/ Največji V Združenih državah V«|>a za re leto ... 96.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York cdo leto • $7.00 Za iiiumiirtyo celo leto $7.00 0 ® I J GLAS NARODA * IistsIovenskihdelavcevY Ameriki. TELETOM: CHelsea 3—3878 Entered m Second Claw Mittw September 21, 1903, it the Port Office at Hew York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 283. — ŠTEV. 283. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 4, 1934. — TOREK, 4. DECEMBRA 1934 VOLUME XLH. — LETNIK XLH. JUGOSLOVAN. SPOMENICA OGROŽA EVROPSKI MIR LAHI PRAVIJO, DA JE BEOGRAJSKI MEMORANDUM SLIČEN ISKRI, KI JE PADU V SOD SMODNIKA Francoska policija je pričela preganjati mednarodne zločince. — Za Parizom je prišla Riviera na vrsto. — Več sto sumljivih tujcev je bilo aretiranih. — Madžarska predlaga mednarodno u-reditev problema političnih beguncev, — Italija bo vztrajala ob strani Madžarske. RIM, Italija, 3. decembra. — Spomenica, ki jo je izročila beograjska vlada Ligi narodov in v kateri točno opisuje delovanje jugoslovanskih emigrantov v tujini, dolži Madžarsko soudeležbo pri atentatu ter skuša zvrniti vso krivdo za atentat na nekatere druge države, utegne povzročiti evropsko vojno. Spomenica je slična iskri, ki je padla v sod smodnika. Tega mnenja so italijanski vladni krogi. Neki ugleden italijanski uradnik je rekel zastopniku Asociated Press, da bi bilo dosti bolje poravnati celo zadevo pred francoskimi, italijanskimi in madžarskmi sodišči, kakor pa spraviti v tek akcijo, ki bo obdolžila pred §vetom Madžarsko in mogoče tudi Italijo soudeležbe pri atentatu. Ce bi Liga narodov ugodila zahtevi beograjske _ i,«- i k i-- v . (lanji Gurtisov popis Molina , vlade, bi se morala Italija ze raditega postaviti na j(> pr(ij(1 ^(J()(M) I/m(1' stran Madžarske, ker jo veže posebna pogodba, da!j>erghove odkupim^ bolj uje- državi v sličnih situacijah druga drugi pomagata. ! ma s Haupt manor.-.. kot pa p«>- . I pis e-Ijal oblasti na napačno sled. Kot si* sedaj zatrjuje, se te- JAPONSKA GRADI NOVE ŽELEZNICE PO 33 MESECIH SE PREBUJA V Mančukuo bodo zgradili celo omrežje železnic. — V porabi jene so najmodernejše iznajdbe. Deke, ki spi že 33 mesecev, odgovarja na pisana vprašanja. —Dvigne tudi prst na povelje. Chicago, HI., 3. decembra. Patriciji Maguire, ki že spi dve Dairen, Sibirija, 3. decern-:leti in devet mesecev, se pola-bra. — Kjer želi in ima nače- ?olmi vnu'a zavest in odgovar-lovat i. Japonska, pride življe-'-'«1 na vprašanja, ki so ji stav-iije v zaspani Iztok. To velja P™1 °,V|- tudi o mandžurskem železni- ' Xj°na mati» ki nikdar ni iz-škem sistemu. Južna mandžur- -llbiIa uPanJ»> (la se bo 2!) let ska železnica je bila v zadnjih dveh letih podaljšana za 1I>0 ki ^metrov in izdelani so načrti še za nadaljne železniške proge. Tako bo zgrajena 0.*» milj dolga železnica od Soluna do V<*ngčuana ob mongolski, mej L ravno tako 112 milj del-1 ga proga od Lišukuo do Miča-' n.I<>n" na ter 50 milj dol^a proga od !in "j™1 sestra Szupingkaja do Hsijana. i Hansen. VSE LETNIKI OD 1920-31 VRŠE VOJAŠKO SLUŽBO OB REKI REN! PARIZ, Francija, 3. decembra. — Francosko vojno ministrstvo sistematično izboljšuje svoj vojni stroj in ojačuje vojno silo. Uradno pa se to označuje kot izpolnitev javne varnosti. KIR0VA JE USTRELIL KOMUNIST stara hči še zbudila iz svojega i spanja, pravi, da se lici polagoma probuja. Patricia, ki se še vedno ne zmeni na izgovorjena vprašanja, odgovarja na vpra-šanjr, katera ji napišejo in postavijo pred oči. S temi poskusi sta pričeli mati Mrs. Sadie M i lev Morilec Nikoliev je bil sovjet. uslužbenec. — Sovražniki vlade so najeli morilca. Iz tega nastane naslednji položaj: Ako bo Curtis Haupt-nianiia označil kot "Johna", t 'm lleg svoje lepe hče-re je Mrs. Milev pazila na svojo hčer, kako je obračala oči po sobi in mati jo je pričela o-govarjati. Toda, kakor ves čas čiau, Mukdenu in Szupinlika-1 Qd 15. februarja 1932, ko je za-1 ■ n rP.i i l.i L- L-1 in luwlfilutii umit. i :* i ... _____: i.. v: ___! Ljeningrad, Rusija, 3. dec. Kot naznanja kouiisarijat za notranje zadeve, je morilec Sergeja Mironoviča K i rova Mrs. Gladys j rus jM> inieiiu Leonid Vasilje-vič Nikolijev, ki j«* bil nekoč u-službenec urada za "delavsko in kmetsko nadzorstvo'!. Ta urad je imel nalogo nadzorovati posebno industrijo ter paziti na delavnost v tovarnah. Ta urail je bil pred enim letom opuščen in njegovo poslovanej je prevzela svjetska kontrolna komisija. Nikolijev, ki je star 30 l«*t, je čakal na K i rova na hodniku BOLGARI PREGANJAJO MOHAMEDANCE Atene, Grška, 3. decembra. Pet pomakov — bolgarskih NIZA, Francija, 3. deembra. — Po Montmartre in Montparnasse v Parizu je bila policija poslana na Riviero, da prežene mednarodne zločince. Pozno ponoči je pričela policija preiskovati hotele, pivnice in igralnice Nice. Na raznih krajih je bilo aretiranih nad 500 ljudi. Vsak gost je bil pripeljan na policijsko postajo, kjer je moral podati o sebi natančne podatke. Na policijski stražnici se je