PoStnina plačana v gotovtal
Prezzo ■ Cena Ur 0>50
Štev. 218.
V Ljubljani, v petek, 25. septembra 1942-XX.
Leto VII.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Dnione Pubblicitž Italiana S. A«, Milano.
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana.
s Concessionaria esclusiva per la pubblicitš di provinienza Italiana ed estera: Unione Pubblicitž Italiana S. A., Milano,
Uspešen nastop nemških podmornic
Attivita di artiglierie sul fronte egiziano
Un apparecchio nemico abbattuto
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 24 settembre 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 850:
Sul fronte egiziano attivita di artiglierie e di elementi esploranti.
Nel Mediterraneo, durante un attacco ten-tato da aerosiluranti avversari contro un nostro convoglio clie ha proseguito indenne la rotta, due apparecchi precipitavano in mare colpiti dalla reazione della scorta.
Cacciatori germanici hanno abbattuto due «Spit!ire»: uno su Malta e 1’altro su Creta.
Aerei nemici raitragliavano ieri sera la cit-ta di Trapani e l’isola Colombaia causando un morto e nove feriti, qualche bomba veniva sganciata sulla rotabile Gela Licata.
Nel cielo di Porto Empedocle un velivolo britannico centrato dalle batterie contraeree, e cadutto in fiainme.
Na egiptovskem bojišču topniško delovanje
Sestreljeno sovražnikovo letalo
Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja;
Na egiptovskem bojišču topniško in °gledniško delovanje.
V	Sredozemlju je protiletalska obramba spremljevalnih ladij med poskuš^nim na* Padom angleških torpednih letal na neko italijansko ladijsko skupino, ki je nepoškudovana nadaljevala svojo pot. sestrelila dve letali.
Nemški lovci so zbili dve letali vrsfe »Spit-fire«; eno nad Malto, drugo pa nad Kreto.
Snoži so angleška letala obstreljevala mesto Trapani ter otok C o I o m b a j a, kjer je bil 1 mrtev in 9 ranjenih.
Nekaj bomb je bilo vrženo na cesto Gela — Licata.
Nad pristaniščem Empedocle je neko angleško letalo, zadeto od protiletalskega topništva, v plamenih treščilo na tla.
Angleško brodovje je izgubilo 19 ladij s 125.000 tonami, poleg tega še 3 rušilce in I mar.jšo enoto
Novi uspehi na Kavkazu — Besni boji v Stalingradu
Hitlerjev glavni stan, 25. sept. Nemško vrhov-poveljstvo je včeraj objavilo tole izredno uradno vojno poročilo:
Med Spitzbergi in Islandijo so nemške podmornice napadle ladijsko skupino, ki se_ je vračala iz sovjetskih pristanišč proti angleškim in ameriškim pristaniščem in je imela več zaščitnih kakor pa prevoznih ladij. V trdih, več dni dolgih bojih proti posebno močnemu varstvu so naše podmornice potopile tri rušilce, eno pomožno križarko in pet prevoznih ladij s skupno 50.000 tonami. Dve nadaljnji ladji sta bili težko poškodovani s torpednimi zadetki.
V	Atlantskem morju, pred Afriko in Kari-bijskem morju so naše podmornice potopile iz ladijskih skupin ter na lovu za posameznimi ladjami 13 arfgleških trgovskih ladij s 73.000 tonami ter eno manjšo enoto, neko nadaljnjo ladjo pa so s torpedi poškodovale. Tako je angleško ladjevje zadnje dni zopet izgubilo tri rušilce in eno manjšo enoto.
Hitlerjev glavni stan. 25. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo:
V severnozahodnem delu Kavkaza je pehota ob uspešni podpori topništva in letalstva, potem ko je premagala žilav sovjetski odpor, zasedla več važnih grebenov. Letalstvo je poleg tega izvedlo močne bombne napade na pristanišče Tuapse. Pri tem je bila večja ladja zažgana, v obalnih vodah pa je bila poškodovana ena trgovska ladja in ena stražna ladja.
Ob Tereku je bilo v trdem boju zasedeno mesto Prišibskaja.
V Stalingradu trajajo zagrizeni boji od hiše do hiše. Pri obrambi pred močnimi razbremenilnimi napadi je bilo uničenih 34 sovjetskih tankov.
Letalstvo je ponovno hudo bombardiralo sovjetsko preskrbo na železnicah vzhodno in zahodno ob dolnji Volgi kaor tudi skladišča pogonskega goriva pri Saratovu.
Severozahodno od Voroneža so spodleteli nadaljnji sovjetski napadi.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemški napadi uspešno potekali. Sovražni napadi pri Ržcvu so bili odbiti.
Na severnem odseku vzhodnega bojišča je nemški napad južno od Ladoškega jezera navzlic
Sovjetski razbremenilni napadi pri Rževu in Leningradu - brez haska
Beri.j, 25. sept s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da je bilo pri Rževu odbitih več boljše-viških krajevnih napadov. V nekem gozdnatem predelu severozahodno od tega mesta je prišlo do srditih spopadov. Sovražnik je znova in znova poskušal napadati nemške postojanke v gozdovih, toda slej ko prej je bil zavrnjen in je imel pomembne izgube v ljudstvu in orožju. Razbitih je bilo tudi 21 sovjetskih tankov. Nemška letala, med njimi tudi strmoglavci, so z bombami obme tavali boljševiške postojanke v zaledju. Tri velika skladišča streliva so bila vržena v zrak. Nemški lovci so med temi nastopi zbili 7 nasprotnikovih letal.
Na bojišču pri Volkovu so posamični nemški napadi prinesli kot uspeh zavzetje novega ozemlja. Sovražnik se je lotil srditih napadov, da bi zadržal nemško napredovanje, toda po silno hu-
Kako je potekal zahrbtni napad na bolniško ladjo
»Arno«
Operacijski pas, 25. septembra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da so v neko italijansko oporišče dospeli brodolomci ladje »Arno*. Gre za može iz posadke, ki so doživeli vso blodno pot po morju; z njih zagorelih lic odseva ponos in Prezir ljudi, ki so ušli zahrbtnemu napadu. Nihče na »Arnu« ni pričakoval takega izdajalskega napada, ki so ga Angleži sprožili z odločno kljubovalnostjo, potem ko so preračunali vse podrobnosti in se odločili za nagel nastop. Takoj ob somraku so prižgali vse luči na ladji. Stranske luči so ob-svetljevale njeno vnanjost, osvetljevalci na sredi pa so bili usmerjeni na znamenje rdečega križa. Prosti možje posadke so se pred 11. uro odpravili v prostore na krnu, ki so jim bili določeni. Morje je razburkano. Zaradi hudih valov, ki so se penili ob boku ladje, je bila noč še bolj nemirna. Nihče na ladji ni mogel slutiti, da se bo po nekaj minutah sprožil napad proti neoboroženi ladji »Arno«. Angleško letalo je ko blisk švignilo v smeri proti ladji. Hrup njegovih motorjev je bil oglušujoč in grozljiv. Komaj se je kdo zavedel sovražnega namena, ko je že treščilo v ladjo. Letalo se je spustilo do višdne 250 m, ladja j-Ar not pa se je ustavila.
Torpedo je odtrgal ves km. Tedaj pa je sovražno angleško letalo brž izginilo za obzorjem. V vsem miru in redu so se začela reševalna dela. Najprej so se izkrcale v majhne ladje bolničarke Rdečega križa. Na zadetem mestu je med zvitim železjem obležalo 27 mrtvih. Smrt jih je iz mirnega spanja prenesla v večni sen. Čeprav je bilo morje zelo nemirno, so reševalna dela vseeno hila kmalu v kraju. Tu pa tam ee je kak čoln že oddaljeval. Drugi pa so ostali v bližini ladje, da bi pomagali v težki uri. »Arno« je s svojim tovorom mrličev ostal še nad vodno gladino. Nato pa se je počasi razlezel in pogrezal. Nekateri izkrcevalni čolni so imeli srečo, da so jih opazile naše torpedovke, ki so prodolomce sprejele na krov. A zdelo se je, da so tudi te sovražniku na poti, zakaj kaj kmalu jih je skušal napasti. Toda to pot si je okrhal zobe in je bil pognan v beg. Približale so se še druge pomorske enote, ki so bile od kopnega oddaljene le še 40 milj. Vreme je bilo zelo slabo, morje pa prav viharno. Neko italijansko letalo je nato letelo nad brodolomci ter jih usmerilo proti obali. Tako so nesrečniki do6peli do kopnega, približno 10 km od Tobruka.
Prevozno brodovje - Ahilova peta zaveznikov
Rim, 25. septembra, s. Najboljšo razlago k J pogubnim potopitvam anglosaškega trgovskega b rod,) v ja podajajo v zadnjih 14 dneh članki, k: jih angleški listi objavljajo o vprašanju ladijskega protsora. »Daily Telegraph« piše, da ruske vojne potrebe niso le obsežne, pač pa tudi nujne in sicer toliko bolj, kajti boji zadnjih dni so požrli ogromne količine orožja in streliva, v izgubo pa so šla tudi pomembna industrijska središča, ki so doba,vljala orožje »ruski vojsiki. Nažalost, pristavlja >Daily MaiU Pa prihajajo nujne .prošnje za pomoč tako iz Rusije, kakor tudi iz vseh delov sveta. Anglosaške zaloge izjavlja brez ovinkov ta list. niso tolikšne, da bi mogle ustreči prav vsem tistim, ki pošiljajo dramatične prošnje za pomoč. Tudi tokrat, piše »Daily Telegraph« je vprašanje ladijskega prostora na prvem mestu. Zavezniki niso v stanju uslišati vseh prošenj, ki na njihov naslov prihajajo, ker jim zmanjkuje ladij, »si ladijski sprevodi, ki odhajajo, so izpostavljeni sovražnikovim napadom. List zaključuje svoje članke s pripombo, da je Roosevelt jasno Povedal spomladi. da potrebujejo zavezniki veliko ladij. Zaradi izgub, ki so jih zavezniki »meli čez poletje, je pomankanje ladjevja še cbčiunejše.
