruniČ, Romana Čolič, la Požežnik, Kaja Premoš, Luč- Lara Potokar, Tanja Razgor in ka Ščurek,* Tinkara Toš, Su- Hana Fideršek.
šěé
lAilAl
sniwřfls S»fi!W» ïîSBffitf »J-ieS»* juiStMi ŠJioffi« éëëëëi "S
Jlii £Ěk ĚĚk íĚÉk
foĎiŽQi ÍMOÍB0 SgKMt jUÍDÚiw
^mé é y
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
20
1 KBAMII
MIK
Je umor posledica alkohola?
V gozdu našli okostje
Gre za Hrvata, ki so ga pred leti na tem območju iskali gorski reševalci?
Sredino jutro je bilo nekoliko drugačno za tri re-virne gozdarje Zavoda za gozdove Slovenije, ki so svoje delo opravljali v gozdovih Gozdnika nad Zabu-kovico. Naleteli so namreč na človeško okostje.
Gozdnato območje v bližini lovske koče Gozdnik je tudi priljubljeno območje za številne planince in pohod-nike. Kot nam je povedal Jernej Četina, eden izmed re-virnih gozdarjev, ki je bil v skupini, ki je okostje našla, je kosti prvi opazil njegov kolega. »V tistem trenutku smo razmišljali, da kosti ne morejo biti od kakšne govedi, saj gre za zelo hribovit teren. Ker je kolega, ko je stopil bliže, opazil še hlače oziroma oblačila, smo vedeli, da so kosti človeške, in poklicali policijo,« pojasnjuje Četina.
Trojica gozdarjev je na kosti naletela pod trideset metrov visoko skalno steno hriba Mali Gozdnik, pri čemer obstaja možnost, vsaj po informacijah, ki smo jih izvedeli pri pripravi prispevka, da so bile kosti tam slabih deset let. Pred časom naj bi na omenjenem območju v obširni akciji iskati nekega hrvaškega državljana. »Spominjam se, da ga je iskalo večje število gorskih reševalcev. Vem, da je šlo za Hrvata, ker so takrat tako govorili, a našli ga niso, čeprav so takrat do-
besedno vse prerešetali,« nam je povedal Drago Kotnik, ki skrbi za Planinski dom Gozdnik.
»Naj bi bil nek planinec, menda iz Zagreba. Spomnim se še, da so omenjali, da je imel močno dioptrijo, da ni dobro videl, in dopuščali možnost, da se je zaradi tega ponesrečil,« še pravi Kotnik in dodaja, da v tistih krajih domačinov niso nikoli pogrešali. Kljub temu, da se v Gozdnik poda veliko planincev in ljubiteljev narave od drugod, razen omenjenega Hrvata niso pogrešali nikogar.
Omemba tridesetmetrske skale je marsikomu vzbudila misel, da se je Hrvat morebiti takrat odločil za samomor, vprašanje pa je, kaj bo pokazala sodna obdukcija. Le-to
so namreč v sredo odredili	nih, ko bo končan postopek
celjski kriminalisti, ki seve-	ugotavljanja identitete,« so še
da v tovrstnih primerih prei-	zapisali v izjavi za javnost na
skujejo tudi možnost nasilne	celjski policijski upravi, smrti. »Več informacij bo zna- SIMONA ŠOLINIČ
Sonje Vrezek še vedno ni
Še vedno pogrešajo tudi 55-letno Sonjo Vrezek iz Trbovelj, ki je minulo soboto zjutraj odšla od doma v Velikem Širju pri Zidanem Mostu v bližnji gozd, nazaj pa se ni vrnila. Pogrešana je visoka okrog 170 cm, vitke postave, kratkih svetlih las in temnejših oči. Ob odhodu je bila oblečena v jeans hlače, svetlo majico, obuta pa je bila v športne copate. Na dan izginotja so policisti preiskali tamkajšnjo okolico, dan kasneje so omenjeno začeli iskati še lovci Lovskega društva Dol pri Hrastniku in občani. V sredo zjutraj so pogrešano iskali še v Savinji. Celjski poklicni gasilci so s čolnoma pregledovali Savinjo od Velikega Širja do izliva v Savo in slednjo do Radeč, vendar 55-letnice niso našli. Morebitne informacije o pogrešani zbirajo na-številki 113.
Soseda Jožica Koprive, ki je našla umorjenega, ne more verjeti, da Janija ni več in da mu je nekdo lahko storil kaj tako hudega.
V stanovanju v Kovinarski ulici 13 so v torek zvečer v mlaki krvi našli 41-letnega Ivana Roperta, ki je umrl nasilne smrti
Greta Sket, ki stanuje nadstropje niže, pravi, da se je v Janijevem stanovanju dogajalo marsikaj. V torek dopoldne ga je videla odhajati skupaj s prijateljico I.S.
temveč tudi z njegovimi prijatelji, večinoma brezdomci. »Prišla je za nekaj dni in potem spet odšla,« je povedala. »Z njo se nisi mogel veliko pogovarjati, ker je bila pogosto pijana. Vlačila se je tudi z drugimi >dedci<...« je še dodala. Soseda opisuje tudi njuno pogosto razgrajanje in kreganje. »Tudi stepla sta se.« A k njemu ni prihajala le I. S., pogosto naj bi ga obiskovala tudi dva prijatelja, s katerima je pil. Nekoč naj bi bila družba tako razpoložena, da se je družno odločila skočiti skozi okno, a jim je to preprečil sosed, ki je poklical policijo. Na dan umora naj bi k »pivskemu« prijatelju na obisk prišel tudi brezdomec Jože. K takrat že pokojnemu Janiju se je odpravil najverjetneje tudi z namenom, da bi tam prespal, kot se je to pogosto zgodilo. »Srečala sem ga na stopnicah in mu povedala, da Janija ni več. Potrt se je naslonil na zid, me pogledal in odšel,« je še pripovedovala Ko-privčeva, ki je v svojih pripovedovanjih tragično zgodbo tistega dne obnavljala na različne načine. Na dan umora naj bi bila pri njem tudi I. S.
»Pogosto sem mu pomagala, a ne le njemu, tudi njej. Vedela sem, da nimata denarja, zato sem jima pogostokrat prinesla kaj za jesti. Janija sem imela rada, saj je bila njegova mama iz istih krajev kot jaz, s Planine. Nje pa nisem preveč marala. Zanikrna je bila ...« Ropert ni imel otrok, medtem ko je bil zelo navezan na svoja starša in ju je v pogovorih s sosedo veliko omenjal. »Skupaj sva obujala spomine, zdaj pa takole...« »Odšla sem po štručko in ko sem odprla vrata, sem v odsevu ulične luči zagledala, da nekdo leži na tleh. Najprej sem mislila, da je ona. Nato sem zagledala Janija v mlaki krvi...« še žalostno govori in se sprašuje, kam je tisti večer odšla ona... Sosedje omenjajo tudi pogoste obiske policistov, ne le ponoči, temveč tudi podnevi. »Vse sorte stvari so se že dogajale tukaj,« nam je dejal eden od sosedov. Zato lahko le ugibamo, kaj se je v torek dogajalo v Kovinarski ulici 13 in kaj je botrovalo nasilni smrti 41-let-nega Ivana Roperta.
MATEJA JAZBEC Foto: NATAŠA MULLER
Ubil ga je balirni stroj
Do tragične delovne nesreče je prišlo v torek nekaj minut pred 16. uro na travniku pri letališču Leveč. »34-letni domačin je baliral seno, pri čemer je najverjetneje prišlo do zastoja delovanja balirnega stroja. Ker je želel zastoj odpraviti, je vstopil v delujoč boben stroja, nakar se je pokrov avtomatično zaprl in 34-letnika ukleščil v notranjost,« so sporočili s celjske policije. Mirujoč traktor z delujočo ba-lirko je opazil 34-letnikov oče, ki je s traktorjem delal na drugi strani travnika. Ko se je približal, je ugotovil, da je sin ukleščen v balirki. Kljub hitri pomoči, saj je 34-letniku pomagal najprej brat, nato še reševalci in gasilci, ki so ga poskušali rešiti s tehnično opremo, so bile poškodbe tako hude, da je 34-letnik umrl na kraju nesreče.
Padel s traktorja
Minulo sredo zjutraj se je na lokalni cesti izven Slatine pri Ponikvi zgodila hujša prometna nesreča. 54-letni voznik traktorja je z naloženo balo sena med vožnjo po klancu navzgor izgubil oblast nad traktorjem, padel z vozila in se pri tem hudo telesno poškodoval. Dopoldne se je huda nesreča zgodila tudi na Cesti na grad v Celju. 73-letni voznik tovornega vozila Renault Kangoo je v nepreglednem desnem ostrem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v 48-letnega voznika tovornega vozila, ki je pripeljal nasproti. V silovitem trčenju se je huje poškodoval 73-letni voznik.
V	torek okoli devete ure zvečer so v Kovinarski ulici 13 v Celju našli 41-letnega stanovalca, za katerega je bilo ugotovljeno, da je umrl nasilne smrti. Našla ga je soseda, pri čemer je imel na glavi več udarnin. Obdukcija je potrdila, da je umrl nasilne smrti, in sicer zaradi večjega števila udarcev s topim predmetom. Pokojni je bil znan kot večkratni kršitelj javnega reda in miru. V stanovanju, ki ga je imel v najemu, so se pogosto zbirali in pi-jančevali.
V	mlaki krvi naj bi 41-let- jeni ni bil zaposlen, le obča-nega Ivana Roperta, klicali so sno je opravljal kakšna ho-ga Jani, v torek zvečer našla norarna dela. Tako je bilo tu-starejša soseda Jožica Ko- di v torek, ko mu je hotela prive, ki je imela pogosto sti- izročiti želeno štručko krake z njim. Večkrat naj bi mu ha, a ga je našla v mlaki krvi. priskrbela hrano, saj umor- Sosedje so nam povedali, da
pokojni ni bil slab človek, a predvsem takrat, ko je bil trezen. V najemniško stanovanje v Kovinarski ulici se je preselil pred približno dvema letoma. K njemu naj bi pogosto prihajali tudi brezdomci, ki so nato v stanovanju večinoma pili. Nato so razgrajati, večkrat naj bi po pijančevanju prazne steklenice vina metali kar skozi okno na ulico. Janija je trikrat do štirikrat tedensko obiskovala tudi 42-letna I. S., tudi v tem primeru naj bi šlo za
brezdomko. Skupaj sta se družila približno dve leti in sosedje so ju pogostokrat videvali na stopnicah ali na ulici, ko sta prihajala in odhajala. »Ko sta bila trezna, nista bila nič kaj nerodna,« nam je povedal eden od sosedov. A kaj, ko sta Jani in I. S. v dneh, ko sta se dražila, pila, kar se je pogostokrat sprevrglo v pretep.
Starejša soseda, ki je našla umorjenega, je povedala, da se omenjena brezdomka naj ne bi dražila le s pokojnim.
Le kaj soja v torek zvečer dogajalo za zaprtimi vrati stanovanja 41-letnega Ivana Roperta - Janija?
NOVI TEDNIK
j PISMA BRALCEV
21
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
Padli angel
V svojem prispevku Padli angel (NT, dne 12. 5. 2006) avtor Mohor Hudej s simpatičnim sarkazmom pride do logičnega sklepa, da Ivan Cankar ni več največji pisatelj in da je napočil čas, da ustoličimo novega kralja. Po mnenju avtorja bi to lahko bil Vladimir Bartol s svojim Alamutom, kajti »ali so Cankarjeve ideje, misli še vedno vredne tolikšne pozornosti, zdaj, ko ne potrebujemo več kolektivne slabe vesti našega hlapčevstva...«.
Svoj sarkastični prispevek -in zadel je boleče bistvo sodobnosti, to moramo priznati - avtor naslanja na znameniti stavek o Slovencih, ki naj bi ga Cankar zapisal v svoji drami Hlapci »češ da so rojeni za hlapce, kar preganja vsakega Slovenca, to ga naučijo že v osnovni šoli in vztrajno ponavljanje te misli je tako pogosto, da postane lajtmotiv podzavesti. Stavek je del podzavesti in nemogoče ga je ignorirati.«
Toda, ali je Cankar res zapisal kaj takega, s čimer bi označil Slovence kot hlapce oziroma slovenski narod kot hlapčevski?
Cankarjeva drama Hlapci je predvsem opozorilo na perečo izobrazbeno in socialno -moralno problematiko teda-
njega slovenskega učiteljstva. Znameniti Jermanov stavek: »Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje!« je zgolj uporaba erističnega argumenta ad personam in se nanaša na prisotne zborovalce zaradi podlega podtikanja. Razširjanje tega erističnega argumenta v splošno označbo o hlapčevstvu slovenskega naroda je preprosto neresno; saj v istem prizoru Jerman pravi: »... temu ljudstvu, ki zaupa na oko in na besedo, kakor otrok?«
Dodajmo še Jermana iz prvega dejanja: »Ne čvekajte! Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talar!« In to so nam nekdaj vcepljali v podzavest in ne floskule o hlapčevstvu Slovencev. Ne gre še pozabiti besed Jermana Ka-landru, kovaču in torej predstavniku (delovnega) ljudstva: »Ta roka bo kovala svet... Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte!«
Toliko o Cankarjevem »hlapčevstvu slovenskega ljudstva« - vsak naj presodi
Duhovito ugotavlja M. Hudej paradoks sodobnosti: »Slovenec je gospod in Slovenec je hlapec. Slovenec vlada Slovencu, Slovenec izkorišča Slovenca ...«
Toda, če ponazarja slovenski tranzicijski tajkun ali podoben parazit ničejanskega nadčloveka in je mogoče potegniti paralelo z ničejansko orientiranim V. Bartolom, je.
kar se ničejanstva tiče, dovolj prepričljiv tudi Cankar, najmanj s svojim Kraljem na Be-tajnovi.