nabrala pestra množica mož in žena v večernih oblekah, vmes pa so se gnetli tudi najnižji mednarodni pustolovci in zločinci. Izmed vseh je bilo pridržanih v zaporu 27 oseb. To so mednarodni zločinci, ki bodo deportirani. Policijski ravnatelj Nice je rekel, da bo policija j spreobrnjencev k mohamedan- se dalje preiskovala vse javne prostore, dokler ne,6kilTri ~ straža , r->. . - . j , * i pobila pet mllj v grškem ozem- bo Riviera spostovana in spodobna kot cerkev. |l ju ko ^ WžaU ijr Bol^arske s Mestni župan je zahteval več novih policistov, svojimi družinami in živino. češ, da je postala Niča shajališče mednarodnih ne- Kot pravi vojno ministr- zaželjenih ljudi. *vo> tu!fki. sežne načrte v dejstva. Pred vsem je vojnemu ministrstvu ležeče na tem, da milijoni rezervistov ne bi "zarjaveli", temveč da so vsak čas pripravljeni za vojaško službo. Posebno v gamizijah, ki so blizu meje, je bilo vpeljano vo-1 jaško vežbanje. Mnogo rezervistov je bilo vpoklicanih, za januar. Svojo službo bodo opravljali blizu Saara ter bodo pripravljeni, da posežejo v izgrede, do katerih utegne priti ob priliki saar-skega plebiscita. Francija je že pred nekaj meseci naznanila, da je pripravljena z vojaško silo zadušiti vsak nemir v Saaru. * Vv" Francoska vlada je v poslanski zbornici morala preslišati že mnogo očitanj, da je obmejna straža preslaba. Vsled tega so biJTi vpoklicani štirje letniki rezervistov in bodo nastanjeni po velikih, večinoma podzemskih utrdbah ob nemški meji. Kot v poletju, bodo ob pričet ku prihodnjega leta mobi- ju. Ta vlak, ki je podoben ame- spala, ji ni odgovorila. Njene | starega noslopia ki ie nekdai lizirane cele divizije rezervi- riškemu novemu vlaku, je bil - • ■ 1 1 * ^ 1 1 1 1 1 ----- izdelan v delavnici južnoman-džurske železnice. Od /eč hi bilo pripomniti, da pri tem Japonska ni prezrla strategičnega pomena teh železnic. Vse železnice, so namreč izpeljane do sovjetske meje. Lokomotive gonijo Dieselo-vi stroji, ki gonijo vlak s hitrostjo 1(H) milj na uro. KONEC POTOVANJA JELENOV oči niso pokazale, da bi sliš: la- j služilo za dom plemskih žena, | sto v. Njihova naloga bo zopet besede, ali pa da je spoznala ( pOZneje pn je bil v njem nasta- prijeti za puško in se udeležiti svojo mater. I njen glavni stan komunistične manevrov. Stara vojaška kri Toda mati je hotela prodre-; stranke. Nikolijev je streljal se jim ne sme ohladiti, ti v hčerine misli in jo zbuditi k-;,...,-., i-,, »„.;«,J « I ter ie nanis il i na list- I n Kmnd' P, J 1 Kako obsežen načrt ima voj- naiUSala n millistratvo^ je razvidno iz " Dvigni svoj kazalec" in sedaj v teku. ,t da SQ bUi vpoklicani oni hči je takoj dvignila prst. I Kaj je bil povod za ta umor, rezervisti? ki so služiii vopake ' ' toda so-!o(| ,eta 192Q do 1931 in bodo' . Docasi ipi ... - • opravljali vojaško službo z ak- ,, . . , J 1 ie J morilca najeli sovražniki so- 1 hren prihajalo to sporočilo «1° vjetsko vlade, razuma, toda je dvignila dva j 'sebnost sovjetske vlade in des-Ker pa sta mati in hči spo-,na roka Josipa Stalina. Vla- Mati naglo zopet , . . , „ Tlap!S?:, vjetski voditelji trdijo, da so; "Dvigni dva prsta"----" " ' Kirov je bil najvažnejša o- znali, da Patricia lažje bere bc-i lo na črnem, tedaj sta dobili šolsko tablico in ji sedaj na njo pišeta s kredo in Patricia odgovarja na vsa vprašanja. Ta slučaj proučujejo zdravniki po celem svetu. Prvi zna ! 'ki spalne bolezni so se pokazali pri njej 19. januarja 1932, ko jo je pogosto napadla omo Grško. Bolgarsko-grška vojaška komisija bo dognala, kje so bili v reenici ustreljeni, kajti grške oblasti trdijo, da so bili ustreljeni že potem, ko so prekoračili bolgarsko-grško mejo. Seattle, Wash., 3. decembra. Čreda 3000 severnih jelenov bo v kratkem skončala svoje dolgo potovanje in bo prinesla stradajočim Eskimom hrano, obleko in delo. Čredo goni pogumni Lapi an-dec Andrej Bahr, ki je to naporni delo prevzel na prošnjo \ tica. 15. februarja pa je omali-kanadske vlade ter je čredo ,nila čez svojo posteljo, ko seje gnal skizi hude viharje, čez za- ravno odpravljala, da gre na snežene in ledene planjave. Na I delo v urad. Od tedaj ni več svoj cilj v Aklavik bo prišel o-1 govorila in tudi svojih ljudi ni koli Božiča in bo rešil nomanj-1 več spoznala, kanjah 25,000 Eskimov v ledeni j pokrajini, kjer je divjačina že - skoro popolnoma iztrebljena. | Svojo <1o1ro pot jo pričel V p™lal kana.lsk. v a.U, pe vo Kotzebuo, Alaska, božični dan^1 »ataneno, kje se nahaja ernla. leta 1929. Požrešni volkovi so mu na potu raztrgali marsikatero žival; veliki viharji so divjali preko teh krajev in da je odredila javno žalovanje, ki se uposebno kaže v Moskvi, Ljeningradu in po drugih večjih mestih. Ve samo, da se nahaja nekje ob delti reke Mackenzie. MEDVED JO JE UGRIZNIL Washington, D. C., 2. dec. Medvedje v tukajšnjem zveri— lijaku, ki sede na zadnjih tacah in prosijo gledalce slaščic, niso tako krotki kot bi kdo domneval. Dvanajstletna Phvi-lis Hood je ponnudila medvedu kraker, pa jo