. Razni drugi angleški listi razlagajo javnosti prav isti razlog in vzpodbujajo ladjedelnice paj do skrajnih možnosti dvignejo svojo izoe-'Hvo. Poseben poudarek dajejo ti članki besedam, ki jih je izgovoril Churchill v svoji pozdravni poslanici na konferenci uradnikov in delavcev v industriji za izdelovanje Indij in za
•	??La. popravila .Ko je poudaril naloge angleških in severnoameriških mornarjev ter ol>ojih v pomorski industriji, jt> dejal prvi minister
dobesedno: »Brez ladij ne moremo živeti. Brez njh ne moremo zmagati. Položaj v prevoznem brodovju je še vedno težak in zato potrebujemo vedno več ladij, ladij, ladij.« Churchill, ki je rekel, da govori v imenu angleškega kralja. je naslovil na delavce in uradnike prošnjo, naj pomnože svoje napore za dosego večje izdelave, obenem pa naj bi se potrudili za čim hitrejše popravilo vseh poškodovanih ladij.
Dramatičen ton listov in poziv predsednika vlade spodnašata tla vsem optimističnim napovedim, ki krožijo v javnosti in katerim sta dali povod angleška admiraliteta in vrhovna mornariška uprava ameriške vlade.
dih spopadih je bil zavrnjen in je imel krvave izgube. Z nastopom skupine nemških ostrostrelcev je bil zaseden na bojišču ob Ladoškem jezeru-nek kraj, ki so ga boljševiki spremenili v utrjeno strateško oporišče. Na tem odseku so nemška letala l)ombardirala taborišča nasprotnikovih čet blizu reke Neve. Nemška letala so z bombami razbila več avtomobilskih vozil in poškodovala dva vlaka. V letalskih dvobojih je bilo zbitih 9 sovjetskih letal.
Berlin, 25. sept. s. Izvedelo se je, da so nemška bojna letala 23. septembra hudo napadla bolj-ševiški železniški promet ob izlivu Volge in severno od Stalingrada. Oddelki so se vrgli na sovjetsko zaledje in bombardirali važne oskrbovalne poti, ki teko vzdolž lagunskega področja od Kaspijskega morja pri Astrahanu proti Kizlijanu. Številne bombe visokih mer so zadele železniške tire in jih na več točkah raztrgale. Na progi, ki pelje iz Lovlinskaje proti Lamiskinu sta bila zažgana dva tovorna vlaka polna vojnega gradiva. Šest drugih prevoznih vlakov pa je obtičalo zaradi številnih zadetkov.
Helsinki, 25. septembra, s. V zadnjih 24 urah so finske čete v Karelijski ožini odbile iz kratke razdalje več sovjetskih napadov. Zavrnjeni so bili tudi novi poskusi Sovjetov, da bi z majhnimi oddelki prestopili Stalinov kanal. Finsko topništvo in metalci bomb so učinkovito obstreljevali sovražnikove postojanke na vsem bojišču in zadeli utrdbe in skupine tehničnih čet. S pomorskega in letalskega bojišča ni nobenih novic.
Novi dokazi za to, da so Rusi nameravali napasti Nemčijo
Rim, 25 spet. s. Resničnost sovjetskih priprav za napad na Nemčijo se je že mnogokrat izkazala v nepobitnih dokumentih, toda pravi material le počasi prihaja v javnost. Tokrat je bil predsednik izvršnega odbora severnoameriške banke Morgan tisti, ki je to vprašanje osvetlil. Ta mož potrjuje v' svojem pismu na dnevnik »Newyork Times«, namenjenem za propagiranje pomoči Rusiji za vsako ceno, da je nemško-ruska pogodba iz leta 1939 imela edini cilj, pridobiti Rusiji potreben čas. da se pripravi rta borbo proti Nemčiji. Predsednik banke, ki se piše Thomas Lamont obžaluje politiko, ki so jo v preteklosti Združene države vodile in se niso zadosti brigale za »bitno politiko, potrebno za življenje sveta« namreč za združitev vseh anglosaških, ruskih in kitajskih sil. da bi
Nov madžarski vojni minister
Budimpešta, 25. sept. s. Madžarski regent je poveril vodstvo ministrstva za narodno obrambo generalnemu polkovniku Viljemu Nagyju, namesto generalnega polkovnika Karla Bertha, ki je odstopil.
Novi obrambni minister je 59 let star in je ena najuglednejših osebnosti madžarske vojske. Po rodu je Transilvanec in ima za seboj sijajno vojaško karijero. Sodeloval je pri ponovni zaseifbi severne Madžarske, ko je vkorakal na čelu madžarskih čet v Košiče, dve leti nato pa v Clui v severni Transilvaniji. Nazadnje je bil poveljnik armadnega zbora v Cluiu.
Iskreno prijateljstvo med Španijo in Portugalsko
Madrid, 25. septembra, e. Ob priliki uradnega potrdila glede odnošajev med Španijo in Portugalsko, vsebovanega v uradnem sporočilu o zadnji seji španske vlade, je predsednik portugalske vlade Salazar naslovil na španskega zunanjega ministra Jordana brzojavko, v kateri izraža svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo portugalsko vlade za potrdilo čustev španskega prijateljstva do portugalskega naroda, ki vadi v tem prijateljstvu nenadomestljivo sredstvo za uspeh obeh narodov. Zunanji minister Jordana je odgovoril in se zahvalil za izraze čustev portugalskega naroda do Španije in zagotovil, da izvirajo v uradnem poročilu navedene izjave iz naj-či&tejših čustev poglavarja španske države in vsega španskega naroda.
se zagotovil mir pred napadalci. Predsednik dalje pravi, da je za bodoči mir potrebno, da bo Nemčija zmerom v kleščah in da bo imela Veliko Britanijo na zahodu, Rusijo pa na vzhodu. Podobno pa mora imeti Japonska dve bojišči: Kitajsko na zahodu, Ameriko pa na vzhodu. Toda ta sijajni bančni predsednik ima v svoji bujni domišljiji vrednega tovariša, namreč razlagalca newyorškega radia Grahama Swinga, ki je povedal, da so se »v prvih enaindvajsetih mesecih vojne Rusi delali, kakor da ne slišijo angleških klicev, da se pridružijo njenemu boju proti Nemčiji, ker so bili mnenja, da njihove priprave še niso gotove«. Jasno je, da sta si Lamont in Swing edina v tem, da je bila Rusija pripravljena izdajalsko napasti Nemčijo v imenu nesmrtnih načel demokracije, lažnega pacifištva in uničevalne stalinske revolucije.
trmastemu sovjetskemu odporu in brezuspešnim napadom dovedel do zasedbe nadaljnjega ozemlja.
Na vzhodnem bojišču je bilo včeraj sestreljenih 62 sovjetskih letal. Pogrešajo tri nemška letala.
Angleška letala so preteklo noč metala rušilne in zažigalne bombe na nekatere kraje na veserno-nemškein in danskem obalnem področju. Prebivalstvo je imelo izgube. Deset angleških bombnikov je bilo sestreljenih.
Nemška bojna letala so v noči na 24. september bombardirate vojaško važne cilje v grofiji York v srednji Angliji.
•
Berlin, 25. sept. s. Izvedo se sledeče podrobnosti o bojih ob Kavkazu in pri Stalingradu. Na zahodnem robu Kavkaza je nemška napadalna skupina popoldne 24. septembra zavzela gorato pobočje, ki je bilo močno utrjeno in trdovratno branjeno. Drugi nemški oddelki so se prerinili skozi gorski pas, ki je bil skoraj neprehoden, zlomili zagrizen sovjetski odpor ter zavzeli postojanke visoko v gorah. Nemška rušilna letala so napadala sovjetske čete, ki so bile na poti in povzročilo občutne izgube. Ob Tereku je nemški nupad žel nove uspehe. Po trdih spopadih je padlo mesto Priskipskaja ob Tereku.
V	obmestnem pasu Stalingrada se nadaljujejo grozni boji. Boji se bijejo od hiše do hiše, v hišah samih in po ulicah. Proti nemški zaporni črti severno od mesta so vrgli Sovjeti veliko skupino tankov, toda po hudih bojih so bili ti poskusi zavrnjeni. Nasprotnik je imel krvave izgube in pustil na bojišču 34 razbitih tankov. Protiletalsko topništvo je tolklo boljševiške protiletalske baterije na vzhod, obrežju Volge. Preteklo noč so nemška vojna letala učinkovito bombardirala skladišča zalog pri Saratovu in zažgala petrolejsko skladišče. Nemški lovci so zbili 40 sovjetskih letal.
Vesti 25. septembra
V mestn Salla na Finskem so včeraj svečano
blagoslovili novo skupno finsko-nemško vojaško pokopališče. Svečanosti so se udeležili zastopniki finske vlade in vojske ter vrhovni poveljnik nemških sil na Finskem, general Dieti.
Za novega letalskega poveljnika nngVškega letalstva v Egiptu je bil imenovan vicemaršal Mac Claughry.
Iz Budimpešte poročajo, da bo pokojnemu Štefanu Horthyju, sinu regenta IIorthyja, v priznanje za zaslifge za Madžarsko, priznan naziv »narodni heroj«. Pri prvem zasedanju parlamenta pa bo predložen poseben zakonski načrt, ki določa tudi Za vdovo Štefana Horthyja naslov »vdova naroda«, za njegovega sina pa naziv »sirota naroda«.