Škoda, da M. Hudej v svojem, sicer odlično zamišljenem prispevku, ni uporabil za izhodišče ustreznejšega Cankarjevega teksta, kot na primer tistega iz »Moj prijatelj Ku-štrin«: »Jaz vem, da je moj gospodar kanalja, ampak če bi ne bil kanalja, bi mi ne dajal kruha in ker mi daje kruh, ni kana-lja.«
»Zamotano prepričanje.«
»Zamotano je res, ampak slovenski narod je duhovit.«
Laskavi naslov, »največjega slovenskega pisatelja«, kot pravi M. Hudej, naj torej Cankarju kar ostane.
In še majhen poduk g. Hu-deju: »Mater je zatajil« je Cankar ubesedil v črtici Greh in ne v črtici Skodelica kave, kot to zmotno navaja avtor v začetku svojega prispevka. STANISLAV URBANČ, Celje
Pozor pri oddaji zbirnih
vlog
Avtor članka Pozor pri oddaji zbirnih vlog v petkovi številki Novega tednika (12. 5.) navaja, da »nekateri kmetje še niso prejeli niti odločb za lansko leto« in da Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: ARSKTRP) ravno »v tem času pošilja odločbe o višini subvencij za površine za lansko leto«. Objava takšne informacije je zavajajoča oz. nepopolna, saj je ARSKTRP do 31.12. 2005 izdala in izplačala že 38.087 odločb v skupni vrednosti 9.789 mio SIT. Po tem datumu je agencija izdala in izplačala Še dodatnih 24.340 odločb v vrednosti 18,424 milijard SIT. ARSKTRP je torej do 4. 5. 2006 skupno izdala 62.427 odločb v skupni višini 28,213 milijard SIT. Gre za neposredna plačila na površine, kmetijsko okoljske ukrepe in izravnalna izplačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost. Na dan objave članka je torej neizdanih odločb le za 953 zbirnih vlog iz lanskega leta. Od tega bo 537 odločb izdanih prihodnji teden, izplačila pa bodo izvedena do konca maja. 416 zbirnih vlog pa je še v fazi obdelave. Najpogostejši razlogi, da za te vloge še niso bile izdane odločbe, so: smrt nosilca kmetijskega gospodarstva, v vlogi ni navedenega popolnega in pravilnega bančnega računa vlagatelja in pritožbe na odločbe za neposredna plačila 2004 zaradi izvedenih sankcij, ki so bile posledica nepravilnosti s strani vlagateljev.
Napačna je informacija, da bo ARSKTRP »odločbe o višini subvencij za živino izdala šele v mesecu juliju.« ARSKTRP bo odločbe za neposredna plačila na živali začela izdajati že tekom maja in junija, izplačila pa lahko upravičenci pričakujejo v juniju. To je tudi v skladu z določili UredbeSveta 1782/2003 z dne 29. 9. 2003, ki predpisuje rok za izdajo odločb in izplačila neposrednih plačil za tekoče leto med 1. 12. tekočega leta in 30. 6. prihodnjega leta
FRANC KEBE, generalni direktor ARSKTRP
Zahtevajo neodvisne meritve
V vašem časopisu z dne 12. 5. 2006 v članku izpod peresa novinarke Saške Teržan pod naslovom Zahtevajo neodvisne meritve je bilo objavljenih niz netočnosti oziroma izmišljotin, zato smo se prisiljeni tudi mi oglasiti.
Novinarka se sicer naslanja na izjave predsednika Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karla Lipiča, kljub temu pa bi dejstva, ki jih je zapisala, lahko in morala preveriti v našem podjetju. Pa pojdimo po vrsti. Asfaltna baza ima vsa dovoljenja, ki jih predpisuje zakonodaja, izvajamo vse ukrepe in kontrole, ki jih predpisuje Zakon o graditvi objektov. Trditev o enostranskem pristopu k meritvam emisij so smešne, saj jih izvajajo od države Slovenije pooblaščene institucije, ki svoje delo poznajo in za njega tudi kazensko odgovarjajo. Operirati s podatki o vplivih hrupa v naravno okolje je v tem trenutku nesmiselno, saj meritve še niso končane in poročil še tudi mi nismo dobili. Želja ZEG-a, da plačnik preiskav ne bi bil na- • ročnik, je tudi naša, saj so le-te zelo drage. Trditev novinarke, ki povzema izjave g. Lipiča, da je tehnologija zastarela, ne drži vode, saj je v Sloveniji večina asfaltnih baz starejšega letnika, kot je naša, ki deluje računalniško pod nadzorom samo enega človeka. Kot je znano, se računalniška tehnologija hitro razvija, zato smo jo tudi mi zamenjali v lanskem letu. Čista laž je tudi, da odvažamo odpadni material na vodovarstveno območje, kakor tudi trditev novinarke o izlivu mazuta, saj ga v proizvodnem procesu ne uporabljamo in ga tudi nikoli nismo. Novinarki posebej zamerimo, da omenjena dejstva ni preverila pri nas, kjer je tudi vse dokumentirano. Resnici na ljubo moramo povedati, da to tudi ni njen prvi članek
v tem stilu in verjetno bi bilo od nje preveč pričakovati, da bi opisala še drugo plat medalje. Dejstvo je, da smo v zadnjem letu odprti 23 delovnih mest, od teh je polovica težko zaposljivih delavcev, ter da ponudba naših storitev blagodejno vpliva na razvoj cestnega omrežja Kozjanskega, ki je bila do sedaj odvisna izključno od monopolistov.
Pa brez zamere. NATAŠA DOBERŠEK, gr. inž., direktorica Asfalt Kovač, d.o.o.
ZAHVALE -POHVALE
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem zdravstvenemu in ostalemu osebju hematološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za zdravstveno in ostalo nego v času mojega zdravljenja na tem oddelku. Iskrena hvala
tudi dr. Petri Žohar za posredovanje za sprejem na ta oddelek in ostalo sodelovanje pri zdravljenju.
SILVO GRADIŠNIK, Ponikva
Hvala za pozornost
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so mi omogočili, da sem lahko šla v zdravilišče v Podčetrtek. Muči me namreč revma in zdaj se mi je stanje že nekoliko izboljšalo. Hvala vsem za pozornost in naklonjenost, hvala tudi šoferju za varno in prijetno vožnjo.
CILKA KLADNIK, Gorica pri Slivnici
Dojenček in
Bralka z Ljubečne omenja, da so jo kot bodočo mamo v materinski šoli učili, naj bi patronažne sestre spremljale dojenčke še približno leto dni, z večimi obiski. Njen otrok je star že več kot leto dni, v tem času pa ga je patronažna sestra obiskala le enkrat. Podobno so ji povedale nekatere druge mame iz celjske občine, za razliko od njene kolegice v Laškem, pri kateri se patronažne sestre oglasijo večkrat.
Predstojnica delovne enote Patronažno varstvo v Zdravstvenem domu Celje, Magda Brložnik, odgovarja: »Po Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko patronažne medicinske sestre obiščemo družino z dojenčkom (v obdobju od 0 do 365 dni otrokove starosti) osemkrat. V obdobju novorojenca opravimo od 3 do 5 obiskov, 3 obiske pa planiramo v 4. ali 5. mesecu, v 7. ali 8. mesecu in v 10. ali 11. mesecu otrokove starosti.
V družini pustimo naše podatke in se s starši dogovorimo, da nas v teh obdobjih pokličejo. Tega načina se poslužujemo predvsem zaradi tega, ker mati in otrok v teh obdobjih nista vedno doma. To seveda vedno ni možno in družine obiščemo nenapo-
vedano, kar ima za posledico, da jih doma ne najdemo. Kljub temu, da pustimo obvestilo, da smo jih iskali, se nam ne javijo. Zaradi obilice dela, ki ga ima vsaka patronažna sestra na svojem terenskem območju, družine ni možno iskati, čeprav bi si to želele, saj so ti obiski za nas najlepši in nam dajejo pozitivno energijo za naše delo.
Starše pa tudi seznanimo, da smo jim na razpolago na sedežu naše službe v zdravstvenem domu za kakršna koli vprašanja, ki se jim pojavijo v zvezi z njihovim otrokom, bodisi po telefonu ali osebno. Če je zaradi specifičnih situacij v družini potrebnih več patronažnih obiskov, jih opravimo po delovnem nalogu izbranega otroškega zdravnika.
Mami svetujem, da pokliče svojo patronažno sestro in če obstaja kakšen problem, ga bosta rešili skupaj.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Zmagoviti pari Bandidosa
Od ponedeljka do sobote ob 22. uri na Radiu Celje. Prvič v ponedeljek, 22. maja.
Sodelujte v nagradni igri Pivovarne Laško in si prislužite lepe nagrade!
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
Pokrajina na poti proti Salar de Uyuni
sebno mehke volne lam. Poceni je tudi sadje, saj stane kilogram manga 2 bolivija-na, kar je 50 tolarjev.
Potosi je na višini 4.070 m najvišje ležeče mesto na svetu. Nekoč je veljalo za najbogatejše mesto v Južni Ameriki, saj so tu kopali srebro. Milijoni delavcev so odhajali na delo v rudnike. V času španske kolonizacije so jih nadomestili sužnji. Okrog 8 milijonov ljudi je v rudnikih pustilo svoje življenje zaradi nemogočih delovnih razmer in bolezni, ki so se razvile zaradi strupenih plinov. Danes izkopavajo baker, razmere pa niso
KORČULA, VELA LUKA
od 30.900 SIT (128,04 €)
www.grem.si
dosti boljše. Delavec zasluži 1000 tolarjev na dan, če izpolni normo. Če je ne, ima možnost delati še v soboto. Delajo z rokami in osnovnimi orodji. Temperatura v rudnikih se giblje od 0 do 45 stopinj, saj ima rudniki kar pet nivojev. Nimajo nobenega kosila, ampak delajo deset ur z žvečenjem ko-kinih listov in pitjem gazirane kole. Strupeni plini so še vedno usodni, zato delavci po kakšnih 10, 15 letih dela umrejo.
Več kot 230 km dolgo, 97 m široko in na višini 3.820 m je Titikaka, najvišje plovno jezero na svetu. Bolivija si ga deli s sosednjim Perujem, a je z bolivijske strani bolj neokrnjeno. Na temno modrem jezeru, ki bolj spominja na morje, so številni otoki. Najbolj znana in obiskana
sta otoka Lune in Sonca. Prav na slednjem bi se naj po inkovski mitologiji rodilo Sonce. Izhodišče ža raziskovanje prečudovitega jezera je mestece Copa-cahana, ki je sicer za Bolivijce romarsko središče. V času praznika vse avtomobile okrasijo z rožami, na goro pa nesejo miniaturne hiše, avtomobile, slaščice in denar, ki so jih predhodno »žegnali« v cerkvi.
V Boliviji najdemo še največjo slano nižino na svetu, Salar de Uyuni, ki se razprostira na neverjetnih 12.000 km2 na višini 3.653 m. Nekoč je bila del slanega jezera Lago Minchin, ki je pokrivalo večino jugozahodne Bolivije. Ko se posuši, pušča za sabo številne solne površine. V Salarju so tudi otoki, na katerih rastejo le večmetrski kaktusi - Isla de
Bolivija, dežela presežnikov
los Pescadores. Sredi Salarja stoji hotel iz soli, kjer lahko že za 2.000 tolarjev prespite in zjutraj občudujete veličasten sončni vzhod. Najlepši deli Salarja pa so skriti in tja je moč priti le z dži-pi. Ob meji s Čilom se dvigajo vulkani, pod njimi pa živijo številni flamingi, lame, vikunje. Najlepše so Laguna Colorada (Laguna barv), Laguna Verde (Zelena laguna), gejziri na višini 4.950 m in izviri tople vode.
Nadloga, s katero se je potrebno spopasti, je višinska bolezen. Naš organizem ni navajen takšne višine. Zrak na višini 2.500 m in več je redkejši in človek se hitreje utrudi. Če povem enostavneje, prva dva dneva sem samo spala, nato je sledil glavobol v zatilju, po parih dneh pa sem bila že čisto pozdravljena. Kakšen kokin čaj je obvezen ali'pa kar žvečenje ko kinih listov. Domačini to stalno počnejo, saj deluje kot skodelica kave.
Bolivija velja med popotniki za eno najlepših in hkrati najbolj nevarnih dežel Južne Amerike. A s trezno glavo in določeno previdnostjo ni prav nič bolj nevarna od naše Slovenije. To je le mit, o katerem govori veliko ljudi. Edino, kar te v prelepi deželi lahko ogrozi, je pomanjkanje časa in misel, da boš moral kmalu spet domov.
META OMERZA
Lep pvzdm/
Mattonm
68.800
Turčija Krf	Rim- Mûrier Neum
Hatipcfilu 3* San Remo 3* Neapelj- Borovnik 3* Stella 3-4* 255,1.6/ 11, 18.6^7 NZ Pompeji 4.6.-18.6/1 POL 24.6.-1.7/1 I
ód 59.800 79.900 " " 42.900 &200 ISOO'2
SONČEK
fi	SONČEK
If	Celje
|ï	03 425 4640
11	Citycenter
||	03 425 4630
L 11	Velenje
03 898 4474
I	V
V trimesečnem popotovanju po Južni Ameriki je bila Bolivija ena tistih dežel, ki me je najbolj prevzela. Neokrnjene naravne lepote, raznolike etnične skupine, ostanki starih civilizacij, kultura, ki je še ni pokvarila amerikanizacija in višinska bolezen, vse to zaznamuje Bolivijo.