je tako ugriznil v roko, da so jo morali pre peljati v bolnišnico. Zdravniki se boje, da bo nastopilo za-strupljenje krvi. • tivnimi vojaki. • Navadno so rezervisti vpoklicani samo v poletnih mesecih, leta 1935 pa bo rezervistno služba razdeljna za celo leto. S tem bodo imeli armadni ko-ri predpisano število moštva, ker je število novincev vsled padca rojstev med svetovno vojno zelo nizko. VINOGRADNIKI HVALIJO MRS ROOSEVELT TORNADO V DRŽAVI RHODE ISLAND Bahr je odpotoval s 3000 jeleni, sedaj pa šteje njegova muhe so v poletnem času nad- j čreda 3300 glav. Samo letoš-legovale in mučile živali. Tam' njo pomlad je bilo 1000 mla-ni potov in čreda je potovala dičev. preko pokraji, po katerih še- Ko pridejo jeleni do svojega :do. ni hodil človek. I cilja, bodo izpuščeni in Eski-lqVeter je dvignil 40 čevljev Pogosto se je čreda izgubila mi jih bodo lovili. Dilvji jelen ■ širok in 60 čevljev dolg hlev in tudi danes Carl Loman v. daje meso in obleko, tudi vie-1 farmer ja C. M. Halla ter ga Westerly, R. I., 2. decembra. V zapadnem delu Hope doline je napravil tornado veliko ško- Seattle, ki je severne jelene' če sani. * vrgel 25 čevljev vstran. French Lick, Ind., 2. dec. — Frederick J. Koster,.bivši pred sednik Califomijske zbornice, je danes na neki tukajšnji konvenciji hvalil predsednikovo ženo, ker je odločila, naj se pri banketih v Beli hiši servira tudi vino. ' — Kalifornijski vinogradniki so Mrs. Roosevelt zelo hvaležni — je rekel Koster — ker je dala s tem lep vzgled. 70 GLEDALCEV PONESREČENIH Praga, Čehoslova&ka, 2. decembra. — Sedemdeset oseb se je poškodovalo, ko se je vdrl oder', s katerega so gledalci o-pazovali neko športno igro. \ ODr MEW YORK, TUESDAY, DE CEMBER 4, 1934 Glas Naroda" THE LABQEST SLOVENE DAILY in TJ. S, A« and Published by ^ WVNIC PUBLISHING COMPANY iA Corporation}, I su Ll B«nadik, mu. pi Um corporation and addreaaea of a bore officers: Bfngfa mt ItohUtM, r New ¥ark City. N. Y. "GLA8 NAIODA (Voire «1 the Peeple) Day Except Sppdaya and Holtd^a to ■a...... J6.00 la Ml lata £3.00 >a eatrt lata •..-«....■.......•■ fl H Za New York aa celo leto......$7.00 Za lcUl ••••••••••••••••••• $3.50 Za Inosamacro aa eelo leto ...... $7.00 Za pol leta.................... $3.00 Subscription Yearly $«.00 Advertisement on Agreement **Qlaa Naroda* vaakl dan lsrnemfii nedelj ln praznikov. Hpplfi bcaa podplaa in oaebnoatl ae ne prlobčojejo. l>enar naj ae blagovoli fa|IUatf po Money Order. Pri ■premembi kraja naročnikov, prosimo, da aa ifm tadl prejkoje Mralliče naamanl. da hitreje najdemo naslovnika. NARODA" 21f W. lSth Street, New Yerfc. N. Y. CHelaea S—1878 NOVI MEHI&KI PREDSEDNIK ✓ -J .V scfocrto je nastopil prodfctldniaki urad v mehiški re publiki general Lazaro Cardena. Star je šele devetinitrideset let ter je eden najpomembnejših mož, kar jih premore Mehika. V vojaški stroki je dosegel velike uspehe, in ko je bil governer mehiške države Miclioacau, ga delavstvo ni uoglo prelivaliti. Cardena je izrazit nasprotnik cerkve ter jo liavdu->n zagovornik socijalistienih naukov, v katerih naj s j vzgaja mehiška mladina. Napram katoliški cerkvi ne bo tako zlepa popustil. Država Yucatan je prosila zvezno vlado, če sme iz-prenjeniti cerkve v javne knjižnice. Cardena bo brez dvoma Idal tozadevno dovoljenje. Če bo s svojo gonjo kaj prida, opravil, je seveda dru go vprašanje, kajti danes je pač tako, da je treba v marsičem popustiti iz obzira do Idrugili- JN^wyorski katoliški, židovski in protestantski krogi so skletiili bojkotirati vse, kar je mehiškega, če ne bo vlada opustila svojega proticerkvenega stališča. To bi utegnilo spremeniti oziroma ublažiti Cardenove _iifjmene, kajti po New Yorku se ravna vsa katoliška, /idov^ka in protestantska Amerika. NAŠA DOBA Pomožni odbor za ublažitev svetovne krize je izdal ; itistrko, iz katere je razvidno: — V preteklem letu je umrlo dva milijona štiristo-: Lsoč oseb zaradi lakote. V istem času si je en milijon dvestotisoe ljudi vzelo življenje zaradi skrbi za vsakdanjo hrano. Istočasno so pa velekapitalisti uničili en milijon vagonov žiita, dvesto sdlemdeset tisoč vagonov kave, petsto šestdeset tis N Ml ---» l«Mt ^•V* W®^ m " 941*29 _ 166^— - - .......... $5CM doU t sta rem kraja txpU«Uo t dolarjih. 