JUTRA!
Leto til. (X.)f štev. 217 Maribor, torek 24. septembra 1929
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aieksandr.ova cesta št.13
Oglati po tarifu
Oglata sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Naše hmeljarstvo
Preživlja težko krizo, če ne že celo •katastrofo v celi Sloveniji, v celi državi. Prizadeta je v glavnem seveda Savinjska dolina, zibelka slovenskega hmeljarstva, prizadeta je pa deloma tudi Dravska dolina, zlasti okrog Ma-runberga, nekaj malega tudi Dravsko Polje. Najtežje je udarjena pač Savinjska dolina, ki se je v to panogo narodnega gospodarstva vsled svojih kli Piatskih razmer podala, ki se ima hmeljarstvu zahvaliti za svoje znatno blagostanje skozi dolgo vrsto let, ki bi pa tudi morala brezpogojno obubožati, ako bi se sedajne prilike v hniel.iski trgovini kmalu ne preokrenilc na bolje.
Pred vojno, zlasti pa v letih 1925 in 1926 so bile cene hmelju tako visoke, da je prihajalo v Savinjsko doiino in ostale pokrajine s limeljsko kulturo na stotine milijonov dinarjev. Seveda je to hmeljarje zapeljalo, da so vedno ^ečje površine zemljišč posejali s hmeljem in vedno bolj opuščali razne uruge panoge kmetijskega gospodariva, sadjarstvo, živinorejo, žitarstvo 'td. Toda že v 1. 1927. je nastala na Svetovnem trgu depresija v hmeljskih £enah, ki je 1. 1928. prešla v krizo "Jheljske produkcije ter prehaja letos ?koro že v katastrofo. Pridelek, ki n m Je 1- 1925. bila cena 150 Din za kilogram, je padel 1. 1927. na 110 in kmalu |'a 40 Din, lani že celo na 18 Din in le-t°s — kakor smo te dni imeli priliko Poročati o cenah hmelju v Dravski dolini — celo na 3—6 Din.
Hnielj je torej tekom zadnjih dveh let izgubil 90 % svoje vrednosti iz pre.i-Sn3ih let. Režijski stroški pa so ostali dstj- odnosno se radi vedno dražjih delovnih sil šc celo dvigajo. Rentabil-u,st hmeljske produkcije je na ničli, pi °s bodo hmeljarji morali celo dodati. Naravno pada vsled tega tudi vjednost zemljišč. Dočim se v prej-njjn letih v Savinjski dolini sploh ni
jemlje ali pa kvečjemu za uii* 11 en hektar, so danes zen;-Jtsča zopet silno po ceni. Kmetje sc norajo zadolževati, na dnevnem redu o sodne prodaje, konsumna moč hme-larjev Pada. Kaj t0 pomeni za trgovi-° 'j1 °h,rt m za celo naše narodno go-i' 3darstvo, si lahko vsakdo na prste ačuna, m tudi to, kaj vse to pomc-Lza "K™. cre,dlt™ zadružništvo, ki
nm,la n,ajail1 J^rexn ’ ‘le Prejema pa "obenih vlog. Značilno je, da jc letos
hmeljskih nasadov ostalo neizkoriščenih, ker so hmeljarji preraču-
oblranf S° iim 06 izplačajo stroSki
kJxn Postopa v krajih, kjer jc ne-Pc vladalo blagostanje, težka cko-Pmska kriza. Ponovno že so se Culi Jsveti, naj bi se kinetje-hmcljarji vr-jjv.na druge gospodarske panoge, •'morejo, sadjarstvo. Z druge strani
Zopct Povdarja, da je zemlja tani da jN^sobna v prvi vrsti za hmelj iu dovr.nrrHKC kulturo ne uspevale v za* . , hvi ineri. Pa brez ozira na v«e
dQ
to
Vedno vetji kaos v Avstriji
GLASILA PODKANCLERJA SCHUMYJA OBJAVLJAJO OSTRE NAPADE NA KANCELARJA STREERUWITZA. — KRITIČNI 29. SEPT.
DUNAJ, 24. sept. V notranje političnem položaju je po prvih vesteh o predstoječi demarši zveznega kancler ja Streeruvvitza nastal danes fra-panten preokret. List Velenemcev, »Deutschosterr. Tageszeitung«, ter organ Landbunda in podkancelarja Schumyja, > Das Neue Extrablstt«, objavljata v današnjih številkah sko-ro analogne napade proti kancelarju Streeruvvitzu. V obeh člankih se pov-darja, da je domoljubno prebivalstvo avstrijske republike izgubilo zaupanja v sedanjega voditelja avstrijske politike. V času, ko gre za to, da se dosežejo velike ustavnopravne, socialne in gospodarske odločitve, je zaupanje v voditelja vlade najvažnejši predpogoj. Prišel je čas, ko treba politično situacijo zagrabiti z vsemi silami, [spopadov. Streeruwitz je zamudil mnogo drago-1
cenih hipov in dokazal, da v današnjih resnih časih ni mož, ki bi moge! voditi usodo Avstrije. Oba čianka sta zbudila v političnih krogih senzacijo. Povdarjajo, da je kriza vlade neizogibna in da se mora stvar razčistiti že v prvi seji kabineta, kjer bo imel podkancelar Schumy priliko, da opraviči svojo nelojalnost napram Streeruvvitzu.
DUNAJ, 24. sept. I1eimwehr namerava v nedeljo, dne 29. t. m. imeti 4 ogromne skupščine v Moedlingu, Stockerau, Poeschlarn in Zvvettelu. Kot odgovor na to so sklicali socialni demokrati za isti dan 700 skupščin v okolici Dunaja in po celi Nižji Avstrijski. Oblasti so ukrenile obsežne mere, da ne bo prišlo do izgredov in
Nove homatlje na Daljnem
vzhodu
SOVJETSKA VLADA GROZI Z VOJAŠKO ZASEDBO MANDŽURSKE ŽELEZNICE. — KITAJSKA PRED NOVO DRŽAVLJANSKO VOJNO.
ŠANGHAJ, 24. sept. Položaj v rusko-kitajskem sporu radi vzhodnokitajske železnice je nespremenjen. Nankinška vlada vztraja pri zahtevi, da se obnove pogajanje brez ozira na določbe prejšnje pogodbe iz l. 1924 in pod pogojem, da se ne imenuje ruski ravnatelj za navedeno železnico.
Ruski pooblaščenec Karahan je sporočil kitajskim oblastim v Mukdenu, da bo sovjetska vlada v prihodnjih dneh zasedla pogodbene dele vzhodnokitajske železnice z vojaštvom in jih tako dolgo obdržala _ zasedene, dokler nankinška vlada ne bo i
pristala na imenovanja ruskega železniškega ravnatelja.
PEKING, 24. sept. General Čang Hat Kwai je na čelu ustaške armade na pohodu proti jugu in bo predvidoma že te dni trčil ob prve postojanke rednih čet nankinške vlade. Na južnem Kitajskem vlada z ozirom na to mučno razpoloženje, ker se boje izbruha nove državljanske vojne, ki bi zasenčila vse dozdajne dogodke. Trgovci v Kantonu so z ozirom na alarmantne vesti o prodiranju generala Čang Hat Kwaja podražili živila.
Sahouski turnir u Rogaški Slatini
ROG. SLATINA, 24. sept. V včerajšnjem popoldanskem nadaljevanju V. kola je še Rubinstein zmagal nad Prziopior-ko, Griinfeld nad Honlingerjem, Pirc nad dr. Singerjem, Flohr nad Konigom in SS-misch nad Rožičem.
