PoSMn plačana * eefofM. \ Ljubljana, sobota 29- novembra 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon §13122, 3123. 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri post. ček zavodih: Ljub« liana št. 11.842; Praha cislo 78 180: W:en št 105 241. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefo« Št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova nI. 3. Telefon št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Kmetska vstaja v Rusi]! n0jl čet GPU ob litvanski meji s kmeti, ki nočejo oddati žita — Tudi v Južni Rusiji se vrše boji z uporniki proti sovjetskemu režimu London, 28. novembra, g. »Da:-ly Mail« objavlja poročilo svojega poročevalca iz Rise, da je bil zadnji vlak. ki je ponoči prispel iz Moskve v Rigo popolnoma prestreljen od krogelj. Vlak ie moral med Molenskom in litvansKO mejo voziti skozi ozemlje, kjer se krnet-ie brezupno upirajo četam GPU. Strojevodja in vlakovodja sta bila tako pre krašena, da nista mogla odgovoriti na stavljena vprašanja. Potniki pripovedu-ieio, "da so bili zaradi močnega streljanja prisilieni ležati na tleh vagonov, da se rešijo pred kroglami. Skoraj vse š'pe vlaka so bile razbite. Obmejna Vaza na rusko-litvanski meji je sporočila oblastem v Rigi, da se je nedaleč od rne;e v zadnjih dneh vršila ljuta borba. Na tem ozemlju se branijo kmetje izročili članom GPU žito, ki ga rekviriraio. Člani GPU se poslužujejo pri tem ni-silstev, zaradi česar je prišlo do ljure borbe. Bukarešta, 28. novembra, g. Usti to-javljajo iz Kišineva senzacijonalno vest, da je v neka:erih delih jažne Rus;je izbruhnila revolucija. Iz okolice sovjet-sko-ruskega mesta Ovidiopoia se čuje streljanje s topovi. Z meje je mogoče opaziti požar«. Domnevajo, da je v teh krajih izb-ihmU protirevniucija. Ru-munske oblasta so ob Onjestru pr.dvc-iile svoje stražs. d.a bodo lahko energično nastopile proti beguncem. Opozicija proti Stalinu Stalinov absolutizem vzbuja odpor med najvernejsimi pristali komunizma - Skrivnost zadnjih dogodkov v Moskvi Varšava, 28. novembra, d. Odlična osebnost, ki je pravkar dospela lz Moskve, je opisala tamošnji položaj takole: Potek dogodkov v sovjeski Rusiji je zainteresiral ves svet, ki nestrpljivo pričakuje gotovejših vesti o tamošnjib dogoi kih. Po dosedanjih izkušnjah bo morala evropska javnost še dolgo čakati, preden bo zvedela resnico o dogodkih, ki so se odigravali poslednje čase v Rusiji. Način vladanja omogoča sovjetskim mogotcem, da rešujejo medsebojne spore z izključitvijo javne kontrole in dovoljujejo objavljanje samo onih vesti, ki jim ugajajo Ločenost teh krogov od javnega življenja je zadnje čase tako popolna, da bi se mogli v Kremlju izvršiti največji državni prevrati, ne da bi se pri tem v moskovski javnosti kaj sanjalo o tem. Ta zve o sličnih dogodkih šele potem, ko so se že odigrali in kadar smatrajo vladajoči krogi to za potrebno Nobena tajnost ni, da vladajo med sovjetskimi mogotci velike diference pri pre-!=o.ii metod, s katerimi poskuša Stalin fz vršiti Leninovo oporoko Stalin odločno odklanja vsako kritiko, zahteva obsolutno zaupanje in brezobzirno izobči iz komunističnih vrst vsakogar, kdor mu ni slepo pokoren. Na vsa važnejša mesta je postavil sa mo svojo zaupnike ter je postal že neomejeni diktator sovjetske Rusije Zato je zbudil proti sebi mnogo sovraštva in gotovo danes ni v sovjetski Rusiji človeka, ki bi bil bolj osovražen kakor Stalin Ne sovražijo ga samo nasprotniki komunističnega režima, temveč tudi mnogi stari in preizkušeni komunisti, ki so delali več let skupno s pokojnim Leninom. Med temi starimi komunisti je mnogo Rusov, ki imaj'o še ve- dno ozke stike z narodom ter vidijo, koliko mora prpeti radi nepremišljenih in enostranskih Stalinovih odredb. Zato je povsem mogoče, da je bila v Moskvi organizirana zarota, ki je hotela odstaviti Stalina, tem bolj, ker ima mnogo neprijateljev celo med svojimi najbližnjimi tovariši. Ni tudi izključeno, da so izšle ve-sti o zaroti proti Stalinu iz najbližje okolice kremeljskega diktatorja, ki je hotel na ta način pred časom nastopiti proti osebnim neprijateljem. Namišljene zarote so ▼ sovjetski Rusiji zelo pogost pojav in jih navdno odkrivajo zaupniki GPU v trenutkih, ki jih smatrajo vladajoč! krogi kot povoljne za odstranitev uglednih in nezadovoljnih krogov. Spričo tega je zelo verjetno, da so se poslednje dni odigravali posebni dogodki ▼ Kremlju. o čemer resničnem poteku pa bo mogoče doznati točne vesti šele tedaj, ko se bo Stalinu zdelo to primerno. Riga. 28. novembra, d. Stalin Je izjavil v razgovoru, ki ga je Imel z inozemskimi novinarji, da je kovačnica protisovjetskih miatitikacij časopisje v Rigi V zvez 1 a tem ugotavljajo listi ▼ Rigi. da so postednje čase objavili dokaj manj senzacionalnih vesti iz sovjetske Rusije kakor Usti v Berlinu, Partzr in Londonu Brzojavna sveža med Moskvo in Rigo je do zadnjega "'asa vedno točno funkcionirala. V poslednjih dneh, ko so se razširile vesti o revoluciji v Rusiji, pa so bile nenadoma prekinjene vse brzojavne in telefonske zveze med Rigo in Moskvo Pošta Iz sovjetske Rusije Se vedno ne prihaja. Vlak, ki je prispel iz Moskve v Rigo. 22. novembra, ni imel nit! enega poštnega zavoja, čeprav, je bila prej pošta vedno oblina. Dr. Luther o nemškem gospodarstvu Predsednik nemške državne banke izjavlja, da more samo redno plačevanje reparacij zbuditi zaupanje inozemstva v Nemčiji ter ji omogočiti inozemska posojila za finančno sanacijo Berlin, 28. novembra, d. Na občnem zboru državne zveze nemških industriji cev je imel predsednik nemške državne banke dr. Luther daljši govor, v katerem je izjavil med drugim: Ako še kdo dvomi nad sigurnostjo nem« ške valute, potem se je moral prepričati po vseh krizah, ki jih je že prestalo poslednje čase nemško gospodarstvo, da je tečaj marke siguren. Nevarnost za nemško va* Juto ne obstoji v krizi gospodarstva, tem, več v nepremišljenih izjavah in delih raz: rtih politikov, ki nimajo pravega pojma o kreditnih operacijah, katere je izvršila po« slednje čase nemška vlada Nemško gospo> darstvo in njegovi zastopniki morajo že« leti samo to, da se bo dr. Briiningova vla* fh čimprej posrečilo spraviti pod streho sanacijski načrt za državne finance, izve« sti gospodarski program ter pričeti z m* vesti cijskimi deli, s katerima bo edino mo« goče omiliti strašno brezposelnost. Nemčija potrebuje danes notranjega miru in je vsa» ka politična nepremišljena akcija zanjo lah» ko usodepolna. Po desetih letih težkih pre. izkušeni ne more nemško gospodarstvo več mirne duše prenesti najrazličnejših pol rtiči nih eksperimentov, s katerimi se hočejo pro* ducrratd nekateri politiki. Nemčija mora pokazati dobro voljo pri plačevanju reparacij, ker more samo pod tem pogojem pričakovati, da bodo njeni upniki omogočili plasiranje nemških proiz« vodov na turb trgih m obenem dovolili tudi dolgoročna inozemska posojila, brez katerih je finančna sanacija nemogoča. Pretep v berlinskem občinskem svetu Komunistični občinski svetniki s policijo odstranjeni iz sejne dvorane Narodni socialisti v obrambi komunistov Berlin, 28. nov. d. Na seji berlinskega občinskega sveta je prišlo do tako burnih prizorov, kakršnih že dolgo ne pomnijo. Na galeriji se ie namreč zbralo nad sto komu ii i s to v, ki so z neprestanimi medklici motili potek seje. Zato je mestna uprava ukazala izprazniti galerijo, kar je razburilo komunistične občinske svetnike, da so pričeli na vse pretege razbijati in kričati. Predsednik magistrata je izključil od seje komunista Wesnewskega in ga pozval, naj zapusti dvorano. Wesnewski pa se ni hotel odzvati pozivu ter je obsedel na svojem mestu. Zato je predsednik prekinil sejo in pozval v dvorano na pomoč državno policijo, ki je prikorakala z gumijevkami in obkolila upornega Wesnewskega, ki se je še nekoliko časa branil, nato pa se med glasnimi protesti vdal in odšel v spremstvu policijskih stražnikov iz dvorane. Komaj ie Wesnewski zapustil dvorano, so pričeli ostali komunisti nove izgrede, ki so se stopnjevali z vsakim hipom tako, da ni preostalo predsedniku drugega kakor vprašanje na zbornico, dali hoče odobriti izključitev vsega komunističnega kluba. Na vprašanje so pritrdili zastopniki socialistov in vseh meščanskih strank. Po tem glaso- vanju je predsednik znova prekinil sejo ter poklical na pomoč policijo, ki je vseh 50 komunističnih občinskih svetnikov pometala iz dvorane. Pri tem se je razvil med policijo in komunističnimi občinskimi svetniki pretep, v katerem so morali policijski stražniki krotiti razjarjene komunistične očete z gumijevkami. Nekateri komnisti so bfli tako borbeni, da so si v metežu popolnoma raztrgali obleko. Po tem spopado so narodni socialisti protestirali proti preganjanja komunistov in v znak protesta zapustili občinsko dvorano. Poplave v Parizu Pariz, 28. novembra. Dasi reka Seme od srede ni veftko narastia, je b®o treba vendar številne kraje v okolici Pariza izprazniti. V jugovzhodnem delu mesta so kleti, ki leže ob reki, prepravljetie. V Soi-syu je nižje ležeči dež mesta pod vodo. Voda stoji pol metra visoko po cestah. Notranje ministrstvo je dalo kot prvo pomoč za prebivalstvo, ki je prizadeto zaradi poplav, 100.000 frankov. FAŠISTIČNI BALKANSKI NAČRTI Odmevi rimskega obiska turškega zunanjega ministra - Nove vesti o snovanju bloka bivših premagancev - Francozi so skeptični Rim, 28. nov. M. Italijanski tisk se obširno bavi s posetom turškega zunanjega ministra Ruždi beja. »Giornale d' ItalSa= označuje Ruždi beja za odličnega predstavnika prijateljske Turčije, ki uspešno sodeluje na politiki sporazuma med Italijo in Turčijo. Po njegovi zaslugi, pravi list, se je ta politika uveljavila tudi v odnošajib z drugimi državami na bližnjem vzhodu. Pariz, 28. novembra. M. Francoski tisk docela mimo in hladnokrvno ocenjuje po-set turškega zunanjega ministra v Rimu. »Echo de Pariš« opozarja, da gre Italiji predvsem za efekt, s katerim si hoče na znotraj ojaeiti pozicijo sedanji italijanski režim. Lahko pa se reče, da bo imela Italija v zunanjem svetu s to svojo akcijo zelo malo uspeha. Ce bi res prišlo do zveze med fašistično Italijo in sovjetsko Rusijo, bi lahko to izzvalo resne motnje v Evropi. Zdi pa se, da si skuša Italija pojačati svojo dokaj oslabljeno pozicijo v mednarodnem svetu z zbiranjem premagancev iz svetovne vojne. Revizija mirovnih pogodb jim je sicer skupna zadeva, toda končni cilji so tako različ ni, da je trajno sodelovanje med temi državami zelo malo verjetno, a za Italijo samo naravnost pogubno. Kajti če pride sploh ke-daj do revizije meja, bo tudi Italija med onimi državami, ki bo morala dopustiti revizijo meja v svojo škodo. Tudi sEre Nouvelle« pise, da dela Mus solini zelo nevarne poskuse. Fašistična politika je vse prej kot miroljubna in nadaljevanje v dosedanjem pravcu lahko dovede do težkih komplikacij. Politika Rima in Moskve imata iste značilnosti, a zasledujeta različne cilje. Motita pa se i Rim i Moskva, ako računata s tem. da bodo velesile popustile od svojega neomajnega stališča, da so mirovne pogodbe in status quo v Evropi nedotakljivi. Nihče ne verjame, da bi se Nem- čija spuščala ▼ take avanture in socijalna demokracija v Nemčiji je prožila že dovolj dokazov, da je prežeta miroljubnosti in da stremi za resnično ureditvijo gospodarskega in političnega sožitja med evropskimi narodi. Sofija, 28. novembra č. Današnji sofijski listi potrjujejo vesti, da prispe prve dni meseca decembra na povratku iz Rima v Angoro turški zunanji minister Ruždi bej v Sofijo. Pri tej priliki bo imel pogajanja z zunanjim ministrom Burovom glede sklenitve konvencije o pravni pomoči in o raznih drugih vprašanjih. V Sofiji bo ostal dva do tri dni. Sofijski listi odločno zanikajo verzije, da ie ta poset v zvezi z nedavnim posetom Litvinova v Milanu in s snovanjem sovjetsko-italijansko-nemškega bloka, kateremu bi se pridružila tudi Bolgarija. Iz Sofije bo Ruždi bej odpotoval v Grčijo. Angleška sodba London, 28. nov. g. Poročevalec »Time« sa« javlja iz Rima, da predstavlja poset turškega zunanjega ministra Ruždi beja početek nove politične dobe in da gre brezdvomno za poset, ki zasleduje gotove cilje, in ne za poset iz gole vljudnosti. Za balkansko politiko in za italijansko politi* ko na bližnjem vzhodu je poset Ruždi be* ja brezdvomno največje važnosti Zanimiv komentar dunajskega Usta Berlin, 28. nov. d. Dopisnik »Neue Freie Presse«, ki se je sestal z nekim članom berlinskega diplomatskega zbora, poroča, da je bil Litvinov oficijelno povabljen v Milan in da so na milanskem sestantku raz- pravljali posebno obširno o rusko-turških in turško-italijanskih odnošajih. V zvezi s tem je obvestil Grandi Litvinova o poseta turškega zunanjega ministra Tevflik Ruždi beja in o naporih Italije, da bi organizirala na Balkanu nekako drugo Malo antanto. Namen italijanske politike na Balkanu Je predvsem delati proti francoskemu vplivu. Litvinov v Berlinu Berlin, 28. novembra g. Ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov, ki je včeraj prispel v Berlin, bo najbrž še nocoj nadaljeval svoje potovanje v Moskvo. Po svojem sestanku z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem je Litvinov očividno polagal važnost na to, da se v evropski javnosti primerno diskutira tudi o njegovem berlinskem bivanju. Zato je takoj po svojem prihodu v Berlin dal berlinskemu zastopniku sovjetske agencije »Tas« intervju o pripravljalni razorožitveni konferenci in o svojem bivaDju v Milanu. V tej izjavi zagotavlja Litvinov na eni strani svojo miroljubnost, na drugi strani pa očitno priznava protifrancosko tendenco svoje politike in jo utemeljuje z velikim senzacionalnim procesom v Moskvi. Sicer pa so iz-povedbe obtožencev v moskovskem procesu v berlinskih krogih vzbudile precejšnje presenečenje, ker so njihove samoobtožbe vendarle preveč očitne, da se ne bi opazila politična demonstracija, ki jo predstavlja ta proces. Tudi povečana zunanjepolitična aktivnost Litvinova se zasleduje v Mossvi z nekakšnim negodovanjem. Nemško-ita-lijansko-ruska zveza, za katero stremijo gotovi desničarsko-radikalni krogi, bi bil akt čiste pustolovske politike, ki sta jo odločno odklonila i državni kancelar Brli« ning i zunanji minister dr. Curtius. Važne reforme v železniškem prometu Uvedba motornih vlakov - Povečanje hitrosti osebnih in brzih vlakov - Avtobusni promet Beograd, 28. novembra, č. V ministrstvu za promet se sestavlja načrt za popolno reformo celokupne nase prometne politike. Med prvimi reformami, ki se bodo izvedle, bo avedba motornih vlakov na posameznih najbolj frek-ventiranih lokalnih progah, ki niso posebno primerne za težke vlake. Ta reforma bo izvršena najdalje v teku enega leta. Na ta način hoče prometno ministrstvo zatreti konkurenco avtobusov, ki postaja v zadnjem času vedno občutnejša. Obenem namerava prometno ministrstvo v lastni režiji uvesti avtobusne proge, zlasti tam, kjer ni ugodnih železniških zvez. To vprašanje bo rešeno že v teku enega meseca in bo v okrilju prometnega ministrstva usta- novljen poseben odsek za avtomobilski promet. V zvezi s splošno reformo je v načrtu tudi povečanje higijene v vlakih, ojačaraje vagonov lil. razreda in povečanje brzine osebnih iti brzih vlakov. S pomočjo novih brzovoznih lokomotiv, ki bodo dobavljene v bližnji bodočnosti, bo mogoče povečati brzino vlakov na 80 do 100 km. V zvezi s tem se bo pojačil tudi gornji ustroi prog in primerno opremile vse večje postaje z modernimi signalnimi aparati. Na ta način se bo povišala hitrost vlakov tako, da bo trajala vožnja z brzovlakom med Beogradom in Zagrebom največ 7 in pol ure. Za ta dela je že zasiguran kredit v znesku 100 milijonov dinarjev. Priprave za prvo letno skupščino SKJ Seja izvršilnega odbora v Beogradu - Pred letno skupščino se bo vršila še skupščina društev in žup Beograd, 28. novembra AA. V četrtek 27. t m. je bila seja izvršilnega odbora saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Na seji se je razpravljalo o tekočih poslih. Največja pažnia ie veljala pripravam za prvo letno skupščino sokolskega saveza. Ta skupščina naj proglasi načelno stališče Sokolstva do dnevnih vprašanj in do glavnih državnih ustanov. V ta namen so bi)li vsem članom odbora razdeljeni referati, na podlagi katerih se bo izdelala deklaracija sokolskega saveza kraljevine Jugoslavije. Skupščina sama bo 22. aprila 1931. določeno pa je, da bo pred skupščino meseca januarja skupščina vseh sokolskih društev v državi, meseca februarja pa vseh sokolskih žup. Na seji se ie dalje sklenfb upoštevati stare nerazrušne zveze s češkoslovaškim sokolstvom; zato bo prvi namestnik starejšine saveza brat Gangl sodeloval na seji 006, ki bo 26. decembra v Pragi. Dalje se i« na seji razpravljalo o novi uedi-nitvi sokolskih žup. Po proučitvi vseh predlogov žup je bilo sklenjeno, da ostane za zdaj pri dosedanji teritorijalni razdelitvi ker to zahteva sedanja konstitucija žup in sokotetva. Dalje je sklenjeno, da se pospeši izvršitev spomenice o prvem sokolskem zletu v Beogradu ter je bil v to svriio izvoljen poseben odbor. V tem odboru so br. Gangl, Gradoievič, Brozovic, Živkovič, Bla- sič in Dragič. Ker se je v praksi pokazalo, da pravila sokolskih čet zlasti glede sestave odborov niso popolna, se je sklenilo izdelati neke odredbe, da se ne bi zavlačevalo delo pri ustanavljanju čet, dočim se bodo nekatere izpremembe pravil razpravljale na skupščini. Glede uradnega glasila »Sokolski glasnik« je sklenjeno, da se po novem letu izdaja kot tedenski list Ko so bila rešena _še nekatera interna in organizacijska vprašanja, je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo 16. decembra t L Zlet jadranskih sokolskih žup SpUt, 28. novembra n. Priprave za sokolski zlet vseh jadranskih žup so v polnem teku. Ob priliki tega zleta bo v Splitu prirejena velika razstava, ki naj pred-oči razvoj sokolstva na Jadranu, zlasti v bivšem okupiranem ozemlju. Sokol v Ameriki Beograd, 28. novembra A A. Iz Buenos Airesa poročajo: 23. t. m. je bila tu skupščina sokolskega društva, ki je bila odlično obiskana. Mnogoštevilni naši rojaki, ki so se skupščine udeležili, so navdušeno pozdravljali našega kralja, kraljico in vzvišeni kraljevski dom ter vzklikali kraljevini Jugoslaviji. Za starešino je bil izvoljen br. Vasilije Burič, uradnik. Zaupnica Macdonaldovi vladi London, 28. nov. g. V spodnji zbornici je Baldwin predlagal nezaupnico konzer« vativne stranke proti Macdonaldovi vladi, ki je no njenem naziranju odgovorna za neuspeh imperijalne gospodarske konferen« ce. Baldwin je prenričan o možnosti go» spodarskega sodelovanja angleškega rmpe» rija m zastopa mnenje, da bi bilo mogoče trgovino Antflije v glavnem dvigniti s po« gajanji z dominijoni. Gospodarsko sodelo» vanje v imperiju bi odprlo tudi možnost, da bi izučeni delavci iz Anglije našli delo ▼ dominijonih. Na snočnji seji je spodnja zbornica od» klonila konzervativno nezaupnico vladi. Za vlado je glasovalo 299 poslancev, proti pa 234. London, 28. novembra, g. Pri glasovanju o predlogu konzervativcev za nezaupnico vladi, je prišlo do senzacionalnega in za angleški parlament brezdvomno neobičajnega incidenta. Bivši državni podtajnik za Indijo Winterton je v debati izrekel pripombo, ki so jo poslanci delavske stranke smatrali kot razžalitev zakladnega kancelarja Snow-dena. Nenadoma je stopil poslanec delavske stranke Simons pred Wintertona ter mu je dal udarec s svežnjem aktov v obraz. Wi.