Ima tako rekoč vse, visoke vrhove, slana jezera, puščavo, deževne pragozdove, polja, le morja ne. Nekateri jo imenujejo tudi Tibet Amerike. In ne brez razloga -je najvišja in najbolj izolirana država Južne Amerike. Je tudi najcenejša država na tem kontinentu, zato sem se tukaj zadržala dlje kot v sosednjem Čilu in Argentini. Nočitev je mogoče najti že za dolar. Z novim predsednikom Evom Mora-lesom, ki je zaprisegel ravno v času mojega obiska v La Pazu, je v ljudeh opaziti novo upanje v boljše življenje. Bolivija je znana tudi po kokainu, boju proti dro-
gi, revščini, brezposelnosti in presežniku najvišje.
Najvišji, najhitrejši, največji ...
La Paz je tako najvišja prestolnica na svetu (3.660 m) in najhitreje rastoče mesto, ki se strmo dviga iz kraterja. Mesto ponuja številne muzeje, trge, ugodne nakupe ročnih del na tržnicah in izlete v okolico. Posebej priljubljen je spust s kolesi iz Coroica po najbolj nevarni česti na svetu, ki v deževni dobi zahteva veliko življenj. Cesta je namreč zelo visoka in ozka, tako da se dve vozili le s težavo srečata. Ljubitelji ruševin se ustavljajo v Tihuanachu, bolivijském arheološkem mestu. La Paz je zaradi visoke lege potrebno odkrivati počasi, saj je lahko višinska bolezen tudi usodna. Žvečenje kokinih listov ne pomaga prav dosti. Na tržnici, imenovani Tržnica čarovnic, sem nakupila več parov rokavic, ki so izdelane iz po-
twrnA
		Mj^My win Celje, Stanetova 6, odp.: 8.-19. ure, sob. 8.-12. ure 03 «2 CO «H/102 Šempeter, Rimska cesta 35, odp.; 8,-19. ure 03 70 31 SU
ČRNA GORA, RISAN, KORČULA NEUM HOTEL TEUTA*" RULETA D" HOTEL NEUM*** 7" AU + LETALO 7 POL + LETALO 7 « POL t LETALO SAMO 69.900 SÏT SAMO 48,960 Sli SAMO §8,990 SIÎ	KRK, OMIŠALJ MURTER HOTEL IN DERANO MISA ADRIATIC Hûîi M 2* POL 3«P0L SAM012.000 SIT SAM015.600 SIT	
»M «M« * TAKSE	♦ TMSâ tTSKSA	»»5 M8WK
—- s,-39 ,9 ""i2006
NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA
kxyig, kijih izdaja NT&RC
VEDO VEČ
IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA
BODITE V IGRI TUDI VI!
Postanite naročnik Novega tednika
24
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetekjutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.30 Ritmi 80-ih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje
-	Za volan avtobusa, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Z ušesi po zemljevidu - Grčija, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramome-lódijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček
-	kviz z Majo Gorjup, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Radio Univox) '
iBERETE
Ilir
mmsm,
5.00 Začetekjutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Novi celjski škof dr. Anton Stres, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 16.00 Ustanovitev škofije in ustoličenje prevega celjskega Škofa - javljanja, 20.00 Oddaja Katrca -Klavdija Winder, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 22. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 No-vice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Stilska preobrazba - Žana, 15.00Šport danes, 15.30 Dogodki in Odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack -izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Poglejte v zvezdež Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zmagoviti pari - nagradna igra, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Saška Teržan)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Zmagoviti pari - nagradna igra, 22.30 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Za volan avtobusa - ponovitev reportaže, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Mateja Jazbec)
Vse te čaka „™
Malčici, katere ime iščemo, se v otroštvu še sanjalo ni, da bo kdaj lahko pred mikrofonom kratkočasila urice tistim, ki ji danes radi prisluhnejo. Je že res, da jo je vedno zanimalo, od kod glasovi v tisti čudni škatli, ki je bila na steni višja od nje poldrugi meter in s pomočjo katere je vedno rada poslušala pravljice.
Kot otrok je imela najlepše oblekice, saj ji je njena, kot pravi sama, najboljša mama, vedno zašila kaj lepega. V šoli so jo poznali kot mirno in tiho punčko, čeprav je bila njena najljubša punčka seveda Barbika. V soseščini se je najraje igrala s fanti in dekleti ter skakala »gumitvist«. Rodila se je v dolini zelenega zlata in mogoče ima tudi zaradi tega tako rada hmeljski napitek, ki ji malo pogreni njeno sladko in vedno zanimivo življenje. Kaj vse je v svojem mladem življenju že počela? Veliko ... veliko pa jo tudi še čaka. Že v osnovni šoli je bila znana kot dobra »dancerka«, potem pa se je slučajno kot samouk znašla še v plesni šoli, kjer je bil za tiste čase moderen hip-hop. Kmalu za tem je preizkusila še mikrofon, ki jo je takoj osvojil ter skrbela za kondicijo s tae-bojem, svetovala ljudem, kako najbolje unovčiti njihovo finančno premoženje (mimogrede, to še vedno počne), in se veselila, kaj bo prinesel sleherni dan. Njen moto je »vse te čaka« in Če se katera stvar zdi še tako nedosegljiva, jo bo z vztrajnostjo in pozitivno naravnanostjo slej kot prej tudi dosegla.
Rada posluša kakovostno glasbo, še posebej tisto, ki se je ustvarjala v 80-ih, ko je bila sama še nezrela najstnica, ki je dozorevala s skrbnimi starši in 15 let starejšim bratom, ki ji je, ko še ni bila stara leto dni, nehote na njenih ličkih pustil pečat vrtnice oz. njenega trnja. Ko jo je želela utrgati, ji je spodrsnilo in namesto, da bi ugotovila, kako diši, se ji je na desnem licu pojavila kri. No, pa saj ji je njen »skrbni« bratec kmalu za tem kupil phšastega medvedka, tako da je bilo spet vše OK. OK pravite? Hja, to pa je tisto mašilo, ki ga je še dandanes prerada uporablja tudi pred radijskim mikrofonom.
1. CRAZY-GNARLSBARKLEY (2| IHIAH CAREY i	(3|
ICKJOHNSON (5) 4. HORNY ASADANDY-
MOUSSE! VS DANDY WARHOLS (1)
6.	ITS IN THE RAIN-EN YA	(2)
7.	TOUS t£S SECRETS-CéLINE DION (4)
8.	SQSICK-NE-YO % (4)
9.	WH0KNEW-PINK	(1) iUHNTlSS-
Zdaj, ko razmišlja že o malo bolj resnih stvareh, se še vedno včasih spusti na nivo najstnice, saj pravi, da je življenje prekratko, da bi ga jemali preresno. Ljubi sonce in tople poletne dni, saj jo vedno napolnijo z energijo. Verjetno tudi zato, ker je rojena v mesecu avgustu. Rada ima iskrene in nasmejane ljudi. Je zelo dobra opazovalka in ji podrobnosti dnevnega dogajanja ali pa ljudi ne uidejo.
Takšna je... hočete ali nočete, zdaj jo imate tudi na Radiu Celje. Jo prepoznate? V prihodnjih dneh jo boste lahko slišali v torek popoldne ...
Minuli teden je bil na fotografiji Simon Šarlah, vaš nedeljski jutranji prebujevalec. To je med drugim pravilno ugotovil Nik De-žalak iz Škofje vasi, ki smo mu poslali nagrado naše medijske hiše. Dobil jo bo tudi nekdo od tistih, ki bo pravilno ugotovil, kdo je malčica na sliki. Odgovore pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malčica je ... ah pa na radio@radiocelje.com.
1.	ZBUDI ME ZA PRVI MAJ-MI2 (7)
2.	SEŇORITA-JADRANKAJURAS (5)
3.	ROKE-DAN D	(6) - NINAPUŠLAR (2) 3AVUK0BRAT (4|
6.	DAJNO-POWER DANCERS (3)
7.	TI ZNAŠ-EVA	(41
8.	NAJLEPŠE SANJE -
PUDDING RLEDS	(1)
9.	VENERA-KATRINAS	(2) (ASTRELA-MCGROM (Tj
!ATUJO LESTVICO: CONTROLMYSElf-LLCOOLJFEAT.J.LO DANICAUFORNIA-REDHOTCHIU PEPPERS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: AKUST1K-DAY0UT OSMI DAN-ORLEK
Nagrajenca:
Tone Arfč, Prešernova 49b, Celje Marko Kolene. Ljubljanska 38, Žalec
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo poda rja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 20. uri.
HKffilil
5.00 Začetek jutranjega programa,; 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10Nagradna igra Iskalnice, 11.00 Podoba dneva, 11,15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, . 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Rok Kosmač, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugać s 6Pack Čukurjem, 22.00 Zmagoviti pari- nagradna igra, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Sora)
5.00 Začetek j utranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19-00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 22.00 Zmagoviti pari - nagradna igra, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Sora)
5.00 Začetek jutranjega progrania, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Hujšajte z Radiem Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot. 9.15 Do opoldneva po slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17,00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Majski sprehod po Pesmi Evróvizije, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 22.00 Zmagoviti pari - nagradna igra, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
Astrologinjam v zvezdah zapisan Egipt
Astrologinji Gordana in Dolores se nam v studiu Radia Celje pridružita vsak ponedeljek ob 18. uri in pogledata v karte oziroma astrološko karto. Če bi pogledali v njuno astrološko karto, bi ugotovili, da je kar nekajkrat na leto v zvezdah zapisan obisk Egipta. Prav v Egiptu je nastala tudi fotografija. - Št 39 -19. maj 2006
Čarovnija podobe z Žano
V ponedeljek, 22. maja, ob 14.15 boste lahko slišali, kako so v salonu Kac razvajali pevko Žano, ki se trenutno pripravlja na nastop na MMS-u, sicer pa pridno spremlja lepotne operacije pri dr. Fabjanu na Primorskem, kjer v zadnjem času zavoljo omenjenega dela tudi živi. Bo Žana v prihodnje presenetila s spremenjeno podobo? Poslušajte Stilsko preobrazbo in vse bo jasno. Saj veste, kdor posluša Radio Celje - ve.
KULKS'LEJPA-MAUBU (1) ISKAL SEM IN NAŠEL -ZLATI MUZIKANTJE	(5)
PELE STOPE SO VSE DNI - SICER (2) RAD BI ISKAL-ST0RŽIČ (4) MOJA LEPA BEL0KRANJKA'-VRISK(3)
FOUŠUA, SLOVENSKI NACIONALNI ŠPORT-VANDROVC! Nagrajenca:
Urška Kerner, Dobrna 17b. Dobrna Nataša Švab. Hrenova 12, Nova cerkev Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeiekob2215uri,lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici spritoženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19, 3000 Celje.
Potovanje tja, kjer se je začelo
bomo lahko poskrbeli na olimpijskih igrah, bodo bogovi dovolj ljubili. Pripravite svoje ti du, v soboto ob 11.15!
Tokrat vas vabimo na potovanje v državo oziroma deželo, kjer se je vse začelo. Odhajamo v zibelko zahodne civilizacije. Odhajamo v deželo, kjer nas bo skozi življenje vodila filozofija, zaradi tamkajšnjih ljudi bomo lahko marsikaj izračunali, se podučili o astronomiji. Če pa bomo slučajno zboleli, pa se bomo lahko obrnili na potomce očeta medicine Hipokrata. Ob večernih urah se bomo lahko zabavali z Ezopovimi basnimi, brali Odisejo in Iliado ali pa se prepustili kakšni tragediji oziroma komediji. Za zdravo telo :jer pa nas zmaga čaka le v primeru, če nas ge, odhajamo v Grčijo! Z Ušesi po zemljevir
Pt fïBHl
25
Gradimo za vas
MEDICO C6NT6R/
Opekarnlška (esta 15 a (nogometni stadion Arena Petrol, 1. nadstropje).
Telefon: 492-81-22 in 031470-477 od 15. do 21. ure.
Lavanva masaža švedska masaža shiatsu.masaža ayurvedska masaža refleksna masaža stopal terapevska masaža hrbtenice - športna masaža
i telesne obloge 2 algami pressoterapUa bodywraping ťf finska savna
■■■■ESSEH^SnHBBHi
Lavanya masaža (80 min) samo 5.000 sit (20,86 eur) refleksna masaža stopal (40 min) samo 3.000 sit (12 J1 eur) pressoterapija (60 min) samo 1.500 sit (6,25 eur)
CMCelje
V večstanovanjskem mm ™ mm ™ kompleksu Livada Šentjur
CfSTE MOSTOVI CEUE d.d.	pri Celju prodamo:
• 4 dvoetažnih slano»anj v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m; • 8 garaž v izmeri 2,9 m * 5,6 m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo K0MP0Ž.
Hedonizem pod poletno obleko
Petek, 19. maj: Zaradi napetega kvadrata Lune in Jupitra se morate ta dan izogniti kakršnem koli tveganju. Moč presoje ne bo na najvišji ravni, še posebno dopoldne in zjutraj. Na finančnem področju se lahko pozitivno uredijo zadeve, ki stojijo že nekaj časa pred zaprtimi vrati. Lahko pričakujemo novice, spremembe, na katere ne moremo sami vplivati. Večer bo pod prijetnim vplivom domišljije in prijetnih, romantičnih občutkov, ko se bo Luna srečala z Neptunom.