Stanje po V. kolu: Rubinstein 4 in pol, Flohr 3 in pol, Maroczy, Canall, Samisch 3 (1), Griinfeld 3, Pirc 2 in pol (1), Ta-kacs 2 in pol, Kfihig 2 (1), Brinckmann 1 in pol (2), Przieporka, Hftniinger 1 in pol (1), dr. Geiger 1 in pol, Jovanovič pol (2), dr. Singer pol, Rožič 0 (I).
ROG. SLATINA, 24. sept. Danes dopoldne se je igralo VI. kolo, ki je bilo ob 13. uri prekinjeno. Takacs je premagal Rubinsteina, Brinckmann Koniga, Honlin-ger Rožiča. Vse ostale partije so bile prekinjene. Pirc je v enaki poziciji prekinil partijo s Flohrom.
FRANCOSKI PRORAČUN ZA 3 MILIJARDE VEČJI KO SEDANJI.
PARIZ, 24. sept. Pariški listi poročajo, da bo novi državni proračun Francije prekoračil sedanjega za cele 3 milijarde. Samo za vojno mornarico je predvidenih 600 milijonov več nego lani.
ARETIRAN BIVŠI TAJNIK DEMO-KRATSKEGA POSL. KLUBA.
BEOGRAD, 24 sept. Policija je aretirala bivšega tajnika kluba demokratskih poslancev, Franja Ivkoviča.
REFORMA BORZ V NEMČIJI.
BERLIN, 24. sept. Interesirane banke bodo te dni predložile pristojni komisiji za reformo nemških borz svoje predloge.
za takšno »preorijentacijo«. ki bi stala težke tisočake?! In končno: neben pridelek — izvzemši sadje — nima danes eksportne možnosti v takem obsegu, da bi se izplačal.
Strokovnjaki trde, da treba hmelj-sko kulturo zlasti v Savinjski dolini, kjer ni samo postranski zaslužek, ampak temelj vsega gospodarskega življenja, za vsako ceno držati. Tembolj, ker ima naš hmelj po svoji kvaliteti dober sloves in ker so pri nas i klimatske i zemeljske prilike za hmeljar stvo prikladnejše nego n. pr. na Bavarskem. Glavni vzrok današnjim slabšim cenam na svetovnem trgu je 7n ° ']ai '*%l°vek.	ki	je	brez	sred- j dejstvo, da se svetovni konsutn še ve-
*	—-	žflfMflfiV	- 11Jide	.možnost i dno ni dvjgnU na_pred vojno višino.
kako
Specljalni vzrok slabim cenam v naši državi pa so izredno visoke carine za uvoz našega hmelja v Češkoslovaško, Nemčijo in Anglijo. Naloga merodajnih člniteljev naše države je da v svrho obrambe in obstanka našega hmeljarstva čimprej ukrenejo potrebno, da se bodo v trgovskih pogodbah z navedenimi državami znižale uvozne carine za naš hmelj. Na svetovnem hmeljskem trgu se bije borba za prvenstvo med našo državo, Nemčijo in Češkoslovaško. Po kvaliteti si lahko prvenstvo priborimo, ako bodo k temu pripomogle pametne trgovinske pogodbe. Tedaj pa bo tudi odvrnjena katastrofa od našega hmeliarstva.
Novi zakon o ustrojstvu vojske in mornarice
je izšel 23. tm. v »Službenih Novinah«. Bistvenih sprememb napram dozdajnemu zakonu ni, izvzemši določbe o prejemkih častnikov in podčastnikov, ki so se zvišali.
Načrt zakona o zagradbi hudournikov
je predložen v obravnavanje vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Zakon bo važen zlasti za Slovenijo. Po tem zakonu bodo prispevale k stroškom zagradb hudournikov država 70%, samouprave pa 30%, ki lahko v to svrho pobirajo doklade, lahko pa tudi dobe posojila pri Agrarni banki. Za vzdrževanje hudourniških naprav bo plačevala država 50%, ostalo pa samouprave.
Koliko je vseh bolnic v državi?
Glasom najnovejše statistike ministrstva za nar. zdravje je danes v celi državi 199 bolnic, od teh 26 v Sloveniji. 55 je državnih (večinoma v Srbiji); 89 samoupravnih, 45 zasebnih. V Sloveniji je samo še 1 državna bolnica, ostale so samoupravne in zasebne. Največ zasebnih bolnic je povprečno v Sloveniji.
Zastrupila se je
danes krog 1. ure pop. Flora Aufleiter Tz Meljske ceste 51. Dopoldne je bila pred sodiščem obsojena na 3 dni zapo;a, ob 13. uri pa je popila lizol. V obupnem stanju jo je rešilni avto prepeljal v bolnico.
Zopet izredno mrzla zima?
Po svojih vremenskih prerokovanjih znani meteorolog Henry Memeny z observatorija v Talanceu na Francoskem objavlja obširno prognozo o bodoči zimi. Prerokuje izredno ostro zimo, češ da je mraz minole zime bil samo uvod v abnormalne vremenske prilike, ki bodo trajale do konca 1. 1930. Meterolog zaključuje, da v prihodnji zimi navadni plašči ne bodo zadoščali, tudi centralne kurjave bodo nedostatne. Krznarji bodo veliko trgovali, za drva in premog bo na trgu največje povpraševanje.
Pretep med izvoščkL
Včeraj proti večeru sta se na Grajskem trgu sporekla izvoščka Ferdo L. in Jurij O. Beseda je dala besedo in vinjena tovariša sta se spoprijela dejansko. Padlo je par krepkih, a se je takoj vmešala policija, ki ne trpi, da bi se razburjali meščani. Bojevita izvoščka sta morala položiti orožje, oddati legitimacije in takoj zapustiti bojišče. Naknadno pa bo oblast nagradila njuno junaštvo s primerno denarno globo.
Nevaren hazardist je Muharem E., kovaški pomočnik, ki Je včeraj obral z zaznamovanimi kartami nekega natakarja za 50 Din. Muharem je imel pri sebi tudi kocke, ki jih je metal prav spretno. Stražnik ga je aretiral in odvedel v policijske zapore. Od priigranih 50 Din se je našlo pri njem samo še 10 Din. Zdi se, da je Muharem Že zrel tiček za sleparsko visoko šolo, kjer bo za železnim omrežjem y kratkem odslužil Ua&Ji
Poštnina platana v gotovini
Mariborski
Cena 1 Din
'Sin* S*
M»rH»nr«l»t V F C
M ! K Mrd
V Mariboru, dne 24. IX. 1929.
Pred otvoritvijo enaiste sezone naiega gledališča
JUBILEJNA PROSLAVA.
REPERTOAR DRAME IN OPERETE. ANSAMBL. — SUBVENCIJE.
Dne 1. oktobra se bo otvorila enajsta sezona slovenskega gledališča v Mariboru, ki bo obenem tudi proslava desetletnice prve predstave istega dne 1. 1919. V našem kulturnem življenju bo to znamenit dogodek, saj smo nad našim gledališčem često obupovali in bili prepričani, da ga bo zadela ista bridka usoda, kakor je zadela toliko drugih v naši državi. Gledališko vodstvo bo proslavilo ta jubilej s tremi slavnostnimi večeri, o katerih vsebini smo že poročali. Ob tej priliki bo Dramatično društvo izdalo tudi posebno spominsko knjigo, v kateri bo orisan razvoj slovenske oderske umetnosti v Mariboru do 1. 1919 in po tem letu v rednem gledališču do proslave prve desetletnice. —
Redna sezona se bo pričela dne 3. okt. s Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, kateri bodo sledile drame: »Stilmondski župan«, »Utopljenec«, »Krog s kredo« itd. Operetna sezona bo otvorjena dne 15. oktobra s »Piskrove-zom«, ter se bo nadaljevala s Parmovimi »Amaconkami« in drugimi operetami. Krog Božiča se bodo v proslavo 100-letnice rojstva skladatelja Benjamina Ipavca peli »Teharski plemiči«, a na repertoarju so tudi še »Frederika« (v kateri nastopa veliki nemški pesnik Goethe), »Ciganski primas«, »Kraljica kina«, »Orfej v podzemlju«, »Netopir« itd. Poleg tega se bodo z domačimi pevci in gosti pele v tej sezoni tudi tri opere: že omenjeni »Teharski plemiči«, »Vormski orožar« in »Hofmanove pripovedke«. Vendar pa o rednih opernih predstavah, odnosno o redni operni sezoni, kakor so poročali n^-t kateri listi, letos in tudi v dogledni bodočnosti še ne more biti govora.