-i-terton pa je ostal popolnoma hladen ter ni reagiral z nobeno besedo. Šele kasneje se ie Simons opravičil pri speakerju zbornice ♦er izjavil, da je storil svoj čin v veliki razburjenosti. Reforma socialnega zavarovanja Mostar, 28. nov. n. Sinoči je prispel sem« kaj minister socialne politike g. Preka. Njegov prihod je bil popolnoma zasebne« ga značaja in zato ni bilo nikakih oficijel« nih sprejemov. Danes dopoldne je imel v Hrvatski zadrugi konferenco s svojimi pri« jatelji, opoidne pa se je vršilo skupno ko« silo. V razgovoru z novinarji je minister Preka poudaril, da se je na tej konferenci informiral o željah in potrebah prebival« stva. Glede svojih resornih zadev je izja* vil, da je definiiivno sestavljen novi zakon o socialnem zavarovanju delavcev in že predložen ministrskemu svetu. Intenzivno se dela tudi na končni sestavi zakonskega načrta o izseljevanju in priseljevanju. Tudi to važno vprašanje bo v najkrajšem času stavljeno z dnevnega reda. Jutri odpotuje iz Mostarja v Beograd. Masarvkova ulica v Zagrebu Zagreb, 28. novembra, n. Danes se je vr< šila seja zagrebškega mestnega zastopstva. Na tej seji je bilo soglasno sklenjeno, da se preimenuje dosedanja Marapka ulica v Ulico prezidenta Masarvka. ZT občinske seje je bila ob viharnem navdušenju vseh navzočih odposlana naslednja brzojavka s >Smratram za svojo posebno srečo, da lahko predložim Vaši ekscelenci soglasen ln spontani sklep zastopstva svobodnega in kraljevskega glavnega mesta Zagreba, sprejet na današnji seji, da se Marovska ulica, ena najvažnejših ulic, imenuje po Vašem častnem in slavnem imenu, da bi se s tem činom manifestirala velika ljubezen in hvaležnost mesta Zagreba in vsega našega naroda do Vaše ekscelence za vse ono delo, s katerim ste za večno zadolžili Jugoslavijo in s tem vse slovanstvo. Živel T. G. Masa-ryk, živel bratski češkoslovaški narodi —' Župan dr. Srkulj.« Pogreb Velje Vukičevica Beograd, 28. nov. p. Ob udeležbi ožjfb članov rodbine in bližnjih prijateljev je bil danes izvršen pogreb pokojnega Velja Vukičevica. Po cerkvenem obredu so pre« peljali krsto v največji tišini na pokopali« šče, kjer so jo položili v grob brez vsake« ga govora in drugih pogrebnih svečanosti, Ogromen seljaški zbor v Zagrebu Zagreb, 28. novembra. AA. Jutrišnji »Seljački glas« poroča, da se je dozdaj pri« javilo za veliko kmečko zborovanje v Za« grebu 8. decembra 105.305 udeležencev. Ker niso vračunjent v to število udeleženci ve Zagreba, okolice Zagreba in sreza Samo« bora, se lahko reče, da bo prisostvovalo zborovanju okoli 130.000 oseb. To bo naj« bolj obiskano zborovanje od uedinjeoja pa do danes in se zaradi tega lahko imenuje zgodovinsko. Sodelovali bodo vsi kraji na« še države. Zborovanje bodo posetili bratj® Slovenci in bratje Srbi iz Šumadije m osta« le Srbije. Prišlo bo okoli 200 najboljših srbskih gospodarjev, ki jih je pozval Kar« lo Kovačevič. Kakor je bilo že javljeno, se bo vršilo zborovanje na Jelačičevetn trgu, ki bo po trditvah nekaterih mnogo premajhen. Zakon o bančnih zbornicah Beograd, 28. novembra č. Zakon o bančnih zbornicah je definitivno sestavljen ter je bil že predložen v sankcijo. Dne 30. t. m. se bo vršilo v prostorih beograjske borze zborovanje udruženja jugosloven-skih bank, na katerem bo podano poročilo o definitivni redakciji tega zakona. --- 2 ===== - *. * v r* i' Pred demisijo Vaugomove vlade Moskovski proces V Moskvi se vrši političen proces največjega obsega. Na zatožni klopi sedijo Lnženjerji ter gospodarski strokovnjaki, ki jim obtožba očita sabotažo, zaroto zoper obstoječi družabni in politični red ter zvezo z inozemstvom v svrho zunanje intervencije proti boljševizmu. Za ruske razmere same proces prav za prav ne pomeni novosti. Saj se v Rusiii pojavljajo slični akti ves čas, odkar ie na vladi boljševiška stranka. Mi-lodane brez prestanka se ponavljajo vesti o odkritjih sovjetske policije: obtoženci so nasprotniki režima, največ iz intelektualnih, največ ravno iz inženjer-skih krogov. Z osumljenci ter obtoženci opravijo včasi bolj na kratko, od časa do časa pa uprizorijo večji proces. Eden največjih med njimi je sedanji, ki se odlikuje po tem. da se v njem zelo določno in zelo krepko obdolžujejo nekatere evropske države, posebno Francija, sovražnih vojnih naklepov zoper sovjetsko Rusijo, kar obeta celo diplomatske komplikacije. Zato je proces v toliKi meri obrni! nase tudi pozornost inozemstva. Obtoženi člani industrijske stranke so po veliki večini inženjerji ter gospodarski strokovnjaki. In to je brezdvomno najinteresantnejša stran znamenitega procesa. Industrijski strokovnjak, vodilni tehnik. inžen.ier. to je dandanes najvažnejši faktor v Rusiji. Ne seveda po politični moči. saj to itna.io neomejeno politiki sami, pač pa po gospodarski važnosti svoje družabne funkcije. Sovjetska Rusija se preobraža v gospodarskem pogledu tako temeljito, kakor danes gotovo nobena druga država na svetu. Vse to ogromno preobražanje je nekai popolnoma racijonalnega in se vrši na osnovah, ki jih mora postavljati moderna tehnika. Vsa kolektivizacija in industrializacija Rusije se more vršiti samo r>o tehniških navodilih strokovnjakov; brez njih bi bili sedanji gospodarski eksperimenti v sovjetski Rusiji nemogoči. Ni čuda, da se čuti ta del ruskih intelektualcev za zelo važen element, najvažnejši za dejanski napredek v Rusiji. Ta stan je postal, pravijo poznavalci ruskih razmer, nekaj sličnega za sodobno sovjetsko državo, kakor oficirski in generalski zbor za veliko francosko revolucijo v dobi najhujše stiske. Politiki zmagovite revolucije se niso razumeli na topove in bitke ter strategijo, kar je bilo tako strašno važno v dobi, ko so sovražne armade od vseh strani prodirale v Francijo in ogrožale že revolucijo samo. Takrat so se politiki morali naslanjati na oficirje in generale; od sposobnosti ter uspeha teh je bila zavis- na usoda politikov, usoda Francije, seveda pa s tem tudi od njihove zanesljivosti in razpoloženja za — sabotažo. Zato pa so morali politiki trajno nadzirati in kontrolirati vse dejanje in nehanje višjih oficirjev, in vsak pomembnejši komandant je imet ob sebi političnega komisarja za kontrolo. Marsikaka generalska glava je odletela, ker so jo obdolžili sabotaže, skrivnega simpatizi-ranja s sovražnikom in temu primernega zlohotnega vojnega vodstva. Slično je boljševiški politik dandanes navezan na sodelovanje tehničnih strokovnjakov. Sovjetska Rusija bije svoj eksistenčni boj ne na krvavih bojnih poliansh, marveč v rudnikih in tvorni-cah. v velikih električnih centralah, v vaških kolektivah. prehranjevalnih organizacijah itd. itd. Politik sam se na tehnično stran vsega tega ne razume, ampak le na principijelno osnovo. Oe pa mu tehnik, inženjer, ne bo pomagal, po najboljšem spoznanju in najbo j-ši volji, nastane nevarnost, da bo po.j-tik izgubil bitko, da tudi svojih načelnih teženj ne bo mogel ohraniti ter uveljaviti. . . . ^ Tak je odnošaj med politiki in in2>-njerji v Rusiii in spričo tega je razumljivo oboje, na eni strani samozavest, tajna opozicija ter sabotaža onih mze-njerjev, ki ne simpatizirajo z boljševizmom, a na drugi strani skrajna neza-upnost političnega vodstva boljševiske stranke. Vse nadaljnje sledi samo od sebe, neprestane zarote in sabotaže tehniških strokovnjakov ter neprestano razkrivanje fabrikacij. Seveda je vna-njemu opazovalcu nemogoče presojati, kdaj gre za resnično zaroto, kdaj pa samo za fantazijo boljševiške policije in za njene ostraševalne trike. Prav lahko pa si predstavljamo, da vidijo politiki često nevarnost celo večjo, nego je dejansko, in da v svojem strahu pred opasnimi možnostmi verjamejo že tastičnim kombinacijam, ki jih zagrešijo in s katerimi si oživljajo pogum bodisi emigranti v inozemstvu, ali domači boljševiški nasprotniki. Samo tako si moremo predstavljati, da so mogle nastati one fantazije o zapadn.iaških intervencijskih načrtih, ki jih nihče ne more jemati resno in ki jih tudi moskovski gospodje pač ne jemljejo tako dobesedno, a jih sedaj vendarle izrabljajo v propagandne namene. Posledica procesa bo nedvomno- tudi ta, da bodo bol.iševiki še intenzivneje pospeševali produkcijo mladih, novih inženjerjev, ki jih morajo po načrtu petletke izvežbati univerze na vso moč na debelo. In če bo ž njimi mogoče popolnoma nadomestiti nezanesljivi stari inženjerski kader, je vendarle negotovo. Naraščajoče nezadovoljstvo med fašisti Fašistični listi pozivajo vlado, nai stopi nezadovoljne-žem na prste, da se ne razpase splošno nezadovoljstvo t-niki krščanskih socialcev rn Schobrovega bloka so bila nocoj končana. Po današnjih dispozicijah bo Vaugoinova vlada jutri de-misijonirala. Bodoča vlada bo obstojala te ( iz zastopnikov krščanskih socialcev in Schobrovega bloka. Heimatblock ne bo dobil zastopnika v kabinetu. Kot bodoči zvezni kancelar se imenujejo poslanci Heinl, Ramek in En« der. Pričakuje se, da se bo v tem oseb« nem vprašanju jutri dosegel sporazum. Ako bo Heinl postal zvezni kancelar, bo Schobrov blok dobil ministrstva trgovine, notranje zadeve in mesto podkancelarja. Največ upanja za mesto zveznega kance« larja ima, kakor se doznava, poslanec Heinl. Predsednika Narodnega sveta bo« do dobili krščanski socialci. Zahtevo so« cialnih demokratov, ki so najmočnejša stranka v Narodnem svetu, po mestu pred« sednika Narodnega sveta bo nova vladna koalicija odklonila. Revizijonistične demonstracije v Sofiji Sofija, 28. nov. M. Snoči se je vršila v dvorani »Roval« velika protestna skupščina proti neuillski mirovni pogodbi. Govornik' "o ostro napadali sedanjo ureditev Evrope in zahtevali revizijo meja. Tudi v Sobra« nju so makedonstvujušči hoteli izzvati re« vizijonistično debato ter predlagali, naj se s predsedstvenega mesta odredi petminut« ni molk v znak protesta proti neuillski mi« rovni pogodbi. Ministrski predsednik je nastopil proti tej zahtevi naglašajoč, da živi Bolgarija v dobrih odnošajih z vele' silami, ki bi gotovo smatrale to za neza« željen incident, kar bi lahko rodilo za Bol« garijo nevšečne posledice. Pred odločitvijo Briiningove vlade Berlin, 28. nov. d. Včeraj so se vršili razgovori med nemškim ministrom za de* lo in zastopniki socialnodemokratske stran« ke o uvedbi pristojbine za bolniške liste in recepte. Socialisti so zahtevali brezpo* gojno ukinjenje teh pristojbin. Po teh raz« govorih je sprejel zastopnike socialistov državni kancelar dr. Briining ter jih na« prosil, nr.j do drevi sporoče, če bo social« n^d^mokratski klub pripravljen v držav« nem zboru glasovati za vladni finančni in gospodarski program. Ako bo odgovor so« cialistov negativen, potem se bo vršila še danes pozno v noč seja vlade, na kateri bo najbrže sklenila izvesti finančni program s pomočjo zasilnih odredb. Obsodba Bellonija in Bellotija Rim, 28. nov. s. Agencija »Štefani« jav« Ija: Milanska konfinacijska komisija je ob« sodila bivšega fašističnega župana mesta Milana Bellonija zaradi znane korupcijske afere na pet let izgona. Ista komisija je obsodila tudi bivšega ministrskega pred« sednika Bellottija zaradi njegovega proti« fašističnega delovanja na pet let izgona. Obsodba dveh komunistov v Italiji Rim, 28. novembra g. Izredni tribunal za zaščito države je dva mlada doktorja ekonomske vede Rossia Doria in Serenija obsodil na prisilno delo po 15 let. Obsojenca sta v Napolju ustanovila novo sekcijo komunistične stranke, ki je bila že pred leti od fašistične vlade razpuščena ter v Italiji prepovedana. Novi sekciji je pristopilo 40 delavcev. Zborovanja sekcije so se vršila izven mesta v vaseh v okolici Napolja. Na teh zborovanjih sta voditelja sporočala članom navodila komunistične centrale v Parizu. Posledice potresa na Japonskem Tokio, 28. novembra, d. Po zadnjih poročilih potres na polotoku Idsu ni povzročil v idustrijskih obratih toliko škode, kakor so prvotno smatrali, ker so prizadeti kraji tega polotoka predvsem poljedelski. Stvarna škoda je bila posebno velika v pristanišču Šniimitsu, nadalje v nekaterih tovarnah in železniškem predoru v Tani. Škoda, ki je« nastala v tem predoru, še ni popolnoma ocenjena. Z zgradbo predora so pričeli že pred več leti in ie doslej veljala 20 milijonov je:iov. Strokovnjaki so mnenja, da je konstrukcija predora, ki je bil v središču potresnega gibanja, deloma pripomogla k o]a-čenju učinka potresa. Pariz. 28. novembra. AA. Po zadnjih uradnih podatkih je o priliki potresa na Japonskem našlo smrt 259 oseb. ranjenih pa {e bilo 351 oseb. Popolnoma porušenih hiš ie S650, poškodovanih pa 2333 Zopet potres v Albaniji Rim, 28. nov. AA. Albanijo je zadela nova potresna katastrofa. Potres jc povzro« čil ogromno škodo. Podatkov o človeških žrtvah še ni. Rim, 28. nov. AA. Italijanska vlada je podarila albanskim oblastem 2000 šotorov in 250.000 lir za ponesrečence, ki so postali žrtve zadnjih potresov. Katastrofalen potres v Čilu Santiago de Cirile, 28. novembra o. Včeraj zjutraj so zabeležili v mestu Coquim-bo močne potresne sunke, ki so povzročili veliko škodo. Mnogo hiš se je porušilo. Uničen je bil ves okraj mesta. Na več krajih je izbruhnil požar. Število človeških žrtev ni znano. Ameriško poslaništvo v Tirani Tirana, 28. novembra AA. Danes je bilo na svečan način posvečeno novo poslopje ameriškega poslaništva. Tej svečanosti so prisostvovali kralj Zogu, člani vlade in ugledne osebnosti ameriške in albanske družbe. Ob tej priliki je imel govor najprej kralj Zogu, nato pa starešina diplomatskega zbora v Tirani angleški poslanik Hodson. Novo poslopje ameriškega poslaništva je prva moderna zgradba, ki jo je gradilo kako inozemsko poslaništvo v Tirani. Povišanje italijanske carine na sladkor Rim, 28. novembra AA. Uradni list objavlja dekret o povišanju carine na sladkor od 36 na 45 lir. Povišek velja do 31. oktobra 1931. Ljubljana, 28. ncver.iorH. V Kosezah se nahaja zunaj na prostem opuščena opekarna Stavbne družne. Sredi jame, kjer so svoječasno kopili nvterii?! za opeko, ie globok vodnjak za odtekanje vode, takozvana ponikovaln.oa. Tam okro? so se zadnje dni igrali vaši:; ctroc: m so včeraj opazili v vodnjaku plavajočo vrečo, napolnjeno z neznano vsebino, za katero se pa niso nadalje brigali. Dines "krog opoldansKih ur pa so rado.edn; otroci le začeli dregati s kolom v čudno vrečo ter jo obrnili. Nenadoma pa so prestrašeni krik-nili, zakaj iz vreče so molele človeške noge. Otroci so lakaj pohitel; domov in javili staršem grozno najdbo, o čemer ie rato nekdo obvestil ljubljansko policijo. Malo pred 2. uro je bila že policija na kraju zagonetne najdbe. Potegnili so vrečo, v kateri se je nahajal mrtvec z glavo naprej in spodaj pri nogah prevezan z žico. na suho in jo prerezali. Bilo je v njej truplo neznanega moškega, starega do 30 let. Dasi je bilo truplo že v zelo razpadlem stanju, se je vendar še dalo ugotoviti, da gre za moškega mongolskega tipa, za Japonca ali morda Kitajca. Oblečen je bil mrtvec popolnoma Dve železniški nesreči v Italiji Milan, 28. nov. g. O novi železniški ne« sreči na progi Camcrino«Caltello Raiinondo se doznavajo naslednje podrobnosti: V bližini postaje San Paolo je skočil s tira voz električne železnice ter je treščil na cesto pod njo. Sprevodnik je bil na mestu ubit, dve osebi sta bili težko ranje« ni, več pa lahko. Na sporočilo o tej po« novni nesreči so iz Camerina takoj odpo« slali pomožni vlak z materijalom in rešil« nim moštvom na kraj nesreče. Usoda pa jo hotela, da je tudi ta pomožni vlak skočil s tira na istem mestu. Na pomožnem vla« ku je bilo večje število nameščencev cest« ne železnice ter skupina prostovoljcev. Pri drugi nesreči so bile tri osebe ubite, 16 težko, več oseb pa lahko ranjenih. Vzrok te dvojne nesreče doslej še ni ugo« tovljen. Proces v Moskvi Moskva, 28. novembra s. Ker so obtoženci Fedotov, Otskin in inž. Sitnin pokazali kesanje zaradi svojih dejanj, je državni pravdnik predlagal, na; se zasliši cela vrsta novih prič, ki so bili v zvezi z obtoženci. Nova revolucija v Peruju Newyork, 28. nov. Po vesti »Associated Pressa« iz Arice so prispela tjakaj zvečer neoficijelna poročiia iz Lime, da so izbruhnili v prestolnici Peruja resni nemiri. Po ulicah se vrše krvavi boji. V raznih mestnih delih streljajo- s topovi. Položaj vlade je ogrožen. Več oseb je bilo po nalogu vlade usmrčenih. Letalec Franco v Lizboni Madrid, 28. novembra AA. Iz Lizbone poročajo, da je prispel v Coimbro letalski poveljnik major Franco v spremstvu nekega prijatelja. Kakor znano, ;ie major Franco pobegnil iz vojaških zaporov. Preko meje je prišel z avtomobilom. Novi guverner Mandžurije Nanking, 28. novembra AA. Uradno potrjujejo, da se je maršal čangsuliang odpovedal generalnemu guvernerstvu Mandžurije v korist svojemu vnuku čangsuli-angu. Čangsuliang bo prevzel upravo pokrajin, ki so severno Rumene reke. Hmeljski trg žatec, 28. novembra h. Tendenca čvrsta, cene neizpremenjene 350 do 550 Kč. evropsko in sicer v navaden črn suknjič, ki ga je pa imel iia sebi nataknjenega tako, da se je nahajal njegov spodnji del na vrhu in zavit okrog glave ter prevezan z vrvico. Hlače je imel mrtvec kariraste in črn telovnik, a obut je bil v riave čevlje. Pokrivala niso našli pri njem nikakega. Ko so preiskovali truplo natančneje, so odkrili, da ima mrtvec zadaj na glavi hudo rano in črepinjo razbito, kar priča, da se je zgodil umor. Truplo ie moralo ležati v vodi že več tednov in gre morda za kakega japonskega krošnjarja, ki so ob času vete-sejma prodajali po Ljubljani porcelanasto izdelke. Pri mrtvecu niso našli nikakih dokumentov in nikakega denarja. Vsi žepi v hlačah, suknjiču in telovniku so bili popolnoma prazni. Ker je domovina nesrečnega tujca tako daleč, je skoro izključeno, da se bo.njegova identiteta kdaj ugotovila, četudi bo srečno naključje morda odkriFederico Glaviče, »Niko-la Pašič* in «Sveti Vlahom so dobili novega impozantnega tovariša, krščenega na ime »Princ Andrej«, ki je bil te dni v chardifl-skem pristanišču na Angleškem spuščen v morje. Od angleške obale je novi prekooeeanski parnik krenil proti Riu de Janeiru. nadaljeval bo svojo prvo vožnjo proti Rosariu v Argentini, odkoder se bo povrnil v Anglijo in odtod prispel v Dubrovnik, kjer se bo svečano izvršil krst. »Princ Andrej« nosi 9400 ton in je pri poizkušnjih vožnjah dosegel brzino 14 morskih milj na uro. Zgrajen je po najmodernejših načelih. Ko je bil spuščen v morje, so angleški listi zabeležili, da spada v vrsto najboljših trgovskih par-nikov, ki so bili zadnje čase zgrajeni v Angliji. »Princ Andrej« je 22. edinica dolge in "obalne plovidbe dubrovniške parobrodns družbe. Nova razmejitev ob Muri Dol. Lendava, 27. novembra Že dolga desetletja so se obmurske občine potegovale za