V četrtek ponoči so angleška letala izvršila ne-
kaj osamljenih vznemirjevalnih napadov na obalni pas severne Nemčije, kjer so metala bombe na stanovanjske okraje in povzročila le manjšo škodo. Osem letal je bilo sestreljenih.
Dr. Gobbels j-' nemškim novinarjem na kratko očrtal sedanji vojaški in politični položaj in jim poudaril nalogo, ki jo imajo nemški novinarj z aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju javnega mnenja v smislu totalne vojne.
španske ladjedelnice grade 18? trgovskih ladij
s skupno tonažo nad 200.000 ton, med katerimi je 8 petrolejskih ladij, 15 mešanih tovornih, 11 ladij za prevoz sadja in razne druge vrste ladij.
Kruh se je podražil v Angliji. Obenem je bila zmanjšana količina čaja na osebo na 56 g mesečno, kar je najmanjša količina, ki zadošča Angležu, ki je navdušen pivec čaja.
V dveh mesecih bojev pri Rževu so Rusi vrgli
v boj skoraj 35 oklepnih brigad, kar da v celoti 2500 tankov. Nemška obramba je do-seda j zbila 2300 teh vozil. •
Avgusta so Japonci v boju proti 161.000 Kitajcem le 1356 spopadov. Ujeli .so 6048 mož, 19 možnarjev, 8 težkih strojnic, 150 lahkih, 1035 samokresov in vče drugega materiala. Kitajci so imeli ta Čas 7835 mrtvih.
Na vest vsega sveta apelira japonski list »Ja-pan Times« zaradi barbarskih načinov, ki jih ameriške oblasti uporabljajo proti interniranim Japoncem. List pozivlje japonske oblasti, naj vračajo enako z enakim in razkrinkavajo pred vsem svetom vso hinavsko vlogo, ki jo skušajo Združene države igrati v vlogi prvoborilca za omiko in oliko.
Nova trgovska pogodba je hila za nadaljnjih sedem mesecev sklenjena mod Dansko in Norveško. Danska bo izvažala sladkor, stroje in zdravila, dobivala pa bo papir in gnojila.
Znanstveni urad pri nemškem komisariatu za vzhodna zasedena ozemljn je bil ustanovljen
v	Rigi. Imel bo nalogo pospeševati združitev v« p h sil v teh ozemljih za dosego čim večje izdelave na V6eh področjih.
K predsedniku kitajske narodne vlade je prispel posebni japonski odposlanec za Kitajsko, bivši predsednik vlade baron Hioranuma. V odgovor na poslanico japonskega cesarja je Van-čingvej Hieranumu izročil svojo poslanico.
Železni križec prvega reda je podelil Hitler poveljniku madžarske vojske na ruskem bojišču generalu Janyju, ki je bil nedavno pri spopadih ranjen.
Španski pomorski poveljnik ua Kanarskem otočju general Ariaga Adam je bil imenovan za načelnika slavnega stana šuan&ke mornarica.
Žrtve ljubljanskega potresa pred pol stoletjem
Ljubljana, septembra.
Naš zadnji članek o grozi Ljubljančanov
I. 1895., ko so se bali, da se ne bo naše mesto v velikonočni noči kar pogreznilo, je navajal podrobnosti o duševnem razpoloženja ljudi in pa o dogajanju potresnih sunkov. Prvega dne P? najhujšem potrebnem sunku samem Ljubljančani niti vedeli niso. kakšne so potresne žrtve. O njih pa poroča tedanji ljubljanski kronist naslednje:
»Dne (5. aprila (prvi dan po prvem in najhujšem potresnem sunku) se je šele razvedelo, da so postale tudi razne osebe žrtve prvega potresnega sunka. Črkodavec Iv. Pašek je stopil prav v trenutku prvega sunka iz neke gostilne v Židovski ulici (to je bilo 14. aprila ob
II.17 ponoči). Tu mu je padla s strehe na glavo težka in ostra opeka. Umrl je navzlic ne-mudm operaciji v deželni bolnišnici. V Slono-
vi	(sedanji Prešernovi ulici) ulici je padla opeka na glavo naddesetniku Reinkolzu od godbe 27. pešpolka in ga ranila smrtnonevarno. Na Karolinški zemlji (sedat- em Barju) št. 7 j? padajoč tram na peči ležečo 20 letno šiviljo h ranico Škrjančevo. Na Sv. Petra cesti
I je pred Počivavnikovo hišo zadel padajoč dimnik redarja A Furlana ter ga ranil. Delavec Jakob Kle.šnik je ležal v obokani sobi. Potres pa je razrušil poslopje in strop se je povsem udrl. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je kljub vsej skrbi zdravnikov nekaj dni nato umrl. V Dravljah ob Celovški cesti je obok ubil na jx>-stelji spečega Fr. Šušteršiča: njegovo ženo pa ie iz strahu zadela kap, da je umrla. Trgovec
I v iz o n u il u	>u	oupi	jv.	um* ius t ■ fi^ '
Ivan Žogar v šiški se je pod razvalinami stropa in zidu zadušil. V Črnučah je padajoč streha ubila hlapca lv, Anžiča, v Voilip je podirajoča se hiša zasula troje otrok.
A še več drugih oseb, med njimi žensk in otrok (tako nadaljuje kronist) je bilo bolj ali manj ranjenih od padajoče opeke in ometa. Zaradi strahu in mraza pa je več oseb tudi zltolelo na živcih ter so nekaterim ostale posledice panike več let. — Ulice in trgi so bili pokriti z velikimi kupi opeke, kamenja in ometa; udrlo in porušilo se je mnogo streh, odpadli so vsi naipušči ter se odkrušili vsi okraski hišnih fasad. Stene so ponekod popolnoma odstopile iz Vezi, stropi so bili ali raz-
M
fr
9
$
e
V
(&\cS
La chiustt-ra e i mm ine trte. Affrettati. Se ancora non l’hai fatto de-vi acquistare oggi stesso qual-che biglietto della Lotteria di M rano. 12 Lire possono farti sve-gliare milionario fra pochi giorni. Non vol-tare le spalle alla fortuna, potresti rimpiangerlo per tutta la vita. 12 Lire & una somma cosi modesta di fronte alla possibilita di fare la tua felicita e quella dei
tuoi cari
Zaključek prodaje je blizu. Požttri sel Ako še nisi storil, moraš še danes kupiti kako srečko Loterije di Merano. 12 lir te v kratkih dneh lahko zbudi kot milijonarja. Ne obračaj’sreči hrbta, boš lahko obžaloval vse življenje. 12 lir je tako skromna vsota v primeri z možnostjo ustvariti si lastno srečo in srečo tvojih dragih!
Loterija di Merano podari milijon
onemu, ki kupi srečko za 12 lir do 27. septembra o polnoči
Per i’acquisto dei biglietti rivo gersi ali’ln»endenza di Finanza, Tri-e te, limettendo L 1-’— per ogni biglietto, pift le spese postali
Srečke 'ahko kupit« pri: Intendenza di Fmanza, Trieste, s tem, da pakaže*e tjakaj L 12’— za vsako srečko in poštne stroške
majani, skrivljeni ali celo udrti, oboki razpokani in hodniki raztrgani.
Vojaške in policijske straže so zasedle vse ožje ulice in tesnejše trge ter ustavile promet za vozove, mestoma pa tudi za občinstvo. Policija je nemudoma zaprla vse sumljive osebe ter jih, kolikor možno, poslala iz mesta z od-gonom. Mestni gasilci so imeli v »Zvezdi« ter pod »Tivolijem« stalni stražnici, obenem pa so pogumno čistili strehe ter rušili razpadajoče ostanke dimnikov, da so onemogočili nadaljnje nezgode.
Vojaštvo vseh vojašnic je taborilo na prostem. Tako imenovana Nušakova vojašnica v Trnovem (Konjušne ulice 1) in Meščanska vojašnica v Cerkveni ulici sta bili zelo poškodovani in sta postali za bivanje popolnoma nerabni; takisto se je udrlo stropje tl. nadstropja v novi pehotni vojašnici; vojaško skladišče in vojaška bolnišnica ob Dunajski cesti sta i silno trpeli ter sta se morali izjirazniti. Topničarji so takoj ostavili Nušakovo vojašnico ter so se preselili začasno v Gorizio in v Zagreb. Vrnili so se šele po dograditvi nove velike top-ničarske vojašnice za Sv. Krištofom ob Dunajski cesti. Vojaško štacijsko-divizijsko-brigadno in krajevno poveljstvo, ki je imeio po potresu svoje pisarne v Ifilšerjevi (sedaj Gregorčičevi) ulici št. 5, si je moralo zgraditi veliko barako za urade ob začetku Tivolija ob Bleivveisovi (sedanji Viktorja Fmanucla III.) cesti.
Deželna bolnišnica ob Dunajski cesti se je spremenila v razvalino; posedli so se malone vsi stropje razpokalo je zidovje in stene so se podirale. Bolnike so torej prenesli nemudoma v šotore na vrt, vrtna lopa pa se je spremenila v operacijski prostor.
Poslopje deželne vlade (tako imenovani lontovž) na Turjaškem trgu se je, zlasti v zadnjem delu proti Salendrovim ulicam, zelo porušilo in je postalo nerabno. Uradi so se morali preseliti v administracijsko poslopje nove deželne bolnišnice. — Deželno predsedstvo in računovodstvo sta se preselila iz Gradišča št. 4 v veliko barako ob Erjavčevi cesti. Knežji dvorec (Auerspergov) na Turjaškem trgu se je zelo porušil in je razpokal v vseh delih poslopja ter so ga morali nujno izprazniti. Podreti se je moral kasneje do tal in je Ljubljana s tem izgubila arhitektonsko velezani-mivo palačo. (Na tem mestu stoji sedaj vseuči-liška knjižnica.)