Drama bo nadaljevala sezono z »Zem-skim duhom« od Wedekinda, Ostrovskega »Nevihto«, Kraigherjevo novo dramo »Na fronti sestre Žive«, Novačanovim »Hermanom Celjskim«, Shakespearejevo »Ukročeno trmoglavko« in diugimi težjimi in lažjimi komadi iz domače in tuje literature. Dirigent in vodja glasbenih predstav ostane g. Lojze Herzog, režirala pa bosta gg. Harastovič in Vlado Skrbinšek. Vodstvo drame je kot prvemu režiserju poverjeno g. Jošku Koviču in režiserju g. Vladu Skrbinšku. Dramski zbor tvorijo: ga. Bukšekova, ga. Dragu-tinovičeva (angažirana na novo), gdč. Kraljeva, gdč. Savinova, gdč. Starčeva ter gdč. Udovičeva in ga. Zakrajškova. Gospodje: Daneš (angažiran na novo), Joško Kovič, Pavle Kovič, Skrbinšek, Grom, Rasberger in Blaž (angažim na novo), a stalno bosta na razpolago tudi Furjan in Nakrst. V operetnem zboru so sledeči solisti: gdč. Udovičeva, gdč. Frat-nikova, g. Štefan Ivelia (na novo angažiran) in g. Harastovič, nastopali pa bodo seveda tudi člani drame, kakor g. Skrbinšek, g. Grom, g. Rasberger, gdč. Savinova, gdč. Starčeva in drugi.
Program za novo sezona je torej zelo dober, a kar je najbolj razveseljivo, je to, da se je gledališče končno tudi financijel-no stabiliziralo. Državna subvencija se je sicer le za malenkost povišala, zato pa bo, kakor se zdi, ostala tudi v bodoče na enaki višini, tako da bo mogoča zdrava in realna kalkulacija tudi v prihodnje. Občinska subvenci:a se bo porabila prej ko s'ej po veliki večini za kritje dolgov, o-hlastna pa se je zvišala na 100.000 Din. Temu primerno so se deloma znižale tudi cene abonmajev.
mqnm
Naie Šolsko v&raSarJe v Mariboru
ŠTEVILKE NUJNO GOVORE ZA POTREBO ZIDANJA NOVIH ŠOL.
Pred nekaj dnevi je »Slovenec« priobčil dopis iz poglavja šolske kronike v posmeh in zabavo Mariborčanom. Dopis pa ima zelo resno ozadje. Osnovnošolske razmere so. tako žalostne, da bi pač zaslužile mnogo več zanimanja onih, ki niso samo poklicani v to, ampak tudi nosijo vso odgovornost. Prebivalstvo se tudi ne briga mnogo za-nje, ker nima pravega vpogleda. V predvojni dobi je Manoor vzorno skrbel za šole. Nastala so poslopja, ki se jim še sedaj divimo. V vi j ni in pozneje se je število dece skrčilo in Jugoslavija je prevzela Šole, k! sc bile v vsakem oziru — z izjemo mag-dalenske — vzorne. Takoj po voj’«', je zaznamovati porast porodov in število dece narašča od ieta do leta do neverjetne višine. Drugi vzrok temu naraščanju specijelno v Mariboru pa jc izvanredna stavbena podjetnost., k., se razvija najbolj seveda na desnem drav skem bregu, ker so tam za zidanje dani važni predpogoji.
Začetkom pretočenega šolskega !t-ta sta bili obe šoli, 11. dekliška in l!i. deška, prenapolnjeni in je-zadostovalo le še prostorno poslopje na Ruški cesti za dečke, nikakor pa ne magda-lensko za deklice. Tačas in že poprej so veščaki opozarjali mestni zastoo. naj pravočasno skrbi za potrebne ske prostore, in so dokazovali, da bodo potrebe po .ijvih stavbah vodno večje in da se la.iko zgodi, da doživi Maribor katastrofalno zadrego. Meseno starešinstvo je potiskalo to vprašanje na dolgo klop. ker se sploh do sedaj ni zavedalo položaja in ni b:'o med njimi dalekovidnega Katoim, ki bi jim dan za dnem klical svoj mc-mento.
Danes pa je zadeva dozorela in da-Ue s tem neredom no gre. Magdalcn-ska dekliška šola ima po 55 duklic v enem razredu in prvi razred šteje celo 120 učenk, a ne ve, kam 7. njimi. Manjka ji še nekaj piostorov. Deška III. ima v vsakem ni* redu do 3 šol. leta nad 100 učencev in je kljub vzpo-
rednici, ki že obstoja še v raznd na trpanih 78 učencev. 'ro pa se ne g*>di v podeželski vasi, ampak v srdi modernega mesta. Samo s popoldanskim poukom, ne glede na neizogibne no sledice, se pa vprašanje ne da trajno rešiti. Ni čudno, da manjka na šo! treh sob, ker je vpisanih sko.aj '00 dečkov, katero število bode dj *imc gotovo doseženo.
Izgovor, da ni sredstev za zidanje., je tehten, če je resničen. Ako pa vidimo. da se Maribor spušča v razi'“na koristna in potrebna podjetja, ki stanejo tudi ogromno vsote, vidimo, da se denar najde, če uvidijo mestni oče tje potrebo. Potemtakem bi bile šele nepotrebne, ali pa se vsaj trenutno še najdejo ljudje, ki so prepričani, da je dovolj, če se pozida vsakih 15 iet enn šola.
Desetletnica Narodneca gledališča v Mariboru.
Mariborski in dnevni drobiš
Smrtni dan škofa A. M. Slomška
je danes. V kapelici na starem pokopališču, kjer je Slomškov grob, je bila slovesna maša. Veliko ljudi je obiskaio grob, d je lepo oskrbovan.
Smrtna kosa.
Danes zjutraj je v splošni bolnici umrl strojni ključavničar Matevž Svenšek, o caterem smo včeraj poročali, da je v de-avnicah drž. železnic včeraj dopoldne težko ponesrečil. Pogreb bo v četrtek pop. ob 4. uri na pobreško pokopališče. — Umrl je tudi 78-letni vpokojeni kotlar drž. žel. Franc Rok. Blag jim spomin!
Sedemdesetletnico rojstva je praznovala danes v krogu rodbin Kavčič - Šetina - Ogorevc gospa Nežika Ver-stovškova. Čestitamo in še na mnoga leta! —
V informacijo znancem in prijateljem
znanega mariborskega skavta in športnika, g. akademika Franje Pivka, sedaj v vojaški službi v pilotski šoli v Novem Sadu, sporočamo z ozirom na govorice, da je težko ponesrečil, da je g. Pivko cel in zdrav. Poškodbe, ki jih je dobil, ko se je razbilo letalo, so že ozdravljene.
Sezona v Rogaški Slatini še vedno ni ponehala. V času od 6. do 18. sept. izkazuje zdravilišče 204 nove goste. Skupno v letošnji sezoni do tega dne 6754.
»Kolonija brezstanovanjcev pod mostom se množi«.