novo razmejitev ob Muri. »Jutro« je svoječasno o tej velevaž-ni zadevi poročalo. Kakor znano, sega kat. cbmočje medmurskih občin daleč čez Muro na prekmursko stran. Od teh zemljišč imajo medmurske občine velikanske dohodke od doklad na neposredne davke, a nasprotno nobenih stroškov. Naselbine ua teh krajih so v breme naših občin, dasi pripadajo domovinsko k onim prek Mure. Tako stanje je za naše siromašne občine bilo skrajno krivično, zato so zahtevale Ze dolgo časa razmejitev na ta način, da ae potegne meja po strugi reke Mure. Prizadeti sta zlasti občini Hotiza in Dolnja Bistrica. Kakor se čuje, je pristojno ob-lastvo tej prošnji načelno ugodilo in tako bi se uresničile srčne želje obmurskega ljudstva. Pri tej zadevi pa dela ovire Mura, ki često rada menja strugo. Vzdržuje se mišljenje, da bi se razmejitev dejansko izvršila šele, ko bo regulirana Mura. Ker pa je Mura najbolj opasna baš pri omenjenih dveh občinah, je nujna potreba, da se ta najbolj opasnih mestih izvrši delna regulacija v najkrajšem času. Struga Mure bo šla po črti, ki dejansko loči pravo posest občanov naših in medmurskih občin, zato naj bi se po želji ljudstva z delom na raz-mejičenju takoj pričelo. Z novo razmejit-vitjo se bodo na mah rešila vsa pereča gospodarska, občinska, šolska in celo cerkvena vprašanja, ki so bila vedno kamen spodtike in težkih konfliktov. Naše obmurske občine bodo za pravično rešitev te važne zadeve ohranile največjo hvalež-noet do pristojnih činiteljev in oblasti. Velikodušen dar nesrečni družini Rogaška Slatina, 28. nov. Ko je pred nekaj dnevi prineslo »Jutro« pretresljiv članek o velikanski nesreči, ki ie zadela rodbino Debelakovo na Rodnah pri Rogaški Slatini s tem, da ji je požar uničil ves živež in povrh zahteval še najhujšo žrtev, očeta sedmerih otrok, ki ie našel strašno smrt v plamenih, se je našla dobrotljiva duša, ki je z velikodušnim darom priskočila nesrečnikom na pomoč. Ker je dobrotnica neimenovana, naj mi uredništvo dovoli, da priobčim nieno pismo, ki se v prepisu glasu: Velecenjeni gospod doktor! Danes sem v »Jutru« brala o grozni nesreči, ki je zadela ubogo družino s sedmimi otroci. Smilijo se mi sirote, rada bi jim malo pomagala.' zato pošiljam 1000 Din. Vaš cenjeni naslov sem zvedela v uredništvu in vem. da bo to darilce prišlo v prave roke. Z odličnim spoštovanjem N. N. Ljubljana, 21. novembra 19.30. Naj bo na tem mestu izražena prisrčna hvala velikodušni ljubljanski dobrotnici, koje ime mi ni znano. Istotako iskrena hvala g. Avgustu Lovrenčiču, portirju hotela Union v Celju, ki je daroval 100 Din za nesrečno družino Debelakovo. Ako se še najdejo usmiliena srca s kakoršnimilkoli darili, sem rad pripravljen izročiti jih omenjeni družini. Dr. F. Kolterer, Rogaška Slatina. Hitite in oglejte si še Vi, kar hvali ie vsa Ljubljana. — Najnovejšo filmsko opereto (Pesmi je /eotme V glavnih vlogah: \VILLY FORST LIANE H Al D ERNST VEREBES MARICA LJUBE JEVA Samo še danes! Samo še dznes! Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Tel. 2124 ELITNI KINO MAT/CA Krasni jesenski dnevi na Gorenjskem Kamna gorica, proti koncu novembra. Prvo nevarno vremensko dobo smo prestali srečno. Mlaj po sv. Martinu je grozil, kakor vsako leto, ali ostalo je samo pri grožnjah. Dočim druga leta v tej dobi navadno zapade sneg, ki leži do sv. Miklavža in ob Miklavževi odjugi povzroča Ie nekaj povodnji, je letos v dolini le malo deževalo, vrhove gora pa je pobelil zimski dih. Kako močna odjuga je bila ob zadnjem mlaju, priča dejstvo, da so prilezli iz svojih podzemeljskih skrivališč čr-nožolti močeradi. In ko se je zopet zjasnilo, je nastopilo najlepše, prav pomladansko vreme. Ko solnce raztopi srebrno slano, zacvrče po osušeli travi poskočne kobilice prav tako, kakor sredi poletja. Pa tudi drugega mr-česja je še mnogo videti. Po ilovnatih potih brenče brzci, med listjem korakajo krešiči in tudi travnice so še žive. Pravtako živa kakor favna pa je tudi flora. Jesen in pomlad sta se združili. V prisojnih rebrih so se, menda po dolgih letih, zopet pozdravile rdeče ciklame in korčki, hčerke poletja in jeseni in zgod-njepomladanski svitlomodri jeternik ali nežice, kakor imenujejo Gorenjci to ljubko cvetlico. Med suhobilo travo žalujejo košaraste, vijolično rdeče snežinke, to so zadnje cveltice, ki jih zazibljejo šele snežene zvezdice in pa bradati encijan. V njihovi bližini pa brne zlate trobentice kakor navadno v marcu. Kakor vsako leto ob tem času. se je zbudil tudi teloh, ki že tu pa tam kaj prevzetno odpre svoje drugače ponižno popje. Prav lepi so izprehodi po gozdovih, kjer je tudi vse bolj živahno, kakor je bilo prejšnja leta, ko so vso divjad uničili. Zaščita naše najlepše in najljubše živali se že povsod občuti. Drugače vse preplašene srne so postale mnogo bolj zaupne kakor v prejšnjih letih, ko so jih sleherni dan preganjali lovski psi in streljali ter obstreljevali lovci. Kdor ima količkaj ljubezni do prirode, je vesel, ako zapazi divjad, ki ga radovedno motri s svojim tako iz- redno živim pogledom. Da bi ostala ta zaščita za vedno, koliko več bi bila vredna lovišča in prijetnejši bi bili naši izprehodi! Tako pa prete tako-zvani lovci, ki kaj radi poudarjajo ljubezen do prirode in divjadi, da bodo zaradi visokih zakupnin, ki so si jih prostovoljno naprtili, uničili srnjad. Ob popoldanskih urah, ko solnce najbolj greje, pa se sliši kaj pogosto gozdnega jereba, pevajočega ljubki cicirici. Ugodno vreme pa imajo tudi gamzi, ki se baš sedaj ženijo po naših planinah. Upajmo, da so se, kakor že večkrat, tudi letos zmotili vremenski preroki prerokujoči hudo zimo po dobrih zimskih kožuščkih lisic, ki so jih letos rjavke že zgodaj oblekle, in po zaspanosti šivanker-jev ježev, ki so se letos zgodaj zarili in zakopali v listje. Razstava Strahlove zbirke v Ljubljani 2e skoraj 14 dni so v Narodni galeriji razstavljene umetnine, ki so prišle v last galerije in muzeja iz zapuščine Karla viteza Strah'a, pa si teh za našo umetnostno in kulturno zgodovino prevažnih starin še vedno ni ogledala velika večina naše inteligence. S slikami in starinsko hišno opravo je napolnjena vsa velika dvorana NG in vendar ie še mnogo zanimivih del nerazstavljenih, ker ni več prostora v dvorani. Posebno obiskovalce razstave zanima starinsko pohištvo, zlasti pa redka omara, ki ie vsa v takozvani tehniki »potiche« okrašena s prizori iz družabnega življenja in so te slike izrezane iz bakrorezov, kolorirane in nalepljene na zadnjo stran v les vdelanih šip. V celi vrsti miz gledalci najbolj občudujejo eleganco bogato intarsirane bider-maierske mizice, ki je nekdaj stala v ljubljanski Kazini, med skrinjami je pa najvažnejša z orli vložena skrinja iz prve polovice 17. stoletja, ki jo ie napravil mojster krasnih vrat v nekdanji Ogrinčevi hiši v Kranju, ki jo z vso pijeteto preurejajo v rotovž, in klopi v presbiteriiu mogočne cerkve v Crnogrobu. Razen rezlianih skrinj je na razstavi tudi več sekretarjev, »taber-nakeli« imenovanih, vsa hišna oprava ie pa jasna priča, da smo tudi v minulih stoletjih imeli rokodelce - mojstre, da bi njih precizni in okusni izdelki krasili tudi največje muzeje. Iz Strahlove zbirke slik sta si Narodna Galerija in muzei izbrala ona dela, ki so jih slikali domači mojstri ali pa tuji slikarji v naši deželi ter nekai slik visoke umetniške vrednosti, ki so od drugje prišle v zbirko. Med domačimi mojstri posebno padajo v oči C c bej, Laver, Stroj, Subici in Franke, zanimivejša so pa dela tujcev, kakor Alma-nachov portret grofa Herbersteina, ki ga vidimo tudi na velikem Ahnanachovem platnu v Bokalcah, portret mekiniske opa-tice Sidonije grofice Gallenberg, impozant-ni Leopold graf Latnbcrg, ki je zidal Cekinov grad in ga je slikal Metzinger dvakrat, Metzingerjeva velika oltarna slika iz Šmartina pri Kranju, ki jo ie restavriral Ivan Grohar, a največje občudovanje vzbujajo slike Martina J. Schmidta iz Kremsa, ki je na razstavi zastopan s petimi slikami, v grafičnem oddelku galerije pa z dvema risbama in večjim številom vjedenk. Njegov »Rop Sabink« in »Zaroka sv. Katarine«, ki jo je umetnik naslikal za poročni dar svoji sorodnici, ter skica za »Darovanjem v temliu« sicer niso slikane za naročnike iz naših krajev in so prišli v zbirko iz tujih zbir, zato sta glavna dva njegova dela prekrasne »Danaide* in nežna »Dijana z Akteo nom« najbrže nastala v Ljubljani za abbčia Gruberja in so pri nas tudi najdena in sicer — na stari krami. Za naše naročnike je slikanih tudi več slik, ki so krasile naše gradove in cerkve, Verelstov pl. Wider-kehr iz Kamnika in več drugih prav dobrih slik, k nam so pa prinešene mrka in nenavadno dekorativna »Pieta«, ki zelo spominja na Ribero, majhen ženski akt, Fiiger-ieva minijatura in sijajne pokrajine, gen-r.i in portreti raznih nemških, holandskih, flamskih m italijanskih mojstrov, tako da imamo na razstavi zbrana dela štirih stoletij in najvažnejših dežela z visoko razvito umetnostjo.__ Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._ Mlekarica, poreden konjiček in nagajiv avto Tržič, 28. novembra. Pridna mleikarica Francka že pax let vsak dan vozii od Podbrezja v Tržič sladko mleko. Spočetka je samotež porivala svojo cizo pred seboj, sčasoma pa so se njeni posli tako razvili, da si je nabavila malega konjička, ki pa je kmalu opešal. Dobila je drugega, ki pa ima seveda svoje muhe. V sredo je Francka vsa zadovoljna raz* nosila na hektolitre mkka po Tržiču in se vesela vračala domov. Da bi ji ne bilo dolgčas, je povabila na voz še dve ženski, tako da je stopal konjiček preccj nemirno proti Dupljam. Iz daljave je prihajala na* sproti velikanska avtomobil na pošast, po* krita z veliko plahto za dež, kise je v vetru naravnost strašno zgibala. Brž skoči z voza, da bi konja zadržala. Avto se za njen strah ni dosti zmenil m je voz?* z navadno brzino dalje. Tega je bilo konju zadosti. Ne meneč se za močno Francko, jo je ubral na polje. Voz se je dobesedno na dvoje prekla.1, vse mlečne posode so se razletele po tleh m pobile, gosta sta padla z voza in od strahu obnemela, Francka pa se ni dala ugnati. Z nadčloveško močjo je obdržala konja in tako preprečila še večjo nesrečo. Tovorni avtomobil pa je šel svo* jo pot dalje. Le sreča, da so bile posode prazne. Nekateri avtovozači so v resnici brezob* zirni. Vidj jo, da se konj boji avtomobila, posebno tovornih s p'ahtami, pa se kljub temu ne zmenijo in vozijo za stavo dalje. Po cestnopolicijskem redu je to gotovo prepovedano in v interesu javne varnosti je, da se taki brezobzirneži najstrožje kaz* nujejo. Ženski, ki sta sedeli na vozu, se sicer nista poškodovali, toda ena od obeh sc jc tako prestrašila, da ves dan ni mogla izpregovoriti besede. Trnovski ribiči Ljubljana, 28. novembra, i Trnovci v splošnem in pa še nekateri imajo svojo senzacijo. Menda, saj so ga videli in občudovali sulca sulcastega! Ni malenkost taka-le riba, težka 18 kg in ujeta v Ljubljanici, v kateri vidimo mi navadni Zemljani poigravati se le skromne, nedolžne ribice. Vse. kar je večjega, je prikrito našim očem in za skrivnostne, pravcate ribje pošasti vedo in znajo samo prevejani in izurjeni ribiči, ki znajo gledati na ribe globoko pod gladino modre Ljubljanice. G. Josip Privšek, uradnik banke Slavi-je, in njegova soproga gospa Iva tam iz Trnovega sta priznan ribiški par in se njuno življenje ne odigrava na eni strani samo okrog pisalne mize, na drugi pa okrog štedilnika. Večkrat ukreneta čisto ( drugače: vzameta palico s trnkom in ostalo ribiško pripravo, ki jim komaj vemo imena, in hajd doli do brega nekam potuhnjene Ljubljanice, smuk v čoln in že gre gori ali doli nad glavo povodnega moža. Kakor tolikokrat, sta se odločila tudi te dni in odplula s čolnom gori proti Lipam mimo že osutega jelševja, umazaao-rumenega vrbovja, mimo »treh bratov« La primerno mesto. Tamkaj sta se ozirala po gladini in vrgla slednjič v vodo »blinkel«, to je pločevinasto ribico, na katero prijemajo menda rade vse druge ribe roparice, samo sulc ne, najraje. Izjemoma je to pot prva vrgla gospa Iva, nakar sta oba potrpežljivo čakala, da morda le kaj popade. Pa je res, komaj je bila pločevinasta ribica v vodi in se v tresljajih poigravala pod gladino, že se je gospa presenečeno obrnila do moža in dejala: »Jože, prijela je!« Zdaj se je začelo šele najresnejše opravilo. Hitro je odvila vretence, nakar se je vrvica umirila in sta zopet potegnila. Igra se je nadaljevala dobre četrt ure, dokler se ni zdelo, da je riba upehana. Takrat sta se v nestrpnem pričakovanju, vrteča vretence, nagnila čez rob čolna in presenečena zavrisnila: Sakra, kakšna glava! In res, nad vodo se je pokazala ogromna glava starega, na vso moč otepačojega se sulca, ki je gledal z malimi izbuljenimi očmi presneto preplašeno v svet in v srečna lovca. Treba je bilo delati na moč hitro. V akcijo je stopil nekak kavelj, ki mu ribiči pravijo »hak« in po kratkem naporu je bila riba, ki pa je nikakor ni hotelo biti konca, v čolnu. Krepak prejem za škrge in neznansko velika riba je zatrepetala zadnjič. Takrat sta šele prišla oba ribiča do sape. Razjasnil se je obraz ribiča Jožeta in se je zasmejala brhka gospa Iva. Zasukala sta čoln v smeri proti domu in jo rezala, kakor za stavo proti Trnovem. Na vodi že sta dala razumeti, da vozita s seboj prav poseben plen in doma ni bilo začudenja ne konca ne kraja. Za čuda težko zver so komaj spravili na suho, tehnica pa je pokazala, da tehta kapitalni sulec nič manj in nič več kakor 18 kg. Ribo so pozneje oddali na led v klavnico in sedaj takole počasi izginjava v želodce gurmanov v ljubljanskih restavracijah. Enako srečo je imelo več trnovskih ribičev, med njimi zopet g. Privšek, dva dni pozneje, ko so zopet potegnili iz Ljubljanice 8 kg težkega sulca. Da, da, kraljestvo povodnega moža in pa znane Urške tam v Ljubljanici hrani mnogo skrivnosti. Pravijo, da je pred leti potegnil neki g. Kotar iz Ljubljanice pri Preserju 30 kg težkega, znani ljubljanski gostilničar in ribič g. Maček pa nekaj ča- Pride.' Lepa, temperamentna in vesela Dolly Haas ter priljubljeni partner 11 illvja FORST. 1 iz filmov »Dvoje src v Vi taktu ter »Tango ljubeznih, šarmantni bosta izzvalj salve smeha in veselo zabavo v največji filmski opereti: nrijera mate IloIIj Pride! Pride Ztitni fzine matica • sa pozneje 29 kg težkega sulca. Pa se menda še skriva tak velikan, težak kakih 30 kg v Ljubljančinih kotlinah. Čisto zgrbančen je menda že, star očak in težko mu je skrbeti za vsakdanji kruh. saj mora taka-le riba menda povžiti sleherni dan rib za dve tretjini svoje teže. Primorske novice O rekvizicijah je vedno mnogo povpra« Sevanja. Finančna intendanca v Irstu iz* plačuje predujme na račun avstrijskih re» kvizieij, toda le tedaj, če gre za škodo, ki je enaka vojni škodi. Na račun pokojnin* skih terjatev, podpor itd. pa se ne dajejo predujmi. Rok za predujmske prošnje je potekel v marcu 1926, ako dotična škoda ni bila prijavljena v vojno=odškodninski prošnji do aprila 1925. Ako pa se je sled« nje zgodilo, se vedno lahko napravi pro* šnja za predujem. Nedavno so razprav* ljali o rekvizicijah in drugih še nerešenih medsebojnih zadevah delegatje avstrijske Ln italijanske države v Trstu in na Duna* ju. Rezultati še niso objavljeni. Dalmatinec Anton Rojič je bil predsed* nik društva državnih upokojencev v Ju* lijski Krajini od leta 1923. do 1927. Po* žrtvovalno se je boril za pravice upoko* jencev in nabiral člane za društvo. Ko je, društvo narastlo, je dobilo fašistično vod* stvo. Rojiča so postavili za tajnika. Pod fašističnim vodstvom je nehala borba za uresničenje želja upokojencev, reklo se jim je, da naj čakajo lepo mirno, ker bo Rim vse prav uredil. Ker se to doslej še ni zgodilo, vlada v društvu nezadovoljstvo in Rojič je te dni odložil svoje tajniško mesto. Lahko se reče, da so upokojenci odslej brez varstva svojih interesov. Modernizirana in povečan? mestna klavnica v Celju Pogled na glavno klavniško poslopje in hladilnico Kompresor najnovejšega tipa v strojnici poleg hladilnice IS eden plascev in oblete od ponedeljka do sobote bo tvrdka HuGič, v Stritarjevi ul. izredno znižala cene krasnim damskim plaščem, oblekam in sukmam za gospode. — Damske obleke že od Din 2i0 — naprej. Domače Testi ♦ Sodniški izpit sta napravla včeraj pri višjem deželnem sodišču v UjubljamsoJ' ruška pripravnika gg. dr. Lojze čampa. ,z Ljubljane in Emil Pureber iz Novega m^ sta, prvi s prav dobrih drug. z aobnm uspehom. Čestitamo! ♦ Napredovali so naslednji profesorji, v I-4a iz 1-4 f ran Ferjan na državnem moškem čiteljišču v Ljubljani, dr. Matko He-ruc v Mariboru, Peter Prosen v Novem mestu, Anton Burger, direktor realne gimnazije v Kočevju, in Andrej Prebil v Ljub-liani; v 1-4 iz 1-5 dr. Janko Kotnik v Mariboru, Fran Vrhovnik v Ljubljani; v 1-6 iz 1-7 Aloiz Žitnik na I. gimnaziji v Ljubljani; v H-l iz II-2 Franc Trošt, strokovni učitelj na realni gimnaziji v Ljubljani. ♦ Srebrna poroka našega rojaka v tujini. Naš trboveljski rojak g. Andrej Reiter, bivši uradnik v Bosni in sedaj sodni uradnik v Gradcu, ie praznoval te dni s svojo zvesto soprogo go. Josipino v krogu družine letnico poroke. Čestitamo! + Srečke Jadranske straže. Kakor nam iz Splita poročajo, je Jadranska straža pričela s prodaio srečk svoje loterije, prirejene v korist nabave šolske ladje za našo vojno mornarico. Ladja je že naročena in bo do-zraiena v prvi polovici prihodnjega leta. Srečke so po 10 Din komad in se naročajo pri administrativnem odseku Jadranske straže v Beogradu, Kosmajska ulica 9. Razen številnih dobitkov v gotovini je tudi lepo število drugih dobitkov. Upati je, da bo akcija Jadranske straže imela povoljen "T Učiteljski koncerti v Trbovljah in Brežicah. Učiteljski pevski zbor iz Ljub« Ijane priredi v nedeljo 7. in na praznik 8 decembra 4 pevske nastope. 7. decem« bra bo v Trbovljah matineja za solsko mladino, po prihodu popoldanskega v a, ka iz ljubljanske smeri pa koncert Drug, dan na prazmk. bosta enaki prireditvi v Brežicah. Učiteljski pevski zbor ki ga tvori SO učiteljev in učiteljic iz Dravske banovine, bo nastopil pod takturko go« spoda Srečka Kumra. •> propagandna razstava kuncev v Kranju 30 t m. 1. m 2 decembra. Priredi jo kun-cereiski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani. Odsek se resno trudi, da razširi to koristno gospodarsko panogo med najširše plasti našega naroda. Deluje odsek že nad dve leti in je v tem kratkem času dosegel že znatne uspehe. Poleg vzornih razstavnih kletk poseduje odsek tudi 5 parov čistokrvnih reksov razne barve, katerih mladiči so članstvu na razpolago po zmzamh cenah. V kratkem priredi odsek tudi vec poučnih tečajev po raznih krajih Dravske banovine. Razstave v Kranju se udeleži le de! članstva, vendar bo zastopanih na razstavi okoli 20 kunčjih pasem. Cenjeni obiskovalci razstave bodo imeli priliko videti nekaj izdelkov iz kunčje kožuhovme. Na razstavi bodo dajali tudi podrobna navodila za začetnike in bodo sprejemali nove člane. Vsak si bo lahko nabavil zanimivo knjižico: »Reia domačega zajca«. Pridite! * Klub »Triglav« v Beogradu priredi v soboto 6. dec. ob 20. v dvorani hotela Uniona, Kosovska ulica, svoj Miklavžev večer z zelo zabavnim sporedom. Vabljeni vsi beograiski Slovenci in po njih uvedeni gosti e. Vstopnina 15 Din za osebo, za družino popust Predprodaja vstopnic od 1. decembra v prostorih kluba, Knez Mihajtova 16-11 vsak dan od pol 19. do pol 20. Darila se sprejemajo na dan prireditve popoldne v dvorani hotela Uniona. ♦ Kateder za slavistiko v Jeruzalemu. Jugoslovenski odbor za hebrejsko vseučilišče v leruzalemu ie upravi židovske narodne in univerzitetne biblioteke v Jeruzalemu predlagal, nai v biblioteki osnuje tudi oddelek z slavistiko. Uprava je predlog sprejela ter iziavlja, da bo slavistični oddelek Danes premiera! Novo! Emil Jannings Kralj filmske umetnosti v krami globoko pretresljivi drami Plod ljubezni (Pepelnica) Film. ki prekaša vse njegove dose« dan je kreacije!