8LQVENIC PUBLISHING COMPXNY «GU# N«r»*U" NCW TO«. K. % IHL New York, N. Y. Zadnjo nedeljo, 25. novembra, smo praznovali .srebrno po-roko gospodu in gospe II. J. Scliier. Slavnost je bila nekaj izvanrednega za našo cerkveno občino. Vse je bilo prisrčno in zadovoljno. Ob tej priliki si kot stolo-ravnatelj prireditve štejem v dolžnost, tla s«* iz srca zahvalim javno v našem dičium 11 listu Glas Naroda v imenu slav-ljencev. Pred vsem iskrena zahvala domačemu gospodu župniku za prelep«* obrede v cerkvi; or-jganistu 111 pevcem 11a kom; dičnim Slovencem in Slovenkam v narodni noši ob sprevodu; dobrim ženam in lepim dekletom, kot kuharicam in stre-žajkam na slavnostnem obedu in splošni zabavi v dvorani; kletarjem, ki so skrbeli za suha grla; društvu "Slovan" za prelepo petje in krasni šopek; društvu 44Bled" za petje in cvetje; z eno besedo vsem, ki so pripomogli za usj>eh Javnosti. Ako bi hotel imenovati vse tu po vrsti, bi ta dopis moral v koš, ker bi bil preveč obširen, zato pa sem poslal ta dopis v splošnem pomenu. Slednji pa pride naš list G. X. Tudi njemu in vsemu uredništvu hvala za priobčenje člankov in vabila. Da je naš č1 nikar, imenovan Peter Zgaga, veliko storil v teln ozira, 1111 ni ireba še posebno povdar-jati. Konečno pa naj š<* omenim, da je tiskarna lista povsem prvovrstna za delo v tiskarski stroki in jo najtoplejše priporočam vsem rojakom za vsako potrebo. Da pa dopis res ne bo predolg, končam in se Še enkrat zahvalim in kličem vsem nam tako dragim gostom in poma-gačem: Hvala! Živeli v želji, da se ob prvi priliki zopet snidemo v naši tako prijazni občini na Osmi. Za slavljenca: A. Jakopicb. Cleveland, Ohio. RiiisiaiaiaiiuaiaiHfiSP^ BLAZNIKOVE Pratike za leto 193$ IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko- Amerikanski KOLEDAR za L 1935 Cena 50c "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. tako kmalu minila, ali bolje rečeno: ne bo minila tako dolgo, dokler bo trajal dana* sistem vladanja. Brezposelnost "se ne zmaiij-j šuje, ampak postaja vedno, rojak Anton Košnim-c večja z doraščajočo mladino,! znani brivec. Tukaj ki je dovršila šole. da mladina dobi delo, pa množi vrste brezposelne armade. In če vemo, da se kriza ne bo še tako kmalu umaknila, po- varovanja brezposelnih delavcev nas ne sme ničesar deliti, ali razdvajati. Združimo naše moči v tem tako važnem vprašanju za nas. Izvolimo delega te za kongres 5., 6. in 7. januarja v Washingtonu, D. C. Zalitevajmo od vseli senatorjev', za katere so delavci volili, da na prihodnjem zasedanju kongresa podprejo in glasujejo za Bili H. B. 7598. Z bratskim pozdravom! Odbor enotne fronte društev 1 S. N. P. J., H. B. Z., J. Sekcije in tjelvaskih klubov. Chicago, HI. Zima se je danes, 1. decembra, približala z vso silo in pokazal se je tudi prvi sneg, tla je še bel. Dolgi zimski večeri so zopet tukaj. Najboljše zdravilo je lopo čtivo in to je Glas Naroda s svojim lepim romanom in dopisi. Skoda, da rojaki premalo pišejo. Vedno se nekaj zgodi, da se lahko napiše in poroča. Posebno se mi do-padejo dopisi gospoda Walter Predoviclia iz Calif orni je. Le naj se še večkrat oglasi. Veselih nov nJl, depresije noče biti konec. Vs< I je nekam bolj žalostno. Zadnji teden je tukaj umrl dobro je živel 13 Naši v Ameriki i ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČC SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — Ko se je v petek zjutraj podal elevelandski rojak Joseph Hrovat na delo je bil zadet od avtomobila in na mestu ubit. Hrovat je bil star 57 let in rojen v Medjimurju. V Zdr. državah je bival 28 let. — Porota v Clevelandu je oprostila 32-letno Heleno No-vič, ki je bila obtožena, da je takoj po porodu zadušila svojega nezakonskega sinčka. Ženska, katero je mož že pred par leti zapustil, je rekla, da je otroku položila roko na u-sta, da ne bi kdo čul njegovega joka, ko je čisto sama in brez zdravniške pomoči dala porod v kopalnici hiše, kjer je imela v najemu sobo. Delala je do dne poroda ter tako preživljala sebe in malo hčerko. Ženska pa je navzlic oprostilnemu pravoreku ostala v okrajni Peter Zgaga V bližini nekega malega mesta na Zapadu je dala neka tvrdka postaviti moderno hišo, ki naj bi služila v reklamno svrhe. lliša je bila sicer lesena, toda opremljena z največjim komfortom. Neke lepe noči je pa hiša izginila. Neznani tatovi so jo razdrli, naložili posamezne dele na trucke in jih odpeljali neznano kam. O marsikakšni nenavadni tatvini se je že slišalo, da bi pa tatovi celo hišo ukradli, tega pa še ne. Sploh je pa kaj takega le kje na Zapadn ali na Jugu mogoče, nikakor pa ne v New Yorku ali pa v bližini New Yorka. j Tukaj je namreč skoro vsaka liiša tako strahovito obložena z morgiči, da j«? cel regiment tatov ne more pri najboljši volji premakniti. ,., , , ieei. Prosila ie sama, da jo ob->vic ni veliko, ker , , , 1 ' . i ,________ »drže tam, ker ne ve kam iti. — Mihael Obranovič, star let, je bil pri Bellaire, O. libit od eksplozije v privatnem j premogovniku, ki ga je obra-< V'lmrxto i a • * i -i , r. toval na svoji farmi v tuknj -vainesto lot, poprei ie bil pa v Minne- ^ .. , ,. . ' A ^^ ■ - 1 1 ------ okolici. Po razstrelbi Slab pisatelj je tisti, ki napiše dva stavka, kjer bi samo eden zadostoval. soti in Georgiii. Star je bil 40 j snjl , i 4 t-v - - n 'nastal ogenj v rovu. let. Doma je bil iz vasi Retjc, i fara Loški potok. Tukaj zapušča užaloščeno soprogo, eno tem je naša dolžnost, da zdru- .hčerko in dve sestri in več dru-žimo vse naše moči v to, da iz-1 ^ sorodnikov. Spadal je k vejujemo za brezposelne in de- trem društvom, ki so ga spre-la nezmožne delavce, brez raz- \m\ia na za Štefana na pokopališče ,hli U^'dstavnika neke velike Francoke, jugoslovanske in menda tudi italijanske