Sobota, 20. maj: Dopoldne bo obremenjeno z Luninim krajcem, zato ravnajte previdno. Energija ne bo prehodna, pojavijo pa se lahko težave s spominom in premajhna koncentracija. V medsebojnih odnosih moramo biti strpni in potrpežljivi. Ob 12.39 vstopa Luna v Ribe, kjer bo izpostavila potrebo po čustvih in ljubezni. Z vso silovitostjo bo delovala tudi naša domišljija. Pazite se neosno-vanega optimizma in bega pred resničnostjo.
Nedelja, 21. maj: Ob 6.31 Sonce vstopa v Dvojčka. Pred nami je izredno zračen mesec, v katerem se bodo dogodki silovito nizali drug za drugim. Ugoden aspekt, ko bo Luna v trigonu s Plutonom, nam bo dopoldne prinesel pozitivno
razpletanje dogodkov. Kmalu po 12. uri bo tudi osrečujoč aspekt, ko se bo Luna srečala z Uranom, ki prinaša originalnost, nenavadne preobrate, predvsem na ljubezenskem in finančnem področju.
Ponedeljek, 22. maj: Dopoldne bo počutje izredno nihajoče. Popoldne prestopi Luna v Ovna, zato bodo pogum, strast in samoinciativnost močno v porastu. Tekmovalnost bo velika, zato skušajmo delovati v skladu s pozitivnim načinom vedenja. Pozno popoldne in večer bosta pod lepim vplivom Lune v sekstilu s Soncem, zato bo počutje polno ognjene energije Lune in zračne Sonca. Izredno zanimiva kombinacija, ob kateri lahko dosežemo lepe uspehe, predvsem v ljubezni.
Torek, 23. maj: Ugoden aspekt Lune v trigonu s seksti-lom nam bo prinašal čudovito moč presoje. Pri delu bomo zbrani in sposobni doseči lepe rezultate. Vpliv moške energije bo močan, vendar obdan s pozitivno energijo. Naša domiselnost ta dan ne bo imela meja, zaradi svojega navdušenja pa lahko v okolju prodremo z zares kakšno novo domislico, ki lahko v prihajajočem obdobju obrodi obilo sadov.
Sreda, 24. maj: Zaradi napetega aspekta Venere v kva-
ne le po duhovni, temveč tudi po vizualni plati.
Kaj si moda predstavlja pod besedo brazilka? Seveda ne mič-ne gospodične, temveč mične hlačke brazilke, ki so nekaj vmes med tangicami in boksa-ricami. Zgolj v vednost - letos so mnogo bolj modne, kot že dolgo priljubljene tangice. Kot sveža, vendar neskončno nostalgična podoba se na modno prizorišče vračajo ljubko nabrane hlačkevstilu 50. let prejšnjega stoletja.
Pa nedrčki? Lahko so čisto nepodloženi in prosojni, kot je bilo modi všeč v 70. letih, za lepšo obliko prsi pa kar veselo še vedno izbirajte razko-
dratu z Marsom moramo previdno izbirati, kako delovati. Občutili bomo nezadovoljstvo in ljubosumje, naša tekmovalnost bo nesprejemljiva za nasprotnike. Na vsak način se bomo želeti izraziti, vendar se moramo zavedati, da ne moremo z glavo skozi zid. Tudi Luna bo zjutraj v napetem aspektu z Marsom, zato bomo imeli višek energije. Zvečer Luna prestopi v Bika.
Četrtek, 25. maj: Dan se bo začel s težavami in nepričakovanimi zapleti, saj bo Luna v kvadratu s Saturnom. Ni priporočljivo uvajati kakršne koli novosti, čas pa tudi ni primeren za sestanke in dogovore. V ljubezni se lahko izpostavijo temne sile, pojavijo se lahko sumičavost, trma in nepopustljivost. Dobro moramo preučiti, kakšna so naša pričakovanja, saj so lahko v tem času želje večje od realnih možnosti.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
NAPOVED ZA VAS PRIPRAVLJA
ARION IZ CELJA Z DOLORES NA 090 43 61 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA
09041 26 (GSM 041 404 935) 090 41 26 32 (dosegljivi samo z mobilnega telefona) 09014 26 33, cena klica 300 sit (1,25 evra) GORDANA
šno podložene nedrčke, ki povzemajo linijo školjke kapesan-te. Nazobčani robovi s čipkastimi zaključki, romantične rožice, nežni drobni naborki, pentlje ...
Perila ni nič več treba skrivati pod obleko. Včasih se nedrčki, korzeti in hlačke celo kar ne morejo odločiti, ali bi bili zgornje ali spodnje oblačilce. Ali nemara kar kopalke? A pri teh zabavnih modnih zgodbah se bomo v prihodnjih tednih zagotovo še ustavili!
Ste si že napasti oči ob ža-rečih novomodnih barvah in vzorcih? Potem se pripravite - pravi modni posladek to poletje šele prihaja! S kopalkami, za začetek pa se ozrimo na tisto, kar naj bi bilo skrito oziroma tisto, kar naj bi bilo »spodaj«. Spodnje perilo, torej.
Da je postalo spodnje perilo čisto preveč lepo, da bi ga
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
skrivali pod oblačili, že vemo. To velja vsaj v poletnih mesecih, ko se koketni mič-nosti nedrčka pokloni prosojna bluza, globok izrez na majč-ki ali razpeta jopica, ko čipkast rob hlačk kuka izpod krila, hlač ... Pravzaprav bi kar težko kje staknili žensko, ki ne bi uživala v izbiranju, tipanju, pomerjanju, kupovanju ali zgolj poželjivem občudovanju spodnjega perila. Povezovanje, natikanje, zape-njanje žlahtnega svilenega satena, poteg s prsti čez nežno bleščečo čipko... res niso kakšna stresna opravila. Druženje s perilom bi pravzaprav lahko poimenovali kar individualni obred golega užitka. A nehajmo vzdihovati in se malce ozrimo v letošnje poletne »spodnje« modne novosti
26
»BILISTE
Druga generacija allroada
Audijev allroad je bil t.i. crossover že takrat, ko se drugim o tovrstnih vozilih ni niti sanjalo, pravijo pri Audiju.
Zdaj ponujajo drugo generacijo allroada, ki je, tako kot prej, mešanec različnih namenov in malce tudi oblik. Po videzu je to seveda avant A6, po tistem, kar ima pod pločevino, pa je lahko tudi terenec nekaj nežnejše vrste. Od drugih izvedenkavanta to vozilo ločijo opazne obrobe blatnikov, jeklene zaščitne plošče spodnjega dela vozila, vsekakor tudi prilagodljiva višina vozila (allroad ima štiri stopnje, pri čemer je razlika med posameznimi 60 milimetrov). Prtljažnik meri 565 litrov in ga je mogoče povečati na 1.660 litrov, seveda pa je zraven tudi znano Au-dijevo zračno vzmetenje s prej omenjenimi štirimi stop-
njami nastavitve in stalni štirikolesni quattro pogon.
Motorji so štirje, dva bencinska in dva dizla. Slednji ob gibni prostornini 2,7 litra razvije 180, 3,0-litrska izveden-
Audi alroad
ka pa 233 KM. Zmogljivejši sta obe bencinski varianti: 3,2-litrski FSI ponuja 255, 4,2-litrski pa kar 350 KM.
Po sedanjih napovedih se bo novi allroad pri nas poja-
vil proti koncu julija. Tedaj bodo znane tudi končne cene, vendar je mogoče izračunati, da bo najcenejša izvedenka dražja od 50 tisoč evrov.
VW in njegova produktivnost
Največji evropski koncem osebnih avtomobilov, nemški Volkswagen, je, kot je bolj ali manj znano, pred velikim načrtom prestrukturiranja.
Vsekakor bodo posamezna obdobja precej boleča, saj naj bi bilo treba po nekaterih podatkih število zaposlenih zmanjšati za skoraj 28 tisoč. V bistvu VW plačuje ceno megalomanskih načrtov prejšnjega vodstva, ki se je ukvarjalo predvsem z nakupi nekaterih tovarn in se ni dovolj posvečalo notranjim problemom. Tako zdaj ugotavljajo, da pri VW za izdelavo avtomobila v povprečju porabijo več kot 50 ur. Tako so bistveno slabši kot recimo Nissan, ki vozilo izdela v 15 urah, pri Fprdu to naredijo y 18 in pri Renaultu v nekaj več kot 21 urah. VW torej čaka še veliko dela, če hoče izboljšati svojo produktivnost.
BMW gre dobro
Kot kaže sedaj, bodo imeti v letu 2006 skupaj 4 milijarde evrov dobička pred plačilom davka, to pa naj bi bilo kar za 700 milijonov evrov več kot leta 2005.
Nemški BMW zadnja leta res ne pozna slabih poslovnih številk.
V letošnjih treh mesecih je namreč dobiček pred plačilom davka izboljšal za 58 odstotkov na skupaj 1,29 milijarde evrov. V tem Času je svojo prodajo povečal za štiri odstotke na 333 tisoč vozil. Zelo dobro gre v prodajo dokaj nova serija 3, medtem ko se zdi, da je navdušenje nad miniji (BMW je lastnik tovarne Mini) nekaj manjše.
Zaprli predsednika Hyundaija
V	Južni Koreji so zaprli predsednika Hyundai Motor Company Chung Mong-kooja.
Imel naj bi skrivni fond, vreden več kot 100 milijonov dolarjev, s tem denarjem pa naj bi podjetju omogočil številne ugodnosti. Hyundai sicer žeti v nekaj letih postati član šesterice največjih izdelovalcev avtomobilov. Tudi zato bo kmalu začel graditi tovarno na Češkem, da bi tako še povečal svojo tržno prisotnost v Evropi. Ta hip še ni znano, ali je predsednik Hyundaija s tem denarjem financiral tudi nelegalne posle na evropskih tleh.
GM z oblikovalskim središčem
V	nemškem Riisselsehimu, domačem kraju Opla, je ameriški General Motors odprl veliko oblikovalsko središče.
V	tem središču, velikem več kot 20 tisoč kvadratnih metrov, bodo oblikovati modele tovarn Opel, Saab, Vauhxall, skratka, avtomobile, ki so namenjeni predvsem evropskim trgom.
Asimetrična zračna blazina
Sodobnega avtomobila si seveda ni mogoče predstavljati brez zračne varnostne blazine. Razvoj je silovit, saj so avtomobili lahko opremljeni tudi z devetimi ali celo desetimi blazinami.
Oblika teh blazin je različna, odvisna od tega, kateri del telesa naj bi zaščitile oziroma od tega, kje so nameščene. Vsaj prednji zračni varnostni blazini sta večinoma okrogli ali vsaj ovalni. Sedaj so pri podjetju TRW razvili zračno blazino za voznika, ki bo asimetrična. Na zgornji levi strani (če vozimo po desni strani) naj bi imela izboklino, ki ob morebitnem trčenju zaščiti glavo voznika pred udarcem v prednji levi stebriček vozila. Kot pravijo, naj bi se avtomobili s takšno asimetrično varnostno blazino na trgu pojavili že letos poleti.
IflVTOŠKOS	April malce skromnejši
www.avto-skorjanec.si Telefon: 03 426 08 70
KIA MOTORS
C H RYS LE
Jeep
KIA AKCIJA V MAJU
Možnost nakupa z 1|3 pologa, 1/3 po obrokih, 1/3 čez 3 leta.
NOVO! Skuterji in motorna kolesa SYM in PCI
Če je bila prodaja novih osebnih avtomobilov v prejšnjih mesecih razmeroma ugodna, je bilo aprila precej drugače.
Tako so v četrtem letošnjem mesecu pri nas prodali 5.901 avtomobil, kar je bilo 12 odstotkov manj kot aprila lani. Sicer pa so v letošnjih štirih mesecih prodali 23.824 avtomobilov, to pa je bilo za skoraj dva odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Med redldmi tovarnami, ki jim je šlo aprila bolje, je bil italijanski Fiat, precej pa je padel Opel. Še zanimivost: letos so pri nas prodali kar 47 audijev Q7.
«nosni utnuti'<•<■'
V
Mariborsko 86, Celje tel.: (03) 428-62-70
www.avlodeliregnemer.si
MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI IAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE
Uspešna podjetja imajo uspešne in samoiniciativne sodelavce!
S poslovnimi enotami na več kot 120 lokacijah v Avstriji, Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Hrvaškem, Romuniji in Sloveniji, smo največje podjetje za gradnjo in dom. Voditnost na trgu smo si zagotovili z dosledno usmeritvijo v naše kupce in zaposlene.
Dopolnjujemo naš tim in iščemo sodelavce na vodstvena delovna mesta v prodajnem centru Celje:
■
VODJO ORGANIZACIJE m/ž PODROČNEGA VODJO m/ž
Prednost imajo kandidati:
z ustrezno izobrazbo (ekonomija, tehnika) z dobrim znanjem nemškega jezika z dobrimi vodstvenimi sposobnostmi s sposobnostjo timskega dela in organizacije ki so poslovno naravnani, komunikativni, samoiniciativni, samostojni, dinamični, pripravljeni na intenzivne obveznosti ki imajo delovne izkušnje v prodaji ali komerciali z znanjem aplikacij v okolju MS Windows ki so pripravljeni na dodatna izobraževanja doma in v tujini vozniški izpit B kategorije zaželjen je izpit za trgovinskega poslovodjo
Nudimo zaposlitev za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Vloge z ustreznimi dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom sprejemamo na naslov :
Baumax d.o.o. Ljubljana, Šmartinska 152 g,1000 Ljubljana ali na e-mail naslov: info-si@baumax.com
MALI OGLASI - INFORMACIJE
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
MOTORNA j VOZILA
RENAULT dio 1,2, letnik 1994,128.000 km, garažiran, servisno negovan, prodam za 280.000 SIT. Telefon 041 548-769.