---Nepozabno! Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer Mladini neprimerno! KINO IDEAL KINO IDEAL Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ▼ Llubliani dne 28. novembra 1930. Številke za označbo traja pomenijo'. 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra 3. temperaturo. 4. relativno vlago V %. 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta oadavin. S Daaavine v mm Ljubljana 7, 765.0, 12.4, 80, WNW2, 7. —, —. Maribor 7, 764.0. 9.0, 92, SW4, 3, —, —. Mostar 7, 767.4, 11.0, mirno, 9, —, —. Zagreb 7, 765.6. 8.0, 85, mirno, 6, —, —. Beograd 7, 766.0, 11.0, 67, SE6, 8, —, Sarajevo 7. 767.3, 7.0, 8.3, E2, 6, —, — Skoplje 7, 772.7, —2.0. 92. mirno, 0, —, —. Kumbor 7, 767.4. 11.0. 93, mirno, 3, —, —. Split 7, 766.3, 16.0, 75, SE12, 6, —, —. Rab 7 765.4. 14.0. 82. SE12, 3, —. —. Vis 7, 762.6, 12.0, 94, SE18, 10, —, —. Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 16 2 najnižja 11.7, Maribor 7.0. Mostar 9.0,'Zagreb 3.0, Beograd 9.0, Sarajevo 5.0. Skoplje —4.0. , Solnce vzhaja ob /.14, zahaja ob 16.21. Luna vzhaja ob 13.28, zahaja ob 0.24. v biblioteki priprava za ustanovitev katedra za slavistiko na jeruzalemski univerzi. * Stara gotska cerkev odkopana v Bosni Delovanje historičnega odseka sarajevskega deželnega muzeja je bilo letos zelo uspešno. Najvažnejše so bile izkopine v Brezi. Ta kraj je bil v znanstvenem svetu že prej po sledovih starodavne kulture in po svojih historičnih spomenikih. Nedavno pa ie bila uprava muzeja obveščena, da so na neki njivi našli starinske stebre. Pri nadaljnjem odkopavanju so naleteli na temelje cerkve, ki so jo zgradili Goti in h kateri so spadali tudi izkopani stebri. Odkopana cerkev je bila 27 metrov dolga in 19 metrov širo-ka ter lepo tlakovana. Domneva se, da ta najdba ne bo edina v tem kraju. * Imunizaciia proti griži. Nedavno se ie v nekaterih vaseh, tako v Stranski vasi, Velikih Vrhih in Malih Vrhih pojavila griža. Da se bolezen prepreči, se ie takoj odredilo in izvedlo cepljenje vsega prebivalstva omenjenih vasi proti griži, nakar se ni več pojavil noben nov primer griže v teh vaseh. Skoda je, da traja zaščita proti griži po cepljenju le pol leta. * Novi grobovi. V Žužemberku je preminila v 67. letu ga. Marija Pehanijeva, rojena Goriškova, posestnica in gostilničar-ka. Pogreb spoštovane pokojnice bo v nedeljo ob 15. na domače pokopališče. Pokoj-nici blag spomin, žalujočim naše sožaljel * Prav lične razglednice je izdala CM družba. Dobe se v trgovinah, trafikah in družbeni pisarni, Ljubljana,* Beethovnova ulica. * Požari v okolici Kranja. Iz Kranja nam pišejo: Skoro ne mine teden, da ne bi bil požar v kaki vasi v našem srezu Nt še dolgo, ko je deloma zgjreia lesena hiša kočarju Bukovniku v bližini Veleso« vega. Ofcjenj ni bil podtaknjen. Ugotovilo se je, da je vnel krmo, ki je b ia v bližini dimnika, plamen, ki je šv:gnil 'Z razpoke dimnika. Neuaj ur nato je nastal pozaT v bližini Cerkelj Mariji Anžičevi iz Sidra« ža so zgoreli hlev, poln icnie, svmjak m šupa, natlačena z listjem. Ogen? je nastal tako nenadoma, da so komaj rešili živino. + Huda otroška nesreča se ie pripetila v Britofu, občina Predoslje. Mala fantička Fende Joško in Sedlar Lojze sta se igrala vrhu lesenih stopnic pri Fendetovem gospodarskem poslopju. Ko je nekdo izmed domačih privezal konja k stopnicam, sta nagajivčka začela žival dražiti in vpiti nad njo. Konj pa se ie splašil in izpodnese! stop niče. Otrokoma je zmanjkalo tal in padla sta skoro 4 m globoko na tla. Jože si je, kakor trdijo domači zlomil hrbtenico, Lojze pa foko v zapestju. * Avtomobilska nesreča pri Karlovcu. Na cesti med Krnjakom im Maljevcem se je na nekem ovinku prevrnil avtomobil, v katerem sta bila razen šoferja sreski načelnik Gjuro Voljevič in podnačelnik Babic. Šofer je ostal na mestu mrtev, dočim sta •oba potnika bila hudo ranjena in prepeljana v bolnico. * Tragedija izseljenca. Pred dvema letoma je v slavonski vasi Obrovcu kmet Mile Maric prodal svoje posestvo ter se napotil v Argentino, kjer je upal najti zaslužek in pričeti novo boljše življenje. Kakor znano, pa tudi v Ameriki ni več" možnosti za tak zaslužek, kakor si to domišlja naše ljudstvo. O tem se je prepričal tudi Maric, ki se je po dveh letih gladovanja, ko je potrošil ves svoj denar, ves obupan povrnil v domačo vas. Ker tudi v domovini ni našel zavetja, se ie v nekem gozdu obesil. Ta primer naj bi bil v svarilo našim ljudem, naj ostanejo na domači grudi, kjer se za vsakogar še najdejo pogoji za življenje. * Zastrupljenje z alkoholom. V okolici Kostajnice ie te dni tamkajšnji kmet Niko-la Bogdanovič kuhal žganje. V hiši se ie oglasila tudi 35 letna Seka Paunovičeva, da bi poskusila žganie. Ko ie že zadosti poskušala, se ie nameravala vrniti domov. Cim pa ie šla mimo kotla, polnega žganja, je porabila priliko, da je v naglici izpila še znatno količino močnega žganja. Že pri prvih korakih proti domu se je onesvestila. Nien svak io je s težavo spravil v domačo hišo, kier je umrla zaradi zastrupljeni« z dlkotholom. * Samomor bivšega fratra. Pred dnevi so našli v nekem gozdu pri Karlovcu truplo nekega obešenca, starega približno 35 let Uvedeno poizvedovanje je ugotovilo, da je obešenec Josip Mavec, ki je bil prvotno trgovec, ko pa ie njegova trgovina propadla, je stopil kot frater v samostan trapistov v Raihenburgu, kier je bil znan pod imenom »pater Gerard«. Nedavno pa je zapustil samostan in prišel v Novo mesto v fraterfki obleki. Že naslednjega dne pa so ga videli v novi civilni obleki. Kmalu nato pa je izginil in so ga sedaj našli obešenega. Žena pokojnega Mavca, Elizabeta, pripoveduje, da je pokojni mož bil vedno nagnjen k misticizmu in da ni bil popolnoma normalen. V takem razpoloženju je najbrže izvršil samomor. . ^ Zasledovan mednarodmi tat. Orožniki v okolici Šostanj"a zasledujejo 54«letnega Franca \Verdaua. po poklicu cirkuškega g.lumača, ki je doma i'z Št. Jurja ob južni železnici. Možak je že dolgo zasledovan kot mednarodni tat in ima na vesti tudi večji vlom, ki ga je izvršil nedavno v sre« sko sodišče v Šoštanju. \Verdau ali pravil« no Verdian, ki je že 10 krat pTedkaznovan, je srednje postave, okroglega obraza, čr« nih las, gladko obrit in vedno elegantno oblečen. S seboj nosi navadno tudi ak* tov k o. ♦ Falzificirano spričevalo. Na sarajevski gimnaziji so prišli te dni na sled falzifi-katu spričevala 7. razreda. Razredniku se ie avtentičnost spričevala dijaka Marinko-viča, ki ga je izdala gimnazija v Ohridu, zdela sumljiva, zato ie spričevalo poslal na ogled ohridski gimnaziji, odkoder je prispel odgovor, da gre za falzifikat. Marinko-vič je na policiji izjavil, da ie blanket s pečatom ohridske gimnazije našel na železniški postaji v Hidži. * Pretep zaradi žen. Pišejo nam. V Nemški vasi pni Trebnjem jc krojač Jo« sip Čeh prišel s svojo ženo Ano vasovat k posetniku Mežanu, ki je oba pogostil s pijačo. Kmalu nato je prišel tudi 30 let« n gostilničar in krojač Alojzij Opara iz Nemške vas\ ki ga je Mežan kot dobrega prijatelja prav tako pogostil s kozarcem vina. Opara je pri tej priliki vprašal Če« hovo ženo Ano, zakaj se vedno prepira z njegovo ženo Marijo. Pri tem ga je če« hova poriir'a v stran, da je pljusknilo iz njegovega kozarca vino, nakar je Opara dejan »Pa ne bom pil, če mi ga ne pii« voščiš.« Z naglim zaokretom je skočil na« to mož Čehove proti Opari, ga zgrabil za vrat, udaril s pestjo po glavi, pahnil v ve« žo, nato pa pred hišo. kjer je Opara oble« žal nezavesten in dobil tudi hude poškod« be na desni nogi. Morali so ga prenesti domov, nato pa v bolnico. * Znatno znižane cene tudi pri nas. Vsi sloji, kmetijski in industrijski, si uspešno prizadevajo, da prilagodijo svoje naprave najmodernejšim zahtevam. Začenjajo se združevanja, postavljajo se novi stroji in vsi mislijo, da se more težavni gospodarski položaj odpraviti le na ta način. Vsi ti napori so brezuspešni, dokler ne dovedejo do znatnega znižanja cen. Tudi vodstvo domače tovarne »Petovia«, d. d. kjer se izdelujejo povsod znani čevlji »Humanik« ie izpremenila svoj obrat. Nove delovne metode in času primerni dogovori z delavstvom so dovedli proizvajanje do najvišje mogoče stopnje. Čevlji »Humanik«, ki so že dosedaj bili po pravici označeni kot dobri, se niso le bistveno izboljšali, ampak se tudi morejo prodajati po nedosegljivo nizkih cenah in so s tem postali najcenejši jugoslovenski kvalitetni čevlji. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. REICH. * Ljubi očka in draga mamica, čitajta današnji oglas A. Rasbergeria. Iz Ljubljane u_Prva in največja koncertno-družabna prireditev bližajoče se sezone je koncert ljublj. Udruženja novinarjev, ki bo 1. dec. v vseh prostorih »Uniona«. Letos proslavi na koncertu jubilej štiridesetletnega delovanja višji kapelnik dr. Josip Cerin. Izvajal bo suito "dekliških pesmi »Iz vrela ljubavi«. Marii Šimenc bo s svojim toplim in zvenečem glasom predvajal operne arije in pesmi. Zbor Glasbene Mat:ce zapoje dve novi pesmi, med njima Hubadov originalni »Potrkan ples«, »Ljubljanski Zvon« pa je postavil na spored dve skladbi veličastnega značaja. Poleg tega bodo peti realci eno francosko in eno slovensko pesem. Lep bo koncertni večer, prijetna bo zabava. Pri plesu po koncertu bo svirala godba Sokola s Tabora. Priporočamo občinstvu, naj _si nabavi vstopnice pravočasno v Matični knjigarni. u— Film »Za čast domovine« bo predvajala ZKD še danes ves dan v prostorih kina »Ljubljanski dvor« pri predstavah ob 4., pol 8. in 9. zvečer. V nedeljo 30. t. m. in na narodni praznik 1. decembra se bo predvajal fiilm zadnjikrat, obakrat ob 11. dopoldne. Ogled tega filma najtopleje priporoča- mo. , _ u— Iz gledališča. Drevi se bo pela Straus-sova opereta »Vesela voina« za C, v nedeljo pa ob 15. opereta »La Mascotte«. izven abonmaja pri znižanih cenah, in ob 20. »Boris Godunov« s slavnim Baklanovom v naslovni partiji. — V drami se ponovi drevi Nušičeva komedija »Gospa ministrica« ob 20. pri znižanih cenah izven abonmaja. — V nedeljo se ponovi popoldne mladinska igra »Janezek-Nosanček«, zvečer ob 20. pa KAVARNA ^CENTRAL« SV. PETRA NASIP toči prvovrstno črno smederevsko vino »TRIUMF« iz kleti »Venčačka vinogradska zadruga« Arangjelovac. lo978 ZA MIKLAVŽA največjo izbiro modernih damskih in otro ških predpasnikov iz listra, klota, kretona Sifona in batista, in sicer damski že od 26 Din naprej, otroški od 18 Din naprej nudi F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra ce. 10 Oglejte si blago in cene v naših izložbah! 380 Tolstega komedija »Serija A-000001«. Obe predstavi izven abonmaja po znižanih cenah. Francosko komedijo »Naš gospod župnik« ponovi ljubljanska drama v ponedeljek 1. decembra ob 20. Naslovno vlogo bo igra! Cesar, v večjih vlogah nastopijo Nablocka, Lipah in drugi. Izven abonmaja, cene znižane. u— Veseloigra »Vozel« v soboto in ne« deljo na Šentjakobskem odru. Prizori »o pisani živo, tako da se pos;tn'k zabava« jo od začetka do konca predstave. \Vop« n.ce se dobe v trgovini g. Miloša Karniw« nika na Starem trgu. Začetek predstave ob 20.15. Pridite! u— Španski violinski virtuoz Julij Manen si je izbral za svoj prvi koncert v Ljubljani prvovrsten program. Na klavirju bo spremljal umetnika pianist \Valter Fischer. Opozarjamo ljubitelje visoke glasbene umetnosti na ta redek koncert, ki bo v sredo 3. decembra v veliki dvorani Uniona. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Srebrno poroko bo obhajal v krogu svoje rodbine jutri 30. t m. naš dolgolet* ni naročnik g. Slavko Jug, višji sodni ofi« cijal K srebrnemu jubileju njemu in nje« govi soprogi iskrene čestitke! u— Vstopnice za novinarski koncert se dobe danes ves dan in jutri, v nedeljo dopoldne v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, v ponedeljek pa od 5. popoldne dalje v hotelu Union pred vhodom v veliko dvorano. Gg. predstavnike oblasti in korporacij, ki so si rezervirali vstopnice, prosimo, da pošljejo po nje danes popoldne ali jutri dopoldne. u— Knjige Vodnikove družbe oddaja članom Tiskovna zadruga v Ljubljani, Še-lenburgova ulica 3, tudi v nedeljo dopoldne. u— Predavanja Slavističnega kluba ljubljanske univerze. Slavistični klub naznanja, da se bodo vršila tudi letos kakor v preteklem letu nedeljska dopoldanska predavanja v zbornici ljubljanske univerze. Ker je lani zanimanje občinstva za ta predavanja vedno boli raslo in ker so ta predavanja važnega kulturnega pomena, ie izdelal Slavistični klub za letos obširnejši in pestrejši načrt, ki bo gotovo vzbudil mnogo pozornosti. Sodelovanje so dosedaj obljubili mnogi visoki kulturni delavci. Ker še ni načrt predavanj popolnoma izgotovljen in ker prične klub s predavanji šele 7. decembra letos, za sedaj samo opozarjamo cenjeno občinstvo na načrt predavanj m predavateljev, ki bo javljen sredi prihodnjega tedna. , , .... u_ V Šelenburgovi ulici bodo pričeli tramvajska dela šele pomladi, ker je vre« me zaenkrat nezanesljivo. Kakor znano, bosta v Šelenburgovi ulici izpeljani dve pro«i. V zvezi s tem bo ulica tudi nekoli« ko Regulirana. Ceste ne bodo več asfalti« rali temveč jo bodo tlakovali z lesenimi kockami. Na eni strani, in sicer najbrž na levi v smeri proti Dunajski cesti, bo raz« širjen pločnik za pešce. Cesta bo na ta način nekoliko zožena, bo pa za tramvaj in ves ostali promet dovolj široka. I rorne« nada se bo potem morala preseliti na A.le« ksandrovo cesto, ki je itak za to določena. Prihodnje leto bo Aleksandrova cesta s podaljškom v Tivoliju ena najlepših pro« menad v Jugoslaviji in zato mhce vec ne bo pogrešal Selenburgove ulice. TONE POLJŠAK Ljubljana. Aleksandr. c. 5. Projektiranje In Izvršitev električnih naprav In Instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 UFERINI iluzijonistično gledališče danes ob 20. uri v veliki dvorani UNION. Sodeluje godba 40. pešpolka. 15998 Kupnjte samo PENKALA BATERIJE ker gore najdalje!___300 Zimsko moško perilo kravate, srajce, šale, nogavice, robce in drugo priporoča I. URBANČIČ, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 20. 386 u— Cirkus Kludsky pride v sredo v Ljubljano. Včeraj so se že po Ljubljani kretali uslužbenci slovitega cirkusa M ud-, skv kd iščejo primerna stanovanja za cir« kušico osobje. Cirkus prispe v Ljubljano v sredo in bo gostoval tu 5 dni Zadnje me« sece je bil Kludsky na turneji po večjih mestih in krajih naše države Pri cirkusu je uslužben tudi Ljubljančan Ivo Vojno« vič, ki je od krotitelja zveri avanziral za tajnika. u— Izredni občni zbor ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva bo 13. decembra ob 20. pri Kajtezu v Floriianski ulici. Dnevni red: volitev predsednika in ostalega odbora ter slučajnosti. Ker bo občni zbor izredno važen, prica-kuie odbor številno udeležbo. u— Lutkovno gledališče ljubljanskega Sokola Ponovi v nedeljo, 30. t. m. ob 16. v Narodnem domu dr. Lahovo »Snegulci- co«. . , . u_ Knjižnica Delavske zbornice bo odprta v nedeljo 30. t. m. od 10. do 12. dopoldne, na državni praznik pa bo zaprta. Ob praznikih 7. in 8. decembra knjižnica ne bo poslovala. Izposodite si knjige med tednom! . , , .. u— Kostanji padajo. Kosati kostanji v glavnem drevoredu v Tivoliju so zapisani smrti. Lepa vrsta zdravih dreves ie že padla pod sekiro in le še nekaj jih čaka, da se zrušiio po tleh. Mestna občina je drevesa oddala kakor znano interesentom brezplačno, a s pogojem, da jih izkopljejo s koreninami vred. . u— Pevski zbor Glasbene Matice. V ponedeljek ob 11. dopoldne važna vaja vsega mešanega zbora. u— Nesreča nikoli ne počiva. V splošno bolnico so včeraj pripeljali več žrtev nesreč iz mesta in z dežele. 