Deželnemu dvorcu na Kongresnem trgu so razpokale vse stene ter so se udali vsi stropje, da se je moralo poslopje docela podreti. (Na tem mestu stoji sedaj glavno poslopje našega vseučilišča.)
Starodavni gimnaziji na Vodnikovem trgu je zidovje močno razpokalo, stropje, zlasti v II. nadstropju, se je udrlo ter so se pojavile povsod velike zevajoče razpoke. Poslopje je postalo nerabno in se je kasneje podrlo do tal.
Tako opisuje kronist glavne strahote potresa v Ljubljani skoraj pred jvol stoletjem.
(—z.)
Nov čas zatemnitve
Visoki komisar Ljubljanske pokrajine, glede na lastni odredbi z dne 6. junija 1941-XIX, št. 42 in 19. avgusta 1942-XX, št. 165., in smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas za izpolnjevanje določb o zatemnitvi odreja:
člen 1. do nove odr»dhe se morijo izpolnjevati določbe o zatemnitvi od 20.30 do 6 zjutraj;
člen 2. ostanejo nespremenjena ostala navodila, ki jih vsebuje odredba z dne 6. junija 1941-XrX, št. 42;
člen 3. ta odredba stopi v veljavo dne °6-septembra 1942-XX in bo objavljena v »S! nem listu« za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 24. septembra 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Eniilio Grazioli.
Začetek pouka na šolah
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ustrezno sporazumu z ministrstvom za narodno prosveto, odreja:
Člen 1. Na šolah Ljubljanske pokrajine se začne- šolsko leto 1. oktobra in konča 30. septembra.	,	.
Redni pouk se prične v mestu Ljubljani
1. oktohra, v pokrajini pa 3. novembra in & konča 28. junija.
V	šolskem letu 1942-43 se prične pouk, razen v mestu Ljubljani, dne 3. novembra. > .
Za razrede, ki se končujejo z zaključnimi izpiti kakršne koli vrste, določi Visoki komisar konec pouka z odlokom.
Clen 2. Pouka ni na dneve, naštete v členu
2, naredbe Visokega komisarja št. 105 z dne i9. septembra 1941-XIX.	.
Trajanje božičnih m velikonočnih počitnic določi z odlokom Visoki komisar.
Clen 3. Potrebne dopolnilne spremembe v urnikih in učnih načrtih določi z odlokom Visoki komisar.
Člen 4. Realka se odpravlja.
Odpravi se postopno tako, da se v šolskem letu 1942-43 nadaljuje pouk samo v VI., VII. iu VIII. razredu.	^
Člen 5. Klasična gimnazija in realne gimnazije se deiijo na triletni nižji in petletni višji tečaj.
Zaključni izpit nižjega tečaja opravljajo dijaki, ki dovršijo tretji gimnazijski razred.
Člen 6. V šolskem letu 1942-43 opravljajo zaključni izpit nižjega tečaja tudi dijaki, ki dovršijo IV. razred.
Člen 7. S to naredbo se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe.
Odprava omejitev za vino
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Člen 1. Določbe naredbe z dne 22. maja 1942-XX št. 96 s predpisi o ureditvi preskrbe z vinom se odpravljajo.
Zbiranje, prevažanje in trgovanje z vinom j® • prosto vsakršne omejitve (zapore) in smejo te posle izvrševati podjetja, zasebniki in ustanove, ki so jih doslej upravičeno opravljali,
Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Z Gorenjske?
Tudi na Gorenjskem uničujejo člane krvave »Osvobodilne fronte«. Gorenjski tednik priobčuje daljše članke o nečloveških zločinstvih komunističnih morilcev, katere vedno bolj udarja maščevalna roka za njihova krvava dela. Pred dnevi so ubili najkrvoločnejšega člana morilske komunistične tolpe Janeza Perka, ki je pripadal poveljniku roparskih tolp, že ubitemu Gregoriču Jožefu. Z Gregoričem je bilo ustreljenih 52 njegovih pajdašev, 8 pa ujetih. 14. septembra so ujeli še krvnika Perica in z njim ustrelili 28 komunistov, ujeli pa 33. Gorenjski tednik navaja, da je umoril Perko naslednje ljudi:	kovaškega mojstra Franca
Berka od Sv. Ane, čevljarja Nandeta Perka in delavca Janeza Verdija v občini Kater, posestnika Jurija Rozmana v občini Sv. Katarina, župana Petra Struperja, na Golniku bolniškega nameščenca Jožeta škrjanca In njegovo ženo Marijo, župana Ernesta Lukanca, tesarskega mojstra Jožefa Jenka, očeta 7 otrok, posestnika Jožefa Megliča pri Sv. Ani, 2. septembra je ubil živinozdravnika Bedenka iz Kranja, dne 5. septembra pa Janeza Perijana Martinga. — Gorenjski tednik omenja tudi Brileja, ki Je dal umoriti pri Sv. Križu pri Litiji soglasno s krvnikom Perkom tri žene samo zaradi	,
ker so šle v cerkev. V tej zvezi nava ja Tudi znani Brilejev načrtni program: »Če bo potrebno, bomo pobili vse prebivalstvo, ki se ne prizna h komunizmu!«
Dopisovanje z vojcitai ujetniki in civilnimi vojnimi
interniranci
Dopisovanje z vojnimi ujetniki in civilnimi vojnimi interniranci v kraljevini je dopustno samo 6 posredovanjem Italijanskega Rdečega Križa, avtonomne sekcije v Ljubljani, na posebnih dopisnicah, ki se dobe pri poizvedovalnem uradu IRK v Puharjevi ulici št. 2-1 v Ljubljani ali pri Poverjeništvih IRK v Novem mestu, Kočevju in Logatcu.
Na eni strani teh dopisnic sme biti napisan gamo naslov prejemnika in pošiljatelja, na drugi strani pa pismena sporočila izključno strogo ošabno družinskega značaja in pisana v latinici razločno s črnilom ali pisalnim strojem v italijanščini, slovenščini, nemščini ali srbohrvaščini.
Ta korespondenca se oddaja v poseben nabiralnik pri poizvedovalnem uradu IRK v Puharjevi ulici 2-1, pošiljatelji izven Ljubljane pa oddajajo dopisnice najbližnjemu izmed zgoraj navedenih Po-
verjeništev IRK Pošiljateljem se priporoča, naj ne pišejo več kot eno dopisnico tedensko.
Ta poštnine prosti način dopisovanja je veljaven samo za vojne ujetnike in ciiilne vojne internirance v taboriščih v kraljevini, zato se ne more na navedenih dopisnicah pisati političnim konfini-raneem v določenih občinah, kaznjencem v kaznilnicah (Casa penale) ali jetnikom v sodnih >aporih (Carceri giudiziafio). Za vse te veljajo splošni poštni predpisi kot za ostali civilni poštni promet.
Za dopisovanje z vojnimi ujetniki v Nemčiji 6e smejo uporabljati le dopisnice ali pi,- ma za odgovor, ki jih pošiljajo ujetniki iz Nemčije. Ta korespondenca 6e oddaja lahko v vsak peštni nabiralnik.
Korespondenca, ki ne bo povsem odgovarjala zgornjim določilom, 6e ne bo odpreuiljala naslovljencem.
S. S. *an Dy ne;
46
ZAGONETNA SMRT
KRIMINALNI KOMAN
GOSPODA BENSONA
Po kratki razpravi o tem je bilo sklenjeno še jiočakati. Markham je bil prepričan, da Vanče ve nekaj, česar pa zaenkrat še noče razodeti. Dobil sem vtis, da se je samo zato tako upiral Vancejevim nasvetom, ker je hotel s tem doseči, da bi Vanče le vse povedal.
O	tem sem se prepričal, ko sem prisostvoval temu zadnjemu razgovoru, pri katerem je šlo zato. ali je pametno povedati javnosti, da je stotnik priznal umor, ali ne.
A Vanče tudi tokrat ni hotel ničesar razodeti. Njegova trdovratnost in odločnost je nazadnje le zmagala tako, da je Markham ukazal Heathu, da do drugega dne ne sine nikomur ničesar o tem povedati. Major je tudi prikimal in s tem pokazal, da se strinja. Nato pa je Vanče dejal naredniku:
»Kar se tiče teh vnelih časnikarjev, jim lahko poveste, da jim bomo jutri sjioročili presenetljivo novico«
Healh je ves besen odšel. Vanče je še enkrat vzel v roke tisti papir, na katerem je bilo napisano Leacockovo priznanje. Začel ga je znova pretehtavati.
»Markham, zdaj pa bi rad videl, če jtokličeš sem tvojega Jetnika in ga posadiš na tale stol nasproti oknu. Daj mu eno tistih slovitih cigar, ki jih hraniš ta vplivno politično osebnosti ter dobro
jx*slušaj, ko bom jaz kramljal z njim. Tudi major se bo rad zadržal tu pri tem zabavnem zasliševanju, ne res?«
»To ti brez nadaljnega lahko dovolim,« je odvrnil z nasmehom. »Tudi jaz sem nameraval govoriti z Leacockoin.«
Pritisnil je na gumb in joozvonil. Markham je izročil policistu, ki je ta ko) nato stopil v sobo, pismen ukaz.
Čez dest minut je eden jetniških paznikov privedel jetnika v Markhamovo sobo.
XIX. poglavje.
Vanee znslišuje.
Sreda, 19. Junija oh 15.30.
Stotnik Leacock je'stopil v sobo kakor da mu je prav malo mar, kaj se z njim dogaja. Njegove rame so bile upognjene, roke pa so mu visele kot brez moči ob telesu. Na očeh se mu je bralo, da že več dni ni spal. Ko je zagledal majorja, se je zravnal, stopil k njemu in mu podal roko.