VW passai 4 motion, 2001,130 km, 84.000 km, prvi lastnik, servisna knjiga, prodam. Telefon 041 982-262. 2342 DAEWOO nexia, letnik 1996, v odličnem stanju, prodam, menjam zo motorno kolo čoper ali skuter. Telefon 041 645-898.	Š513
OSEBNI avto Honda shuttle 2,2,7 sedežev, letnik 1997, prodam. Telefon 041 344-840.	2387
HYUNDAI 1,5 i, letnik 1994, odličen, z opremo, ugodno prodam za 180.000 SIT. Telefon 041 506-145. 2365 ROVER 214 si, kovinsko rdeče barve, letnik 1995, zelo ugodno prodom. Telefon (03) 5732-161, zvečer. Leoe R 19 1,4 rt, letnik 1993, kovinske barve, prodom za 95.000 SIT. Telefon 041 763-731.	L611
SEAT cordoba 1,4 gbc, letnik 1994, prodom ali menjam za rotacijsko kosilnico Sip 135. Telefon popoldan, 051301-611.
Š522
AUDI 80 td, letnik 1989, prevoženih 207.400 km, nikoli poškodovan, ugodno prodam. Telefon 031 817-007.
T0M0S Alpina Apn 6, prevoženih 700 km, s prtljažnikom, prodam. Telefon 041813-859.	2398
FORD fiesta 1,3, letnik 1994, reg. do 9/ 2006, 5 vrat, rdeč, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 324-320. Š526 CABRI0 volkswagen 1200 (oldtajmer), popolnoma obnovljen, metalno srebrne barve, na novo tapecirana notranjost, prodam. Telefon 031 777-410. L615 YAMAHOsr 125, letnik 1999, éoper, vw hrošč oldtajmer, letnik 1974, ugodno
caban 1,1, letnik 1994, lepo ohranjen, prvi lastnik, servisiran in garožiran, prodam 160.000 SIT. Telefon 041 557-
PRODAM
HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, nov, prodam za 18.000 SIT. Telefon 040 228-308.	S179
SAMONAKIADALKO Sip 17 ali 19, puhalnik z motorjem, tračni obračalnik 220, prodom. Telefon 041261-676. 2223 ROTACIJSKO kosilnico Sip 135, odlično ohranjeno, vredno ogleda, prodam. Telefon 041598-645.	Ž245
KOSILNICO Alpina, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 5739-165. L 602 ELEKTRIČNO starejšo vrtno kosilnico prodom. Cena po dogovoru. Telefon 031 640486.	2357
VENTILACIJSKO škropilnico Agromehanika Kranj, 2001, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 520-030. 2389 KOSILNICO Alpina prodam ali menjam za Gorenje Muta brez priključkov. Telefon 041 710-193.	2388
GARANT d.d. Polzela
Fmáíi f^fl P Industrijska prodajalna Polzela
V71l%rilNI Tel. 03 70 37 130,70 37 131
POLZELA
UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
• DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA IZVOZNIH IN OPUŠČENIH PROGRAMOV DO - 50 % 00
RAZPRODAJE ZALOG HITRI KREDIT DO VREDNOSTI 300.000,00 SIT OZ. 1.251,38 EUR (J^ KUHINJA DANA - VRHUNSKA KUHINJA PO UGODNIH CENAH Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
KOSILNICO Husquarna J 555, leto izdelave 2003, quantum 55, moč 4 kw/5,5 km, širina reza 56 cm, samohodna, pogon na sprednja kolesa, kupljena leta 2004, 4»uporabljena, ugodno prodam za 60.000 SIT. Telefon 041 636-423.	2386
KOSILNICO Alpina, laksarica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5774-569. 2364 TRAKTOR Štore 502 prodam. Telefon 041 650-577, Pavel.	2366
ELEKTROMOTOR Simens, 5,5 kw, 1480 obratov, prodam. Telefon 041476-109.
Š523
OBRAČALNIK, tračni, za Tomo Vinkovič, cena 65.000 SIT in prikolico kiper, za Tomo Vinkovič, prodam za 230.000 SIT. Telefon 041 588-205.	Š519 NAKLADALNO prikolico, 16 m3, rotacijsko kosilnico 135, cisterno, 22001 in 42001, obračalnik, šrotar za koruzo, trosilec hlevskega gnoja, traktor Bělorus 4X4 in mosej Ferguson, 60 km, prodom. Telefon 031 767-927. 2409 MOLZNI stroj Virovitica prodom. Telefon 031819-191. 2399 CISTERNO za gnojevko, 17001 in dvobrazdni plug, ohranjeno, prodam. Telefon 041 751-695. 2424 ROTACIJSKO koso, britev 135, ugodno prodam. Telefon 031305-293. 2422
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnico, obračalnik, motokultivator in drug stroj kupim. Telefon 041407-130. 2328
l'»l»
NEPREMIČNINE
www.pgp-nepremicnine.com
HIŠO, Celje center, tripleks, 160 m2,
.H prodom gradbeno parcelo. Telefon 041669-214. 2317 IB cesti Vojnik-Šmortno v Rožni dolini, v
PRODAM
NA lepi razgledni lokaciji v Šentjurju prodam nedograjeno hišo s4000 m! zemlje. Ponudbe po telefonu 041 568-661.
2176
POSLOVNI lokal v centru Celja, na Ljubljanski cesti, 60 m', prodam ali oddam v najem. Telefon 040 232-061. p
ENOHADSTROPNO hišo, z dokončano mansardo, no sončni legi, z lepim razgledom, med Celjem in Laškim, prodam. Ostole informacije po telefonu 5730-914,040634-797.	2283
sta, s približno 100 m1 zelenice, pogled na park, prodam. Cena po dogo-voru. Telefon 040 606-155.
PARCELO na Straži pri Novi Cerkvi, ve ha, njiva 7 arov, ostalo je travnik in malo gozda, prodam. Telefon (03) 577-
>32124 VOJNIK. Poslovnosti
co stavbo, 3.
parcele (3*1000 m2). Telefon 041415-022.	2359
IMAČIJ0,! km od Šmartinskega jezero, starejša hiša (delno obnovljena), z dvema gospodarskima poslopjema in približno 2 ha zeml Telefon 041 558-103.
gradbeno fazo, p +1 »m, letnik 1995, vtlorisu 262 m!, parcela 769 m', prodamo, cena 29.000.000 SIT/121.014,86 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n
VOJNIK, okolico. Vikend, letnik 1995,60 m! uporabne površine, parcela 1124 m2, prodamo, ceno 13.000.000 SIT/ 54.248,04 EUR. Telefon 041368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.
ŠENTJUR, okolico. Zazidalno parcelo, 616 m2, prodorno, cena 5.500.000 Siï/22.951,09 EUR. Telefon 041 368425. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	r
NA Lopati prodamo parcele, površina 700 m2, na lepi lokaciji. Telefon 041415-022.
2359
VIKEND parcelo, v Šentrupertu pri Šentjurju, 8500 m2, na njej klet, predprostor, brunarica, garaža, vinograd, vrt, el. 380 V, prodam. Telefon 041 763-891, (03)5793-173.	2346
HIŠO v Šentjurju, 3. gradbena faza, na ravnini, z vso infrastrukturo, profesionalno zgrajeno, prodam za 18 mio SIT. Telefon 041 645-898. šsi3 PARCELO, na lepem kraju, 12 arov, za brunarico ali čebelnjak, ugodno prodam. Telefon 5472-227. 2384 STAREJŠO hišo, cesta, voda, elektrika, Trobni Dol, pošta Šentrupert pri Laškem, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 564-1197.	2408
SAMOSTOJNO fiišo, na mimi lokaciji, 170 m2 stanovanjske površine, plin, klima, telefon, kabelska, centralna, prodamo za 35.000.000 SIT.Telefon 041 814-800.
2426
CEUE. 2 km izven prodamo bivalni vikend na sončni legi, z lepim razgledom. Elektrika, vodo, telefon, CATV, centralno ogrevanje. Zemljišče 3488 m2, možna gradnja, z gozdom 7883 m2, možen nakup manjših parcel. Telefon 041 589-439.	Š528
CELJE, izvoz z avtoceste. Prodom dve gradbeni parceli, velikost 860 in 1210 m2, s plačanim komunalnim prispevkom.Telefon 0417254)92.	2428 ŠENTJUR. Polovico dvostonovanjske stavbe, letnik 2001,90 m2 stanovanjske površine, terasa, samostojni vhod, samostojni priključki, pokrito parkirno mesto, stavba se nahaja v urejenem novem stanovanjskem naselju, vseljiva takoj, prodamo za 30.000.000 SIT/125.188 EUR. V račun vzamemo manjše stanovanje. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 a, Celje. n G0MILSK0. Poslovno stavbo, 1961, približno 500 m2 uporabne površine, gostinsko oli drugo dejavnost, na parceli 1805 m2, prodorno. Cena 59.000.000 SIT/246.203 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.
CEUE, Nova vos. Okrepčevalnico, 52 m2, v celoti opremljeno, prodamo, cena 65.000 EUR/15.576.600 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n LAŠKO, okolica. Stanovanjsko stavbo, letnik 2006,480 m2 uporabne površine, parcela 733 m2, prodamo, cena 47.928.000 SIT/200.000 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n
GOTOVINSKA POSOJILA IN OPKU PIPOSOJ IL
DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV
^^^PECelje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 05/425-7000
•Em-mnu
ODKUP DELNIC

NUMERO VNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve,
Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
POVRACIL O
P.E. CELJE. Ljubljanska c
NJIVO, 1612 m2, v Letušu, ob vikend naselju, prodam. Telefon 7054)430. 2405
KUPIM
CEUE. Zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2, kupim. Telefon 031623-242. 1911 MANJŠO hišo, v Celju in okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n STAREJŠO hišo v Celju kupim. Telefon 041 746-610.	1720
PARCELO ali starejšo hišo kupim za gotovino. Plačilo takoj. Telefon 041672-374.
2068
VIKEND, monjšo hišo ali stanovanje, kupim.
Telefon 041 208-144. 2215 V BLIŽNJI okolici Celja ali v Celju kupim starejšo hišo. Plačilo: gotovina takoj. Telefon 031 645-744,548-5796.
2339
HIŠO z nekaj zemlje, v bližnji okolici Laškega, kupim. Telefon 041 958-983.
2385
STAREJŠO hišo z manjšim vrtom, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon (03) 5412-933,(131 661-549.	2368
PARCELO (lahko nezazidljivo), 1000 do 1500 m2, Šempeter-Gotovlje-Ložnica z okolico, lahko tudi ob avtocesti, kupim. Telefon 041 807-060. Ž257
ODDAM
POSLOVNI prostor, primeren za različne namene, v Arclinu 72 (nasproti Agip črpalke) oddam v najem. Telefon 041 560-561.	2358
GOSTINSKI lokalvcentru Celja,velikost 50 m2, z vrtam, oddam. Odkup inventarja. Telefon 041 648-252. M25 ZRAVENb 1601
parkirnimi mesti. Telefon 0417254)92.
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140

IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
mmm
PRODAM
ENOSOBNO stanovanje, v Žalcu, 41 m2, v prvem nadstropju, z balkonom, vpisano v ZK, vzhodno lega, lepo vzdrževano, vseljivo v 30 dneh, prodamo za 43.000 EUR. Telefon 040 567-648. 2259
da PVJ31.
sli 793
m1 in 856 m' v zazidalnem okolišu več stanovanjskih hiš. cena 30 EUR/ m', koda PZ133.
RIMSKE TOPLICE - Plaiovje. zidanica 4x6 m. 1.1998, parcela 9000 m's sa 'ovnjakom starih jablan, na lepem sončnem ola9o nag.
nio SIT. 33.384 EUR,
ENOINPOLSOBNO stanovanje v Celju, v velikosti 50 m2, v 2. nadstropju, vseljivo v mesecu dni, prodam. Cena, samo resni kupci, 12.500.000 SIT. Telefon 031 748-921.	2407
ENOSOBNO stanovanje, 35 m2, prodam resnemu interesentu. Telefon (03) 5481-174, od 12. do 14. ure. 2394 V SREDIŠČU Celja prodam obnovljeno meščansko stanovanje (135 m2), primerno tudi za mimo pisarniško dejavnost. Telefon 041 620-262,041 630015. 2427 TRISOBNO stanovanje v Celju, novo, na lepi lokadji.prodnm.Telefon 031378-038. p
TO
íírSSřÓKEST GOZDARSKI VITLI
Mehansko ali elekto-hidravlično upravljanje
Uriforsst, d.o.o. Dobriša vas 14a 3301 PETROVČE , ,, , M: 03/7131410 Pogon preko elektromotorja „ww.uniforestsi ali traktorja I
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI | od 6 do 20t
NAJEM CEPILNIKOV
Najugodneje v Sloveniji £mm$m
testna, O km in rabljena vozila JKËBI
AVTDTEH N MCA CELJE
Bežigrajska cesta 13,3000 Celje, Tel.: 03/42-63-300 prífetntri***0**"
28
I OGLASI - INFORMACIJE
prodam
PRALNI stroj, hlodilnik (Gorenje), spalnico, kot novo, možna dostovo, prodam. Telefon 041945-589.	2354 ŠTEDILNIK, 2 ♦ 2, kombiniran hladilnik, regal dnevne sobe, kuhinjo, mizo, stole, prodam. Telefon 041490-189. 2383
IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko in ostalo stanovanj-
2383
REGAL za dnevno sobo in kuhinjske elemente prodam.Telefon031646-380: Š520
POHIŠTVO »alt deutsch«, staro 120 let, prodamo. Telefon 492-2630, po 20. uri.