oblasti je iščejo 44lepo Slovanko", 2o. letno Marijo Vondračkovo, ki je dan pred atentatom izročila atentatorju Georgijevu zad- NEMCI KUPUJEJO JUGOSLO- "Jil ,,avoilila in potrubno orož" m vse mozuo- lliše, družim sti za obstanek milijonov de- konski lavskega razreda so uničene. Vso brezposelni «lelavci, prizadeti od te ekonomske krize, hočejo delati, da zaslužijo z delom kruh zase in za svoje družine. Od teb brezposelnih delavcev, katerih je danes v Ameriki preko 15 milijonov, jih samo mali del dobiva pomoč. Pri tako visokih cenah življenjskih potrebščin, kakršne so danes, nekatere družine dobivajo samo po $5 na teden, v nekaterih državah pa celo samo po $1.25, kar (»omenja — počasno umiranje ckI lakote. To načelo je bilo osvojeno od tisočev organizacij v Združenih držav Amerike, katere zastopajo milijone delavcev in farmerjev. Več kot 2400 lokalnih odsekov, o rednih konvencij, (» državnih u dru žen j Ameriške Delavske Federacije Dela. vsi brezposelni odseki in na tisoče podpornih in drugih organizacij, j<* osvojilo ta zakonski predlojr o socijalnem zavarovanju delavstva, pod imenom: H. Ji. 7598. j V dnevih vedno večje brez-iposelnosti in vedno večjega 1 pritiska brezposelnih delavcev v zahtevi za socijalno zavarovanje, je preko 70 mestnih in »krajnih oblasti podprlo ta za-predlog, ki je bil se- v Joliet, kakor je pokojni Tone želel. Lahka naj ti bo ameriška zemlja, sorodnikom pa moje so žal je. J), decembra se tukaj vrši veliki pevski koncert vseh Slovanskih pevskih zborov v velikem Civic Opera House. Za Slovence se bodo udeležili sledeči zbori: "Adrija", "Lira^ in "Slovan" iz Pulmana. leti je, da se Slovenci udeleže v velikem številu. Naročnici G. N. v Clevelandu, Mrs. Antoniji .Tevnik. lep pozdrav in hvala za pismo. Pozdravljeni vsi čitatelji Glasa Naroda! Frances Lukanich. llllIllTOIIillllllllllItl^J^IIHIIIIIIIIlil.^J^ stavljen od delavstva in predložen kongresu Združenih držav Amerike ]>o senatorju Lundeen-u iz Miimesote. Konges za socijalno zavaro- DR. KERNOVEGA BERILA vanje brezposelnih delavcev sej J|7 ZNIŽANA bo vršil v Washingtonu dne' » ■ ■ ■ ■ 5., (J. in 7. januarja VJ'A'>. Ker AngIeŠk0-Sl0V^Il$kG Vsakemu j<' danes znano, da ta ekonomska kriza, katera stopa že v šesto leto, ne bo še je ta kongres velike važnosti i za delavski razred Amerike,! .. i so prosenc vse on Clevclanda, da za izberejo svoje delegate. Vsa društva II. B. Zajed nice, S. N. P. Jednote. Srbske Narodne Zveze in druge podporne, pro-• svetne in politične organizaci- Berilo rgamzaci je ta kon-res »ENGLISH SLOVENE READEB 8TANE 8AMO je so pozvane, da se odzovejo temu vabilu. V vprašanju socijalnega za- SOVJETSKO BREZMOTORNO LETALO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STRE EV nemške tobačne tovarne, ki sta pregledala razne vrste tobaka, zlasti hercegovskega, ki v Nemčijo doslej Še ni bil uvožen, »lasi je po njem vejiko povpraševanje. Nemška odposlanca se posebno zanimata za tobak iz hercegovskih srezov, ki pripadajo primorski banovini. Po trgovski pogodbi med jugoslovansko državo in Nemčijo bi se lahko izvozilo v Nemčijo okrog 12 milijonov kg ju-goslovanskega tobaka po kom penzacijskeni sporazumu. J__Zgaga *. .ie. Pravijo, da je Vondračkova čudovito lepa ženska in da je igrala važno vlogo pri pripravah za atentat. No, če se spretno skriva ali če se ji je ]»osrečilo pobegniti na varno — Bog ž njo. Naposled je vseeno. <'<' dote "lepo Slovanko? ali ne. Glavna stvar je. da spravijo "velikega Hrvata" Paveliča pred pravične in nepristranske sodnike. Kdor ne zna citati knjig kakor pisma in pisma kakor je slab čitatelj. * — Ali verjameš v čudeže, me vprašuje draga PTIČJI DIALEKTI. ; rojakinja in dostavlja, da je te Prav malokomu je znano, da etja torej priučene. Na sliki vidite eno izmed sovj etskih brezmotornih letal, ki so na razstavi v Moskvi vzbu dila veliko pozornorst. Načrt za letala je izdelal T. Bening (levi na sliki). V letalu je prostora za dve osebi. Važno za potovanje. Kdor j* namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga fed tam, i& potrebno, da j« poučen v vseh stvareh. Vsled n ase aolgotttne skušnje Vam gamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno hitro. Zatp se eaupno obrnite na nas za vsa pojasnil M* preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje t« sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjie stroške. Nedržavljani naj n$ odlašajo do zadnjega trenutka, kit predno se dobi it Washingtona povratno davsljtnje, HE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila tu zagotavljamo- Vam, da boste poceni in udobno potovat* SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West I8th Street New Yorfc( N, Y.1 liim starega župnika, ki je pred nekaj desetletji pasel svoje ovce v (1mem vrhu nad Idrijo. Med kmeti je bila vkoreninje-na navada prirejati procesije za dež in dobro letino. Župnik je vodil procesije, in včasi je pomagalo, včasi pa tudi ne. Neke pomladi so ga prosili, naj napravi procesijo za dobro letino. Hodili so med polji in travniki, kmetje .so molili, župnik je pa blagoslavljal in s paz-nim očesom motril mlado rast. V smeri proti Godoviču se je razprostiralo dvoje njiv hinavskega pobožnjaka, ki je zanemarjal delo in kmetijo, se skoro vse življenje tožaril in se pri tem zanašal na božjo pomoč. Ob vsaki njivi je župnik molil, dospevši do njegovih njiv, jih je pa le s pogledom ošvrknil in se na čelu procesije vrnil nazaj v vas. — Ob vseh njivah ste molili — ga je nahrulil naslednjega dne tožarski tercijalec — le ob mojih ne. Kako v»a to, da ob mojih ne? — Zato ne, — je odvrnil župnik s poudarkom — ker tvoje njive ne potrebujejo molitve, pač pa gnoja. 