Jasno je bilo videti, da jo smatral majorja za svojega prijatelja, čeprav Alvina Bensona n| bil imel prav nič rad. Čim pa se je zavedel svojega tedanjega položaja, se je spet umaknil, kakor da mu je sila nerodno.
Major je stopil k njemu, ga prijel za laket in mu potihem dejal:
»Leacock, ne morem verjeti, da bi bili vi umorili Alvina.«
Stotnik ga je pogledal z nekim čudnim izrazom v očeh in dejal:
»Vprav jaz sem ga spravil s sveta. Povedal sem mu bil, da ga bom.«
Vanče je stopil nekaj korakov naprej-
»Sedite, gospod stotnik. Načelnik okrožne uprave noče slišati podrobnosti, kako je bil umor izveden. Zakon, razumete, se ne zadovoljuje s teni. da zločinec svoje dejanje prizna. Treba je imeti v rokah neizpodbitne dokaze. In ker je v sedanjem primeru padel sum na vas in tudi še na druge, je potrebno, da odgovorite na nekatera vprašanja, da na ta način ugotovimo, če so vaše trditve resnične. V nasprotnem primeru bi se morali opirati na sumljiva znamenja, ki smo jih ugotovili.«
Vsedel se je pred Leacocka, prebral natančno tisto Leacockovo priznanje, potem pa začel z zasliševanjem:
»Vi pravite tukaj, da ste prepričani, da vam je Alvin Benson delal veliko krivico in da ste šli na njegov dom približno ob ppl ene ponoči trinajstega junija ... Pri tem, ko namlgavate na tisto krivico, ki vam jo Je delal, mislile najbrž na pozornost, ki jo je izkazoval gospodični 81. Clairovi, ne?
Leacockov obraz je dobil izraz, kakor da kliče na dvolroj.
»Ni važno, zakaj sem ga umoril. Ali ne bi mogli pustiti gospodične St. Clai-rove pri miru?«
»Gotovo da,« je pritrdil Vanče. »Obljubljam vam, da je ne bomo več ome-
njali. Priti pa moramo do dna, kaj vas je pripravilo do tega, da ste zagrešili umor.«
Po kratkem molku je Leacock dejal:
»Torej dobro, šlo je vprav za tisto.«
»Kako ste vedeli, da je gospodična St. Clairova odšla tisti večer skupaj z gospodom Bensonom večerjat?«
»Šel sem za njima v .Marseilles*.«
»Potem ste šli na svoj dom...«
»Da.«
»Kaj vas je privedlo do tega, da ste šli pozneje v Bensonovo hišo.«
»Razmišljal sem o tem, kar sem bil videl, nazadnje pa se nisem mogel več zdržati. Popadla me je sveta^ jeza in vzel sem svojo pištolo ter odšei z doma s trdnim namenom, da ga umorim.«
Leacock je govoril jezno. Zdelo se je nemogoče, da bi se bil lagal. Vanče se je še enkrat povrnil k tistemu priznanju in dejal:
»Vi ste narekovali: .šel sem na St. 87, Cesta 48-a in stopil v hišo skozi glavni vhod‘... Ste pozvonili, ali našli vrata odprta?«
Leacock je nekoliko pomislil, preden je odgovoril. Očivldno se je spomnil, da so časopisi pisali o pričevanju Benso-nove hišne, ki je pri zasliševanju izpovedala. da se zvonec tislo noč ni oglasil.
»Toda, kakšne važnosti naj bi to bilo?« jo vprašal stotnik. Videti je bilo, da bi rad pridobil na Času.
»Samo to bi rudi zvedeli in nič drugega. Pa se nam na vse zadnje ne mudi preveč,« je odvrnil Vančo.
»Dobro, če vam je toliko na tem, vam povem, da nisem pozvonil in da
tudi vrata niso bila odprta. Vprav tisti trenutek, ko sem prispel k vratom njegove hiše, se je Benson pripeljal z av-totaksijern...«
»Trenutek, prosim. Ste opazili slučajno, da bi stal še kak drug avtomobil pred hišo? Neki sivi avtomobil?«
»Sivi avtomobil?... Da, videl- sem ga.«
»Sle prepoznali tistega človoka, ki j® bil v njem?«
Spet je nastal kratek molk.
»Nisem čisto prepričan, zdi se mi pada je bil neki Pfyfe.«
»Sta bila torej on in Benson oba istočasno pred hišo?«
Leacock se je malo zamislil, nato pa dejal:
»Ne, nista bila oba isti trenutek tam-Ko sem prišel jaz pred hišo, ni bilo tam nikogar. Videl sem Pfyfeja šele čez nekaj minut, ko sem že odhajal iz Ben-sonove hiše.«
»Pfyfe se je torej pripeljal s svojim avtomobilom pred Bensonovo hišo šele potem, ko ste bili vi že v hiši? Je tako?«
»Da, tako je.«
»Dobro... Zdaj pa se povrnimo nekoliko nazaj. Benson se je pripeljal s taksijem, in potem?«
»Stopi! sem k njemu in mu dejal, da bi rad govoril z njim. Skupaj sva odšla v hišo. On je odprl vrata s svojim ključem.«
»In zdaj, gospod stotnik, nam povejte še malo. kako je bilo potem, ko ,sta stopila z gospodom Bensonom v hlod-'
Ljubljana
Koledar
Danes, petek, 25. septembra: Kleofa, sp.
Sobota, 26. septembra Kan, muc.
Obeentila
Nočno službo imajo lekarne:	mr.	Leustek,
Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Vse one trgovce in p-^ke, ki nimajo za ves mesec dosti velikih zalog blaga, vabi mestni preskrbovalni urad, naj pridejo v soboto, ponedeljek in torek, 26., 28. in 29. t. m. ob 8 v odsek za razdeljevanje moke, riža in teste-?eboj morajo prinesti obe knjigi in priložiti listek z navedbo, katero in koliko blaga potrebujejo Obenem pa opozarjamo vse one, ki imajo za ves mesec dosti veliko zalogo, naj ne prihajajo, ker ne bodo dobili nobenih nakazil.
Osvobodilna fronta
je popolnoma komunistična organizacija. Vsi drugi, ki z njo sodelujejo, so samo priveski, ki so jih komunisti že likvidirali, ali jih bodo likvidirali, kakor hitro jim ne bodo več potrebni. Kako likvidirajo, veste.
' Razstava akad. slikarja Tineta Gorjupa. V nedeljo, dne 27. t. m. ob 11 dopoldne bo imel vodstvo po razstavi prof. I. Vavpotič. Razstava je Odprta dnevno nepretrgoma od 9 do 18.
Spored simfoničnega koncerta v proslavo 150-letnice rojstva skladatelja G. Rossinija: 1. Uvod na beseda — docent Marijan Lipovšek; 2. Izvajanje predigre iz Rossinijevih del: Stabat mater, Obleganje Korinta, Viljem Tell in po odmoru Italijanka v Algiru, Kradijiva sraka in Semiramida. Simfonični koncert bo vodil diHgent D. M. Šija-nec, izvajal ga bo združeni operni in radijski orkester. Začetek točno ob pol 7 zvečer. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
Upraviteljstvo deške ljudske šole na Ledini obvešča starše iz šolskega okoliša Ledina, da bo vpisovanje otrok v šolo 28. septembra in sicer za I. razred v upraviteljevi pisarni, za druge razrede pa v zbornici v I. nadstropju. Pri vpisu v I. razred morajo starši predložiti krstni list otroka ali družinsko knjižico in potrdilo, da je otrok cepljen proti kozam in proti davici. Za druge razrede morajo predložiti izpričevalo o dovršitvi prejšnjega razreda. Istočasno je vpisovanje v otroški vrtec.
• Zvišanje prejemkuv delojemalcev v brivsko-
frizerski stroki. Dne 16. septembra 1942 je bil podpisan od Pokrajinske zveze delodajalcev in Pokrajinske delavske zveze mezdni sporazum, na podlagi katerega 6e zvišujejo s kolektivno pogodbo za briv-eko-frizereko 6troko določene plače v vseh razredih tako v Ljubljani kakor tudi na podeželju z veljavnostjo od 1. avgusta 1942 za 30 lir (trideset) tedensko.
Koncert na dveh klavirjih. Na koncertnem 6poredu so skladatelji Longo, Grieg, Tomc, Reinberger in Rahmaninov. Longo je zelo dober, plodovit komponist, ki je pisal pod vplivom nemških klasikov. Na našem sporedu je zastopan z dvoje svojih del, Najiprej z Variiacijami na znan Mozartov tema, nato pa z Malo suito, ki ima tri stavke, ki so vsi izredno ljubki in melodijozni. O ostalih delih spregovorimo jutri. Koncert bosta izvajali pianistki Silva Hra-žovec in Marta Bizjak — Valjalo, vršil se bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob pol 7. uri zvečer v mali filharmonični dvorani. Vstopnice so na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljansko gledališče
Drama:
27. septembra, nedelja ob 14 »Mali lord«. Izven.
Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
ob 17.30: »Vdova Rošlinka«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Opera:
25. septembra, petek, ob 18.30: »Rossinijev festival«. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
26. sept., sobota, ob 17: »Seviljski bsrivec«. Izven.
Cene od 24 lir navzdol
27. septembra, nedelja, ob 17: »Seviljski brivec«.
Izven. Zaključena predstava.
Dal 15 al 30 Settembre vengono emesse le nuove serle dl
BUOND on TESORO NOVENNALl 47. • PREMI
interessi e Premi esenli da ogni Imposta presente e ffutura
PREZZO di emissione: L 92 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 4% dal 15 Settembre fino bI giorno del versamento.
Le sottoserizioni possono essere eseguite in contanti o con versamento di Buoni del lesoro novennali 4» seadeuza 15 Febbraio 1943. Vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscruiuue.