2412
HLADILNIK Gorenje in pralni stroj Indesit prodam. Telefon 040 308-962. 2429
STANOVANJE, 84 m', v centru Celja, na odlični lokaciji, 1. nadstropje, potrebno obnove, ugodno prodam za 11.800.000 SIT. Telefon 041 750-180.
2293
ŠEMPETER, okolica. Več novih stanovanj, v velikosti od 42 do 97 m!, v treh nadstropjih, z lastnimi parkirnimi prostori, vseljivo takoj, prodamo, cena od 12.891.433 SIT/53.795 EUR do 26.638.981 SIT/111.163 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n
kupim
ENOINPOL ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933.	n
GARSONJERO ali enbsobno stanovanje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330.	2068
DVOSOBNO ali trisobno stanovanje kupim. Resen kupec, plačilo takoj. Telefon 041 352-267.	2068
oddam
OTOK Vir. Oddam 6-posteljni apartma ob morju, v borovem gozdu. Ugodno. Telefon 041783-982.	Ž228
V	CANKARJEVI ulici oddamo delno opremlje-
no, obnovljeno pritlično stanovanje, velikost 150 m!, primerno tudi za pisame. Lastna parkirna mesta no dvorišču, strošek ogrevanja 14.900 SIT/mesec, elektrika 4.740 SIT/mesec. Telefon 031 648-702.	2171
V	CELJU oddam dvosobno opremljeno stana
vanje. Telefon 041 216-125. 2294 MIRNI in urejeno osebi oddam sobo s souporabo kuhinje in kopalnice v Tmovljah. Telefon 041 976-162. 2332 ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Hudi-nji oddam mlajšemu paru 1. junija. Telefon 031480-088. 24io
V	PIRANU oddajam za počitnikovanje gar-
sonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.	2417
NADSTANDARDNO novo garsonjero, Nova vas, Celje, oddam. Telefon po 16. uri, 041 761-240.	ž 260
HUDINJA. V stanovanjski stavbi oddamo trisobno stanovanje, popolnoma obnovljeno stanovanje, opremljena kuhinja. Mesečna najemnina 80.000 SIT/ 333,83 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n DVOINPOLSOBNO stanovanje pri Vrtnici in dvosobno stanovanje v Škvarčevi ulici v Celju oddam. Telefon 031230-023.
iščem
SOBO za plačilo ali pomoč pri hišnih opravilih iščem. Telefon 031431-798. 2402
STANOVANJE v Celju, za dve osebi, najamem za daljše obdobje. Telefon 041 751-
prodam
60 salonitnih plošč (visokovaljne, nove) prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 541-9793.	2277
DRVA, na kratko žagana, cena 10.000 SIT/ m3, prodam. Kličite resni, telefon 041 539-513.	2416
STREŠNO opeko Kikinda, dvojni zareznik, 90 m!, novo in navadni zidak za oboka-nje kleti, več 1000 kosov, novo, prodam. Telefon 041 645-898. šsi3 DVE leti star hrastov les, debelina od 3 do 7 cm, prodam. Telefon 5733-081. L593 KERAMIČNE ploščice in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon (03) 5461-165,041 617-220. 2361 SMREKOV les, rezan, debeline 5 cm, približno 4 m3, za gradbeništvo, prodam. Telefon (03) 5793-327,031 320-375.
2430
SUH hrastov les, debelina 8 cm, prodam. Telefon 031 251-363. Ž262
Fasade demit,
finalna slikopleskarska in ostala dela
po konkurenčnih, promocijskih cenah.
Inf. PE Gradnje, SUN64, d.o.o.,
Ipavčeva 22, Celje. GSM: 051 363 986
BURSKE kozice in kozličke, stare 4 mesece, prodamo. Telefon 5743-288. Š521 PRAŠIČE, mesnata pasma, 40 do 50 kg, prodamo. Telefon 5792-345. š 525 OVCE, samice in jagnjeta, prodam. Telefon 031 731-577.	Š527
PET bikov, 200,400 kg, prodam. Telefon 041 297-961.	Š531
BIKCE, mesnate pasme in dve telici, prodam.Telefon 041258-318. p BIKCA ali teličko prodam, menjam žrebico norik zo kravo ali bika. Telefon 541-3019,041 357-024.	2431
ŠTIRI bikce in teličko, stare 3 tedne in telico, težko 380 kg, pašno, prodom. Telefon 040 830-408.	Š530
PRAŠIČE, od 80 do 130 kg ali polovice, prodam. Telefon 031 832-520. 2437 PRODAM ovco solčavske pasme. Cena 8.000 SIT. Telefon 041257 666. 2488
kupim
ŽREBETA za zakol, plačilo takoj, odkupujem. Telefon 041570-114. 2341
Zmitm posredovalnica UP
Posredujemo pri resnih zvezah po vsej Sloveniji
03/491 22 70
MES d.o.o., KIDRIČEVA 3, CEUE
PUJSKE, svinjsko polovko, burské koze, mlin na kamen in kotel za žganjekuho prodam. Telefon 031 557-754. Š524 RAČUNALNIK, kompleten, pripravljen za delo, igre in internet, prodam za 30.000 SIT. Telefon 031 671-311.
ZA skupno življenje na mojem domu želim
nudbe pošljite na Novi tednik pod šifro
prodam
BELO in rdeče vino, frankinjo, prodam. Telefon 041 243-736. _ 2290
VEČJO količino kisa iz domačih jabolk prodam po 200 SIT. Telefon 040 642-153.
2382
SENO in otavo v kockah prodam ali menjam za drva. Telefon (03) 5793-225. 2419
VINO, mešanih, belih sort, prodam po 250 SÍT. Telefon 5773-757, Vojnik, Male Dole.	2432
oddam
KOŠNJO oddam. Telefon 031485-972.
PO tej poti želim spoznati žensko, staro do 40 let, za skupno življenje, saj je v dvoje lepše. Telefon 040122-409.
fsmsm
prodam
NESNICE, nakup 10 kosov petelin brezplačno, in bele pitance, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 11541155 PRAŠIČE, težke od 25 do 150 kg, prodam, možen prevoz.Telefon 041 656-078.
NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost-jo, 1.000 SIT/kos, z dostavo na dom, prodamo. Dobite lahko tudi kletke za nesnice. Telefon (02) 582-1401. p TEUČKO simentalko, težko 160 kg, prodam. Telefon 5821-627,031 566-563.
DVE telici, breji 3 in 6 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 734-7333.	2287
DVA prašiča, težka 120 kg, domača hrana, možne koline pri nas, ugodno prodamo. Telefon 041 774-393. 2304 PRAŠIČE, mesnata pasma, teža od 100 do 120 kg, prodam. Telefon 041 619-372, Fišar, Tabor 45.	Ž252
KOZO z mladičem prodam. Telefon 041 650-577.	2366
TRI breje telice simentalke, dve v 7 mesecu, ena v 9 mesecu, prodam. Telefon (03) 5730-131.	L610
DVA prašiča, 120 kg, lahko tudi polovica, prodam. Telefon (03) 5885-921, 031 428-650.	2372
PRAŠIČE, 25 in 75 kg, prodam. Telefon 5743-289.	šsia
prodam
RABLJENO strešno kritinoTrajanka, približno 120 m2 in nakladolko, 16 m3, prodam.Telefon 041 248-889. 2288 PUHALNIK Tajfun, ventilator Vihar, kotel za žganje in elektromotor, 4 Kw, 7,5 Kw, prodam. Telefon 041741-719. Ž249 TRAKTOR Univerzál 45, tračni obračalnik, gradbeni material, opeko, kvadre, beton in modul, prodam. Telefon 5799-144, zvečer.	32299
ČOLN Elan g! 495 family, Suzuki, 50 km, 4-taktni, prikolica, dodatna oprema, prodam. Telefon (03) 492-1450,040 659-999.	2336
PASJO kočo, motor oldtajmer, dva vozička, sod, 1001, šivalni stroj, prodam.Telefon 5474-081.	2352
PUHALNIK, gumi voz in dimnik Schidl prodam. Telefon (03) 5441-426,031372-403.	2360
TELICO, brejo 6 mesecev, teličko, 3 mesece, simentalki, traktor Imt 539, letnik 1986, kosilnico Bes 127 diesel, prodam. Telefon 5775-126,031 467-862.2381 BELA garažna vrata Hórmann, skoraj nov 300-litrski bojler Lentherm, leseno dvo-krilnooknoJelovka, 140" 170 cm, ugodno prodam. Telefon 041499-551.
2387
DOMAČO svinjsko polovico prodam. Telefon
041 228-363.	š 533 534
Zaposlimo slikopleskarje in gradbene delavce
za finalna gradbena dela. Inf. PE Gradnje, SUN64, d.o.o.,
Ipavčeva 22, Celje. GSM: 051 363 986.
ZAPOSLIMO mlajšega moškega za delo v proizvodnji in na terenu. Telefon 041 720-548. Steklarski center Leskošek d. 0.
kuhinji in natakarja. Telefon 041 602-493. Pizzeria Verdi, Boštjan Verdnik s. p.. Griže 145.	2338
co 14, Šentjur iroizvodnji I let, samostojnost pri delu. Informacije po telefonu 041 654430 ali osebno od 8. do 10. ali od 16. do 18. ure.	n
ZAPOSLIMO voznika taksija. Tina Pozinek-Koštomaj s. p., Krpanova 3, Celje, telefon 041 369-338.
Ljubili smo ga, pa vendar ga je smrt iztrgala iz ruiše sredine. A nikoli ne iztrga tega, kar je zapustil v naših srcih. Ni besede in ne dejanja, ki omitil bi grenkost žalovanja.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka
RADOSLAVA ALEŠA
iz Košnice pri Celju
iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se mu poklonili v slovo, nam izrazili ustno ah pisno sožalje
ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo bratu in stricu Bra-netu za vso pomoč. Za vedno boš ostal v naših srcih.
ZAP0SUM0 delavce za slikopleskarska dela in knauf. Zaželene izkušnje in vozniški izpit B-kategorije. Informacije po telefonu 041 936-724. Gregor Brvar s. p., Škapinova 7, Celje.	n
IŠČEM delo na domu: pomoč in postrežba starejšim ljudem. Telefon 0401934192.
2379
VOZNIKA tovornega vozila za razvoz blaga po Sloveniji zaposlimo. Prevozi Hliš, Po-neče 36, Rimske Toplice, telefon 041741-105.	2370
slimo. Informacije (03) 780-2410.Živex d.o.o., Volčja Draga40.	n
Keramičarja
takoj zaposlimo.
Sončni žarek, Boštjan Pe-san s. p., Ul. skladateljev Ipavcev46,3230 Šentjur, telefon 051 206-503.
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hgl d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234.	n BAGAT servis in trgovina za vse vrste šivalnih strojev, tlačnih likalnikov. Darko Tratnik s. p., Savinjska c. 108, Žalec, telefon 710-3144. ž 220 REDNO ali občasno opravljamo košenje trave okoli hiš in vikendov. Telefon 041 911-981. Zoran Vuksanovič s. p., Opekarniška 12 f, Celje. 2218 KAMN0SEŠTV0 in druga zaključna gradbena dela na pokopališču. Srečko Sakelšek s. p., Brezova 2, Celje, telefon 041 684-346,(03)492-9546. 2231 STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve, zavarujte si objekt pravočasno. Telefon 041 736-229. Jože Kline s. p.. Gledališki trg 7, Celje. 1694
VOZNIKA C- in E-kategorije, za prevoz piva po Sloveniji in Hrvaški, zaposlimo. Telefon 031 304-ODO. TIS d.o.o., Trubarjeva ul. 5,3270 Laško.	L614 IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim osebam, v Celju ali okolici. Sem brezposelna, poštena in vestna. Telefon 031 578-700. 2421
Zaposlimo PICOPEKAz izkušnjami. Delovno mesto je v piceriji v Žalcu. Delo v prijetnem kolektivu, možnost zaposlitve za nedoločen (as. Informacije na telit.: 03/703-39-02, GSM: 051/31B-191 ali 041/799-652.
SPD. D.O.Q.. Podlog 59, 3311 Šempeter
REDNA zaposlitev in študentsko delo • področje komerciale in administracije. Pokličite (03) 428-2072. Lindigo d. o. o., Kidričeva 13, Celje.	2434
REDNO zaposlimo fasaderje in slikopleskarje. M3grad d. 0.0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 2438
Zaposlimo voznike B kategorije.
Pogoji: urejenost, komunikativnost, veselje do dela s strankami in poznavanje Celja
(predp. po polož.) in pi vanje ter svetovanje
Ste odlični V prodaji? IPALETAf IZDELUJEMO projekte stanove
- gospodarskih in poslovnih
.	,	podobna. Telefon (03) 8104-182,031
666-997. ARS-Projektiranje, Anton Strnišo s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon {041 ) 629-644,5414-311. n
Če sta vaša odgovora "DA" in se ne bojite izzivov, vas vabimo trgovski potnik za področje Celja, Velenja in okolice.