03006655 f D A M NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 4, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY In V. 8. ML KRATKA DNEVNA ZGODBA TRAGEDIJA V GOŠČAVI »Švicarska pisateljica Frieda Ilauswirtlmva, ki je poročena z nekim iliii stran znamenitim Kiplingo-vim indijskim povestim. T a knjiga, ki ima morda samo to napako, da živali preveč počlovečil je, je polna pesniške fantazije, a vendar realistično opisanih prizorov iz življenja džirngelskih živali. Posebno |M»tatiko p a opisuje, kakor |m»-ve že naslov sam, življenje lia-numaiik, sivih svetili opic Biul-liove domovine, ki žive v prosti naravi in ki bi se jim noben človek ne drznil storiti kaj hudega. Te opice iiuajo prav za prav samo dva sovražnika, ki jih u tegneta s samo svojo pojavu spraviti v blazen strah: kačo in leoparda. gumno skoči-* la z veje na zemljo, da ga zaščiti. Toda vodja ve prav dobro, da bi bila proti leopardu I prešibka. Zato skoči tudi on na zemljo iu se postavi pred j zverino z divjo grim a so pobesnele jeze. Od začudenja nad 1 nepričakovanim odporom ' je leopard za trenutek obstal in ta trenutek je zadostoval, da je vodja spravil mladiča na varno, na drevo. Na nekem nočnem pohodu v bližini človeških naselij je pa leopard pobil kozo, ki so jo po- stavili na prosto poleg pasti. V zadnjem trenutku je zaslutil nevarnost in skočil nazaj, toda železni zobje pasti -so ga vsekali v trebuh. Opotekajoč se je splazil pod neki mangovee, kjer je prebil noč v mukali. — Slučajno je na tem drevesu prenočeval rod hauuinank, ki ga je zjutraj zagledal in se ni upal nikamor. Sonce se ie dvigalo višje in više, vročina je postajala strašna, žeja opic čedalje hujša, če ne pridejo pravočasno do skoraj izsušene reke iu se napijejo morajo od žeje poginiti. Vodja dela strašne obraze, da bi preplašil in prepodil zverino pod drevesom, a ta s«' noče zganiti proč. Vodje va žena, ki je pred kratkim rodila majhnega otroka, ječi od žeje. Rjoveč od besa ntrže tedaj vodja težak in trd plod mangovca in ga zaluča s sigurnim zamahom leopardu na nos. Ves rod sledi z vreščanjem njegovemu primeru. Množica zelenih sadov pade na leoparda, ki se tuleč dvigne in s težavo od-leze. Iz velik rane mu sili d rob iz telesa, krvava sled ostaja za njim. Opice se spuste besne oo ga spraviti v zaledje. Granata je udarila tik njega. Zdaj j«- v hipu prišel konec lepega tovariške-ga življenja. Nič več tobaka iu prijateljstva. Kaj je storila Renee tedaj? Dezertirala j«- z bojišča in pobegnila v zaledje. Vojaške oblasti so jo prijele. Zaradi junaškega obnašanja na fionti pa je bila obsojena le na majhno kazen. Potem -o jo zopet poslali na bojišče. kj«'r naravno, zopet ni vzdržala, kajti skrbela jo je usoda njenega Geralda. Dezertirala je drugič. Zopet so jo prijeli in jo občutueje kaznovali. Pri tem pa je prišlo na dan. da Renee Pouerinova ni moški, ampak ženska. Takoj so ji odpustili kazen in jo namestil na fronto poslali v neko vzgojevalnico. kjer pa je niso mogli spraviti v "pravi tir": Videči, da se dekle ne da predrugačiti, so ji dali prostost in Pouerinova ni našla več obstanka. Romala j«1 iz kraja v kraj, iskala svojega Geralda, povsod brez uspeha. Kakor da se je pogreznil v zemljo. Slednjič se je tega iskanja naveličala in se je vrnila domov k staršem. Vključila se je povsem v redno, disciplinirano življenje* — dokler ni neki večer šla v pariško opero, kjer je zopet ugledala svojega Geralda. Seveda j«' stopila takoj k njemu, povedala kdo je, mu priznala svojo ljubezen in to je bivšega bojevnika tako presunilo, da se je takoj odločil za poroko. Bivša tovariša na fronti sta zdaj mož in žena in pravita, da ju ne loči več nobena stvar na svetu. TRGOVSKA POGODBA Moskva, Sovjetska unija, 2. decembra. — Po več tednov trajajočih pogajanjih je bila danes tukaj podpisana trgov-samic. In zdajci so opazile gla l s^1 pogodba med Sovjetsko u-varjeve ostre oči majlino, črno j 111 Mongolsko narodno re-pego v bleščeči se višini neba. | Publiko. Njegov sluh je dojel šumenje ,'------—-- neusmiljenih kril — jastrebi so zavohali plen in so prileteli. Z veliko silo opisuje Ilanswir-thova smrtni strah opic pre«l trgajočimi kljuni in kremplji krilatih sovražnikov, ki krožijo tako nizko na«l čredo, da čut i ta veter, ki prihaja od kril. To-Vla samci, ki bi se lahko rešili, namenoma