Per le sottoserizioni con versamento di Buoni del lesoro novennali i% t5 febbraio 1943 i mpdesimi vengono aeeettati alls pari e ai softo-serittori viene corrisposta la differenza di L. 6 per ogni cento lire di capitale nominale. nonche il rateo di iuteressi m ruglone dl corrispondenza della cedola non ancora seaduta cbe dovra trovarsi unita ai tituli versati in sottoscrizioue.
cent. 33» in
PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. llb premi per un ammonture complessivo di L 4,800.000 mediante estrazioni semestralu
Le sottoserizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Fnti e lstituti cbe fanno parte del Consorzio di emissione. presieduto dalla Banca dTtalia:
_ Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previden/a Sociale — Istituto National« Fascista per PAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Bunca d'ltalia — Banco	di Napoti —	Bauco di Sicilia	—	Lamu	Nazionale	del Lavoro
— Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Pascbi di Sienna — Banca C.otnmerciale	Italiana —	Gredito Italiano	—	Banco	di Roina	— Federa-
zione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Gredito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Rispartnio delle Provinci«
l.ombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Bancbe Popolari - Banca d America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale deli'Agricnltura - Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Triesle — Gompagnia di Assi-curazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sieurta — La Fondiaria Compagnia di Attsicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda
— Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Koinagnolo — Banca Lombarda di Dl). CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Bane« Unione. Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito. Milano
Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale. Reggio Einilia — Banca Piecolo Credito Bergamasro — Banca del Friuli — Banco S. Paolo. Brescia — Banca Gaudenzio Sella <£- C, Biella — Banca Popolare, Lecco - Banca A. Grasso e Figlio. Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca ( esare Pont^. Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare,	Padova — Banca	Mutna	Popolare,	Verona —
Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca	Popolare di	Intra — Banca	Popolare	di Modena — Banca
Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccoln Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commcrcio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese;
Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iseritte alle Federazioni di Categaria, nonrhč gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
9 letnih 47. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti In Premije so opro&ene sleherne sedanje In bodote dsvii’ne
EMISIJSKA CENA: 92 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg i% obresti od t3. septembra do dneva vplačila.
Vpisovanje se lahko opravi ali v gotovini ali z vplačilom 9 letnih 4» zakladnih bonov, ki zapadejo 13. februarja 1943.
Sprejeti so kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
Pri vpisu z vplačilom dietnih 4% zakladnih bonov 13. februarja 1943. se isti sprejemajo a la part in vpisnikom «e prizna razlika 8 lir za
vsakih sto lir nominalne glainice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku eenL 35% z ozirom na še ne zapadli kupon, ki mora biti piiključea bonom,
izročenim v vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v (kupnem znesku 4,800.000 lir, ki »e žrebajo vsakih 6 mesec««.
Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom z«voda Banca dTtalia:
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previden*« Sociale — Istituto N«*ionale Fascista per PAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia —-Banco di Napoli — Banco di Sirili« — Bane« Nazionale del Lavoro
— Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Pasehi di Sienna — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provlncie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Bancbe Popolari — Banca d'Ameriea e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale dell Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — (ompninia dl Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurtb — La Fondiaria Compagnia di Assicuraaioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale I omb«rda
— Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwille» — Credito Industriale, Venezia — Crpdito Romagnolo — Banca Lombarda dl DD. CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societi Italiana di Credito. Muano
Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella C* Biella — Banca Popolare, Lecco — Ranca A. Grasso e Figlio. Torino - Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti. Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabriai
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Ranca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare. Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare. Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese - Banca Popolare t oope-rativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito. Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesaresei
člani
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalničui agenti, ki so družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
V. HEISER
103
Zdravnik gre # križem svet
Predlagal bi vam, da bi prosili za pomoč »Mednarodni zdravstveni urad«, ki naj pošlje semkaj dobrega veščaka za malarijo, da bo vsa ta vprašanja raziskoval.«
Wood je moj predlog sprejel brez najmanjšega oklevanja. Prav km»lu je na otočje dospd VValter D. Tiede-mann. Ta si je izbral štiri vasi, od katerih je imela vsaka svoje zemljepisne razmere:	prva je ležala na
griču, druga na planjavi, tretja o! obrežju jezera, četrta pa je bila vasica na koleh. zgrajena nad vodami, ki so pritekale z bližnjih hribov.
Na srečo komarji vrste anopheles, ki prenašajo malarijo, brenčijo okrog samo pozno zvečer, ob uri, ki je nekako odvisna od luninega svita. V temnih nočeh pa se prikažejo pred pol eno zjutraj ali šele ob eni in se v tem razlikujejo od mareških komarjev, ki začenjajo letati okrog takoj po sončnem zahodu Vedeli smo, d« smo lahko varno bili pokonci ali hodili okrog do pozne ure (na Filipinih nisi mogel dolgo ostati v zaprti verandi, ker bi bila zaradi oken vročina neznosna), a če si se hotel izogniti nevarnosti okužbe, si moral spati Pod mrežo.
Dognali smo, da je »anopheles mi-nimus« zelo nevaren komar, a nikdar ®am m uspelo, da bi ga v kaki hiši "jeli podnevi. Preden bi izdali kak **ščitni ukrep, je bilo treba vedeti za
njegova skrivališča.
Delali smo poskuse vseh vrst. Med drugim smo tudi uredili postelje na: drevju, da bi mogli preučiti, kako ko-' marji pikajo in srkajo v raznih višinah. Vanje so legli možje pod odprte mreže ter čakali, da so se komarji spravili nanje. Ob enajstih nekako je priletel prvi »minimus« po svoj obe-dek, a mreža se m zaprla, dokler se jih ni nabralo dovolj za naše poskuse. Potem ko so se nasrkali, so komarji ob dveh postajali vidno nemirni; ob treh so že bili hudo razburjeni ter vneto iskali kak izhod iz mreže. Proti četrti uri se jih je polastil tolikšen nemir, da so se hoteli ubijati kar v množicah, s tem da so z glavicami silili in rinili skozi ozke reže v mreži in si strli krila. Jasno fe bilo, da jih j je gnala močna nagonska sila proti domu.	I
Potem ko smo jih malo poškropili[ s karminasto barvo, smo jih izpustili.! Takoj za tem pa se je začel lov. —| Obračali smo kamne ter pregledovali listje, trave in drevesna debla in štore. Take preiskave smo-delali celi dve leti, kar je veljalo na tisoče dolarjev, a nazadnje smo komarjevo skrivališče vendarle odkrili. Na Filipinih raste ob vodnih tokovih bambus. Tum kjer se vodni tok zaje v obrežje, se bambusove^ korenine razrastejo v zapleteno goščavje, kjer so se podnevi skrivali skrivnostni »minimusi«.
Na ta način smo dokazali, da je malarija na otočju v zvezi z vodnimi tokovi, ki pritekajo z vznožja hribov. Če bi potrošili IVoodov milijon za izsuševanje močvirij, bi ga vrgli tja brez haska.
Važno odkritje nam je pojasnilo, kaj mora biti naš prvi korak v boje proti bolezni. Na gladino vodnih tokov smo stresali riževe otrobe in poseben opazovalec je prežal, kako so plavali in se gibali. Tako je često lahko videl, kako so otrobi zastajali v majhnih vrtincih: tam smo pogosto na,-šli veliko množino komarjevih ličink.
»Anopheles minimus« je svoja jajčeca odlagal na vodno gladino med bambusovimi koreninami. Včasih so ličinke izlezle iz jajčec že prvi dan. Ličinke imajo na g'la\eh dva drobnn rožička v obliki bodalca, s katerima si zvrtajo pot skozi jajčno lupino v svobodo. Potem se razlezejo po vodni gladini in se hranijo tako, da vdihavajo skozi prav tenki cevčici zrak in požirajo prav vse drobcene živi. ki jim jih donaša vodni tok. Ti črvički potrebujejo teden dni da se razvijejo v pravega odraslega komarja, kadar pa je voda mrzla, še več.
tlničevanje »minimusa« bi bilo v zvezi s skoraj nepremagljivimi težavami, če bi ne imeli pri roki Čudovite najdbe dr. Barberja. Temu možu se je namreč posrečilo sestaviti arzenovo kislino bakra — znano me,Sanico, ki jo prodajajo pod imenom »pariško zelenilo« — ki smo jo pomešali z 99 deli suhega in drobnega cestnega prahu ter razpršili po vodi, Ti prašni delci so vse ličinke takoj pokončali. Mešanica je bila tako zelo učinkovita, da če si živ« ličinke spravil na primer
na krožnik in odprl okna v sobi, zunaj za hišnim voglom pa je kdo samo usipal prašno mešanico iz ene posode v drugo, se je zmeraj dvignilo v zrak nekoliko tega prahu, ki ga je sapa zanesla skozi okno v sobo in nato pokončal vse ličinke, brž ko se je usedel na krožnik.
Poleg tega je pariško zelenilo nudilo še drugo prednost: vodo, ki si nanjo stresel ta prah ,si lahko mirno rabil za kopeli, za pranje in celo za pitje, dočim je bila voda zanič, če «i jo polil s petrolejem En« najnovejših pridobitev je stroj, ki ga žene vodni tok sam (kakor mlin na lopatke ter razprši pariško zelenilo po vodni gladini.