5« letna Tereza Ferianova, upokojenka tobačne tovarne, je padla s stopnic poleg čevliarsKega m v-ta in si zlomila nogo. — Mala Ljubica Pecm-kova, hčerka služitelja na carinarnici, sta-nuioča v Zeleni jami, ie tako nesrečno padla z balkona, da je dobila hude poškodbe. — Delavca Feliksa Cešnjevca, stanuiocega v Zg. Šiški, ie na poti proti d drevi ob pol 20. v areni Narodnega doma pod vodstvom g. Jenka. . u_ Plesna šola Sokola Ljubljana III je vsako soboto ob pol 21. v suterenski dvorani hotela »Miklič« nasproti glavnega kolodvora. Vabiieno tudi Sokolu naklonjeno občinstvo. Za sobotno vajo bo plesna dvorana na novo preurejena. u— Prihodnje plesne vaje AKS Pnmorja v nedeljo 30. t. m. ob pol 16. v beli dvorani Uniona. u— Zaradi nepredvidenih zaprek se bo na novo moderno preurejena galanterijska trgovina Ivan Samec, Mestni trg 21, otvo-rila 2. decembra, kar nai blagovoli cenjeno občinstvo vzeti na znanje. u— Tudi sv. Miklavž napreduje. Ima namreč svojo radijsko oddajno postajo na valu 33333 in smo danes vjeli vest, da bo posetil Liubljano in bo uradoval od 17. do 19 ure v trgovini Tičar, Ljubljana, Selen-burgova ulica 1. Za uradni dan si je izbral naš narodni praznik 1. decembra m vabi starše, da privedejo svojo pridno m tudi poredno deco k izložbam trgovine 11-čar, kajti tam bo sv. Miklavž vpisoval pridne otroke v zlato, a poredneže v črno knjigo. Obenem bo določal tudi darila za 6 Miklavžev večer priredi Sokolsko društvo Ljubljana IV v telovadnici sole na Prulah v petek, dne 5. decembra ob 6. zvečer za deco in naraščaj. — V soboto 6. decembra ob 8. zvečer pa za odrasle v sa« Ionu gostilne pri Češnovarju na Dolenjski cesti. _ Darila sprejema društvena pisar« na na vojaškem strelišču 5. decembra ou 4. do pol'6. zvečer in v soboto 6. decem« bra od 5. do pol 8. zvečer. Iz Maribora a_ Proslava državnega praznika. Na državni praznik 1. decembra po cerkveni slovesnosti v stolnici (okoli 11.30) bo sprejemal okrožni inšpektor dravske ban v Mariboru poklonitve in čestitke uradnih oseb in korporacij. a_ Zveza kulturnih društev v Mariboru poziva vsa v njej včlanjena narodna društva Maribora in okolice, da se njihovo članstvo v čim večjem številu udeleži proslave narodnega praznika, katero priredi Narodna Odbrana 1. decembra ob 20. v vseh prostorih Narodnega doma. a— Iz gledališča. »Sveti plamen«, globo-ka in zanimiva drama se ponovi danes pri znižanih cenah !n zadnjič v sezoni. V nedeljo ob 15. se bo uprizorila vesela in me-lodijozna opereta »Lutka«, ob 20. pa se bo pela moderna šlager opereta »Aleksandra«, pri kateri bo nastopila zopet gdc. Udovi-čeva. V ponedeljek 1. decembra se bo ponovila ob 15. optimistična komedija »Življenje je lepo«, ob 20. pa se bo uprizoril kot slavnostna predstava igrokaz slavnega ruskega dramatika Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«. Pri vseh štirih predstavah veljajo kuponi a_ Sokolsko društvo Maribor - matica poziva vse svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži proslave 1. decembra, ki jo priredi Narodna Odbrana v vseh prostorih Narodnega doma. a_ Božični bazar, ki bo dne 1. decembra v Unioski dvorani, se otvori ob 9. zjutraj in ostane odprt do 20. ure. Vstop prost do 4 popoldne. Takrat je začetek koncerta in čajanke. Podmladek RK in Podporno društvo za revne učence v Mariboru prosita vse obiskovalce, da si omislijo kak spomin bodisi izmed zelo ličnih izdelkov naše marljive mladine, ali med darovi Pogrnjena mize s 6 sedžj a 10 Din s čaiem. Stojišča 3 Din. Predprodaja vstopnic v trgovinah Brišnik in Hofer. a— Lutkovno gledališče Sokola-matice uprizori v nedeljo, ob 10. dopoldne v maft dvorani Narodnega doma v proslavo dr« žavnega in sokolskega praznika igrico »Domovina« (5 slik iz dobe bojev za osvobo-nje) s petiem in godbo. Vstop (brezplačen) ima samo sokolska deca. a_ Obrtno društvo vabi vse obrtništvo, da se udeleži proslave 1. decembra. Zbirališče ob 9.30 v Narodnem domu. O pomenu 1. decembra bo predaval obrtništvu v telo- vadnici dekliške meščanske šole na Slomškovem trgu obrtni nadzornik g. Založnik. Obrtniki in naraščaj se udeleže tudi službe božie v stalni cerkvi. a— Protituberkulozna liga v Mariboru zbira te dni člane in pričakuje, da bo tudi občinstvo, ki ve ceniti njeno požrtvovalno delo v teku desetletnega njenega obstoja, to tudi pokazalo z obilnim odzivom. a— Velik požar v Zrkovcih. Tik pred zaključkom redakcije smo preejli vest da je snoči okrog 16. izbruhnil PO^r j Zrkovc^ nri Mariboru in da so zgorele hise ter gospodarska poslopja posestnikov Lemeža m Marčiča Zgorelo je, kakor poročajo, pet obiStov obeh imenovanih posestnikov. Na Mce mesta so poleg domačih gasilcev prišli tudf gasilci s Pobrežja in kmalu za niimi ' mariborsko gasilno društvo. pL-Zopet velika kazenska razprava bo V torek 2. decembra pri okrožnem sodišču v Mariboru proti posestnikoma Karlu fn Barbari Rojko iz Grajenšaka pri Ptu-tu ki sta obtožena, da sta dne 1. avgusta usmrtila svojega zeta. Obtožnica pravi da ie Barbara Rojko zeta držala. Karol Koj-ko na ga je udaril s samokresom in mo-X po glavi, da mu je razbil lobanjo m je poškodovani na tem umrl. K razprav^ je vabljenih 24 prič, med njrau tudi 1 sodnik in odvetnik iz Ptuja. a— Nezgode. 17-letm delavki v Her-sroutovi kartonažni tovarni Marti Bari je stiskami stroj zmečkal dva prsta leve roke. Neki dijak pa se je ponesrečil na igrišču SK Železničarja. Pri nogometni vaji si je zlomil desno nogo v gležnju. Oba ponesrečenca so odpremili v bolnišnico. Iz Celja e— Prvi slovesen način december se bo praznoval na kot državni praznik uedinjenja" Vsi hišni posestniki se opozarjajo, rta morajo biti na ta dan vsa poslopja okrašena samo z državnimi zastavami. e— Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo 4. decembra s pričetkom ob pol 9. dopoldne v mestni osnovni šoli. Poleg stanovskih, šolskih in društvenih zadev bo na dnevnem redu aktualno predavanje strokovnega učitelja g. Lovrenčiča iz Maribora o telovadbi v novi šoli s praktičnim nastopom 2. b razreda mestne deške osnovne šole v šolski telovadnici. e_ Dvoje predavanj na celjskem Ljudskem vseučilišču izostane. Na celjskem Ljudskem vseučilišču zaporedoma izostane dvoje predavanj, ker sta na oba prihodnja ponedeljka praznika. Prihodnje predavanje bo šele v ponedeljek 15. decembra zvečer. Izvrstno domačo hrano dobite v Javni kuhinji v Celju, vogal Raz* Jakove, Vrvarske in Kolenčeve ul. (zgradba Delavske zbornice). kosilo in večerja A hrana (težaška) Din 8.50 B „ (uradniška) „ 12.50 C „ (z močnato jedjo) „ 14.50 Najboljše naše priporočilo, so naši zado voljni aboncnti. Prepričajte se sami i! GOSPODARSTVO LES e— Celjani, pridite h koncertu koroških narodnih pesmi 1. decembra ob 20. v veliko dvorano Celjskega doma. Nabavite si še danes vstopnice v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. e— Mestni kino Celje. V soboto 29. in nedeljo 30. t. m.: Tarzan (1. del). Začetek danes ob 20.15, jutri pa ob 15., 16.30, 18. in 20.15. e— Andrejev živinski in kramarski sejem v Celju bo zaradi narodnega praznika torek 2. decembra. Iz Zagorja z— Praznik uedinjenja. Sokolsko dru« stvo Zagorje bo proslavilo uedinjcnje prav svečano. Na predvečer v nedeljo se bo vprizorila v režiji br. Košmrlja igra »Or* kan«. Drugi dan na praznik bo telovadna akademija. Tudi naše vrle Kolašice bodo proslavile na slovesen in človekoljuben na» čin uedinjcnje. Splošna beda med šolsko deco zaradi pičlega zaslužka delavstva je napotila Kolašice/da prestavijo svojo obi* čajno božično obdarovanje revne dece na praznik 1. deccm. Po slovesni službi bož* ii je povabljena revna šolska mladina v malo dvorano Sokolskega doma, kjer bo* do ob navzočnosti odboar in učiteljsiva obdarovani najbednejši s toplo obleko, pe* rilom in čevlji. z— Smrt uglednega obrtnika. Te dni so pokopali priljubljenega moža, 70 let stare* ga Filipa Fajna. bivšega slikarskega moj* stra. Pokojnik je dolgo časa izvrševal svo* jo obrt, dokler je ni izročil svojemu smu Ludoviku. Pokojnik je znal povedati mar* sikaj zanimivega, kar je doživel, ko je pre* potoval več držav. Zadnja leta je mož opešal in se največ bavil s knjigoveštvom, dokler ni zatisnil trudnih oči. Obrtno dru* štvo mu je priredilo lep pogreb, katerega se je udeležilo veliko število občinstva in mu s tem izkazalo zadnjo čast. Naj počiva po trudapolnem delu v miru, žalujočim pa naše sožalje. Iz Ptuja Ptujski gledališki abonma. ^ Rok '/a prijave so podaljša do nedjelje, 30. t. ra. ter bo g. Chirstof sprejemal nove abcmen* te še v nedeljo, od 10. do 12. uri pri gleda* liški blagajni. Iz Šoštanja |t_ plesne vaje Sokola se pričnejo za člane SKJ in po njih uvedene goste drevi ob 20. v Sokolskem domu. Vadi iz prijaz* nos ti učitelj Robinščak Iz Hrastnika h_ K'mo Narodni dom bo predvajal Ulov film »Zveza trojice« v soboto, nedeljo in ponedeljek, vsakikrat ob 20. V nedeljo popoldne bo izostala kinematografska predstava zaradi akademije. Iz Trbovelj i— Kino »Sokol«. Drevi ob 20. zvočni film »S križem in mečem« ter zvočna šala >>Flip — žabe«. Z Jesenic s_ Kino »Radio« na Savi. Drevi ob 20. 7VOČni film »Krepostna gTešnica«. Iz Laškega 1_ Praznik sv. Birbare bo praznovalo delavstvo rudnika ISrezno»Huda jama v nedeljo 30. t. m. Ob 9. bo sprevod z godbo od rudnika v nadžupnijsko cerkev k slo* vesni maši. nato pa prosta zabava v vseh prostorih kopališča. Tretje zasedanje tarifnega odbora Te dni je bilo zaključeno tretje letošnje zasedanje sekcij tarifnega odbora prometnega ministrstva, ki se je vršilo v Beogradu" pod predsedništvom V. U. Jovanoviča, člana uprave beograjske Industrijske zbornice. Sejam so prisostvovali poleg članov tarifnega odbora tudi predstavniki prometnega ministrstva, generalne direkcije žeiez-Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in kmetijskega ministrstva. Po dnevnem redu, ki je bil določen že na zasedanju avgustu, so sekcije vzele v razpravo reformo lokalne železniške tarife. Pred prehodom k razpravam so predstavniki generalne direkcije obrazložili članom odbora obseg tarifnih olajšav, ki so bile dane v času od zadnjega zasedanja na podlagi prejšnjih sklepov odbora. Tako je bila predvsem izdelana nova tarifa za izvoz žita preko mejnih prelazov in domačih luk. Predvidene so olajšave za izvoz naših proizvodov v Albanijo po železniških progah, zbirajo se podatki, da se čim prej izdajo predpisi glede reekspedieije za izvoz lesa, izvršeno je razširjenje direktne jugosloven-sko - grške tarife na večje število novih postaj itd. Glede na okolnost. da vsaka sprememba tarif v cilju izvoznih olajšav pred-tavlja za železniško upravo delno izgubo na efektivnih dohodkih in glede na okol-r.ost. da so železnice dolžne čuvati ravnotežje med dohodki in izdatki, bo nadaljnje delo v pogledu tarifnih olajšav za izvoz mogoče. čim "se najdejo sredstva v smislu predlogov, stavljenih na zadnjem zasedanju tarifnega odbora (tarifni odbor je namreč prišel do zaključka, da je izvedba nujnih tarifnih olajšav mogoča le s pomočjo finančno-političnih ukrepov, n. pr. s tem, da se znesek transportne takse, ki pripada državnim dohodkom in znaša okrog 290 milijonov Din ietno, porabi zs prometne in tarifno - politične potrebe). V razpravi o reformi lokalne tarife so predstavniki komercijalnega oddelka generalne direkcije obširno poročali o uclu na novi lokalni tarifi, ki mora biti v najkrajšem času sestavljena kot projekt. Ker je ta reforma za vse panoge gospodarstva velike važnosti, je tarifni odbor sklenil naprositi železniško upravo za najožje sodelovanje pri vseh reformah, ki tangirajo gospodarstvo. Zato je predlagal, da se načelna debata glede nove lokalne tarife odloži, dokler generalna direkcija ne bo izdelala projekta tarife, ki se naj potem dostavi vsem članom tarifnega odbora, nakar se jim naj da rok od meseca dni, da bodo mogli projekt proučiti, tako v načelnem pogledu, kakor tudi v podrobnostih. Po tem roku pa naj se skliče posebno zasedanje tarifnega odbora, ki naj bo posvečeno edino načelni in podrob ni razpravi o novi lokalni tarifi. V nadaljnjem zasedanju je tarifni odbor razpravljal o nekaterih nujnih predlogih, ki so bili odboru uradno stavljeni v izjavo. Na koncu zasedanja pa je sklenil, da se bo prihodnje, to je 4. zasedanje »ršilo v Zagrebu v dvorani Zbornice za TOI in se bo pričelo že S. decembra. Na tem zasedanju se bo razpravljalo: 1.) o ukinjenjn današnjih ugodnostnih tarif za prevoz inozemskega premoga in koksa v zvezi z znižanjem tarife za domači premog do refuili pristanišč; 2.) o predlogu železniške uprave glede omejitve izjemne tarife št. 34 Zaradi zlorab in 3.) o predlogu glede uvedbe ugodnosti v ta rifah za prevoz žita in moke Vprašanje nveljavljenja pavšaliranega skupnega davka na poslovni promet Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je v imenu ožjega medzborničnega odbora za sestavo predlogov k tarifi za skupni davek na poslovni promet izdala vsem gospodarskim organizacijam in zbornicam pojasnilo, v katerem navaja, da se je na skupnih konferencah za pripravo gradiva za sestavo tarife skupnega davka na poslovni promet, ki so se vršile od 14. do 21. t. 111. v Beogradu, razpravljalo o naslednjih skupinah predmetov po carinski tarifi: 1—49 (o poljskih predelkih), 50—90 (o proizvodih živinoreje), 103—108 (o industrijskih izdelkih) in 273—369 (o rastlinskih in perutni-narskib proizvodih in izdelkih). Glede mnogih predmetov je prišlo do konkretnih zaključkov, glede manjšega dela gradiva in predmetov' pa je bilo treba razpravo odložiti. Izkušnje na teh konferencah so pokazale, da je nemogoče pripraviti gradivo za vse skupine v tako kratkem času. da bi se tarifa skupnega davka lahko uveljavila že 1. januarja prihodnjega leta. Na drugi stra ni pa je bilo ugotovljeno, da bi bilo združeno z neprilikami, če bi skupni davek stopil v veljavo samo za posamezne skupine in predmete. Zato je ožji odbor v sporazumu z zbornicami in organizacijami, katerih zastopniki sodelujejo pri tem delu, naprosil finančnega ministra, naj sc uveljavi le skupna tarifa, odnosno naj prva tarifa obsega vsaj vse važnejše predmete, glede katerih naj se v splošnem pavšalira poslovni da rek za vse faze. Odbor je finančnemu ministrstvu predlagal, naj se uveljavljenje skupnega davka na poslovni promet preloži na 1. april prihodnjega leta. Da se pospešijo priprave za sestavo tarife skupnega davka, se bo v bodoče glede predmetov in skupin, ki niso bile obdelane na konferencah, razpravljalo pismeno med gospodarskimi organizacijami. Skupne konference pa bi se sklicalo le po potrebi, če pismenim potom ne bi bilo mogoče priti do definitivnih sklepov. V prl-četku januarja bo sklicana skupna konferenca v Zagrebu, kjer se bo razpravljalo o predlogih za kože, les, železo in druge kovine ter njihove izdelke. Do početka januarja morajo zbornice in organizacije _ zbrati definitivne podatke za te predmete in skupine. rava Tvornica za dušik ▼ Rušafi opustiti sedanjo produkcijo (karbid in apneni dušik) in preurediti obrate za uvedbo drugih produkcijskih panog (livarno). Po naših zanesljivih informacijah pa so te vesti netočne. sij.-------------- . ... . . ., , Zaradi gospodarske depresije in slabih oddajnih možnosti ie bila tvornica sicer primo-rana deloma odpustiti delavstvo in skrčitt obratovanje, odnosno produkcijo, ki pa nikakor ne bo opuščena. . = Zbor Centrale industrijskih korpora-rii Centrala industrijskih korporacij je sklicala 15. zbor industrijskih korporacij, ki se bo vrSTl 10. in 11. decembra v Beogradu, v sredo 10. decembra se bo vršila interna seja predstavnikov korporacij, ki se bo pečala s proračunom Centrale za 1. 1831. z načrtom obrtnega zakona in z željami in predlogi korporacij. Za javno sejo v četrtek 11. decembra pa je določen naslednji dnevni red- 1) Poročila predstavnikov korporacij o željah industrije. 2.) Vprašanje industrijskega krilita v zvezi z načrtom zakona o Industrijski banki. 3.) Načrt zakona o pospeševanju domače industrije. 4.) Načela zakona o skupnem davku na poslovni promet. 3.) Konkurenca državnih podjetij pnvatm industriji. .... — Pravilnik o ugodnostih za hotelsko industrijo. V trgovinskem ministrstvu je bil le d-ii izdelan'pravilnik k zakonu o carinskih olajšavah za hotelsko industrijo, s katerim se pojasnjujejo in dopolnjujejo posamezne odredbe tega zakona. Pravilnik je odobril tudi finančni minister '.n bo v kratkem uveljavljen. Ministrstvo za trgovino ln industrijo' je že sedaj prejelo večje stevno prošenj za carine prost uvoz gradbenega in instalacijskega materijala za hotele, ki se bodo pričeli' graditi ali pa se bodo pregradi: Druga emisija begluških obveznic. Ker se je ob priliki finančne likvidacije odškodnin za begluška posestva v Bosni in Hercegovini izkazalo, da je v zakonu določena emisija 6-odstotnib begluških obveznic v nominalnem znesku 150 milijonov Din premajhna, je bila te dni objavljena novela k zakonu o finančni likvidaciji odškodnin za begluška posestva, s katero se skupni nominalni znesek begluških obveznic poviša za 50 na 200 milijonov Din. Nove obveznice bodo nosile znak »II. emisija«, vendar bodo v ostalem izenačene z obveznicami L emisije. = Perutninarski tečaj v Ljubljani. Ker se je priglasilo izredno veliko število tečajnikov za=perut. tečaj, ki se bo vršil v torek 2., v sredo 10. in v soboto 20. decembra t. L, je moralo vodstvo tečaja poiskati večji lokal za predavanje, in sicer v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Opozarjajo se tečajniki, da se zberejo v dvorani Delavske zbornice v torek 2. decembra ob pol 11. in ne v Linhartovi ulici št. 9. Za zunanje priglasilce bo tamkaj poskrbljeno tudi = Tečaj za pršenje barv v Ljubljani. Na prošnjo nekaterih interesentov objavlja Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI, da se pristojbina za tečaj za pršenje barv na kovine in les. ki se bo vršil od 3. do 13. decembra v livarni Tehniške srednte šole, zniža na 50 Din za mojstre in 25 Din za pomočnike. Prijavni rok poteče v soboto 29. t. m.; izjemoma se sprejemajo prijave še ob otvoritvi tečaja 3. decembra ob S. zjutraj. BORZE 2S. norembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Le v devizah Praga in Dunaj je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so po zadnji okrepitvi deloma nekoliko popustili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila; za aranž- = Akcija za gradbo železniške zveze Kočevje - Vrbovsko. Včerajšnje zagrebške »No-vosti« objavljajo zanimivo izjavo predsednika akcijskega odbora za gradbo^ železnic* Kočevje - Vrbovsko, sušaškega župana g. Ružiča. Po tej izjavi je akcijski odbor pre/f kratkim v Beogradu podrobno informiral merodajne činitelje o vseh podrobnostih, ki se nanašajo na gradbo te važne proge. Ministrski predsednik general Živkovič je pokazal veliko zanimanje za to akcijo in Je izjavil, da bi se z gradbo lahko takoj pričelo, če bi obstojala finančna možnost iz rednih dohodkov. Zato je treba najti drugo re-šenje. Akcijski odbor ima sedaj nalogo, da zainteresira za gradbo privatni kapital, kar je že storil preko zagrebške in ljubljanske bančne organizacije. 80 milijonov Din je že zasiguranih in je upati, da se bo ta vsota še znatno povečala. _ = Poslovanje Tvornice za dušik v Rušah. -f Ljubljanska b«r»a (28- L m.) Tendenca za le6 mlačna. Zaključen je bil 1 vagon desk in 1 vagon oglja. Povpraševanje je za več vagonov lepega suhega, čistega bukovega oglja - prahu in za več vagonov bukovega oglja (samo >canello<), nadalje za 1600 komadov obeljenega jamskega lesa (v predpisanih dolžinah od 1—3 m in debelinah 20 in 18 cm), za 5250 komadov jelovih krajni-kov (1.20 m), za 180 komadov jelovih desk (4 m, deb. 24 mm, širina 25 cm) in za večjo množino testonov (26—30 cm in 10—25 cm širine). — Navzlic okolnosti, da se bliža že december, prodaja drv zaradi milega vremena še ni oživela, kakor bi bilo pričakovati vsaj na sedanji letni čas. Nadaljnje prodaje drv bodo povsem odvisne od poteka letošnje zime. Tudi oglje se ne izvaža tako, kakor se je pričakovalo. Rezano blago pa se ]X>vprašuje le za I. in II. kakovost, dočim za blago »monte«, itombantec in za III. kakovost ni nikakega zanimanja. ŽITO Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se (franco. slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo 30 dni): pšenica: baška. 80/81 kg po 200 - 202.5: srbobranska, 80, kg in gornjebaska, 79.80 k" po 197.5 — 2(K); baška. 79 kg po 18-5 do 187.5; baranjska, 79/80 kg po_182__do 185; ječmen: ozimni. 65/66 kg po lo5—to7.o: koruza: baška. stara po 147.5 — 150; baška. nova, umetno sušena po 132.5 — 135; pri navadni voznini po 137.5—142; baška. času primerno suha, pri navadni voznini po 122.5 — 125; oves: baranjski po 182.5 do 185; moka: »Ogc po 340 - 345. -f- Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 8 vagonov pšenice, 2 vag. ovsa, 68 vag. koruze, 2 vag. moke. Pšenica: baška, 79/80 kg težka 137.5 — 142.5; gornjebaška, 79/80 kg 135 do 137.5; banaška, Tisa, šlep 139 — 141; gornjebanaška, 79/80 132.5 — 135; sremska, 78 kg 127.5 — 130. Oves: baški, sremski 133 do 140. Ječmen: baški. sremski, 63/64 kg 102.5 — 105. Koruza: baška. stara 90 — 92.5; nova 67.5 — 70; za december - jan. 72.5 do 75; za marc - maj 87.5 — 90; sremska, umetno sušena 82 — 84. Moka: baška >0g« in >0gg: 235 — 245; >2< 205 — 215; »oc 175 —'185; >6« 150 — 155; >7< 106 — 110; >S< 77.5 — 82.5. + Soinborska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca nespremenjena; promet 219 vagonov. Pšenica: baška. pot.. 80 kg 137.5—142.5; okolica Soinbor, 78 kg 122.5—127.5; gornjebaška, 79/80 kg 132.5 — 137.5; sremska, 78/79 kg 125 — 130; banaška. Bega, šlep. 79 kg 130 — 135. Koruza: baška, stara 82.5 — 78; baška, nova, umetno sušena 82.5 do 87.5; baška, nova, času primerno suha 65 do 70; za december - januar 70 — 75. Ječmen: baški. 