K izjavi g. Pavla Heričko nam poroča prizadeta Marija Ulbl, da je g. Heričko po svojem pravnem zastopniku s predlogom od 2. sept. na okrajno sodišče pred lagal njeno prisilno deložacijo, katera je bila tudi res že določena za 16. trn., obenem pa je v kritje stroškov predloga in njega izvršitve tudi predlagal :ubež, shrambo in prodajo njenih premičnn.
Abiturijenti!
V prihodnjih dneh Vas sprejela Alma mater z radostjo, ko postanete cives aka-demici. Posvetili se bodeie študiju na univerzi. Toda prekmalu boste spoznali, da univerza ne nudi vsega, kar zahteva življenje od Vas. Kulturna akademska društva Vas bodo seznanila z najrazličnejšimi problemi in vprašanji moderne dobe. Na čelu vseh naprednih akad. društ. je Jug. ak. društvo »Triglav«. Pod njegovim okriljem boste razpravljali o vseh najaktuelnejšh vprašanjih, ki trkajo na vrata naše dobe. V vseh panogah javnega življenja se hočemo udejstvovati z delom in kritiko. O vseh vprašanjih hočemo izreči odkrito in pogumno besedo in hočemo pripraviti pot bodočnosti. Akademiki novinci! J. A. D. »Triglav« v Zagrebu Vas vabi pod svoj krov, da postanete borci za napredno jugoslovensko misel na zagrebški univerzi. Vsi, ki želite z delom izpopolniti naše vrste, dobrodošli! — Informacije od 1. X. dalje daje tajništvo J. A. D. »Triglav« Zagreb, Gunduličeva 29. do 1. X. pa Tonejc St., Maribor, Vetrinjska 24.
Prodaja cenejše govedine.
Ravnateljstvo mestne klavnico razglaša: V sredo, dne 25. septembra ob 8. uri se bo na prosti stojnici pri mestni klavnici prodalo 250 kg govejega mesa po 10 Din za 1 kg in sicer na konzumente po 1—2 kg.
Velik vlom v Slov. goricah.
V Ledineku pri Sv. Ani v Sl. g. so v noči od 19.—20. t. m. neznani storilci vlomili v hišo posestnika Marka Rajšpa in mu pokradli oblek in perila v skupni vrednosti 8816 Din. Ljudje so v noči videli pet neznancev, ki so se sumljivo klatili po vasi. Eden izmed njih pa je nosil tudi lovsko puško, ki je bila prejšnjega večera med drugim ukradena pri posestniku Hansonu v Tratah. O storilcih, ki so govorili prekmursko narečje, doslej ni ni-kakega sledu.
Za češki koncert, ki se bo vršil v Mariboru v Unionski dvorani, je dobila Mariborska Sokolska župa od starešinstva Československe obce sokolske to-Ie pismo:
»Bratje in sestre! Bratsko »Sokolskž pevecke sdruženf« župe moravsko-slez-ske in tešinske Jana Čapka v Moravski Ostravi, vodeno po bratu Jaroslavu Pin-kasu, prosvetarju bratske Sokolske župe tešinske Jana Čapka, priredi v dneh 5. do 9. oktobra 1929 svoj prvi polet za meje republike ter bo nastopalo zaporedoma 5. okt. 1.1. na Dunaju, 6. okt. v Bratislavi. 8. oktobra v Mariboru ter 9. okt. v Ljubljani. Starešinstvo ČOS priporoča naj* iskreneje to podjetje bratskega sokolskega pevskega udruženja pozornosti vsega Sokolstva navedenih mest ter prosi za njega bratski sprejem. Naj podjetje bratskega sokolskega pevskega udruženja doprinese k okrepljenju vezi našega pravega sokolskega bratstva. Na zdar! Šte« panek, poslevodeči podstarosta; Dr. Urban, tajnik.« — Ako stvar ne bi govorila že sama zase, dokazuje podpis dr. Šte-panka, sokolskega »jugoslovanskega konzula«, da bo koncert vse pozornosti vredna prireditev.
SESTRni
Pri vseh predstavah poje gledališki ienstf zbor. Spedjalni veliki orkester
Pride v KINO UNION.
V proslavo desetletnice Narodnega gledališča pripravlja uprava tri več.e-le in sicer: 1., 2. in 3. oktobra Prvi večer bo dramska revija in sc bode vprizorilo po eno dejanje iz »Tugo-inerja«, »Veronike Deseniškc« in »Smrti majke Jugovičev«. Drugi večer se bo vršila nremijera Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šemiori-janski«. Režira g. J. Kovič. Tretji večer pa se bo vršil operno-koncertni večer, ki bodo in njem peli razne operne arije ga. Z a m e j I č e v a in gg. Š i m e n c in N e r a 1 i č. Pri klavirju bo g. prof. Mirk. Vsi trije večeri sc vrše izven abonmana Kot gosta bosta nastopila v »Tugomerju* in »Smrti majke Jugovičev« pr vakinja zagrebške drame ga. P o d g o r-s k a in režiser istega gledališča in ustanovitelj mariborskega gledališča g. Nučič. — Kdor vzame vstopnice za vse tri večere pri dnevni blagajni, je deležen 20?» popusta za vse trt predstave.
Torek	Sreda
SVENGALI
V VELIKI KAVARNI
Trmast razgrajač
je Anton B., sedlarski pomočnik, ki je 'mel sinoči kar dvakrat posla s policijo. Najprej je nadlegoval in izzival goste v neki gostilni na Grajskem trgu, od koder ga je morala odstraniti policija. Pozneje pa je razgrajal in kričal na državnem mostu, kjer se je zbralo krog njega mnogo občinstva. Ko je interveniral stražnik, sc ni hotel pomiriti, temveč je lezel na o-grajo, češ da se bo pognal v Dravo. Stražnik pa je zaključil kinematografske scene z aretacijo trmastega razgrajača ter ga odvedel v policijske zapore, od kodor so ga davi zopet izpustili s potrdilom, da je prispeval primeren znesek v sklad mestnih revežev.
»KARO« najboljši čevlji.
Na zadnji svinjski sejem
je prišlo glasom uradnega poroči!;* 407 svinj. Cene so bile za mlade prašiče, 5—6 tednov stare, 100—125 Din-za 7—9 tednov stare 200—300 Din. za 3—4 mesece stare 350—450 Din,
5—7 mesecev stare 480—520 Din, zj 8—10 mesev stare 600—750 Din. za 1 leto stare 980—1200 Din, za 1 kg žive teže 10.50—12 Din, za 1 kg mrtva teže 16—18 Din.
Prodaja starih lesenih sodov.
Dne 7. oktobra 1.1. se bo vršila pri D®' lavnici državnih železnic v Mariboru ustmena licitacija glede prodaje ca 1000 komadov starih lesenih sodov. Pogoji s° na vpogled pri omenjeni delavnici.
Vrnila sta se sinoči begunca Miodrag A. in Irena S-ki sta brez dovoljenja in vednosti star*' šev deklice odšla na dvotedensko cks' kurzijo po Jugoslaviji. Preko Zagreba st® odpotovala v Bečkerek, Kikindo, PanČ^J vo, Beograd in si končno ogledala tud Ljubljano. Ker je Miodrag že poročen je dekle zvabil s seboj pod pretvezo, & ga bo poročil, je bil takoj po prihodu ’ Maribor aretiran in se bo moral zagovat' jati pred sodiščem radi zvodništva.
Tatvina stavbnega lesa. ,
Stavbnemu podjetju Zivic so pri bi zasilnih stanovanj v Jadranski u‘‘ pokradli raznih desk in stavbnega jes neznani storilci v vrednosti nad 100 P1 * Policija pa je vendar iztaknila drvarnic -kjer je bil pokraden les skrit in ovad osebe, ki so tatvine osumljene.