Brž ko so sjioznali, da na Filipinih malarije ni v nizko ležečih krajih, \ marveč da razsaja samo ob vznožjih j gora, so se s tem dognanjem takoj okoristili. Vojska je uredila svoje ta-1 borišče Stotsenberg, v katerem je bilo ! kakih 2000 mož, sredi venca gričev, j ki so ga imeli za varnega pred bolez-! ni,jo, hkrati pa so uporabljali vsa sredstva proti malariji, znana že iz Paname po učinkovitosti. Toda navzlic naporom in previdnim ukrepom so vojaki jeli bolehati, ker je pač bilo taborišče na kraju, kjer ie bilo mnogo komarjev vrste »anopheles mi-nimusc. Ko so pa na vodne tokove ( obeh dolin, ki so tekle proti velikemu j vodnemu zbiralniku, stresli pariško 1 zelenilo, je bolezen odnehal«.
| Kadar ima človek opraviti z mala-' rijo, je najbolj bistveno to, da natančno preišče krajevne razmere in se potenj odloči za zdravilo. Zdravilo je včasih lahko prav preprosto. Tako ie sem pa ti* celo zadostovalo, če
smo v potok spustili domačega vola karabacua ki je preplašil in pregnal ličinke. “ li pa da smo domačine pregovorili, naj prazne kokosove lupine v vodi zmeraj poveznejo, da se ne bi v njih mogel zarediti mrčes. Taika preprost« sredstva so 'časih bolj zalegla kakor še tako drag in bistro izmišljen postopek.
Pri naših dokazovanjih smo včasih stali pred zelo zapletenimi gradbenimi nalogami Če se ne ravnamo po dobro premišljenih načrtih, tudi izsuševanje kdaj povzroča veliko škodo, ker komarjem nudi kolišča, kjer jih poprej sploh ni bilo..
Rockefellerjeva ustanova ima danes lepo število dobro izurjenih ve-ščakov, ki potuiejo od dežele do dežele, samo d« dajejo nasvete v boju zoper malarijo Eno najvažnejših bojišč je bila Palestina, ki je imela dobro zdravstveno služb«, ko je prišla pod angleško oblast, vendar pa se ni znala uspešno boriti »oper malarijo.
Palestina ni nikdar mogla obstajati |ki lastnih močeh stoletja in sto; letja je bila odvisna od lobrotljivosti ostalega sveta. Celo judovske naselbine, ki «o jih ustanovili Rothschildi, no v gosipotlarsketn pogledu propadle.
V	celoti je dežela prav bedna. Po vnanjosti nudi pogled na puste grič« in tesne doline, pokrite s kremenjaki, . ki so debeli kakor človeška pest. Redki rodovitni nalovi so v bližini obale in v Jordanski dolini. Ob obali raste sadje in zelenjava, toda podnebje je tako suho. da morajo okrog vsakega pomarančnega drevesa izkopati jarek in ga pogosto polniti z vodo. Ir te?e pa izvirajo nove nevarnosti zaradi sto-loče vode.
Stran 4.
HENRIK SIENKIEWICZ
R OMAN V
J! >: jjujj
8ELMA LACfERLOEFi
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN
»Bojim se Ijubeani,« je rekla. »Dobro sem vedela, kakšen je bil Rihard, toda ljubezen me je prisilila, da sem ga vzela. Sovražim ljubezen.«
Karlina je dobro opazila, da je to rekla, da bi jo potolažila. S tem je hotela povedati, da je tudi najbolj vroča ljubezen lahko zmota in podlaga za najgrše zlorabe. Boljše je, če se človek pusti voditi le od razuma.
Karlina bi rada rekla, da bo ona, kar se nje tiče, ljubezen prav do zadnjo smrtne ure visoko čislala in se nanjo navzlic vsem mukam, ki j>ih je vseskozi morala prestajati, nikoli ne bo jezila. Toda zdravnikova žena je dobila enega svojih najnevarnejših napadov kašlja, ki je onemogočil sleherni odgovor. Cim pa je spet nastopil mdr, se je Karlina požurila, da je pripravila posteljo in vanjo položila svojo sestro. Ta večer je Karlina izvršila vse materinske dolžnosti v tem bornem domu. Pripravila je otrokom večerjo, jim med jedjo delala družbo in jih potem spravila spat.
Ko pa je pri tem pospravljala obleke, posteljnino, kuhinjsko posodo in porcelan in ga dobila v roke, se je začudila. Kako je bilo vse to obtolčeno in razbito! Najnujnejše kuhinjske potrebščine so manjkale. Kako nemarna in nesposobna je bila služkinja! Kako razcapane otroške oblekel Kako obrabljene so bile mize in stoli. Tam je manjkalo naslonjača, tukaj zopet noge!
Karlini so solze zalile oko, toda ni jim pustila, da bi se odtekle. Globoko sočutje do sestre jo je prevzelo, do tiste sestre, ki je morala prenašati to uboštvo, ne da bi spravila iz sebe eno samo besedo pritožbe in ne da bi kdaj koli z besedico prosila za podporo.
Odvedla je Karlino gor v njeno sobico in jo prisilila, da se je v legla na divan in jo pokrila z odejo.
Med temi opravili je šla Karlina vedno znova k svoji sestri, ki je mirno in brez bolečin ležala v svoji postelji in ji je Karlinina skrb očitno zelo dobro dela.
»Sedaj pa moraš poslušati res nekaj lepega,« je rekla Karlina. »Za bodoče se ne boš smela več tako mučiti.	Jutri	tj bom poslala
pravo služkinjo. Potem se boš	lahko mirno	vlegla	v posteljo in
gledala nase, da se boš zopet dodobra popravila.«
Bolnica se je bolestno nasmehnila. Dobro se je videlo, da ji je ta blagovest pripravila veselje. Toda Karlini se je zdelo, da je opazila, da je še nekaj drugega vznemirjalo njeno sestro, česar pa doslej še ni mogla izvabiti iz nje.
»Je že prepozno,« si je mislila Karlina. »Ve, da mora umreti, potem je prav nič ne more več potolažiti.«
Čez kratek hip je zopet stala ob postelji. Razkladala je vse mogoče načrte, kako bi bilo treba sestro prepeljati v kakšno kopališče in jo tam dati v pravo	oskrbo. »Saj	vendar	veš, da bom
sedaj postala bogata. Lahko se	zaneseš name.«
Karlini je bilo zoprno, da bi na takšen način govorila o bogastvu Schagerstroema, toda sestri je to povzročalo veselje. Misel, da bo Karlina postala bogata gospa, je bilo zanjo najboljše zdravilo.
Prijela je za Karlinine roke in jih pobožala polna hvaležnosti, toda še vedno ni bila videti popolnoma pomirjena.
»Kaj neki jo še muči?« si je mislila Karlina. Resnično ji je nekaj vzbujalo sum, toda na to ni hotela prežati. Saj se ji je zdelo nemogoče, da bi mogla Marija Luiza prositi tudi za svojega moža. Sedaj, ko je bila že vsega sproščena in do temelja uničena, ko je do smrti bolna ležala'v postelji! Ne, moralo je biti nekaj drugega.
Ko so bili že vsi otroci v postelji, je stopila Karlina k svoji sestri, da bi ji voščila lahko noč,
»Sedaj mislim iti,« je dejala, »toda stopila bom še k bolniški strežnici in jo prosila, da bi nocojšnjo noč čula pri tebi. Jutri bom spet zgodaj tu.«
Znova je Marija Luka na silno nežen način pobožala roko svoje sestre. »Jutri te ne bom potrebovala, pač pa pridi zopet v ponedeljek!«
Karlina je razumela: njena sestra je pričakovala, da ho njen mož, ki je danes obiskoval bolnike, v nedeljo ostal doma. Ni hotela, da bi se Karlina srečala z njim.
Še vedno je bolnica krepko stiskala Karlinino roko in ta je dobro uvidela, da jo misli še nekaj prositi.
Sklonila se je čez njo in odstranila koder z bolničinega Čela. Ah, zdelo se je, kakor da bi se dotaknila umirajoče in ob nenadnem občutku, da je morda danes zadnjikrat videla svojo hrabro, zvesto sestro, ji je poskušala še enkrat ustreči in rekla:
»Schagerstroem in jaz se bova zavzela tudi za Romeliusa, to ti obljubljam.«
Oh, kakšen žarek zadovoljstva je spreletel bolničin obraz! Pritisnila je Karlinino roko k ustnam.
Potem se je vlegla nazaj na blazino. Njene oči so se zaprle in čez kratek čas je mirno in spokojno zaspala.
»Saj sem dobro vedela,« je mislila Karlina. »Nanj je mislila, to sem dobro vedela, da ljubezni ne more mrziti.«
II.
Bila je že deset ura proč, ko se je Karlina vrnila domov z obiska pri zdravnikovi ženi. Ko je odprla vrata, je trčila ob sobarico in kuharico, ki sta se prihajajoč z druge smeri, bližali domu.
Tako sta začeli pripovedovati, da prihajata od molilne ure pietistov v Holma. Zborovanje je bilo v stari kovačnici. Vse j® bilo natlačeno	polno, dr.	Eckenstedt	pa je imel govor. Ne	le iz
okolice cerkve,	temveč iz	vseh strani	so se tjakaj zlili ljudje.	Karlina je mislila	vprašati, ali je Karel	Artur že zopet govoril	tako
lepo kakor doslej. Toda	obe dekleti	sta bili preveč razgreti pri
poročanju o tem, kar sta slišali, in je sploh nista pustili do hesede.