64/65 kg 97.5 — 102.5. Moka: baška >0g< in iOgg« 240 — 250; >2« 210 do 220; >5' 180 — 190; >6< 150 — 160; s8< 75 — 80. + Budimpeštanska terminska borza (28. t. m.) Tendenca za pšenico slabša, za koruzo učvrščena. Pšenica: za marc 15.46—15.47, za maj 15.36 — 15.37: ri: za marc 9.13 do 9.20; koruza: za maj 12.30 — 12.31. Šport Ljubljana : Maribor Predtekma ASK Primorje : Grafika Jutri, v nedeljo nastopi v Ljubljani po daljšem presledku mariborska nogometna reprezentanca. Tudi to pot bodo repTezen* tirali Maribor v bistvu oni igrači, ki so igrali proti Gradcu. V tej tekmi so se Mariborčani dobro odrezali in če bi bili igrači le nekoliko več rutinirani, bi Grad. čani težko odnesli zmago. O lepi igri, ki so jo predvedli Mariborčani, pričajo izja» ve samih Gradčanov, ki so priznali, da se je mariborski nogomet v vsakem pogledu ma se je trgovala P° f25 — 426, za decem- 'd i i, Sj to vedo najboljše sami Ljub* ber pa po 423.o - 424 V ostalem je prišlo g^ani, ki so morali mnogokrat p repu* do zaključkov v 7% Blairovem posojilu po | na mariborskih, pa tudi na do zaključkov v 7% Blairovem posoji 81 - 81.25 in v 6% begluških obveznicah ,__ - , Mariborčanom po 72. Med bančnimi delnicami je bilo ne- ! domačih tleh Mariborčanom. kaj več prometa v Union banki po 190.5 do Jugobanki po 77.5—78; zaključki 91 in v Jugobanki po < t.o- . , pa so bili tudi v Praštedioni po 930, v Ze-maljski po 129 in v Poljodelski po 56. Med industrijskimi vrednotami je bil zabeležen promet le v Trboveljski po 375 — 377 in v Sečerani po 298 Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.78, Berlin 13.4775 — 13.5075 (13.4925). — Bruselj 7.8905. — Budimpešta 9.8915. — Curih 1095.9. — Dunaj 79522 — 798.22 (796.72). — London 274.78. — Newyork 56.485. — Pariz 222.33. — Praga 167.41 — 168.21 (167.81). — Trst 294.90 — 296.90 (295.90). Zagreb. Amsterdam 212.75 — 22.81, Dunaj 795.22 — 798.22, Berlin 13.477» _— 13.5075. Mariborsko moštvo je nedavno z vi so. kim rezultatom v Ljubljani doseglo lep uspeh proti enajstorici Ljubljane. Ce se jim bo to posrečilo tudi jutri, je drugo vprašanje. Fakt pa ostane, da se ne more prerokovati zmage niti tej niti oni enaj* St Jutrišnja tekma je važna tudi zaradi te* oa, da LNP nekoliko pregleda moči, ki bi prišle za nadaljne reprezentančne med* mestne tekme v poštev. Prav gotovo bo moral priti v teh tekmah v poštev maršu kateri mariborski igrač, zato je potrebno, da pošljejo Mariborčani svoje najboljše v Ljubljano. . , Tekma se odigra ob vsakem vremenu na igrišču ASK Primorje. Predtekma pno ne ob 13., medmestna ob 14.30. Bruselj 789.05,_ Budimpešta 989.15. ^on | ^^ program za ponedeljek .174.38 — 275.18, Milan 295 ček 56.385 — 56.585, Pariz 222.33, Praga 107.41 - 168.21, Curih 1094.4 — 1097.4. Curih Zagreb 9.1285, Pariz 20.29, London 25.0736, Newyork 516.4. Bruselj 72.025, Milan 27.01, Amsterdam 207.9, Berlin 123.09, Dunaj 72.69, Sofija 3.74, Praga 15.315, Varšava 57.85, Budimpešta 90.26 Bukarešta 3.0636. . , Efekti. Ljubljana. 8% Blair 91.5 bi., 1% Blair 81.5 bi., Celjska 160 dem, Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 930 den« Kreditni lavod 170—180, Vevče 124 den.. Ruše 280—300 Tobačne srečke iz L 1888. 50 bL Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 424.5 — 425, za december 424 do 425. investicijsko 85.5 — 88, agrarne 52.5 bi., 8% Blair 90.75 — 91, 7% Blair 81.125 do 81.25. 7% „ ^ , 81.25, 6% begluške 71 — 72; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, Union 190.5 do 191. Jugo 77.5 — 77.75, Srpska 189 den., Zemaljska 129 — 130. Narodna 8100 bL, Ljubljanska kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25den., Gutmann 138 — 140, Slaveks 50 den., Slavonija 200 den., Drava 232 — 2®, Šečerana 298 — 300, Brod vagon 90 — HO, Vevče 124 den., Isls -10 — 45, Jadranska 595 bi., Oceanija 220 do 230, Trbovlje 375 — 376. Beograd. Vojna škoda 444.5 — 445.o, za december 446.5 — 447. investicijsko 87 do 87.5, 7% Blair 81.75, Narodna 8050 — 8090. Blagovna triišča JAJCA + S tržišča jajc. Zaradi neobičajno milega vremena, ki pospešuje produkcijo, so v zadnjem času cene v inozemstvu, zlasti v Italiji ponovno popustile. Zato so bili naši izvozniki prav tako primorani znižati aa-od 1.50 — 1.55 na 1.45 Din za kupno ceno _ ... ______________ komad. Nadaljnji razvoj trene situacije bo Nekateri listi so te dni poročali, da name- odvisen od bodočega vremena. Reprez. II. razreda : SK Amater ASK Prhnorje : SK Železničar V ponedeljek nastopi prvič reprezentan* ca našega drugega razreda. Zaradi tega vlada veliko zanimanje za nastop te re* prezentance proti prvaku Trbovelj ^ Amater, ki je eden najboljših podeželskih klubov. ... V "lavni tekmi odigrata finale za pokal LNP *ASK Primorje : SK Železničar. Tudi za to tekmo vlada zanimanje, ker so se mariborski Železničarji v zadnjem času vi» soko dvignili v nogometu, kar potrjujejo .ezultati zadnjih tekem. Tudi ti tekmi se igrata na igrišču A>;N. Primorje in sicer ob 13. Reprezentanca 11. : SK Amater, ob 14.30 ASK Pnmone : SK. Železničar. ----- Tek Uedinjenja Tekmovanje bo tudi letos izredno ostro, ker so se dosedaj prijavili naslednji zu» nanji tekmovalci: Karel Kumer Albert Su* " tti in Hans Susitti, Blatink Tone Trud Ciril Ogrin Miroslav. Šustersič trnest, Edvard Kavčič in Ivo Kumer. Od Ijubljan. skih atletov bomo videli na1 startu^Ilirija, ne med njimi Majhemč. Vrečko Žel^ Pr ' morjaše: Putinja, Žorga, Grobler Kinkel, Pogačnik, Regallv, Valencic, Smtic Rib* nikar, Raičl, Lenarčič. Gregorc. -Wrke, Krevs, Korče. Gaberšck Hansi, Skrabar, Prašnikar, Umek, Cal^ri Vidic itd. Start je točno ob 15.30 pred Ljubljan* sko kreditno banko. Slačilnica v hotelu Slon, vhod iz Frančiškanske ubce. — Po tekmovanju razdelitev nagrad ob l/JO v vogalnem salonu restavracije Zvezda, ob* enem spominska proslava Uedinjenja. Tek* movanje se vrši pod pokroviteljstvom vr* šilca banske dolžnosti g. dr. Pirkmajerja, župana mestne občine g. dr. Puca rn ko* mandanta Dravske divizije g gen. Veseli« noviča. Po tekmovanju se bo ob priliki razde« Iitve nagrad vršilo tudi slavnostno vpiso* vanje v zlato knjigo, ki jo je daroval svoj čas prvi pokrovitelj tekmovanja pok. veli* ki župan g. dr. Vodopivec. Službene objave LNP (Nadaljevanje seje u. o. 26. t. 111.) Na znanje se vzame dopis Ž^K Herm^s št. 260. 271 in 272 z dne 25. novembra t. I. in zapisnik 4. seje Mo Trbovlje. Sporoča se ZSK Hermesu, da je JNS z dopisom šL 2123 z dne 18. novembra t. 1. zaenkrat odbil prošnjo za gmotno podporo v svrho izgradnje igrišča. SK Javora i ku se bo pismeno odgovorilo na dopis št. 78 od 18. novembr 1 t. 1. Na znanje se vzame dopis JNS št. 2322 z dne 18. nov. t. L. v katerem sporoča, da je sprejel SK Hrastnik za rednega člana. Sporoča se Mo Maribor, da bo prejel v zadevi inkasa pok. tekem pismen dopis. Sl-C Muri se bo na dopis z dne 21. nov. t. I. pismeno odgovorilo. SK Elanu se sporoča na njegov dopis z dne 19. nov. t. 1.. da bo LNP storil primerne korake pri kr. banski upravi in stopil v razgovor s starešinstvom SK-1 v Ljubljani, o čemer bo prejel klub tudi pismene informacije. SK Amater, Trbovlje, se sporoča, da bo skušalo predsedstvo LNP ugoditi prošnji, izraženi v dopisu z dne lo. novembra t. 1. Na znanje se vzame telefonično sporočilo predsednika SK Ilirije, da n da uprava športnih prostorov na razpolago proti odškodnini igrišča LNP za nogometne prireditve dne 30. nov. t. 1. Na znanje se vzame zjava SK Hrastnik, da delegira v Mo Trbovlje g. Perzla, a v isti odbor se imenuje g. Barankini. Prosi se Mo Trbovlje, da vzame to na znanje. Ukinja se saspenz, izrečen nad igralcema Sinkovič (SK Svoboda, Maribor) in Golinar (SK Kapid), ker sta se odzvala zaslišanju. Poziva se g. Ivan Lukežič, predsednik ŽSK llermes, da do 2. decembra t. 1. odgovori na dopis podsaveznega blagajnika, ojluosno na urgenco tega dopisa. — Tajnik. Službeno iz LSP. Za tekmo proti ma* riborski reprezentanci morajo biti ob 14. v garderobi na igrišču ASK Primorje jutri v nedeljo 30. XI. naslednji: Strehovec, Ber* glez, Pogačnik, Pfeifer (vsi SK Ilirija), Jančigaj, Erman, Uršič, Slamič, Zemljak, Pišek, Svetic Stanko (vsi ASK Primorje), Šlamberger, Janežič, Boncclj (vsi SK Svo« boda), Svetic Vili (ŽSK Hermes), Novak (SK Grafika). Igralci morajo prinesti s se* boj vso opremo razven dresov, Hlačke morajo pricesti črne. — Za tekmo v po* nedeljek 1. dec. proti SK Amaterju mora* jo biti na igrišču ASK Primorje ob 12.30 naslednji Logar, Brcar, Kosmač, Kotar, Za* del, Macarol, Zaje, Oven (vsi SK Jadran). Marchiotti V., Globelnik I. Popadič (vsi SK Slovan), Jenko, ?rček (oba SK Koro* tan), Thuma (SK Reka). Vsi navedeni mo. rajo prinesti seboj vso opremo in črne hlačke brez dresov, katere da na razpolago SK Jadran. Tako v nedeljo kot v ponede* ljek se imajo ob določenem času javiti pri g. Buljeviču N. Službeno iz sekcije Z S S. Delegira, o se k tekmam 30. t. m. igrišče Primorja cg : ob 13. SK Grafika : ASK Primorje, Doli* nar; ob 14.30 reprezentanca Ljubljana : reprezentanci Maribor, Pevalek. V oone* deljek 1. decembra igrišče Primorja: cb 13. reprez. II. ljubljanskega razreda : SK Amater, Czernv; ob 14.30 ASK Primorje : SK Železničar. Šgtina: v Celju dne M), t. m. SK Olimp : Atletik SK, Deržaj. SK Grafika. Za jutrišnjo tekmo z ASK Primorjem se pozivajo na igrišče Primorja ob 12. naslednji igrači: \Vohlmuth, Kobal, Novak, Katavič. Pallek, Kmetic, Pukl. Stupiea I in II, Srebotnjak. Trobevšek, Strohmaver, Bežan, Muzlovič. Tekma se prične ob 1. popoldne. Prosim točno ra sigurno. Načelnik. Medklubske smučarske tekme st it t*, razpisane po Smučarskem klubu Ljub'jan* za nedeljo 30. t. m. v Planici so zaradi ne* ugodnih snežnih razmer odpovedane m se bodo vršile prvo nedeljo, ko bodo sae/ne prilike ugodne, kar bomo objavili v časo« pisju- , ... * — /1SK Primorje (nog. sekcija). V pone* deljek dne 1. dec. igra v Domžalah proti SK Disku naslednje moštvo: Baum I m 11, Šinkovec, Bizjak, Sinkule, Caleari, Ladiha, Golob, Klopčič, Mlinar, Petelin, Strnad^ Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 12 45 Jutri, v nedeljo točno ob 13. igra naslednje moštvo proti SK Grafiki na na* šem igrišču: Korče, Jug I in II, Hassl, PiseK I in II, Camernik. Slapar, Šenica, TerceK, Jež* SK Iliri ia (nogometna sekcija). Danes ob 18.30 važen sestanek I. moštva in re* zerve v posebni sobi v »Evropi«. Toeno m vsi' Jutri in na drž.praznik ob 14.j0 igra* mo prijateljski trening*tekmi v nedeljo s Slovanom, v ponedeljek z ISSK Manbo* rom. Sestanek juniorskega moštva, zmagovalca v juniorskih pokalnih tekmah bo danes ob 20. »pri Levu«. Opozarjamo na objave v članski knjigi! ASK Primorje : SK Disk. V ponede* ljek nastopi v Domžalah rezerva ASK Pri* morje v prijateljski tekmi proti našim Di* skovcem. Tekma se odigra popoldne, /-a nastop mladih Primorjašev vlada veuko zanimanje. Iz uradnih in drugih službenih objav Odobrena je prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena med dolžnikom Ab!i* nom Cirilom neprotok. trg. v Ljubljani VII. in njegovimi upniki. Dolžnik plača 60. odst. kvoto vseh terjatev upnikov v dvanajstih enakih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi en mesec po prave* močnosti poravnave in to s poroštw 1 Ahlina Franceta in Ahlin Angele v Ljub* Ijani. Tvrdka »Gorjanci«, lesna industrijska m trgovska družba z omejeno zavezo v No* vem mestu je prešla v likvidacijo. Lpniki se pozivajo, da prijavijo terjatve tekom enega meseca. Vpisane so spremembe pri naslednjih tvrdkah: pri Zadružni banki v Ljubljani je izbrisan član upravnega sveta Anton Kristan, vpisani so člani: dr. Henrik Tu* aia, Aleksander Knez. Boris Kristan in Fi* lip Uratnik. — Pri Samotni tovarni d. z o. z. v Štorah je izbrisan kot poslovodja Peter Majdič, vpisana pa Ruša Kunej. — Pri »Petoviji«, usnjarski industriji d. d. je vpisan član uoravnega sveta Hamis Krof ta. — Trgovska družba »Mura«, d. z o. z. v Murski Soboti se je razdruziU in prešla v likvidacijo. Pri tvormci hranil »Mirim«, Karel Zalokar v Mariboru sc izpremeni ime lastnice F.me Zalokar v Ema Desnica zaradi »možitve. KULTU RISI I PREGLED Za dobro domačo knjigo b — Ljubljana, 28. novembra. Današnja razpoloženost širših slojev je bolj naklonjena lepi knjigi nego je bila še pred leti. V življenje se vračajo trdnej-fti pojmi, človeška misel zopet tipa globlje, srce strastneje išče notranje lepote in duševnih doživetij. Tudi vnanje okoliščine vplivajo na to. Estetika notranje opreme hiš se uveljavlja vedno bolj; kič izginja in ljudje spoznavajo, da preprostost ni istovetna s primitivnostjo in da pičla sredstva iznajdljivemu okusu in resnični notranji kulturi ne stavijo nepremagljivih ovir. V stanovanje kulturnega človeka spada domača knjižnica z izbranimi knjigami. Ni to samo vnanja dekoracija, niti baha-nje s knjigami, ki si ga opazil nekoč pri surovih in duševno praznih vojnih dobičkarjih. To je samo potrdilo stare resnice, da finejše čutečemu in resnično omikanemu človeku ne more nič nadomestiti knjige. Dobra knjižnica daje boljše odgovore na razna vprašanja nego od Boga dani ali po vladi nastavljeni profesorji — pravi Mauthner, govoreč o samoukih. Poleg poučnih knjig, ki dajejo odgovore na važna vprašanja, pa res kulturen človek ne bo mogel pogrešati knjig, ki mu dajejo umetnostna doživetja — občutja poetičnosti, lepote, življenske pestrosti, tragike in komike poedinčeve as^de, viharjev strasti, — pa zopet lepoto jezika in dovršenega' sloga, krasne opise narave in toliko drugega, kar lahko nudi v najpopolnejši obliki samo lepa knjiga. Človek, ki nima nič poetičnega v sebi, je nevaren — je rekel menda H. H. Chamberlain; brez literarne kulture ni popolne naobrazbe, samo ona vodi k tisti duševni aristokraciji, ki jo je že Schopenhauer proglasil za smoter izobraževanja. če ponovno opozarjamo na pomen knjige v življenju kulturnega človeka, moramo zlasti poudariti pomen dobre, lepe knjige v naši domači besedi. Pravkar stojimo v znaku nekakšne reorganizacije slovenskega knjižnega trga. Produkcija knjig, zlasti prevodov iz tujih slovstev, naglo, trenutno skoraj skokoma raste. Če trdimo, da imajo nove zbirke »Tiskovne zadruge« prednost pred drugimi te vrste, se zavedamo, da naša hvala ni pretirana. Nove knjige »Tiskovne zadruge«, ki jih napoveduje njen nedavno »Jutru« priloženi prospekt, obsegajo skrbno izbrana dela samih prvovrstnih svetovnih pisateljev, zrela, res umetniška dela trajne vrednosti. Ta dela so prevedli mojstrski prevajalci, kakor Oton Župančič, Vladimir Levstik i. dr., kar daje prevodom še posebno vrednost tudi po jezikovni plati. Dela domačih avtorjev so takšna, da brez njih ne more in ne sme biti knjižnica našega človeka. Vse knjige bodo izdane v vzorni opremi in nobena ne bo ne vsebinsko niti po vnanjo-sti takšna, da ne bi spadala v standard slovenske domače knjižnice. Prijatelje naše kulture ponovno opozarjamo na ugodno priliko, da si za neznatne mesečne obroke nabavijo te knjige, katerih vrednosti ne bodo zmanjšala niti desetletja. Tolstoj Dvajsetletnica smrti Leva Tolstega je zopet pokazala, kako prav imajo oni, ki trdijo, da sloves velikih umetnikov z leti raste in da njih dela dobivajo vse večjo vrednost, kakor žlahtno staro vino. Tolstoj je danes eno najpopularnejših imen svetovne literature. Poplava študij, razprav, spominov in drugega gradiva o njem je tolikšna, da bo kmalu bibliografija obsežnejša nego je njegovo največje delo »Vojna in mir«. Poizkus takšne bibliogra-fi je izšel za stoletnico rojstva v Moskvi; med tem je ugledala svet v ruskem jeziku in v tujih jezikih že dolga vrsta novih knjig o Tolstem' in njegovih spisih. V berlinskem »Rulju« čitamo, da je hči velikega Leona Nikolajeviča Tatjana Nik. Tolsta dovršila svoje spomine na očeta, ki bodo hkrati študija o njegovem delu. Dosedanji spisi njegovih otrok nas niso mogli nič kaj ogreti. Tako je n. pr. vse, kar je napisal o svojem očetu Lev Tolstoj ml., dokaj povprečno, zlasti fragmenti, ki jih v zadnjem času objavlja v nekaterih pariških listih. Če smemo verjeti feljtonistu rRulja«, bo knjiga Tatjane Tolste dogodek v tolstojanskem slovstvu. Znano je, da je bila Tatjana najljubši otrok nesmrtnega Leva in — kakor je ne dolgo pred smrtjo sam izjavil — najbližja njegovemu duhu. Pariške »Les Nouvelles Litteraires« so posvetiie v številki z dne 22. novembra celo stran dvajseti obletnici Leva Tolstega. Tu je priobčenih nekoliko še neznanih dokumentov o Tolstem, eden njegovih poslednjih portretov, članek Leva Tolstega — sina o očetovem odnosu do vojne in Zinove Lvovske »Lenin in Tolstoj«. Slednji članek je najzanimivejši. Avtor se sklicuje na daljše študije o odnosu Lenina do Tolstega, ki sta jih spisala bivši komisar prosvete Lunačarski in pisatelj P. S. Ko-han. Bivši ruski diktator in ideolog ruskega marksizma VI. Uljanov - Lenin je spisal o Levu Tolstem pet dolgih člankov. Prva dva sta izšla pred revolucijo. Tu jas-nopoljanskega umetnika in moralista ponovno imenuje »v „ fJM. » Ti ti.B •""""■'"^""J^.lJtlnn del1 Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju drla, prehladu kakov tudi gripi. Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. Pokvarjena doba Kakor znano režiserji dandanes radi uprizarjajo klasične komedije in drame v moderni obliki. Ta moda se je menda pričela pred 20 leti, ko smo prvič gledali v »Lepi Heleni« Trojance s cilindri in Parida v gardni uniformi. Ista usoda je zadela »Hamleta«, Molje-ra in zdaj najdejo slične po skušnje že malo odmeva in nikogar ne začudijo. V Monakovem so uprizorili ta mesec v naših nošah in s sodobnimi dekoracijami »Fedra«. Seveda je obnovil režiser tudi besedilo samo. Namesto antičnega sla je naznanil nekdo Hipolitovo smrt po telefonu. Fedra sama je postala iz kraljice soproga borznega mogotca. Sicer pa je ostalo dejanje neizpre-menjeno. Eden vodilnih kritikov je ocenil to predstavo tako-le: »Nepričakovano se je izkazalo, da ne vsebuje napovedana dramska predstava prav nobene drame! V lastnega pastorka zaljubljena antična Fedra je seveda pomenila smrten greh, krvoskrunstvo in grozo... A če si privošči takšno pustolovščino sodobna mlada žena starega borzijanca, kdo bi hotel raztegniti to zgodbo na pet dejanj? V sedanjih razmerah je to samo malenkosten navaden pojav, snov za enodejanko ali makar opereto!