Policijska kronika.
Od pondeljka na torek je iyiar*^orine policija aretirala 3 osebe: radi haza ^ igre, radi prostitucije in radi pijanosti. Vloženih je bilo 12 pijav radi prestop*
lažjega značaja. .
Velika kavarna.
Danes torek in jutri, sredo eksperitn talni večeri g. Svengali.
Krčevina.	s0.
Pevsko društvo »Luna« Prir®“‘ Ybei<3 boto 5. oktobra v gostilni g. Iv. Vonj trgatveno veselico z godbo, P*e:> petjem. Začetek ob 7. uri zvečer.
V Mariboru, dne 24. IX. 1929,
Mariborski V E C E R N ! K Jufra
<S?rwi ft'
Kaj naj bo Zdravstveni dom v Mariboru
ŠOLSKA POLIKLINIKA, DEC JI DISPANZER, VENEROLOŠKI AMBULATO-
RIJ.
Vnanja o zdravju in bolezni je med našim ljudstvom še vrlo malo. Temu ni krivo ljudstvo samo, ono z vsem zanimanjem sprejme vsak tozadeven pouk, is željno si pridobiti čim več znajija v medicinskih vprašanjih. Vsakdo čita danes razprave in opise o najrazličnejših Predmetih moderne produkcije, vsak paglavec že pozna raznovrstne tipe anten in ostalih delov radija, avtomobil se dan za dnem bolj uvaja v splošno uporabo, le o delovanju in hibah človeškega motorja je še toliko nepoučenosti. Mogoče bi kdo trdil, da je to čisto prav, saj si z razlagami o zdravju in boleznih vzgajamo le mazaštvo. In vendar se mazaš-tvo rodi zgolj od nepoučenosti ljudskih mas.
Namen socijalno zdravstvene organizacije, katere skromen zarodek predstavlja v Mariboru Zdravstveni dom, je odstranitev in rešitev problemov omenjenih višje. Velike in težke so te naloge za to v tem momentu tako šibko podjetje. Teritorij, za kateri je namenjeno, je Prevelik, da bi se učinki pokazali povsod istočasno in enakomerno, in to še celo ne, ako mu stoji privatna inicijativa le hladno in nerazumevajoče ob strani.
Kaj je Zdravstveni dom? To je skupen naslov za vse socijalno zdravstvene u-stanove, ki obstoje v Mariboru točasno iz sledečih: Šolska poliklinika, Dispanzer za zaščito dece, Venerološki ambulatorij, Antirabični ambulatorij, Bakterijološko serološki oddelek, Epidemijološki oddelek.
Šolska poliklinika je ustanova, ki naj kontrolira zdravje vse šolske dece in seveda ^tudi odraslega dijaštva. Šola je za doraščajočega otroka prvi in brez-izjemen inzult, ki ga doleti v njegovem mladem življenju. Tu. pride prvič v stik s širšo publiko, tu pride v stik z raznimi blagodejnimi in škodljivimi uplivi civilizacije. Poleg tega je pa tudi uspeh soci-jalnozdravstvenega dela najsigurnejši pri tem mladem zastopništvu naroda. Nauki, navade 'ra predstave o najštevilnejših dejstvi!’ se porodijo in ukoreninijo v mlado dušo; pri starejših dijakih igra velik j vlogo že njih samostojno spozna-varje. Njihova generacija gotovo ne bo irr sla pomislekov glede nove socijalno
zdravstvene organizacije. Brez nje si oni ne bodo mogli predstavljati moderno u-rejene države. Da doseže šolska poliklinika popoln uspeh, je odvisno od stari-šev in vzgojiteljev. K -srnu sodelovanju jih privede že način poslovanja ustanove same, od nje dobijo omenjeni varuhi o-trok prvi impulz za brigo za njih zdravje, potrebna je le volja in čut dolžnosti za sodelovanje. Razume se, da je cilj raz tegniti delovanje šolske poliklinike na vse šole do najoddaljenejših gorskih vasi. Skrb nas vseh bodi, da pride čim prej do tega. Delo šolske poliklinike, kontrolo nad zdravjem učencev, je razumeti tako, da je naloga ustanove zdravniška preiskava vsakega učenca v gotovih presledkih. V slučajih, kjer so se nešle hibe, potrebne korekcije, mora ustanova delovati na to, da se pouče stariši. Te je treba prepričati o potrebi take korekcije, v slučajih, kjer ti ne zmorejo privatnega zdravnika, jim ustanova sama nudi zdrav niško pomoč brezplačno oziroma za znižano ceno. Da je postopek ustanove zve zan tudi z intenzivnim zdravstvenim poukom je samoobsebi razumljivo.
Za deco, ki še ni šoloobvezna, je namenjen »Dispanzer za deco«, čigar cilj je bil, da ima vsako dete v evidenci. Pri vsakem novorojenčku naj nudi zavod svoje strokovno udejstvovanje, izvežbana zaščitna sestra bi morala obiskati vsakokrat mater in novorojenčka, pregledati dete, dati nasvete glede dojenja, prehrane ter ostalega negovanji deteta in matere. Celo v dobo nosečnosti same naj bi posegalo delovanje te ustanove. Poleg tega naj ima ustanova dobro urejene ambulatorije.
»Venerološki a m b u 1 a t o r i j« je za zdravljenje spolnih bolezni.
»Antirabični ambulatorij« oskrbuje specifično zdravljenje stekline.
»H i g i j e n s k o - e p i de m i j o -loški oddelek« ima namen zbirati podatke o širjenju bolezni in postankih epidemij. Pri tem važnem poslu ima oddelek močno oporo v »Sero-bakterijo-loškem oddelku«. Tu se preiskujejo na razne bolezni, infekcijske in druge potom gojenja bakterij iz sumljivega bolniškega materijala in potom različnih se-ro reakcij.
v času, ko so na Aljaski odkrili zlato. Snemanje filma se je vršilo na licu mesta z ogromnimi stroški, ker so mo rali filmati v zimi. da bi bil efekt čim večji. Igralci, statisti in tehnični štab bi bili več dni popolnoma ločeni od sveta, da niso imeli radio-postaje za sprejemanje in oddajo, ki jih je spajala s Hollywoodom. V filmu sodeluje na isoče statistov in je bilo treba vpora-)iti vsa najmodernejša izkustva, da je Dilo mogoče voditi režijo.
Novi poizkusi z raketnimi napravami
PROFESOR OBERTH O SVOJIH TEO RIJAH. — NOVA POTA V VSEMIRjfi. 30 MINUT IZ EVROPE V AMERIKO. -
is filmskega §¥©!a
kaj NAM LAHKO NUDI TONFILM? S KAKŠNIMI NEVARNOSTMI JE DRUŽENO SNEMANJE FILMOV?
*Kako se naj pri nas igra tonfilm, ko vendar ne razumemo angleški?« čujemo večkrat vpraševati ljudi. Kdor tako vprašuje, ne ve, da razlikujemo med sinhroniziranim filmom in govorečim ali aialog-Sinhronizirani filmi imajo kakor ki ajnl iskane ali pisane naslove, le , . n , °8rafski orkester nadomešča spre g ?a’ ki Je v najožji zvezi s samim .noni- fa Klasba je od prvega do zad-jega dejanja posebej komponirana in bi ie moge najboljši orkester nuditi sličnega sprem jevanja filmu, tudi če bi se vadil par tednov. Učinek giasbe še pove-cavajo razne pesmi, ki jih pojo prvovrst-1» pevci, ter razni drugi glasbeni efekti.
t Q°y°reU ■• la!°E-film pa je podoben gledališki igri m se v večini slučajev lahko primerja z melodramo ali opereto. Igralci pojo m govore, tudi glasbeno spremljevanje je v ozki zvezi s samim mmom. Dočini se sinhronizirani filmi nič ne razlikujejo od navadnih filmOV, ki jih sedaj gledamo v kinih, so dialog-filmi od njih zelo različni. Naslovi popolnoma odpadejo, igralci govore ves tekst in dejanje se odigrava samo v nekoliko deko-racijah, navadno v zaprtih prostorih.