Vloge pošljite na Panap d.0.0., Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj s pripisom "razpis izraženo željo po osebnem dohodku. Vloge sprejemamo 8 dni po objavi.
TIAK0VANJE, polaganje robnikov, kanalizacij, odvodnjavonje, gradnja opornih zidov, strojni izkopi, priprava dvorišč, dovoznih pati do asfalta. Telefon 041 644-931. Jože Čanžek s. p., Javorjeva 4, Celje.	2433
PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izdelujemo demit fasade in vsa slikopleskarska dela. M3Grad d. 0.0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 2439
"V
raiiieeS
ïfMti
29
Naj se zgodi, o Bog, da si bom bolj želel tolažiti
kot biti tolažen, razumeti kot biti razumljen,
ljubiti kot biti ljubljen. Kajti, ko se človek razdaja, dobiva; ko pozabiš ruise, te najdejo; ko oprostiš, ti je oproščeno. (Frančišek Asiškij
V SLOVO
BRANKU VERSTOVŠKU
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom. Ko v ranem jutru ptički bi zapeli, oznanjali bi lep pomladni dan. Umrl je tvoj smehljaj, zastal je korak, ugasnil tvojih oči sijaj.
ZAHVALA
IGORJA PANICA
iz Šempetra, Pod smrekami 18 (4.9.1975-27.4.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče, darove za sv. maše in denarno pomoč, sorodnikom, prijateljem, sosedom, pogrebni službi Ropotar, g. župniku Mirku za prelep poslovilni obred, pevskemu zboru Savinjski zvon za zapete pesmi, Viliju za odigrano pesem, govornici Ivanki za tople poslovilne besede in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Prisrčna hvala vsem, ki mu boste prižgali svečko in z lepo mislijo postali ob njegovem grobu. V globoki žalosti: mama Marija, ati Mirko, sin Kevin, sestra Mojca, brat Tomaž z družino, njegova Mateja in ostalo sorodstvo
V SPOMIN (3 leta)
MOJCI PLANINŠEK
iz Zabukovice
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja skrita bolečina. IVoji najdražji
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu smo se 12. maja 2006 poslovili od naše
HELENE KRISTAN
Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, iskrena hvala.
Hčerki Hela in Vika ter Angela Žveplan z družina-
Kogar imaš rad nikoli ne umre -le daleč je...
Za vedno se je poslovil naš spoštovani
gospod
BRANKO VERSTOVŠEK
odvetnik iz Celja
Bil je naš mentor in velik vzornik. Naučil nas je marljivosti, vztrajnosti, poštenosti.
Njegovo delo je v nas pustilo neizbrisen pečat.
Bivši in sedanji zaposleni v odvetniški pisarni Verstovšek
ZAHVALA
Pretreseni in globoko užaloščeni ob boleči izgubi dragega ati-ja, sina in brata
ROMANA HOTKA
iz Nove Cerkve (12.2.1956-9.5.2006)
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam v najtežjih
trenutkih nudili oporo. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Celje, ki mu je po najboljših močeh pomagalo v zadnjih mesecih, gospodu dekanu L. Vicmanu, g. patru B. Cestniku ter vsem dobrini in požrtvovalnim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo izražamo vsem trem zborom iz Nove cerkve, ki so našega dragega na posebej ganljiv način pospremili na zadnji poti, prav tako pa tudi njegovemu prijatelju g. Danilu Bojanoviču za besede slovesa ob prezgodnjem grobu. Posebno zahvalo izražamo tudi profesorskemu zboru Gimnazije Celje-Center ter vsem
sošolkam in sošolcem. Mnogi ste darovali sveče in cvetje, za svete maše in
obnovo domače cerkve - Bog vam povrni! Iskrena hvala tudi vsem za izraze sočustvovanja in množično zadnje slovo.
Nisem odšla, ker ne bi hotela med vami živeti, odšla sem, da bi nehala bolečine trpeti.
ZAHVALA
V 93. letu nas je za vedno zapustila naša draga gospa
AGICA MAVRI
z Lopate 58 v Celju
Iskreno se zahvaljujemo dr. Marš Podbregarjevi, pa-tronažni sestri Branki Kocuvan in negovalki Tatjani za pomoč v času njene bolezni. Prav lepa hvala sosedom, prijateljem in znancem, ki so prišli od daleč in blizu ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo in nosilcu prapora.
Družina Mum
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedki
VLADIMIRJA JAZBINŠKA
iz Štor (22.6.1923 - 27.4.2006)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku za lep obred, pevcem in godbi na pihala iz Štor ter g. Pajku za govor.
Žalujoči:
sin in hčerka z družino
7Voje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, tete, botre in tašče
ANICE KOVAČ
s Ceste v Šmartno 6 v Vojniku (17.7.1920 -10. 5.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovane svete maše, sveče in cvetje, pevcem in g. za odigrano Tišino. Posebej hvala g. župniku, dr. Rakovi, sestri Vesni in pogrebni službi Raj. Žalujoči vsi njeni
Celje
_ 5.5.: Andrejka GRADIČ iz Šentjurja - deklico, Nataša VIRANT iz Kozjega - dečka.
6.5.: Marta SOVIČ KAMPUŠ iz Podplata - dečka, Matějka VIDETIĆ iz Podčetrtka - dečka, Mojca KOZMUS iz Sevnice - dečka, Sabina FLORJANC DOLINŠEK s Polzele - dečka, Nina OŠLAK iz Celja - dečka.
7.5.: Vesna PUC KUKF.C iz Sevnice - deklico, Petra DEBELAK iz Šentjurja - deklico, Maja HOČEVAR iz Nove Cerkve - deklico, Saška KRAMAR z Vranskega - dečka, Alijana KUŠER iz Škofje vasi - deklico, Vera ŠMAJS iz Braslovč - deklico.
8. 5.: Gabrijela BOBNAR iz Dramelj - deklico, Vesna OPREŠNIK iz Laškega - deklico, Helena ŠTABELJ iz Slovenskih Konjic - dečka.
Celje
Poročili so se: Borut LORGER iz Vojnika in Katja POLANČEC iz Celja, Urban HRUŠOVAR iz Socke in Mojca BELTRAM iz Celja, Mano KRAJINOVIČ in Anja OZEK, oba iz Celja, Dejan PEPERKO iz Celja in Barbara TAVČAR iz Šentjurja, Peter KANJIR in Alia Jasmina JEZERNIK, oba z Ljubečne.
Celje
Umrli so: Karol JANEŽ iz Ljubljane, 92 let, Vladimir
JAZBINŠEK iz Štor, 83 let, Anton KRAŠOVEC iz Dola pri Borovnici, 84 let, Adolf LIPUŠ iz Arclina, 59 let, Karol KNEZ iz Babnega, 82 let, Leopold ROZMAN iz Štor, 85 let, Terezija NIKOLIČ iz Štor, 67 let, Matilda SUMRAK iz Celja, 82 let, Štefanija VRHOVŠEK iz Celja, 74 let, Alojzij GODLER iz Ortnice, 89 let, Frida HAAS iz Celja, 81 let, Daniela BRENKO iz Migojnic, 76 let, Franc RAJTER iz Bočne, 75 let, Ivan HRASTNIK iz Šoštanja, 72 let, Marija ŠVAGAN iz Loke pri Zidanem Mostu, 78 let, Ivan TRBOVC iz Zg. Rečice, 49 let, Viktorija BLAZNIK iz Orešja nad Sevnico, 72 let, Terezija LACKOVIČ iz Tov-stega, 64 let, Vincenc RAČIČ iz Laškega, 59 let, Marija UHAN iz Njivice, 67 let.
Šentjurpri Celju
Umrli so: Aleš KNEZ iz Šentjurja in Leonida PALIR iz Grobelnega.
Velenje
Umrli so: Anton PIVKO iz Velenja, 66 let, Radojka LAZOV iz Šoštanja, 50 let, Janez PINTAR iz Žalca, 76 let, Frančišek KLADNIK iz Podvolovljeka, 74 let, Ladislav LEDNIK iz Celja, 83 let, Jožef FAŠUN iz Gornjega Grada, 84 let, Boris MA-ČKOVŠEK s Polzele, 49 let. Angela JEDLOVČN1K iz Šmartna ob Paki, 88 let, Adolf HOFER iz Rečice ob Paki, 63 let, Viktor ROSEN-STEIN iz Velenja, 83 let, Frančišek ČAS iz Velenja, 75 let, Jože VOGRIČ iz Ljubljane, 88 let.
30
UK
OVI »
KINO
neu
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe
Ledena doba 2
10.30. 13.30. 16.10.18.20 Čez 30 in i« pri tastarih 15.10,19.30,23.40 Film, da te kap 4 12.30.17.20.21.40 V kot vroče maščevanje 18.50 Insajder 17.40
12.00. 15.20,18.00. 20.40,23.20 Transamerika 14.50. 20.20,22.30 Srečnež Slevin
14.00. 16.20.18.40, 21.00,23.50
Producenta
21.30
Da Vmcijeva šifra
11.00.13.00.14.30.16.00,17.30.19.00, 20.30. 22.00,23.30 Očkov vrtec -Tuškova matineja 10.00(sobota)
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo
Da Vmcijeva šifra
12.10.15.20, 18.30, 21.40 Kara via
13.10.15.10.17.20.19.20,21.20,23.20
Misija: Nemogoče 3
13.30. (16.10, 18.50,21.30 razen sredel
(16.50,19.30,22.10 sredah 0.05
Srečnež Slevin
19.30
Opazujemo te
14.50.17.10,21.50,0.10
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v spDpw in nedeljo
ud
21.00 20.00
SOBOTA in NEDELJA
Strti cvetovi Ritem, ko je zastalo m
C2M3
PETEK
Moji, tvoji, najini
SOBOTA
Na hodi mi tikat
20.00 Ne ho<6 mi trkat
PRIREDITVE
8.00 do 18.00 Središče Velenja Redili mesečni sejem
10.00 Mestni park Celje
12.00 Središče Celja in Velenja
Maturantska parada - ulična četvorka 2006 14.00 Galerija likovnih del mladih
(Celjski dom)_
11. mednarodni razpis revije Likovni svet na temo Kdo sem jaz? odprtje razstave nagrajenih likovnih del in podelitev priznanj nagrajencem 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga
Frances Hendry: Candra
19.00 Dom sv. Jožefa, Celje_
Dr. Stanko Klinar, alpinist in planinec
predavanje o zdravem načinu živ-
Teden prijaznosti in dobrih dejanj v občini Vojnik
zaključna prireditev
19.30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje
Celje _
T. Partljič: Ščuka, da te kap
komedija
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec 4. festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd
predtekmovanje vokalnih skupin, gostje večera New Swing Quartet
Jubilejni koncert ob 40-letnici zbœ
21.00 Mesni kino Metropol, Celje Levi tan koncert
SOBOTA. 20.5.
8.00 do 13.00 Središče Velenja - pred
Redni mesečni sejem 11.00 Nakupovalni center Velenje
Otroške ustvarjalne delavnice
17.00 Glasbena Sola Velenje Družine družinam koncert 19.30 Kulturni dom Šentjur
ŽePZ Skladateljev Ipavcev koncert
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec 4. festival vokalne zabavne glasbe
finalni večer
NEDELJA, 21.5.
10.00 Kavčnikova domačija v Zavod-
Pomlad na Kavčnikovi domačiji: Obleka od kratkohlačnika do
19.30 Narodni dom Celje
Komorni moški zbor Celje
koncert
STALNE RAZSTAVE
18.00 Zdraviliški dom Dobrna
Sestre Jakob prepevajo stare ljudske pesmi
koncert
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprla zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtoijev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca OskarjaKogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog.
RAZSTAVE
Atrij Mohorjeve družbe, Prešernova: razstava slik 13 slikarjev za dobrodelno prireditev Naslikajmo počitnice otrokom, do 20. 5.
Likovni salon Celje: Mednarodni multimedijski projekt Gostovanje. Pozdrav iz Singna, do 20. 5., ter razstava Podobe spreminjanja likovnih del otrok Vrtca Tončke Čečeve Celje, do 2. 6.
Internet kavarna Stane: fotografska razstava Matjaža Očka, do 31. S.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodni multimedijski projekt Gostovanje. Pozdrav iz Singna, do 20.5., ter 2. Študijska razstava dijakov Gimnazije Celje - Center, od 25. 5.
Galerija Borovo: razstava slik - olja na platnu Dragana iliča, do 22:5.
Galerija Velenje: Ivan Napotnik (1888-1960) - iz javnih in zasebnih zbirk.
Galerija Nikca: razstava otroških del društva Otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Celjski mladinski center: fotografije Foto-modnega vikenda 2005, do 31. 12.
Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorja mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča, do 30. 9.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12.
MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Okupacija v 133 slikah Celje 1941 - 1945, do 31. 7.
Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v dnigo svetlo sab-Ijico, avtorsko delo muzejske svetovalke Tatjane Badovinac, do 30. 11., ter razstava V dragulje vbrušene podobe -Rimske geme v Sloveniji, avtorici razstave Narodnega muzeja Slovenijedr: Janka Istenič in Aleksandra Nestorović, kustosinja doc. dr. Irena Lazar, do 18.6.
Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Blaža.
M
Petek ob 21.00 Klubskivečer Sobota ob 21.00
Teksas Motherfuckers (Švedska), DMT(SČG) in Muškat Hamburg
Ponedeljek ob 17.00 Samopodoba
delavnica
V
Sobota ob 22.00
Večer Chicago house glasbe Gosta: DJ HouseHolics Zbiramo prijave za izmenjavo v Nemčiji: Wiesbaden vabi na Soccer v. hout social boudaries od 7. do 18. junija 2006.