«_ Jegulje zamašile Kanal V Calaisu so opazili, da odvodni kanal v morje slabo deluje, zato so poklicali na pomoč požarno brambo, ki naj bi s svojo orjaško motorno bri-zgalno izpraznila zaprti kanal, da bi zvedeli, zakaj zastaja odtok. Brizgal na se je krepko lotila dela. Predno pa je bila polovica kanala izpraznjena, so opazili, da meče brizgalna v morje nepretrgano množino jegulj. Ves odvod ni kanal je bil zatrpan s temi živalmi, ki so jih cenili na tisoče. Dopisi ST. VID NAD LJUBLJANO. Pred ne. davnim časom so nastopili svojo službo na meščanski šoli gg. strokovni učitelji akademični slikar Ilvala Just, Vanič La« dislav in Korene Henrik, vsi trije že pri« znani odlični učitelji. V ponedeljek se je otvorila na meščanski šoli gospodinjska šola, kjer se bodo učile dcklice višjih raz« redov kuhati in gospodinjiti. Kuhanje po« učuje gdč. Alena Travnova, učiteljica v šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice v Ljublja« ni. Razen kuhanja se poučujejo letos na šoli še naslednji..novi prosti predmeti: stro« jepisje, goslanje^ italijanščina in zborov« sko petje. Za opremo kuhinje je poklonila šoli podporo banska uprava, večino ku» hinske posode pa si je nakupil podmladek RK, šolska mladinska organizacija učen« cev in učenk. Vsem, ki so kaj darovali, se ravnateljstvo iskreno zahvaljuje. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Knjige Vodnikove družbe so došle in se dobijo pri poverjeniku. Vsak naj obenem prinese še č' narino za prihodnje leto, ker se poverjeniku s tem delo zelo olajša. Za tri zamudnike je denar poverjenik založil in . so te k-ijige na razpolago onim. ki bodo prej prišli. GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Naš Sokol bo imel prihodnji teden dve lepi prireditvi. V nedeljo. 30 t. m. ob pol 20 bo proslava uedinienja z zelo pestrim programom, a v petek 5. decembra ob pol 20 Miklavžev večer z mladinsko igro »V kraljestvu palčkov« in s prihodom Miklavža. Darila ie oddati v Sokol.-kem domu v četrtek zvečer in v petek pred prireditvijo. Pridite! GRIZE. Gradnja ceste od Zaka proti Zabukovci polagoma napreduje Do mostu je že menda povsem dogotovljena in bi jo bilo potrebno le zvaljati, da bi se lažje vozilo po njej. — Obcestne električne sve« tiljke so pri nas prav redke in še te redko« kdaj gorijo. Prosimo za red! — Zlato po« roko sta obhajala v krogu svoje štev !ne družine zakonca Šalejeva v Sp Grižah. — »Pred poroko«, izvrstno burko trodejanko. bo ponovil dramski odsek gasilnega dru« štva Griže v nedeljo 30. t. m. točno ob 7 zvečer v Piklnovi dvorani. Zabave in sme« ha bo dovolj Pridite! SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. K notici »Neverjetno«, objavljeni v »Jutru« od 18. t. m., pojasnjujemo, da je Sokolsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici naslovilo prošnjo za uporabo šolske učne sobe v svrho prirejanja proslav na krajevni šolski odbor, ki jo jo proti glasu šolskega upravitelja soglasno odklonil. POLZELA. Praznik narodnega uedinje« nja bo proslavilo sokolsko društvo v nedeljo 30. t. m. ob 3. popoldne v društve« nih prostorih pri »Jelenu«. — Miklavžev večer bo 5. decembra, in sicer za deco ob 4. popoldne, za odrasle pa ob 8. zvečer. — Namesto venca na grob preminulega dr. Branka Žižka je daroval brat dr. Červin« ka Sokolu na Polzeli 150 Din. Iskrena hvala! DOLENJSKE TOPLICE. V nedeljo 23. t. m. je priredil sreski ekonom g. Malasek v šoli v Toplicah važn>< predavanje o zimskem krmljenju živine. Posegel je tudi v druga važna kmetijska vprašanja ter jih razmotrival v poljudnih besedah. Razvila se je precej dolga debata, v katero je poseglo več gospodarjev. Na vsa vprašanja je predavatelj točno in strokovno odgovarjal. Ker sc slična predavanja za povzdigo kmečkega stanu zelo potrebna, bi bilo pač želeti, da bi se večkrat vršila. — V sokolski telovadnici pa je v nedeljo predaval starosta br. Gregorc o Sokolstvu S tem je otvoril serijo za zimski čas določenih predavanj. Prvo predavanja je bilo splošno, predavatelj je tolmačil novi pravilnik za sokolska društva ter razmotrival važna vprašanja domačega društva. Predavanja se je udeleži'.o mnogo članstva, ki je z zanimanjem sledilo izvajanjem. Repertoarji • LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 29.: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 30. ob 15.: Janezek - Nosanček. Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven, — Ob 20.: Serija A-000001. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 1. decembra: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sobota, 29.: Vesela vojna. Opereta. C. Nedelja, 30. ob 15.: La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Boris Godunov. Gostuje slavni baritouist Baklanov. Izven MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 29.: Sveti plamen. Znižane cene. Kuponi. Zadnjič. Nedelja, 30. ob 15.: Lutka. Kuponi. — Ob 20.: Aleksandra. Kuponi. Ponedeljek, 1. decembra ob 15.: Življenje je lepo. Kuponi. — Ob 20.: Dnevi našega življenja. Kuponi. Slavnostna predstava. Začetek ob 20 ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 29. novembra: Vozel. Nedelja. 30.: Vozel SOKOL Najnovejša številka Sokolskega glasnika prinaša na uvodnem mestu lep članek br. dr. Werka »Rapallo«, sledi članek br. Špi-carja iz Radovljice >. Za 1. decembar«. Nadaljuje se serija člankov o novi razdelitvi saveza na župe. To pot se je oglasil br. dr. Milan Dokič iz Mostara, ki je proti velikim, tako imenovanim banovinskim župani. Brat C. Hočevar iz Maribora svari v razpravici »Ne prenaglimo se« pred ustr-ovijanjem sokolskih društev, če niso podani vsi predpogoji za uspešno delo. Članek »Prednja-štvo in funkcijonarji v Sokolstvu« br. Marijana Tratarja obravnava interne prilike po društvih z ozirom na uspešnost nepretrganega delovanja, župa Veliki Bečkerek priobčuje svoje stališče glede razdelitve saveza na župe. K istemu vprašanju se je oglasil tudi br. Dugandžija iz Brinja. Br. Miro Veljak pa opozarja brate in sestre, ki sestavljajo proste vaje za leto 1931/32, da naj bodo iste v duhu časa in v skladu s sposobnostjo članstva. Jugoslovenska Sokolska matica izdala v »Sokolski knjižnici« tri zvezke z naslednjo vsebino: E. Gangl: O sokolskoj ideji, inž. Lado Bevc: Sokolsko prosvetno delo, dr. Miroslav Tyrš: Naš zadatak, smer i cilj. Vsaka brošurica stane samo 3 Din. JSM bo nadaljevala s svojo sokolsko zbirko ter bo na ta način povečala sokolsko idejno, administrativno in strokovno literaturo. Ljubljanski Sokol vabi članstvo, nara« ščaj in deco na slavnostno zborovanje v proslavo uedinjenja, ki bo v ponedeljek 1. decembra točno ob 11. dopoldne v dru« štveni telovadnici. Sodelovala bo godba dravske divizije. Sokol I Ljubljana = Tabor bo proslavil praznik uedinjenja ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani na Taboru. Vršila se bo svečana seja uprave, kateri bo prisostvo« valo vse članstvo, naraščaj in deca. Na dnevnem redu bo predavanje o pomenu praznika, prevedba dece v naraščaj in nas raščaja v članstvo, zaobljuba vseh novih čJanov in članic, ki so prestah 6=mesečno poskusno dobo in bili sprejeti, ter izdaja diplom za lahkoatletske tekme Sodelova« la bo društvena godba. Obleka civilna z znakom. Udelžba obvezna Vabljeni tudi drugi! Sokolsko društvo Ljubljana III. je priredilo 26. t. m. predavanje, na katerem je ooročal starosta br. Danilo Šaplja o organizaciji in pravilih sokolskih društev. Predavanja se je udeležilo nad 150 članov in članic ter mnogo prijateljev, tako da je bila prostrana dvorana gostilne Fortuna na Vodovodni cesti do zadnjega kotička napolnjena. Predavanju je prisostvoval tudi komandant tukajšnjega artilerijskega polka, pu-kovnik Rad. jovanovič s številnimi častniki in podčastniki, kar je navzoče članstvo pozdravilo z velikim navdušenjem. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja in dokazali s svojo številno navzočnostjo, da si vzvišena sokolska ideja pridobiva tal tudi v bežigrajskem okraju. Sokolsko društvo v Mostah proslavi le« tošnji diržavni praznik 1. decembra v ne; deljo 30. t. m. ob 20. zvečer v sokolski dvorani s prav pestro telovadno akademijo. V ponedeljek 1. decembra ob 3. ur' Ea bo istotam slavnostna seja in zaoblju* a novega članstva. Sredi decembra pa priredi društvo jugoslovensko « češka večer s pestrim vsporedom. Sokolska proslava 1. decembra v Kranju. Drevi bo v sokolski telovadnici proslava narodnega praznika. Poleg pomnoženega domačega orkestra in izbranih telovadcev bo sodelovala s pevskimi točkami tudi gcK. Sanda Pirčeva. Po programu prosta za« bava. Sokolsko društvo Jesenice priredi v ne= deljo 30. t. m. ob 20. v Sokolskem domu slavnostno akademijo v proslavo držav« nega m sokolskega praznika. Spored: slav nostna seja društvene uprave, prevedba de« ce v naraščaj m naraščaja v članstvo, slo« vesna zaobljuba novega članstva slavnost--ni govor brata dr. Kogoja, izbrani telovad« ni nastopi, prizor »Domovina kliče« z za« ključno živo sliko. Člani v slavnostnem kroju! Vabljeni vsi! Vstopnice se dobijo v predprodaji pri bratu Mežiku. Sodelova« la bo društvena godba. Proslava Sokolskega praznika v KamnU ku. V nedeljo 30. t m. ob pol 11. bo v čitalniški dvorani svečana zaobljuba no« vega članstva Sokola. Poslednje mesece je prijavljenih mnogo novih članov, ki pa po« Velo trgovino s skladišči, prikladno za vsako vrsto trgovine, v večjem in jako prometnem kraju na Gorenjskem, oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Zamenjam veliko trgovsko hišo na Bledu z 20 lokali in trgovino, za hišo v Ljubljani. 15897 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. lože zaobljubo šele prihodnje leto. Akade« mija bo zvečer ob pol 9. v Čitalnici. Slavnostno akademijo priredi Sokolsko društvo v Murski Soboti na predvečer na« rodnega praznika v Sokolskem domu. Na sporedu bodo telovadne in orkestralne točke. Na praznik sam bo ob 11. slavnost« na zaprisega vseh novih članov. Narodni praznik bo Sokol v Radomlju praznoval v nedeljo 30 t. m. ob 16. v šoli s predavanjem in zaprisego članstva. Vstop vsakomur prost. Sokol Trbovlje priredi v proslavo 1. de« cembra svečanostmi akademijo s pestrim sporedom. Vse telovadne ' točke bodo spremljali petje, klavir ' ali - orkester. Pri« ditel Sokolsko društvo Šoštanj vabi članstvo na 1. decembra k korporativni udeležbi slovesne sv. maše in šolske proslave v So« kolskem domu po službi božji. Po prosla« vi bo slavnostna seja upravnega odbora, h kateri ima članstvo dostop. Sokolsko društvo v Rušah proslavi letos državni in sokolski praznik na predvečer v nedeljo 30. novembra ob 20. v Sokolskem domu. Sporedi: slavnostno predavanie. de« klamacije, glasbene in pevske točke ter zaobljuba novega članstva. Udeležba ie za -vse člane in naraščaj strogo obvezni. De« co naj pripeljejo ria proslavo starši. Pri« jatelji državnega edinstva in Sokola iskre« no vabljeni. Vstopnine ni Od 18. do 19. ure bo bakljada z gasilsko godbo. Sokol Radgona. Predpriprave za prosla« vo praznika 1 decembra t. 1. so v polnem teku. Vsi oddelki, ki bodo nastopili s pro« ,tim; vajami, kakor tudi domač orkester, se pridno vežbajo V nedeljo dne 30 no« vembra ob pol 17. uri se vrši v posojiln-č« ni dvorani akademija s sodelovanjem or« kestra. V ponedeljek, dne 1. decembra t. 1. dopoldne ob pol 12. uri pa se vrši v šoli seja društvne uprave in zaobljuba članstva, ki je s preiskusno dobo že kon« čalo. Udeležba vsega članstva obvezna! Prednjački tečaj zagorskega Sokola se bo vršil v decembru; teoretičen del bo obvezen za vse članstvo, praktični pa za aktivne člane. Poleg župnega prednjaka br. Staneta Burje bo odbor naprosil tudi predavatelje, prvega podstarosto SKJ br. Gan-gla in br. Murnika za par predavanj. Skoro gotovo bo imel eno predavanje župni starosta br. Smrtnik, dalje bodo predavali dr. Tone Zarnik, br. Košmerl, br. Cernelč in br. Šulin. Tečaj bo pričel v soboto 6. decembra ob 20. in se bo vršil vsak drugi večer, ob nedeljah in praznikih pa vedno dopoldne, do 21. decembra. Odstop br. dr. Jindricha Vanička, načelnika ČOS in ZSS v sokolskih krogih ni presenetil. Brat načelnik je bolehal že delj časa na želodcu in je bil prisiljen opustiti vsako delo. že delj časa so ga nadomeščali br. Agaton Heller in dr. Miroslav Klinger. Br. dr. Vaniček je upravljal mesto zveznega načelnika od leta 1889., potem, ko je bil izvoljen tudi za načelnika Praškega Sokola. Neutrudno je deloval na izpopolnitvi češkoslovaškega Sokolstva in dosegel, da ie danes ČOS ena največjih in po kakovosti prva telovadna organizacija na svetu. Br. Jindra Vaniček je bil vodja vsega sokolskega pokreta skoraj 42 let! želimo priljubljenemu bratu ozdravljenja in še dolgo vrsta let. Nazdar! GONTliA Izdelujemo lioricontalna in vertikalna GONILA s čelnim kolesjem, GONILA S STOŽČASTIM KOLESJEM POLŽASTA GONILA GONILA S STOPNJIC A-MI in KRETNICAMI vsake kapacitete F. G. m. b. H. ELBING (Deutschland) Za Jugoslavijo: ALEKSANDER EGERSDORFER, Zagreb, Trg kralja Aleksandra 8. Telefon 22—65. 15585 Za ečke ■ so najzanimivejše čtivo potopisne povesti Karla Maja. Pravkar je izšla povest Old Surehand v dveh zvezkih na 620 straneh. Oba zvezka veljata broširana Din 96.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta najzanimivejše darilo za Miklavža ali Božič. KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI, Šelenburgova ulica 3. 85 t Naša dobra, iskreno ljubljena soproga oziroma mamica, gospa Marija Lorber nas je včeraj nenadoma za vedno zapustila. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v nedeljo dne 30. novembra ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek 2. decembra 1930 v stolni cerkvi. V Mariboru, dne 28. novembra 1930. 16005 Žalujoča obitelj šol. ravn. LORBER __Sobota, 29. XI. 1930 o,. -------- CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 JCdor hoče poilfo po posti naslov aH GaGo drugo informacijo tičoco so malih oglasov naf priloii v »namGah a j^J sicor no ho projol odgovora I « CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Mostovi matih ogta&ov In druge informacije tičoče 9e oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRA« v flovem mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na dJesenicafi pri kolodvoru it. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. n Služkinjo pridno, pošteno in zdravo, lepega vedenja, ki zna nekoliko kaba ti in ima rada otroke, staro 20—3o let, sprejmem k tričlanski družini. Nastop 15. decembra ali 1. januarja Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »S'alna služba«. 49401-1 Uradnik vsestransko verziran. imo-i n poleg slovenščine rudi j: tmšč:ne ter po možnosti srbohrvaščine, vešč knjigovodstva ter vseb pisarniških del, dobi s 1. jan. 3031 mesto v Ljubljani. — Istotam se tudi sprejme absolventka srednje tehnične šole. — Lastnoročno pisane ponudbi pod »Kontorist« na ogl. i Idclek .Jutra«. 49094-1 Dekle pridno, zdravo iD pošten-o, z* vsa domača dela sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. .49642-1 Služkinjo pridLO in pošteno, vajeno tudi kuhanja, sprejmem takoj k dvočlanski družini ronudbe na o-gla«.. oddelek Jutra« pod šifro »Stalna služba IU«. 49651-1 lapet. pomočnika dobro izvežbanega iamra • ■•r»jmem. Naslov v og_las. oddelku »Jutra« 49578-t Akviziterjem k. prodajajo šivalne stroje se nudi prilika tzvrst-o -a oostran>'keg3 zaslužka l'-;te'ie danes na oglas, n M iek »Jutra« pod šifro »Akviziter 10«. 49511-1 Pridno perico išči-m za na dom. Naslov •» v.;a«nem oddelku Jutra 49508-1 Tekača sp-cjme knjigoveznica M"!k "3 Cankarjevem nabrežju J\ 13. 49451-1 Kroj. pomočnico in pomočnico za strojno v-.-zenje «5>rejm'-m. Naslov t o"lasnem oddelku Jutra „9617-1 Sedlar, pomočnika veščega izdelave gamaš in ženskih torbic, sprejmem. Konudbe z zahtevo plače •i dosedanjega zaposlenja na oglas, oddelek »Jntra« i.od »Dober«. 49622-1 Pravnik jugoslovanskim dokto ratom in specijalno fran cosko diplono ter večlet do pravno prakso v Pari za. išče primemo službo Ponudbe pod »Pravnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 49237 ? Kroj. pomočnika za fino veliko delo, v alno službo sprejme Anton Medvešek, krojaštvo, Trbovlje I. 49665-1 Vrvarja spretnega, za labko delo sprejmemo takoj za delj ča;a. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Prem ogok opna družba«. 49663-1 Frizerski pomočnik onduler in bubi štucer, ki razume tudi vodno ondu-lacijo, prvovrsten v po strežbi gospodov, išče služ bo z nastopom po dogovo ru. — Mijo Psotko. salon Navinšek. LJubljana. Se-lenburgova 1. 49480-2 Posredovalnica Ogrin, Miklošičeva c. 28 potrebuje več orožniških kuharic in služkinj. 49694-1 Vinskega potnika solidnega in dobro vpelja nega. za Dravsko banovino" išče veletrgovina z vinom. Le ponudbe z Izvrstnimi referencami na podružnico »Jutra« v Mariboru ped »Vinski potnik 49463-5 Potnika manufakturne stroke, sprejmemo za obisk privatnih strank v Mariboru. — Po nudbe na podr. »Jutra« v Maribora pod »Sposobna moč«. 45075-5 Vsako prepisovanje na stroj prevzame gospodična. Naslov pustiti ' lasnem oddelku »Jutra pod »Postranski zaslužek« 49439-3 Vajenca rs gostilni r obrt mem v v- o gostilne r meti kraju Sloveni-' — v«.',, pove oglasni oddelek »Jntra«. 49580-1 Prikrojevalko za pletenine prvovrstno in dobro izurjeno, ki se ra^nme na vse kroje, sprejmem takoj proti dobri plači. Ponudbe na oirlas. oddelek -Jutra« pod značko »Prikrojevalka«. 49542-1 Prodajalko prvovrstno, popoinoma ver-z:rano v železni in manu-fakturni stroki, sprejmem (.ikoj ali pozneje. Res prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe po mogočnosti s sfiko, na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Simo-stojna moč«. 49534-1 Učenca zdravega in ?■ primerno Msko predizobrazbo sprej mem takoj v trirovino me šanega bla^a. ponudbe na orrlas. oddelek »Jutra« pod »Priden učenec«. 49535-1 Mesar, vajenca sprejmem takoj. Naslov v Zastopnike za prodajo šivalnih strojev, separat.irjev. koles. ramofonov. elektrotebnlč nih predmetov itd. ood zelo ugodnim! pogoji sprej memo. »Centra«, trg. Šival nih strojev Itd.. Ljubljana Poštni Dredal 2-18 4S676 3 Mladenič 28 let star, išče kakršnokoli službo — najraje pri lesni trgovini, katere je dobro vajen, ponudbe na las.. oddelek >Jutra« pod šifro »28-letni«. 49478-31 Izprašan kurjač vajen parnih kotlov ln troiev, z dobrimi spričevali, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 49615-2 Gospodična dolgoletno prakso v večjih podjetjih in odvetniški pisarni, zmožna nemščine, slovenščine ln srbohrvaščine, samostojna korespon-dontka. želi premeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«. 49625-2 Motorno kok) 500 cm» kupim. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 49395-10 Motorno kolo s prikolico, znamke Harley Davidson. 1200 cm», v brezhibnem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49023-10 Dixi BMVV Hanomag kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Auto«. 49537-10 Ford zaprt, petsedežen, zelo poceni prodam. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. 49670-10 Vrtnarijo iz treh cvtUičujafcov, SO okenj, toplib gred, s kompletnim inventarjem ter stanovanjem, v prometnem industr. in letoviškem mestu prodam, ozir. dam v najem. Naslov pri poiruž-nici »Jutra« v Celju. 49472-20 Lokal, oz. skladišče suho robo oddam takoj v najem na Turjaškem trgu št. 5. 49449-19 Enodružinsko hišo s ca 1000 m' sadnega vrta in njivo za 8 mernikov posetve, blizn železnice po dogovoru prodam. Ob hiši avto postaja. — Pojasnila daje Mazovec, Kamnik — Zaprice 30. 