Seveda meje med obema vrstama fil-j^ov niso strogo začrtane. Mnogo je •jtoiov, ki so kombinacija sinhroniziranega in dialog-filma. V čisto tehničnem ®°g!edu pa moramo razlikovati filme, pri u*1 frih je glas vlovljen na trak (takozva-•? Liohttonfilme) in filme, pri katerih je I„	a dialog sprejet na plošče. Danes
. Prevladujejo plošče, ker je manipula-lažja.
Kaj nam torej more tonfilm nuditi? Kdor pričakuje od tonfilma čisto umetni-ško-glasbeni užitek, bo seveda zelo razočaran, ako bo šel k filmu samo radi tega. Razočaran bo tudi, kdor misli, da se v tonfilmu čujejo glasovi ljudi in pa glasba popolnoma tako kakor v življe nju. Mehanična glasba ostane mehanična glasba, mehanični glas ostane mehanični glas, in minilo bo gotovo še mnogo časa, da bo tehnika tako daleč napredovala, da bodo glasovi in zvoki v tonfilmu popolnoma naravni. Privlačnost tonfilma pa sploh ni v tem, ampak v dejstvu, da dejanje ob zvokih glasbe in glasovnih efektih učinkuje na ljudi popolnoma drugače nego v nemem filmu. Spočetka gledalec še čuje zvoke in glasbo, čim pa prične zanimivost dejanja, pozabi na glas in zvok in vidi samo dejanje. Tonfilm je nova umetnost, ki se bo dvignila do ne-slutenih višin, ko si poišče nove poti.
Kakšne izgiede ima tonfilm v Jugoslaviji? Še pred kratkim se je zdelo, da ne bomo v Jugoslaviji videli tonfilmom prec potekom leta •dni. Položaj pa se je nenadoma izpremenil: Praga, Dunaj, Budimpešta kupujejo tonfilm-aparate in delajo s tonfilmi kupčije, kakor jih niso nikdar z nemimi filmi. Naravno ne bo to ostalo brez upliva na naše kino-lastnike in sko ro gotovo bomo že v kratkem lahko gle dali tudi pri nas na platnu oziroma po-slišali tonfilme: »Divje orhideje«, »Pro dane hčerke«. »Pagan« in »Bele sence«.
Nedavno jc bil dovršen nov film »Zlato« s slavno Dolores del Rit), režiji Clarcnca Brcwna. Detajije Igra
Snemanje pa ni bilo samo težavno, ampak tudi nevarno. Operaterji so morali večkrat prekiniti snemanje In streljati na gladne volkove in medved?.. ki so prišli preveč v bližino. Za Časa snemanja so bile postavljene straže, da bi igralci ne bili izpostavljeni napadom divjih zveri. Po noči so ir.orale biti straže še pojačane. Tudi je vsak čas pretila nevarnost od lavin. Ko ie bil film gotov, so bili vsi srečni, da so mogli spet nazaj v civilizirani svet.
Profesor Hermann Oberth, ki je spisal zanimivo knjigo. »Pota v vsemirje«, se že od svojega petnajstega leta bavi z idejo, kako bi se mogli z raketo približati mesecu. Pot na luno ga je mikala torej že v otroški dobi, sanjavi načrt pa se po njegovem mnenju vedno bolj približuje uresničenju.
Pred letom dni ga je povabila v Berlin ilmsko podjetje Ufa, kjer bi naj sodeloval pri izdelavi filma »Gospa na mesecu«, <i bi naj postal najfantastičnejši film sodobnosti. Vendar znanstvenik ni zaupal svojih razmišljanj in načrtov samo v filmske svrhe, temveč je tudi v poslednjem etu zastavil vse sile, da velikopotezne načrte realizira.
Cez tri tedne namerava prof. Oberth izvršiti prvi praktični poizkus, ki ga finansirata »Ufa« in režiser Fritz Lang. Tri tedne so iskali po vsej Nemčiji primerni prostor, kjer bi se brez nevarnosti sprožilo prvo raketo v prostranost ozračja. Končno so se eksperimentatorji od-očili za morsko obalo. Prva raketa ne bo opremljena z vsemi dragocenimi instrumenti in tudi ne bo nosila v sebi živih bitij, temveč bo zabeležila samo višino.
Profesor Oberth je prepričan, da bo ra-(eta dosegla višino petdesetih kilometrov, ni pa izključeno, da jo bodo eksplozivne snovi pognale tudi do 70 km. Prvi polet rakete v vsemir bodo opazovali 7. zemlje s posebnimi daljnogledi. Profesor Oberth pa bo celo izračunal mesto, kamor bo raketa padla nazaj na zemljo. Toda njegovi računi so zgolj teoretičnega značaja. Pravilnost ali zmoto bo potrdil poizkus. Vprašanje je tudi, ali bodo krmila v toliki brzini vzdržala raketo v določeni smeri.
Zanimiv je tudi razvoj načrtov raketnega sistema, ki se je prvotno uporabljal samo za iluminacije z umetnim ognjem. Sredi minulega stoletja se je raketni sistem pričel, uporabljati tudi v vojne svrhe pri izstreljevanju. V svetovni vojni so uporabljali rakete v signalne in raz-svetljevalne svrhe. Trenutno pa skušajo
s pomočjo raket doseči doslej neraziskane višje plasti atmosfere. Bodočnost pa bodo dale tudi rakete, ki bodo opremljene razen z meteorološkimi instrumenti tudi s fotografskimi aparati, ki bodo slikali neznane pokrajine in predele, do kamor doslej človek ni prodrl s svojim očesom. Ako pa bo izumiteljem uspelo, konstruirati tudi tako zanesljiva krmila, da se bo lahko točno določilo kraj, kamor je bila raketa izstreljena, je pričakovati, da se bo uporabilo rakete tudi v poštne svrhe. Ekspresna pisma se bo lahko z raketami pošiljalo na velike daljave. Taka raketa bi preletela razdaljo med Evropo in Amerika v 30 minutah. Višek pa bo dosegel raketni sistem v svojem razvoju, kadar bo osrečilo človeštvo letalo z raketnim motorjem. Pred tem pa bo treba za drzni poizkus z izvidnimi raketami temeljito preiskati atmosferske prilike v visokih plasteh ozračja.
Končni cilj raketne tehnike pa bo postala raketna zračna ladja, ki bo brzela skozi vsemirje z brzino 672 km na minuto. To je brzina, ki ne pozna niti privlačnosti zemlje niti zračnega odpora. Taka raketa bo imela obliko granate in bo po računih profesorja Obertha dolga 42 metrov. S tako raketo bi se lahko tudi priredilo prvi izlet na luno.
Profesor Oberth zagovarja svojo teorijo z veliko gorečnostjo in ji obljubuje v bodočnosti velik praktičen pomen. Kakor vsak izumitelj se tudi on fanatično navdušuje za svoja dela in ideje. Toda njegove teorije upamo mi preprosti zemljani občudovati zaenkrat brez komentarjev. Skeptikom ‘n optimistom pa se nudi z novimi teorijami bogato in prostrano polje dokazovanja in pobijanja. Znano je, da se o stvareh, ki so najmanj znane, izgubi največ besedi. Sicer bo pa spor pojasnil poizkus, ki ga bodo izvršili na obali Severnega morja čez tri tedne. Zanimanje za poizkus je izredno veliko, kar je popolnoma razumljivo. Svet je pač radoveden, kdo si bo na našem revnem planetu prvi otresel prah z rimske ceste.