Info: 03 490 8740ali info@mc-celje.si Redne aktivnosti v dvorani v ponedeljek in sredo ob 18.00 Aerobika - Tae do, vodi Grega Teršek; vtorekob 15,30 Moderni plesni gibi s Cvetano iz Skupine Power dancers; vponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 17.00 Plesni ritmi subkultuře, pleše se breakdance.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Grmada vabi: 20. maja na Golico. Odhod ob 6.00 izpred Cinkarne in ob 6.15 z Glazije. Prijave v informacijski pisarni društva v trgovini Iglu šport Nova vas.
Planinsko društvo Celje Matica vabi: 27. maja na Tiniso (2.120m). Izpred parkirne hiše ob Ljubljanski cesti se odpeljemo z naročenim avtobusom ob 5.00. Prijavimo se v društveni pisarni na Sta-netovi20.
TD Dobrna in TIC Dobrna vabita: 27. maja na pohod po vinsko turistični poti na Klancu, kjer bomo degustirali vina. Zbirno mesto je ob 16.00 pred pisarno TIC Dobrna. Prtijave do 22. 5. na tel. 040 462 679.
m
smou
Redne aktivnosti:
Četrtki in sobote ob 20.00 filmski večeri: ogledi izbranih umetnin, popestreni s pogovori o sedmi umetnost. Večere vodijo filmoljubci. Nedelja od 19.00 do 20.30 - tečaj žongliranja in ognjenega plesa: skozi tečaj bomo spoznali tehniko žongliranja s tremi žogicami, ognjeni ples in bruhanje ognja. Informiranje in izobraževanje: Prijateljski nasvet je nov pristop k informiranju in svetovanju otrok in mladine. Študentki socialnega dela Urška Gradišnik in Katja Kink sta vsak petek v OŠ Primoža Trubarja v Debru in v OŠ Marjana Nemca v Radečah. Za vse ostale sta dosegljivi vsakdanodl 7.00 do 19.00, na tel. 051 425 952.
Petek ob 20.00, Prostor Odprto prvenstvo 4 v vrsto
Redno ŠKMŠ:
Uradne ure. Pisarna, C. Miloša Zi-danška28 (Športni park) v petek, 13.00 - 15.00 Pilâtes joga
Torek ob 17.45 Vrtec Pešnica
H TRO NAROCJTE
NOVI TEDNIK

i teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO!
zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
im Novi tednik
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolaijev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000
0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost, NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880,
(03) 49 00 881.
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
HOROSKOP
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir
2.	nagrada: vstopnica za bazen s savno na Rogaški rivieri
3.-5.	nagrada: vstopnica za bazen na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 18. maja 2006.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 12. maja. Prispelo je 389 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 37
Vodoravno: ČREDA, RILEC, KMERI, TLA, KM, SKLON, START, ION, LIAM, TAR, JR, CNC, INICIÁTOR, SOHA, PO, REBEKA, NEGA, OZU, UNAC, BOLHA, APRIL, VARI, LAR, PE, STRES, ANIENE, ORLE, INTERES, TAO, DANILO, KRKA, ETANAL, K AG, RÀAB, KERIT, TAB, SALVA, ARALIJA, OSP, AK, VING RHAMES, NARA, NADAV, ARTIMETIKA, NOL, ACETIL
Geslo: Misija: Nemogoče - tretji del
Izid žrebanja
1.	nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir, prejme: Rudolf Jazbec, Ločica ob Savinji 15 d, 3313 Polzela.
2.	nagrado - vstopnico za bazen s savno na Rogaški rivieri, prejme: Štefka Šinkovec, Pregljeva 9, 3000 Celje.
3.-5.	nagrado - Kuharske bukve vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, prejmejo: Alja Rehar, Petrovče 135,
							
		1	2	3	4		
	5	e	7	8	9	10	
	11	12	13	14	15	16	
	17	18	19	20	21	22	
		23	24	25	26		
Ime in orilmek: Naslov:							
3301 Petrovče, Alojzija Knez, Šaranovičeva 4, 3000 Celje in Erna Slapnik, Kovinarska 2, 3220 Štore.
Vsem nagrajencem Čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100.
TEHTNICA
ÍMA
Ona: Obeta se vam prijeten konec tedna, ki vam bo še veliko pomenil, tako poslovno, kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Uporabili boste staro poznanstvo, ki bo omogočilo kar širok spekter ugodnih možnosti.
On: Zaradi novosti v ljubezni se boste znašli v precej nenavadnem položaju, ki pa vam bo na nek način povsem pisan na kožo. Partnerka bo sicer malo zadržana, a se bo kaj hitro navadila trn novo situacijo.
Ona: Prijeten neznanec vas bo več kot očitno osvajal, kar vam bo na nek način izredno všeč. Krrudu se bo spogledovanje sprevrglo v precej konkretnejše zadeve, zato ni strahu, da bi vikend preživeli sami.
On: Kar se da hitro boste morali reagirati, saj boste sicer zamudili ugodno priložnost. Ne odlašajte, temveč zgrabite priložnost z obema rokama in z malce sreče vam bo uspel pravi poslovni podvig!
DVOJČKA flft
Ona: Saj ni tako hudo, kot sepritožujete. Vse skupaj je treba pogledati z malo bolj optimističnimi očmi in bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se vam precej »vroča« avantura, ki vas bo dodobra izčrpala.
On: Bilo bi dobro, če bi se posvetili tudi denarnim zadevam, saj se vam sicer lahko vse skupaj podre na glavo. Je že res, da je ljubezen lepa in prijetna zadeva, vendar pa gre ljubezen tudi skozi želodec!
Ona: Če res želite izvedeti, kaj se dogaja okoli vas, ne bodite preveč radovedni, drugače vam bodo skušali to prikriti. Uporabite majhno zvijačo in izvedeli boste prav to, kar pričakujete. Oddahnili si boste!
On: Zvedeli boste nekaj posebnega in navdušilo vas bo. Zaradi tega se ne vznemirjajte preveč, saj se bo vse uredilo tako, da boste zadovoljni. Zadovoljna bo tudi partnerka, zato bo vaše zadovoljstvo še toliko večje.
HNI-WNi'faM
Ona: Ponujena pomoč bo prišla še kako prav, saj vam bo izdamo pomagala pri ljubezenskih načrtih. Vendar bo bolje, če boste obdržali bistro glavo -prevroča čustva lahko vse skupaj satno pokvarijo.
On: Še vedno si niste na jasnem, kaj si u resnici želite: ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo ali pa vročo avanturo. Jasno vam je le eno: na dveh stolih se pač ne da sedeti. Pohitite, saj bo kmalu prepozno!
Ona: Strah pred posledicami vam brani, da bi se zapletli v avanturo. Če boste dovolj diskretni, lahko to izpeljete brez večjih težav. Seveda pa je vse odvisno od tega, ali boste uspeli obdržati jezik za zobmi...
On: Poskusili boste malo bolj tvegano potezo na poslovnem področju in videli boste, da vam bo povsem uspelo realizirati zastavljene cilje. Kar tako naprej in v kratkem času boste naredili resnično ogromno.
Ona: Ko se vam bo ponudila novapriložnost, ne ostanite ravnodušni, ampak se potrudite po svojih tmjboljših močeh. Je že res, daje trenutna situacija več kot odlična, a je dobro, da poskrbite tudi za prihodnost.
On: Počitek, ki ste ga načrtovali, bo treba še malo preložiti. A vseeno se boste prav prijetno zabavali, saj boste proste trenutke preživeli v bližini nekoga, ki vam že dalj časa ne gre iz glave.
DEVICA
Ona: Prijatelji in sodelavci vam pripravljajo presenečenje, ki bo doseglo svoj cilj. Zabavali se boste, kot že dolgo ne, in prav nič vam ne bo moglo pokvariti dobrega razpoloženja. Obeta se vam novo znans-
On: Sedaj ni čas, da bi nasedali grožnjam. Če boste odsto» pili od prvotnih zamisli, boste zabredli Še v večje težave. Zakaj ne bi poskusili z bolj tveganimi potezami - mogoče je ravno to tisto, kar potrebujete?
Ona: Le zakaj vtikate radovedni nos v zadeve, za katere bi bilo najbolje, da bi jih pustili na miru? Pazite, da se ne boste preveč opekli, še posebej glede sumljivih poslovnih potez, ki so vse prej kot zanesljiva na-
On: Čisto ste pozabili na neko stvar, ki bi jo že zdavnaj morali opraviti, zato je skrajni čas, da se je lotite. Nikar ne omahujte, drugače vam bo lepa priložnost ušla iz rok. Tega pa vsekakor ne želite.
KOZOROG
Ona: Ko se boste odločali med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se boste nagnili na stran poslovnosti. Ježe tako, da imate radi predvsem finančno stabilnost, za ostalo pa boste poskrbeli kdaj kasneje.
On: V poslu, ki se vam obeta, je več priložnosti, kot ste mislili sprva. Izkoristite jih na najboljši možen način, pa boste na koncu več kot zadovoljni. In ne pozabite na prijatelje, ki so vam pomagali.
VODNAR
Ona: V družinskem krogu se boste počutili tako prijetno, kot že dolgo ne, kar bo predvsem posledica vaših nedavnih uspehov na ljubezenskem področju. Pogovorite se s tistim, ki vam lahko veliko pomaga.
On: Pretirano angažiranje je sicer lepo, vendar je to za vašo kondicijo in duševno razpoloženje prehudo breme. Pojdite raje v naravo in si privoščite daljši sprehod, ki vam bo vsekakor zelo koristil.
Ona: Na prvi pogled povsem enostavna zadeva se vam bo precej zakomplicirala, zato bo še najbolje, da za pomoč poprosite prijatelja, ki vam je ne bo odrekel. V dvoje bo lažje, pa tudi zabavnejše.
On: S tarnanjem ne boste dosegli tistega, kar bi radi. Ljudem se boste zamerili in vas bodo zaradi tega še manj upoštevali. Ne ukvarjajte se s tako banalnimi stvarmi, raje se posvetite predvsem konkretnim zadevam.

(KRAJŠE)
(ANDREJ)

GRADEC

RUMENA STRAN
Vesela regqska druščina: Damir Jelenko, direktor projektov, s soprogo Gordano, ki je trenutno na porodniškem dopustu, sicer je zaposlena v Uniorju in doma iz Lenarta. Andrej Poklič, član Uprave za tehniko in razvoj v podjetju Primat, sicer vitanjski podžupan, s soprogo Ivanko, vodjo nabave v Almontu, ter Angela in Boštjan Cimperman. Angela je babica v celjski bolnišnici, Boštjan pa samostojni podjetnik - oba sta iz Vitanja.
Jeziki spretnejši od nog
Na dobrodelnem plesu Lions kluba Konjice, ki se uvršča med najuspešnejše v Sloveniji, se je dogajalo nekaj nenavadnega - bolj kot noge na plesišču so namreč udeleženci vrteli jezike. Malo je bila kriva glasna glasba, še več pa očitna želja po klepetu. Navsezadnje so bili vsi v družbi, ki so si jo sami izbrali.
MBP
Predsednica 4. regije Lions distrikta 129 Slovenija Lorena Hus s soprogom Dušanom, lastnikom Apoteke pri teatru v Celju. A sta si že vse povedala?
Žlahta: Polonca Pipan dela na Geodetski upravi v Slovenskih Konjicah, kamor se vozi iz Celja, kjer živi z možem Alešem, selektorjem slovenske košarkarske reprezentance. Med njima Andreja Jančič, zaposlena v koncernu Danone, s soprogom Ervinom, konjiškim podjetnikom in občinskim svetnikom, ki bo v kratkem prevzel predsedovanje Lions kluba Konjice, sicer pa je Polončin brat. Njun oče je znani gasilec Florjan Jančič.
Glavna sestra Zdravstvenega doma Slovenske Konjice Slavica Pajenk je vedno dobre volje. 0 čem pa razmišljata Vesna Orož, ki dela v celjskem Merkurju, in direktorica zdravstvenega doma Mihaela Pugelj, dr. med.? No, dr. Pugljeva morda o svojih dveh novopečenih levčkih - možu v Lions klubu Konjice in sinu v Leo klubu. Veliko halje, kot če bi o problemih v javnih zdravstvenih zavodih.
Z 20 ČLANSKIM SPftSMLjEj
Cena na dan prireditve: 4.500 SIT (?s,?a w«) :eLJE: AB PLANET TUŠ, hotel ŠTORMAN, blagajna bazena GOLOVEC, menjalnica IKOPOOL, IZLETNIK, CASINO FARAON, OGLASNI ODDELEK NT&RC;	: music
enter DEDI - SPAR, MLADINSKI SERVIS, WINNER CLUB;	: hotel ŽONTA;
ŽALEC: MLADINSKI SERVIS; :TIC
GLAVNI MEDIJSKI POKROVITELJ
iiiii
1	KONDOMI ŠT 1 NA SVETU
Naša favoritka
Revija FHM vsako leto izbira najlepše dekle leta. Tokrat je v igri tudi Celjanka Alja Klapšič, ki pozira na fotografiji, kjer so pod hlačkami razločno vidne sramne dlačice. Če bo ta drzna poteza prepričala zahtevne bralce in žirijo, bomo seveda poročali, vse kar lahko rečemo, pa je, da moški del Novega
tednika glasno navija zanjo. IZTOK GARTNER