49:386-20 Menzo v Zagrebu sredi mesta, dobro vpeljano. t stalnimi goetl. prodam z vsem Inventarjem. Takojšnje nadaljevanje. — Najemnina izredno nizka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dibra eksistenca«. ©484 19 Tesarski polir želi stalno službo v pomoč starejšemu, ali kot samostojen vodja pri manjšem rodjetjn. Prevzame tudi kakršnokoli Srago njemu primerno službo — samo, da je stalna. Zmožen je do 20.000 Din kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Imam kavcijo«. 49587-2 Star denar kupim v posameznih kosih Ponudbe, če mogoče z 00-tiskom na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Numismatik«. V svrbo event. zamenjave želim tudi stike t numis-m a triki. 49612-7 Financirja odnosno družabnika iščem za otvoritev lesnega skladišča (detajlna prodaja) v Zagrebu, s kapitalom cd 100—150.000 Din. Zaslažek 25—30 % čistega. Ponn ibe na oglasu oddelek Jutra pod šifro »25—30 7,«. 49477-16 Frizerka dobra ondulerka. maserka, vodna ondolerka itd. išče službo za takojšen nastop. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna delavka«. 49606-2 Kot skladiščnik pisarniški uradnik ali kaj stičnega sprejmem slažbo. Imam večletno službovanje Cenjene dopise na oodruž nieo »Jutra« v Mariboru pod »Takoj ali pozneje 68«. 49568-2 Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunajska cesta štev. 30 — JJugoauto} telefon št. 2236 Pouk in praktične vožnje. 251 Monsieur diplome de 1' Universitč de Pa-is donnerait de lecons de franijais. Ei-rtre »ous »Le^ons de francals« 4 oglasni oddelek »Jutra«. 49238-4 oglasnem oddelku »Jntra« -19611-1 Blagajničarko pridno in vestno, v točilnico sprejme takoj hotel Štrukelj. 49640-1 Šivilj, vajenko sprejme dobra damska šivilja. Naslov pove ojlasni oddelek »Jutra«. 49630-1 instrukcije 12 vseb gimnazijskih trea matov daje akademik S G Popovič. Rimska testa št. 17/1 48S93 A Oblastvene koncesijonirana šoferska šola Cio.fko Pipenbacher Ljubljana Gosposvetska 12. Teorija vožnje. 47750-4 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar Z3 šoferske izpite, B!eiweisova c. 52. Prihodnji redni tečaj 1. decembra. 49529-4 O. Th. Rotman: Sambo in Joko Vesela levja zgodba Mesto sobarice išče gospa Ponndbe na oslas. oddelek ».Jutra« pod Spretna 12- 49653-2 Knjigovodja- bilancist in korespondent, z dolgoletno prak?« in perfekt-nlm znanjem slovenščine, nemščine ter italijanščine, išče primerno službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dolgoletna praksa«. 49673-2 ki zna del tudi po^lenje. družnici Postrežnica poleg vseh hišnih kuhati, išče Naslov pri t<0 »Jutra« v Celi-i -19697-2 Pozor, peki! Prodam hišo s pekarno v prometnem trgu Slovenije. Ponudbe pod »Ugodna prilika 75« na podružnico »Jutra« v Celju. 49575-20 Novo hišo enonaistropno, na Vodovodni cesti prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49636-20 Hišo v Trbovljah sredi trga, z lokalom in več sobami oddam v najem. Električna razsvetljava in vodovod. Pripravna za vsako obrt. Naslov oglajoem oddelku »Jutra«. 49664-20 Stavbna parcela « Izmeri 7000 m' v bil žinl kolodvora St- Vid Vižmarje prodam. Parcela je pripravna za tovir niško poslopje ali pet d« sest manjših stavbišč. Po izve se: St. Vid - Vižmar St. 100. 4S955 20 Dvonadstropna hiša s poslovnim lokalom, na leipem trgu v Ljubljani oa prodaj za 380.000 Din. — Pojasnila daje Društvo po. sestnikov, Salendrova nI. št. 6. 49645-20 Velika gostilna verando in velikim vrtom, poleg kolodvora, na državni cesti, radi bolezni po ugodni ceni napro-Jaj. Naslov v oglasnem oildelku Jutra«. 49706-20 Prodam hišo enonadstropno oovozidanu. eno šfcirisobno parketirano in dva manjša stanovanja, elektrika, vodovod. 1300 m' vrta. na eesti X. Podrožrik za 285.000 Din. Letni do-noe 29.000 Din. Prevzame se lahke večja hipoteka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49524-20 Visokopritlično hišo poceni prodam. Poizve se v Zeleni jami. Ljubljanska ulica 15. 49601-20 Hiša v Kranju enonadstropna. a 7 parke-tiranimi sobami, kopalnico in velikim vrtom ugodno naprodaj. Pojasnila daje Gospodarska pisarna dr. Cerne, Ljubljana. Miklošičeva eesta 6. 49604-20 Lokal 7. branjarijo vred takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49502-19 Trgovski lokal za meša.oo trgovino, s sta-Lovanjem, na najpromet-nejši cejfci odda v najem Lebarii. Pesnica pri Mariboru. 49707-17 Gostilno dobro idočo vzamem v najem lil kupim. Cenjene ponudbe pod šifro »Dobra gostilna« na podruž. Jutra v Maribora. 49464-17 V najem dam na deželi na zelo prometnem kraju, 20 minut oddaljeno od mesta, pri farni cerkvi in železniški postaji mesarijo zelo dobro vpelja lo pekarijo s stalnimi odjemalci in lokal za brivca Resni reflektanti naj pišejo na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra pozicija« 49581-17 Pekarijo dobro idočo vzamem takoj v najem. Ponudbe na naslov: Martin Pere, pek. Lokve, Gorski kotar — Hrvatska. 49591-17 Kdo da stanovanje 1 ali ž manjših sob in kuhinje, z elektriko in parketom, zelo mirni in staž-ni starejši uradnici, za marec ali pozneje v bližini Tabora. Ponudbe na ogla3. oddelek »Jutra« pod šifro »Sama 600«. 49310-21 Stanovanje 2—3 sob. po možnosti v cen trn mesta iščem ta takoj za pisarno, skoro brez strank. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno 300«. 49548-31 Stanovanje 2 sob, kuhinje, pritiklin iz. balkona, subo in zračno takoj oddam pod Rožnikom. cesta IX št. 30 — nasproti bajarja. 49544-31 Stanovanje Stirisobno, z vsemi pritiklinami, solnčno, z uporabo vrta, v najlepši legi oddam takoj ali pozneje — Cesta na Rožnik štev. 43. 49633-21 Stanovanje sobe In kuhinje takoj oddam ▼ Trnoivem, Mivka 9 49500-31 Stanovanje sobe in kuhinje, z elektriko, v bližini Tabora takoj oddam stranki brez otrok. Naflov v oglasnem oddelku »Jutra«. 494S3-21 Dve sobi prazni ali opremljeni takoj oddam skupaj ali posamezno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49672-23 Sobo z vso oskrbo takoj oddam 2 gvspodoma v Ilirski ul. »t. 19/1, desno. 49682-23 Sostanovalce poceni sprejmem na Glin-cah. Tržaška cesta št. 23. 49CS1-23 Sobo s hrano oddam na Sv. Petra nasipu št. 43. 49686-33 Prazno sobo s posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49685-23 Sostanovalca solidnega sprejme samostojna gospa. Naslov pove podaižnica »Jutra« v Mariboru. 49705-23 Kot sostanovalko v zračno sobo sprejmem mirno go=podičn-o. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49693-23 Solnčno stanovanje 2 1 e p i b sob in pritiklin oddam s 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddeTku »Jutra«. 494G0-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Stožicah št. 101. 49605-31 Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam na periferiji mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49627 2-1 Za takoj iščem ■3 prazne aH pol opremljene sobe, za zelo mirno pisarno — po možtosti v centru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Do 1500«. 49549-88 Pritlično sobo za pisarno, sredi mesta iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »58«. 49541-23 Na stanovanje in hrano vdovo ali ločenko sprejme boljša družina brez otrok. Naslov; Gospa Lina Dujc-ova, Šmartno ob Paki — Savinjska dolina. 49590-14 Več abonentov sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 49683-14 Vinotoč, delikatese s trafiko najbolje vpeljano, radi preselitve prodam s pogodbo in zalogo, na najpromet-nejši točki Ljubljane. Sijajna eksistenca! Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »40.000 Din«. 49676 10 Ključavničar, obrt v prometnem kraju oddam v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ključavničarstvo«. 49.586-17 Žago popolno-ma novo, ob stalr.i vodi dam v najem. Interesentom daje pojasnila Ferdinand Gosrak, Pobrež — | pošta Konjice. 49593-17 I Stanovanje 2 sob, kuhinje, verande in vseh pritiklin takoj oddam v Rožni dolini X/4. 49326-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin oddam takoj v novi hiši. Naslon v oglasnem oddelku Jutra 49507-31 Lepo stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam na Celovški cesti 80. 49656-31 2 stanovanji dvosobno in enosobno. pritiklinami oddam takoj stalnima strankama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 49618-31 A 1* nikar se ne bojte, da hi utonila: oba «ta dobra plavača! Čez nekaj trenutkov pc pihaje in prhaje prikažeta na površino. Ko pa hočeta zlesti na suho, se neutegoma spel potopita — štrbunk; — zakaj tik pred seboj :-ta zagledala grozefe ofi leva Samba, ki se je bil radoveden pribliial. Premog trboveljski, šlezljskl »ngl. in koks dostavlja oa dom »Ilirija« d. t o t Dunajska eesta it. 46 — Miklošičev« e 6-Telefot št. 28-20 to 25 95-388 Premjg in drva jrodala lezeršek Vodmai 200 Elektroštevec za 150 napetost, poceni naiprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49531-6 Antikvarične note za klavir in violino s klavirjem proda Minka Modie. Kopitarjeva ulica štev. 1. 49639-6 Pisalno mizo elektr. lestenec za 9 žarnic. nagačeno kuno zlatico in divjega petelina prodam. Vprašata Tia Tržaški cesti 10, pritličje, levo. 49647-6 Dvokolo za dečka starega 6 let, kupim. — Cemj. ponudbe pod značko ?Dvokolo« na oglasr.i oddelek »Jutra«. 49409-11 17/150 Ptevr Grand prlx Supersport avto najmodernejši »troj in karoserija, Specialno izdelan vo«, oddam resnim Teflek-tantom prompt.no in poceni Dopise na nasloiv: A. G3S-sner, True. 49594-10 Nove knjige otrokom za Miklavža in naročite takoj. Izšlo je osem čudovito lepih knjižic, polnih samih ilustriranih pri-novedk o dobrih škrateljčkih, svetlolasih vilah, okrutnih copernicah, morskih pošastih, začaranih gradovih, čarobnih rožah, princih, princesah, nesrečnih živalih itd. Vilinske gosli (priredil Iv. Albreht) O srečnem krojaču (priredil Iv. Albreht) čarobni studenec (priredil Alojzij Gradnik) Mihec in princ Lenuhar (Priredil Pavel Karlin) Koko in druge živalske zgodbe (Priredil Pavel Karlin) Božične pripovedke (Priredil Pavel Karlin) Dolgouhi Jeraejček (Priredil Pavel Karlin) Princesa v pomaranči (Priredil Pavel Karlin) se imenujejo knjižice, odete v pestrobojne, nalašč za otroke slikane ovitke in opremljene z večbarvnimi, otroško domišljijo oživljajočimi slikami. Knjižice so zelo poceni. Vsaka velja s poštnino vred broširana le Dta 1&50, vezana pa Din 17.50. Vseh osem velja vezanih s poštnino vred le 100 Dta. Naročite jih po dopisnici, denar pa pošljite po položnici, ki jo dobite na pošti, in na katero napišite: Tiskovna zadruga v Ljubljani, knjigarna, poštno-čekovni račun št. 11.926. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Selen bar gova ulica S. Stanovanje 3 *ob. kuhinje, kopalnice in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek Jutra«. 49650-21 Podstr. stanovanje sobe in kuhinje oddam stranki brez otrok. Poizve se v Novem Vodmatu — Ribniška ulica štev. 7. 4967.5-31 Stanovanje dvo-. oziroma enosobno pritiklinami takoj odda novi hiši Ileš, Vodmat — Prešernova ulica štev. 26 49677-21 Stanovanje . dvo- ali enosobno. s ku hinio in pritiklinami, centru mesta ali v bližiiJ išče za takoj mirna stranka brez otrok. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stano vanje za december«. 49674-21 Pibljenih tračnic cca 200 m. za poljsko že leznieo in voziček za pre važanje lesa kupim. Cen" ponudbe t navedbo skra ne cene in dimenzij na naslov: Fra&e Oset jun., Vransko. 49376-1 Hrastove prage 2.60 X 16 X 26 la 2.60 15X25 kupi Al. Neu dauer. letna "eksport. družba, Gornja Radgona. 49280-15 1359522331 Fižol letošr.ji. cipro. koks nizki in visoki, orebe tankih la' pin, debele, ponudite ta koj povzorčeno z navelbo mn ožine frvrdki Peter Petina. Radeče. Zidani most 48845 33 Krasno sobo i kopalnico poceni oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49691-23 Sobo • posebnim vhodom oddani givpodičt-i. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 49692-23 Opremljeno sobico oddam s 1. decembrom zakoncema brez otrok, ali dvema gospodoma. Naslov oglasnem oddelku Jutra 49450 23 Sobo lepo opremljeno, v centra mesta oddam s 1. decembrom t. 1. le solidni osebi za 350 Din. Naslov pove oglasni (jddelek »Jutra«. 49440-23 Prazno sobo bližini banske uprave oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 49525-23 Sobo takoj oddam srednješolcu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49504-3 Sobo za pisarno centru mesta iščem za takoj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »500«. 49454-23 Gospoda sprejmem v vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelk »Jutra«. 49152-23 Gospoda sprejmem na stanovanje šentjakobskem okraju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49608-2-3 2 gospoda sprejmem takoj na stano-vanje. Naslov pove oglas oddelek- »Jutra«. 49197-23 Na stanovanje sprejmem gospode v Sp. Šiški, Jerncjeva štev. 49546-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko, parketom . in vodovodom oddam za Bežigradom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49621- Sobo za 2 osebi takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49579-23 Prosim, bodita tako dobra in pojdita k A. Rasbergerju na MIKLOŠIČEVO CESTO 34 in mi kupita oni mali gramofoneek s ploščami vred, ki je tako izredno poceni. Jdprto je tudi to nedeljo 30. novembra! ; Sobo lapo opremi jeD o, s posebnim vhoiipn, elektriko in parketi, v novi , vili od-dam takoj solidnemu .go-u.1 Naslov T oglascem ku »Jutra«. 49629-23 Oprefalleno sob«. poseb. vhodom in električno razsvetljavo, sredi mesta oddam s 1. decembrom stalnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49661-23 Lepo sobo v lepi vili oddam za 350 Din v Einšpilerjevi ul. 25, Bežigrad — Ljubljana. 49657-23 Foxterrierji 3' mesece stari naprodaj. Naslov ppve ogL oddelek »Jutra«.- 493S3-:7 Pisalni stroj x vidnio pisavo, v prav dobrem stanju prodam z» 1800 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49690 2» Sobo z 2 posteljama lepo in zračno, z elektr. tei posebnim vhodom, blizu tehnike in univerze tak »j oddam v Trnovski ul. 7/1 49659-23 Na Taboru oddam takoj krasno opremljeno sobo 1 ali 2 osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49687-23 Kum^katn. Vino čez ulico trno in belo po 10 Din nudi Vinska klet na Sv. Petra cesti 43 — dvorišče 49443-18 TS Proti izpadanju las ln bolezni lasišča je »Ines« edino uspešno sredstvo. — Lonček 88 Din. — »Ines«. Ljubljana. Meroeodna ulica št L 37^31 Želim spoznati pridno samsko gospodinjo, ki zna kuhati in ima Din 4—5000 gotovine. Sem posestnik/ srednjih let. Veš pismeno. Naslov pove podružnica »Jutra« v C»lju. 49262-24 Gospod ki me je čakal v sredo in četrtek ob 6. uri pri trafiki ob glavnem kolodvoru s časopisom, naj dvigne pis.mo v o-vioo, rogove, kovine in - -tino kupuje, prodaja - 'i suhe govejske ko?e Dion. društvo ta proni t sirovina, Zagreb. : Šenoina št. 4. t_49S$9-39 Damsko perilo flanelasto in volneno, v veliki izbiri dobite pri A. Zorčič, Kongresni trg 3 Čipke, robci, nogavice in rokavice, razne flauele in svile za pižame: iz;ro' >vi se takoj po meri, z izbranim jli pa prinešenim bri-gom. Istotam se tudi ent..u in alurira po konkurenčni,! cenah. 49577-30 »La Femme Chic« salon v šelenburgovi ulini št. 6/1 nudi damske klobuke od 60 Din. Preoblikovanje 28 Din. 49632-30 Informacij* Medvedšek Fran-čiško, roj. Šalamun ki je 1. 19^6. stanovala v Brezovi, št. 25, p. Bla-nca, iščem radi izp!aiila ost : !-ka dedščine. Javi naj ozir. prosim tudi druge, da mi sporoče njeno bivališče; Dr. Cerne. Ivan. gospodarska pisarna, Ljubljana. Miklošičeva cesta S 49643-31 »Zagreb 37« Uveljavljam prvotni načrt. Svidenje Ljubljana. 496S8-24 Lepo sobo v pritličju ali I. nadstr, ob cestni leleznicl 1*6 starejši gospod pri »tranki brei otrok ali sorodnikov Ponudbe oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cestna ieleinfca«. 49429-23 Prazno sobo preprosto, v ceni do 200 Din iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Za takoj«. 49602-33 Sobo čredi mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49607-33 Opremljeno sobo 6olnc.no, oddam v Maistrovi ulici 14. 49610-23 Opremljeno sobo sredi mesta išče mlad uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miren«. 49628-23 Sobo s posebnim vhodom, v. centru mesta takoj oddam, ^"aslivv pove ogl. oddelek '»Jutra«. 49641-23 Mesečno sobo ipoleg nunske šole ocldam za 350 Drn. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 49644^23 Opremlisno sobo evemt. prazno za pisarno oddam sredi mesta. Naslon v oglasnem oddelku Jutra 49680-33 Častnik Slovenec, akademik, kapetan, 32 let star, želi poročiti Slovenko popolno damo, toda tudi 6-kromno domačico, veselo, prijazno, s- primernim premoženjem. Diskrecija z oficirsko častjo zajamčena. Dopise pod »Jadran« na oglasni oddelek »Jutrac. 49285-25 jH fc mr.i L« Kratek klavir in nov pianino na obroke proda Zima, Stari trg 34/11 4965S-26 Pianino dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zahteva ceneč. 49660-7 Slanoreznico kompletno, * vitlom, radi nabave "»a el«ktr. pogon, proda Cerin na Ježici. F 49630-29 Telefon 2059 suha drva Pogačnik, Bohoričev« 5. diklavževe vlasuije izcosojuje Podkrajšek. frizer v Ljubljani. 49233-37 jfcrvoznost splošna utrujenost, predčasna ovenelost, revmati-zem in druge bolezni oslabu je j o organizem onih, pri katerih je kri onečišče-na s strupi narušene izmene materije (kakor sečna kislina, urati, oksolati in dr.). Da očuvate sebe bolezni in takisto radi njihovega zdravljenja ie potrebno, da kri od časa do časa očistite gori navedenih strupov s fiziološkim ekstrak-t-om (kakor »Kalefluid« I>. Kaleničenka) iz žlez mladih živali). Ko sle dovršili kurz lečenja s --kale-fluidomc. ponehajo bolezni, slabosti, delovna nesposobnost in prejšnji bolnik zopet uživa vse lepote življenj« mladih let. Brezplačno pošljemo novo met-odo,. ♦fooalajevan.;« in . zdravljenje bolezni«, preporod moči in zdrav-a. Obrnite se aa naslov: Miloš • MarkOvTf. Beograd, Kralja Jlilana 58. »KALEFLUID« S<- prodaja v vseh lekarnah ta drogerijah. 15.7« Izboljšana kakovost Nižia cena Nemogoče, kako to izgleda. Fordu je vendar uspelo. Razlaga: Ogromno povpraševanje po Fordovih produktih. Brezdvomno je postal Fordov tovorni voz po zadnjič izvedenih izboljšavah zelo priljubljen. Industrijci in trgovci celega sveta pozdravljajo z veseljem njegovo pojavo. Novi, izboljšani Ford izpodrine povsod zastarela, ali v uporabi dražja prometna sredstva. Njegova zelo močna konstrukcija, menjalo s 4 brzinami naprej, izredno dobro in sigurno delujoče šestere zavore, zvezano z nizkimi nabavnimi in vzdrževalnimi stroški, ga usposabljajo kot idealno transportno sredstvo. Njegova uporabnost je brezmejna. Tudi za Vas bi bilo koristno, preosnovati Vaš dobavni in dostavni^ promet. Posvetujte se pri najbližjem Ford zastopniku in bodete sigurno našli izhod iz Vaših transportnih težkoč vsled nabave novega Ford tovornega automobila. Nove Fordove cene! Tovorna šasija z enotnimi zadnjimi kolesi, sprednjimi odbijači ter rezervnim kolesom brez pneumatike . ......Din. 52.500 Isto vozilo z dvojnimi zadnjimi kolesi.........Din. 53.500 Cena se razume za plačilo v gotovini, franko skladišče vsakega zastopnika v Jugoslaviji. Izprememba cen brez prednaznanila pridržana. LINCOLN FORD MOTOR COMPANY