HAZENA
Šport
»MARIBORA« -SLOVENIJE.
PRVAK
Jesensko hazensko prvenstvo.
V Ljubljanskem bazenskem podsavezti se potegujeta za prvenstvo samo dve družini: ISSK Maribor in SK Ilirija. V pomladanskem prvenstvu jc vodila »Mura«, ker pa v nedeljo »Mura« ni nastopila proti »Iliriji«, jo je »Maribor« prehitel in to predvidoma zopet prvak Slovenije oziroma finalist za državno prvenstvo.
V nedeljo bo družina »Maribora« ab-solvirala poslednjo tekmo proti SK Iliriji v Ljubljani, seveda ako »Mura«, ki nima kompletne družine, ne bo nastopila v Mariboru. Vsekakor velja »Maribor« za favorita, tako v tekmi proti Iliriji, kakor tudi v tekmi proti »Muri«.
Službeno iz MO.
V nedeljo se vršijo nasledile prvenstvene tekme:
Ob 10. Rapid:Svoboda na igrišču Ra-pida. Službujoči odbornik g. Nerat.
Ob 13.30 prvenstvena tekma rezerv Maribor:2eleznfi5ar v Ljudskem vrtu.
Ob 15.30 ISSK Maribor: SK Železničar na igrišču ISSK Maribora. Službujoči odbornik g. Amon.
Cečre libanonske izumirajo
Cedre v gozdih libanonskih, katere je tako lepo opeval David v svojih psalmih, izumirajo. Po najnovejših poročilih je tam samo še sedem dreves. Največ so jih uničili turisti, ki so rezali v njihovo skor jo monograme in srca. Angleška kraljica Viktorija je sicer dala krog njih sezidati nizek zid, toda turisti so ga preskočili in vandalsko uničevanje se je nadaljevalo. Zato namerava vlada okoli sedaj še ohranjenih zadnjih ceder napraviti vi sok železni plot, da bi dostop ne bil več mogoč. Ceder je bilo tekom zadnjih s0-letij vedno manj: 1. 1558 jih je bilo le še 28, 1. 1609 samo še 24, 1. 1739 še 15. Sedem jih je od 1. 1880. Cedre so visoke do 45 m, najmočnejša ima v obsegu 7.5 m. Krona daje še krasno senco.
Roman napisal v treh dneh.
V Owasco Lake, v državi Newyork, je umrl te dni Georges Charles Jenks, pisec kriminalnih romanov, v starosti 79 let. »Diamond Dick«, glavna oseba njegovih kriminalnih romanov, je v Ameriki zelo popularna. Jenks je bil sprva korektor pri nekem dnevniku, pozneje urednik, končno pa se je posvetil izključno pisanju kriminalnih romanov. Včasi je tipkarici dnevno zdiktiral po 10.000 besed. Nekoč je stavil, da bo napisal v treh dneh roman, in je stavo dobil.
Nihati ZevacO
Beneška ljubimca
Zgadavlnskl roman iz starih Benetk 175
Imperija je bila izmed teh ženskih velike poteze.
Začela se je oblačiti.
In vsa zaglobljena v delo, v mojstrstvo, ki ga je pripravljala, je naposled celo pozabila svojo 'hčer.
Pri njej so bile tri ali štiri ženske.
S svojimi gestami, znamenji in z gibanjem svojih obrvi jih je pošiljala zdaj sem zdaj tja.
Največ opravka je dala frizura in glava, množica drobnih krtačic, cela armada flakonov in lončkov z najraznovrstnejšimi lepotilnimi sredstvi je bila razpostavljena na mramorju ogromne mize, in vse to so premikale brez šuma ženske, ki so ji na njeno znamenje vsak trenotek podale orožje, ki ga je potrebovala.
To dolgo opravilo je trajalo dve uri, po preteku katerih se je Imperija pogledala, stoječa pred ogledalom, ki je zavzemalo celo steno sobe od stropa do tal.
Ogledala se je in premotrila, ne s koketnostjo, nego resnobno, z važnim obrazom, kakor da bi hotela pozorno prelskusiti ves svoj zunanji vtis.
Ko je bila zadovoljna s seboj, je poiskusila smehljaj, s katerim je hotela stopiti v svoje dvorane. Nocoj je potrebovala posebnega smehljaja, ne več izzivajočega in zaljubljenega, nego smehljaja topečega se v nežnosti in melanholiji.
»Čudovito,« je dejala počasi.
To je bilo resnica.
Imperija, kakor se je bila napravila, s svojimi lasmi, dvignjenimi po grški modi, svojo preprosto obleko z valujočimi oblikami, svojimi golimi ramami, brez vsakega dragocenega lišpa, v enostavnosti nastopa in obleke, ki jo je delala podobno kipu iz lepega mramorja, s svojim usmevom perverzne nedolžnosti in nežne plahosti, je bila v resnici raojstersko delo.
Človek bi ji bil pripisal k večjemu dvajset let.
Vse, kar je bilo na njej nekoliko preveč skulp-turalnega in veličastnega, se je bilo stopilo in omililo v nekakem preporodu mladosti, v katerem je — najvišji uspeh njene umetnosti — prevladoval utis nedotaknjene čistosti.
Ko se je tako ugotovila o svojem vtisu, se je Imperija napotila proti stanovanju svoje hčere.
V svoje presenečenje je našla vrata na hodnik odprta; vstopila je. Na naslonjaču je bila razgrnjena bela obleka, kakor prej. Na mizi se je iskrila skrinjica z dragulji in zlatnino.
»Ni še oblečena!« je mislila Imperija in srce ji je začelo burno utripati. »Ne bo je na veselico!«
Stekla je k vratom v ozadju sobe, odpirajočim se v stanovanja Biankinih strežnic. Ta vrata so bi-
V F P T K T.Tffi
la zaprta. Imperija je zaklicala. Dekle so ji odklik-nile od znotraj. Zdaj je zapazila, da je ključ v ključavnici, in je odprla.
»Kje je Bianka?«
»Pravkar je bila še tu, gospa!«
»A zdaj je ni več.«
Imperija se je trudila, da bi izgovorila te besede z nemirnim trepetom glasu. V resnici pa je trepetala od veselja. V njenem duhu ni bilo nobenega dvoma: Bianka je bila odšla.
Dekle so začele kričati in tarnati s tisto dramatično pretiranostjo, s katero vsi dobri posli skušajo dokazati, kako zelo sočustvujejo s svojim gospodarjem v njegovi nesreči. Toda Imperija jim je velela molčati.
»Nobene besede o tej reči,« je ukazala.
In zaradi večje varnosti je storila, kakor je torila Bianka: zaprla je služkinje v zadnje prostore. Nato se je umaknila k sebi in se pogledala v ogledalo. Presenečenje nikakor ni bilo izpremenilo njenih potez. Zdelo se ji je samo, da se njene oči svetijo s čudnim bleskom.
Nato je sedla.
Od daleč jo je objemala godba z veselim va-lovjem. In to je zibalo tajna čustva, ki so se v tem trenotku borila v njenih mislih.
Imperija je ljubila svojo hčer, to je neoporek-Ijivo in se vidi iz vseh njenih pisem; da je izginila, jo je bolelo resnično, toda ne enako kakor prvikrat. Ko je ugrabil Bianko Roland Kandiano, takrat ji je bila ona samo mati in je plakala kakor mati. Gotovo je trpela tudi zdaj, gotovo je čutila v dnu svoje duše muko, ki jo je že takrat okusila. Toda radost nad tem, da Sandrigo ne bo videl Bianke, je bila mnogo močnejša od srčnih muk. Komplicirana narava Imperije je sprejela udarec teh nasprotnih čustev, ne da bi se pokazala sled na njenem obrazu.