»In dr. Eckenstedt je približno ves čas govoril le o vas, gospodična Karlina,« je dejala postrežnica. »Rekel je, da so on in vs* drugi ljudje vam storili veliko krivico. Vi da niste bili nikoli hinavski in zahrbtni. To je povedal, da bo vedel ves ,gvet.< — »Da, pripovedoval je, kaj je milostna gospodična rekla in kaj je on rekel tedaj, ko je prišlo do spora,« je pristavila kuharica. »Hotel je, da bi mi vsi razumeli, kako se jo vse skupaj pripetilo. Toda jaz nisem verjela, da bi s tem govorjenjem imel prav. Pred menoj je sedelo nekaj fantov, ki so se kar dušili od smeha.«
Za ljubko tMurao * Ljubljani, JoU	_	izdajatelj,	tal	Sodja	-	Urednik,	Mirko	Javornik	-	Rok»pi«oi	ae	rračamo	-	►Slo^nsk,	dom.	.zhaj«	ob	deia-n.Mt,	»t> i> - Me-
»ečna naročnina II Ur, ca tnozematvo Bill - UredniitTO) KopHarJava ulico *H1 — Upravni Kopitar jr«« ulica t, Ljubljana — Telefon itei. 40.01 da	—	Podrainlca	No»«	aieafo
v prahu
Rešijo naj tudi težave s prevozi
Eno najvažnejših in najbolj življenjskih vprašanj sedanjih vojnih časov je brez dvoma
vprašanje prehrane. Vojsko je treba oskrbovat^ na velike daljave z vsemi potrebščinami, in čim večje so te razdalje, tem hujše postajajo težave s prevozi. Vpruv iz teh razlogov so na pristojnih mestih posvetili največjo pozornost tako imenovanim »živilom v praltu«.
.Kakor piše dopisnik »CK«, snujejo v Ame-nki načrte, kako ni pripravili čim več živil v takšnem stanju, da prevoz ne bi preveč trpel, t. j^ živil v prahu. Prostor, ki bi ga živila v takšni obliki zavzemala na prevoznih ladjah, bi bil neprimerno manjši, kakor ipa, če bi tista živila prevažali v surovem ali vsaj posušenem
stanju. Prevoz bi se na ta način prav precej poenostavil. Pa tudi v Nemčiji so že precej
na splošno vpeljali živila v prahu, zlasti za prehrano vojske. Tako imajo jabolka v prahu, sir, sočivje, zelenjavo^ in celo ribe v prahu. Hranilna vrednost takšnih živil se prav nič ne spremeni in je temu čudovitemu prahu treba priliti le nekaj vode, pa imajo že pri rokah nadvse okusne in dišeče jedi. Razume se seveda, da bi človek rajši sedel za pogrnjeno mizo in si privoščil vseh mogočih stvari, ki bi prišle pravikar v svežem stanju iz kakšne od-lične restavracije ali iz domače kuhinje, toda
I	\?j.na' ,Y°'ina ’n v vojni se je treba prilagoditi marsičemu.
Nemški propagandni minister dr. Goebbeis o vprašanju,
koliko časa bo trajala vojna
DNB poroča iz Berlina: V zadnji številki uglednega nemškega dnevnika »Dos Reich« se nemški propagandni minister dr. Goebbeis v uvodniku pod naslovom »Strma pot« bavi z vprašanjem, koliko časa utegne trajati sedanja vojna. Minister piše, da je čisto umevno, zakaj oba, prijatelj in sovražnik, v četrtem lotu vojne dosti pogosteje sta vi jata to vprašanje, kakor pa v prvem vojnem letu.
samo vojna,« piše dr. Goebbeis, »pač pa tudi ljudje in narodi so se v tem času v neki meri spremenili. Na naši in na sovražnikovi strani gledajo danes na stvari dosti stva.r-nejše kakor pa ob začetku vojne.«
Minister Goebbeis ugotavlja k tej spremembi javnega mnenja v vseh vojskujočih se drzavan, da Nemčiji ni treba bistveno spre-minjati svoje taktike in prakse glede političnega poročanja in vojnih dogodkih.
»Mi 6mo na vojno,« piše dalje dr. Goebbeis, »že od začetka gledali stvarno in smo se vedno varovali, da bi jo jemali prcHlahko, toda tudi, da je ne bi jemali pretežko. Mi gledamo v njej orjaško žaloigro narodov, ki se mora ob zaposlitvi vseh naših narodnih sil zmagovito končati. Od njenega izida je odvisno, če bomo kot narod ohranili neomejeno svobodo, ali pa liomo poginili. Pri tem seveda ni čisto vse cnb, koliko časa bo vojna trajala. Toda lo vprašanje ni v nobenem razmerju s tistim, da moramo vojno dobiti mi, kajti imamo vse možnosti, da vojno dobimo, in io bomo tudi dobili.«
Nemški propagandni minister piše, da bi bilo zelo kratkovidno, če bi hoteli tak zgodovinski dogodek meriti po željah in skrbeh, ki jih prinašajo taikšni časi. Na ta način bi izgubili izpred oči tisto, kar je pri takšnem zgodovinskem dogajanju bistvenega.
»Na vprašanje, koliko časa bo trajala vojna« — nadaljuje svoja izvajanja nemški propagandni minister — »često odgovarja vsak, kdor si ga zastavlja, po svojih lastnih željah. To vprašanje skoraj vedno zavisi od tega, kaj si posameznik od vojne obljublja. Končno-veljavnega odgovora pa na to vprašanje ni. Kakor v dobi 'krize pred izbruhom kake vojne ponavadi ni mogoče kaj zanesljivega povedati, če in kdaj bo do vojne prišlo, tako je tudi v času vojne težko kaj več povedati, za kdaj je treba pričakovati, da bo spet mir. — Izkušnja pa uči, da prav tako kakor vojne, tudi miru često ni, čeprav ljudje mislijo, da je že čisto blizu, prav tako rado tpa se zgodi, da nenadno pride mir, ko se ga nihče niti malo še ne nadeja.«
Nobeno uipišljanje Angležev ni po mnenju nemškega propagandnega ministra tako neumno, kakor tisto, ko pravijo, da kak narod lahko izgubi vse bitke, samo da zadnjo dobi. To bi držalo le v tem iprimeru — kakor poudarja dr. Goebbeis — če bi zmagoviti narod, kakor smo bili mi Nemci leta 1918, zagrešil
usodno napako in se prostovoljno odpovedal adutu dobljenih bitk in vojnih pohodov.
»Nemčija ima danes,« pravi dalje nemški propagandni minister, »v rokah toliko takšnih adutov za zma.go, da ji glede izida vojne ni treba biti v skrbeh. Nikdar v zgodovini si še nobena vojskujoča se država v razmeroma tako kratkem časovnem razdobju ni ustvarila toliko pogojev za zmago, kakor tokrat Nemčija. Medtem ko je Nemčija dozdaj še vedno v ofenzivi, je vsa modrost nasprotnika le v tem, da čaka in računa na zimo, da bi dobil tako-nekaj časa za oddih, torej nekaj, česar ni treba pripisovati vojaški odporni moči, temveč izključno le naravnim spremembam letnega ča6a.
»Mi tudi ne vemo« — ipiše dalje dr. Goebbeis — »kako in zakaj bi se mogel tak potek dogodikov nekoč spremeniti, kajti vsako novo Jole^je je doslej našo vojno silo na vseh pojili le povečalo. Kar zadeva na primer surovine in orožja, stojimo danes mnogo bolje, kakor pa smo stali ob začetku sedanje vojne, da ne omenjamo števila in kakovosti naših čet. Anglosaksonske države, tudi če napno vse sile
—	od česar pa so še daleč — nam niso dorasle. Sovjetska zveza, ki je na ljudeh in na surovinah bogata, pa je zdaj že tako okrnjena, da jo je glede njene vojaške moči treba smatrati vsaj za odločilno oslabljeno.«
Dr. Goebbeis je svoja zanimiva izvajanja končal z besedami: »Čemu naj bi gledali položaj bolj rožnat, kakor pa je v resnici? Daje nam brez nadaljnjega vse možnosti za zmago. Zahteval l>o od nac še mnogo žrtev in naporov, toda mi smatramo za pravilneje, javnost na to pravočasno opozoriti, da ne samo mi, temveč tudi naše ljudstvo ne bi doživelo kakšne prevare. Pred nami je še strma pot. Toda mi mislimo, da to strmo pot lahko dosti prej premaga narod, ki se je leta 111 leta vadil v na-orni hoji po hribih, kakor pa narod, ki se je oje po hribih učil na ravnem. Nimamo nobenega razloga, da bi sebi ali svetu kaj predlagali. Mi smo si glede svoje naloge pa tudi glede svojih možnosti na uspeh čisto na jasnem. Mi vemo, kaj hočemo. Toda še važnejše je: Mi tisto, kar vemo, tudi hočemo.
20.000 nemških študentov v tovarnah
Že pred sedanjo vojno so bili dijaki in dijakinje v Nemčiji zaposleni med velikimi počitnicami po industrijskih tovarnah in pri delu na kmetih. Zdaj je dobila ta zaposlitev nemške mladine še dokaj večji razmah in je postala zelo pomembna v nemškem vojnogospo-darekem življenju. Po poročilih iz Berlina je bilo letos zaposlenih v vojni industriji nad 20.000 študentov obeh spolov. S tem so omogočili delavcem potrebne dopuste in oddih.
Italijanski »MAS«-i (motorni protipodmorniški čolni) na poti čez Alpe. Namenjeni so na
Ladoško jezero.
"	—i	'«n j_1 _jjijuiHgjug:
9.
Od Foruma je nosilnica * kre* nila do Aulove hiše. Petronij ir»; Vinicij sta izstopila, šla v hišo ter presenečena obstala v veži, kjer je iz prostorov brez stropa padal , snop bele luči in se ob vodome-itu na sredi razbijal v tisoč isker. ‘Okoli vode na sredi veže so rasle lilije, kovinasta košuta je sklanjala glavo k vodi. Ob stenah med vrati so stali kipi Aulo-vih prednikov.
10.
Ko sta gosta ogledovala lepi
in okusno urejeni prostor, je iz drugih prostorov prišel v vežo Aulus Plaucij, starejši človek že osivelih las in kljukastega nosu. Petronij se mu je jel zahvaljevati za skrb, kj jo jg j^ji v njegovi hiši deležen nečak Vinicij ob bolezni. Pohvalil je Plaucijev okus in lepi dom. Nato so vsi trije odšli na vrt, odkoder se je slišal vrišč in smeh.