In zdaj je sklenila stopiti v veselične dvorane.
Pojavila se je v bleščečem sijaju, tako mlada, tako resnično lepa, da jo je sprejel omamljen vsklik iz ust vseh njenih gostov. Odslej je bila Imperija v svojem pravem elementu. Občudovanje, ki se je užigalo v vseh očeh, ji je dalo tisto popolno’ zadoščenje, ki ji je bilo parkrat dodeljeno . njenem življenju velike ljubavnice, iščoče zmirom najrafini-ranejše bolečine. Pozabila je vse, zaživela se v vso razigranost, ki jo je obdajala, in vrgla s hvaležno gesto poljub tej množici, ki jo je pozdravljala In ji klicala, vdajaje se takorekoč vsa vsem svojim gostom. Razvil se je pravcat delirij navdušenja, ki se je pomiril šele v trenotkuu, ko ji je Sandrigo ponu dil roko, da jo odvede k njenemu naslonjaču, nekakemu tronu, nad katerim je viselo nebo iz bele svile. Sandrigo je sedel poleg nje, odgovarjale z usme-vi, z besedami in gestami nemirnim poklonom navzočih, posebno pa Aretina, ki se je trudil bolj od vseh.
Toda nekdo je stopil v njeno najbližjo bližino
________________V M a rib'o i n, 'dne 24. IX. 1029.
»     anmi
in se ji naklonil.
Imperija ie vztr^^a, ko je spnznala tega človeka kljub ”-;'',rnvi krinki.
Vstala je in namignila Sandrigu tipi jo počaka>
Alož s krinko ji je ponudil rnVo. in kurtizana jo je sprejela.
Ko je bil prvi ncpokoj pomirjen, se je množica povabljencev skušala zabavati in sc je zbirala v sku pine, izmed katerih so nekatere poslušale godbo in so druge tvorile ljubavne dvore.
V spremstvu moža s krinko je Imperija nesla svojo triumfalno lepoto naokrog, dočim se je bil začel med obema tih razgovor.
»Kje je Bianka?« je vprašal mož z zamolklim, pretečim glasom.
»Ne bo je nocoj.«
Mož si je oddahnil, kakor da se mu je zvalila velika teža raz srce.
»Upam, da niste pozabili najinega dogovora?« je povzel s še bolj pretečim glasom. »Po poroki je Bianka moja . . .«
»Poroka se ne bo vršila . . . Vsaj pojutrišnim
ne.«
To slišavši je mož vztrepetal in hudo prebledel ! pod svojo krinko.
»Kaj hočete reči? ... Ali se Bianka brani? ...«
»Poslušajte, Bembo. povedati vam hočem nekaj, kar mora ostati prikrito vsem, celo njemu, ki naju tamle požira z očmi in se sprašuje, kaj nek’ spletkariva.«
Bembo se je ozrl tja, kjer je sedel Sandrigo. In skozi odprtino krinke je zažarel njegov pogled tako, da je Sandrigo stisnil zobe, vstal in skušal doitl dvojico.
»Podvizajte se tora j,« je rekel Bembo, »on že prihaja.«
»Bianka je izginila, ni še dve uri od tega,« je dejala Imperija. »Ne tresite se vendar tako ... Sumim. da hoče poiskati Rolanda Kandiana v tisti hiši v Mestre. Tako. Zdaj pa ravnajte, kakor vam veleva vaša lastna pamet.«
^ Bembo se je udaril z roko po čelu, kakor da ga hoče zadeti kap. Toda s silo se je pomiril, globoko se naklonil pred kurtizano, ki je bila nekoliko bleda od tega, in sc odstranil v istem trenotku, ko je Sandrigo došel Imperiji.
Kurtizana se je nasmehnila s svojim najbolj očarujočim smehljajem.
»Kdo Je ta zlovešči ptič?« je vprašal Sandrigo.
»Eden izmed mojih prijateljev, ki upam, da postane tudi vaš prijatelj. Preljubeznivi gospod iz Be-netek.«
Sandriga je pomiril bolj njen smehljaj, kakof njen odgovor.
Ni se mu bilo sanjalo, da bo Imperija tako lepa, polna tako drugačne lepote, nego je bila tista, ki jo je poznal. Bil je res pijan pohote. Vprašal je s skoraj brezbrižnim glasom:
M«a	M stalijo v po«r*.
dovaln* In MMijalM miom* eMHi»«hmn»»»k>tn—de>Op, nNik Din 5*—
1 •	#	•	dopfeovula	in
malt o a last asftsssss;
y	mJimuiJH xMMk Dia 10’—
Vse vrste pletenin po meri,
ženske obleke, veste, puloverje, zimsko spodnje perilo, nogavice in vsakovrstna popravila izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje: Strojna pletarna, Vojašniška ulica 2.	2318
Zaloga D. M. C.
volna, svila bombaž za ročna dela in pletenje, Josip Šerec, Maribor, Alek-sandrova cesta 23,	2125
Za Solo!
aktovke, torbice, nahrbtniki, ročne torbice, dežniki, Josip Šerec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	2126
Oddam lepo,
solnčno sobo eni ali dvema gospodič-nama. Cvetlična ulica 27, vrata 9 2358
Pletene obleke,
telovnike, pulovere v vseh barvah po meri, solidno izdelane prodaje pletarna ffl. Gajšek, Rotovški trg 8 I. 2360
Sobo* in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Ob priliki lOletnlce prihoda v Maribor,
priredim v sredo, dne 25. septembra v svoji restavraciji »Vetrinjski dvor« velik koncert. Za obilen obisk se priporočam Hinko Kosič.	2354
Sobo išče mlado dekle,
zaposleno v tovarni. Najraje v bližini Koroškega kolodvora. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pa ceni«.	2359
Kuharica z lepimi izpričevali
išče službe. Ponudbe na upravo »Večernika« pod: »Kuharica«. 2314
Gospodična 16 let stara
išče službo k 3—5 letnemu otroku za čez dan. Poizve se v upravi lista. 2310
Mala družina
išče mesto hišnika. Ponudbe pod: »Spreten ključavničar« na upravo »Večernika«.	2279
Klavir in teorijo
poučuje konservatoristka, Levstikova ulica 29, Jemec.	2290
MEDO
KAVA
2333
Kožuhovinasti
1 VVI
plasci
in krzno za obilva
novo dospelo. Krzno od Din 30-— naprej.
K. GRKNITZ
krznar
Gosposka ulica it. 7
Preklic!
Ni res, da bi deklica Irena § kritičnega dne odšla iz doma skozi okno, pač pa je res, da jo je neznan pustolovec izvabil na cesto ter jo nato odvedel neznano kam. Za pustolovcem je izdana tiralica.	2357
Zahvala
Dolžnost me veže, zahvaliti se tem potom
Trgovski samopomoči, Maribor
za izplačani znesek Din 10.750-- kot posmrtnino za mojim preminulim možem Romanom Beigott.
Priporočam vsem trgovcem, obrtnikom itd. pristop k tej kulantni, dobrodelni naši stanovski inšti* tuciji.
Ruše, dne 23. septembra 1929.
2365
Alojzija Beigott
SOLSKE KNJIGE
4 )
za vse šole, In vse šolske potrebščine kupujte v
ji TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
 ^	j;
Izdala Konzorcij »Jutra« y UubJjaol:	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	Fran	Brozovič	v	Mariboru.	Jlska	Mariborska	tiskarna	d.	d,	predstavni
Stanko De tela v Mariboru.