vdado glava rjemu povelju, da morajo vztrajati pri umirajočih in deliti njih usodo. Samo glavarjeva sina je frfotanje peruti spravilo v tako blazen strah, da je ušel v džunglo. Glavar gleda za beguncem, ne da bi ga poklical nazaj, in čaka na neizbežno u-sodo. IZ ZGODOVINE PAPIRNATEGA DENARJA Te dni se je odigrala v Kreni-nici na Češkoslovaškem pretresljiva rodbinska tragetlija. Rodbina rudninskega inženjer. Františka Simina je bila zelo dobro volje, zlasti žena Bože-na. Zvečer so legli k počitku, toda moža je kmalu zbudila skeleča bolečina na obrazu in rami. Prva njegova skrb je bila, kaj se je zgodilo z otrokom. Ker ga ni videl, ga je začel klicati. Pri postelji stoječa žena mu je odgovorila, da je otrok v jedilnici. Tam j<* pa našel Si-min svojega otroka v postelji mrtvega. V«'s iz sebe ga je začel tre«' j«» pa približala žena možu z britvijo v roki. V divji borbi je iztrgal mož ž«'iii britev iz rok in ji /vezal roke z brisačo. Potem je pn telefoniral po orožnike in zdravnika. Zdravnik j»- nudil možu in ženi prvo pomoč; ž<*ni je izpral želodec, ker je bilo jasno, da s« je hot la zastrupiti. Zavžila j« večjo količino uspavalnega sredstva rn je samo trdno zaspala. Bila j<* prepričana, da je zavžila strup. Moža je pa polila s solno kislino. K sns"i so ostale oči nepoškodovan« ker je -pal, sicer bi ga bila o-slepila. Pač ima pa levo ramo močno ohžgano. Moža in ženo prepeljali še ponoči v bolnico. Preiskava j«* dognala, da žena najbrž v duševni zmedenosti v kopalnici utopila otroka v kadi in o«In** sla mrtvega na posteljo, potem je pa polila moža s solno kislino. Pravi vzrok tragedije š»* ni ugotovljen, ker Simin takoj-po tragediji ni mogel zbrati svojih misli, da bi povedal, kaj je pognalo njegovo ž«*no v obup. Družina je živela v zelo dobrih razmerah in v najlepši harmoniji, največje ves«*Ije rodit«*1jcv j<> 1*11 triletni sinček .lo>ef. W-e kaže, da je ravnala žena v hipni duševni zmedenosti, ali pa da jo je obšla tako težka lnc-lanholija, da sama ni vedela kaj počenja. Inženjer Simin je star .*>5 let, je zelo nadarjen in je vodil z velikim uspehom gradnjo novih rovov. Tragedija je t«'in straš-nejša, ker je nesrečna žena v zadnjem mesecu nosečnosti. Ona ni v nevarnosti, pač je pa moževo stanje zelo težko. O drugi pretresljivi rodbinski tragediji pa poročajo iz Nagvkala na Madžarskem. — Tragedija se je odigrala v rodbini kmeta Štefana Rajke. Ivo je grofu Teudilu, ki je 1. 14K4 oblegal Alhambro, pošel denar in so se začeli njegovi vojaki puntati, ker so plače izostal«', si je izmislil nenavadno rešitev iz te zagate. Izdal je listke, ki so s«* glasili na določene vsote in so nosili njegov podpis. Dan prej je razglasil vsemu prebivalstvu, da mora t«' listke sprejemati v plačilo kakor denar in izdajati zanje vse vrste blaga kakor za denar. Kdor bi se tega branil, bi ga doletela huda kazen. Pozneje bi prejel vsak imetnik takšnih listov ustrezajočo vsoto v konvancili. Stara kronika pripoveduje, da je grofova odredba obnesla in da je pozneje v resnici svoje "bankovce" po-plačal s kovanci. V A 2 N O ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d« kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razposlali za Novo leto m ker bi želeli, da vam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnan. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tud% druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Franei.-foo, Jacob LausUo COLORADO: Tueblo, Peter Cull?, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis. Louis Dunlch ILLINOIS: Chicago. J. Bevflff, J. I.ukaulrb .Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero la Illinois) JoUet, Mary Uambicb. Joseph H». vat La Salle. J. Si>elich Mascoutah, Frank Augnstin North Chicago. Jože Zelene KANSAS: (>Irani, Agnes Mofnik Kansas City, Frank 2agar MARYLAND: Kltzmiller. Fr. Vodoplvec Steyer, J. feme (za I'enua.. W. Va. in Mil.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholip, Frank fioufe Fly. Jos. J. Fesbel-Evelctli, Louis CotiŽe Gilbert, Louis Vessel Ilihhing. John I'nvse i Virginia. Frank Hrvatlcb j MONTANA: Kksekutor IllU je prišel t«* dni ' Woundup. M. M. Pnnian narubit kravo, kar je kmeta tako razjezilo, da to je zaklenil s svojimi štirimi otročiči v starosti od 12 do lli let v hišo, kjer j<« vi* štiri pobil s sekiro. Nj«>-gova žena je noseča in je v zadnjem hipu ušla razjarjene mu možu, sicer bi bil pobil tu-di njo. Poklicala je na pomoč sosede in ko so vdrli v hišo ter iztrgali besnečemu kmetu sekiro iz rok, so bili trije otročički že mrtvi, četrtega so pa prepeljali težko ranjenega v bolnico. protifaslstlsne demonstracije iDVEBTJSS IN GLA8 NABQ*d Nedavno je priredilo na tisoče mladih angleških delavcev in delavk veliko demonstracijo v londonskem Hyde Parku proti "črnosrajčnikom". Demonstranti so nosili napise, s | katerimi so pozivali delavce, naj se združijo v borbi proti fašizmu. Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: (Iowamin. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masi« OHIO: Barhorton. Frank Troha Cleveland. Anton Bobck, Chas. Kan linger, Jacob Hesulk. John SI »v d Ik GIrad, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kunr* še Warren. Mrs. F. Rachar Toungsftown, Anton Klkelj OREGON: Orepon City. Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: . 1 Ambridfje, Frank JakBe Broughton. Anton Ipaveo Clarldge. Anton Jerfna Conemaugb, J. Breioree Export, Louis Supaniič Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Jdknstown, John Polanta Kivyn, Ant. TauZelj Lozerne, Frank Balloch Midway, John Žnst Pittsburgh. J. Pogača? Presto, F. B. Demshar Readng, J. Peadlrc Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joecob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Frank Skak Sheboygan, Joseph Kakež WYOMING: Rock Springg, Loots Tancfatr DiamondvUle, Joe Rollcb Vsak to, katero Je prejel. Zutopofeo nfr »Plo pHporsCoiM. VP8AVA "GLAS NAMQU4" ^ Ill ODA91 KEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 4, 1934 J ~ THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. ML GORA LEZE... ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. LOV V DRŽAVI OREGON Piše A. B., Nvssa, Oregon. .Ki Ko fjre mimo trgovke, je hotel Rufel ravno stopiti iz trgovine, ko jMi zagleda Purčelerja stopi prestrašen nazaj in se skrije za vrata, dokler *4strašna** puška ne zavije okoli vogala. Xato pa stopi na cesto in žalostno zmaje z glavo. — E, ta človek! In uboga žena! Prijatelj iz Barbcrtona mi je pisal ter me* povprašuje, ako nisem več lovec, ali pa sem šel že po gobe. Obe vprašanji kar Iojm) odklanjam. Za iti po gobe, niti ne mislim, da bi opustil lovski šport, se pa tudi ne spodobi. Mogoče bo kak lovski tovariš vprašal, kaj za en vrat te je pa zanesel v gorati Oregon? Xo, ni me zanesel ta rogati, temveč sem se prifural v Oregon z zrakoplovom. Ampak ne, da bi kdo mislil, da sem prišel Naš poslovodja me je namreč poklieal v pisarno ter me vprašal, ako sem se že kdaj vozil z zrakoplovom. Takoj sem si predstavljal, da me misli zopet nekam poslati. In ako jim ^ico kave. me ]M>lje domov v Barberton t To bi mi bilo jako po volji. Takoj sem mu odgovoril, da sem se že večkrat vozil v zrakoplovu ter da ga silo tudi sam vozim, ker imam nekaj ur prakse v kuči ran ju te lizc. In ako bi mi dal zrakoplov na razpolago, bi skušal sam poleteti na določeno mesto. Seveda je Ko gre po cesti, odmevajo iz 2orževe kovačnice udarci kladiva. Niso zveneli jasno in enakomerno; nekaj razjarjenega je bilo v nemirni liitriei v kateri so sledili udarci; sedaj pa )jonehajo z močnim udarcem, kot bi se hotel Žorž v svoji jezi nad kakoršnokoli stvarjo znesti nad nakovalom. Ko pride Rufel do kovačnice, vitli, kmeta stati pri omah- it«* lijvem vozičku, ki je bil nalože n še z mnogim drugim orodjem, st*m k*r tako na lov- Stvar ^ ki je bilo potrebno popravila. Bil je isti kmet, ki je malo prej * pustil pri Žoržu okovati voz. Pogleda v prazno kovačnico. — Hej, kovač! — Nič se ne zgane, nobenega odgovora ni bilo slišati. Kmet gre k hišnim vratom, jib odpre in zakliče: — Hej, Žorž! Kje pa si? — Vse je tiho. — Seveda! Takoj sem si mislil. Sedaj zoj»et lahko grem. — Godrnjaje odpelje kmet svoj voziček. Z roko naslonjeno na ograjo opazuje Rufel ta dogodek. — No? Kje pa je sedaj ? Žorž? Mogel bi imeti delo. In kje sedaj zo|>et tiči? Tedaj pa zadoni iz kovačevega vrta trobenta. Kako čisto in lepo zvene glasovi! Tako lepo se zlagajo s tem čistim, od poslavljajočega solnea vdihnjenim jesenskim večerom. Toda Rufel ni imel pravega razumevanja do pesni škega naravnega razpoloženja in glasbenega užitka. Kislo zategne obraz. — Na trobento piha! In mi zopet piha luknjo v mojo vrečo. Sedaj pa mu l»om vendar rekel eno besedo! — Stopi na dvorišče, pa se takoj zopet obrne. — Obljubil sem. Danes ga ne l>om več opominjal. In z vedno močnejšim glasom se razlega zaljubljena pe- sem. Hrepeneča tožba osamljenega Žorža se skonča s tako brenčečim visokim C, da se gori s hriba razlega odmev: tiiiiii... nazadnje še enkrat prav tiho, kot iz velike daljave: didiiii! In ta zadnji glas pride od Simmerauerja v dolino. Žorž, ki je za hišo sedel ob vznožju jablane, položi trobento v naročje ter zamišljeno ^leda pred se. V svoji zamišljenosti in zatopijenosti ]>ograbi zrelo jabolko, ki je padlo z drevesa. Ko grize kos za kosom jabolka, skrbno išče izhoda iz svoje potrtosti. Bal se je. Pri skrbeh, ki so ga tiščale, pri vodnem čakanju na delo mu je stari nepotrpežljivi Žorž pretil, da dobi moč nad njim. Razvcseljevanje je spreletavalo vse njegove ude, ga je vleklo od nakovala tja v gostilno, doli k potoku, gori na vijugasto Siminerauerjevo posest. Jasno je izprevidel. da tej t-rbeči sili dolgo ne bo mogel kljubovati. Da. hotel je postati pameten, prav iskreno je hotel to. Toda je izprevidel, da sam iz sebe ne more postati priden. Pomoči je potreboval od drugih. Toda niso hoteli priti, niso mu hoteli ponuditi roke. — Vse naj vzame vrag, nezaupljivi lakonmeži! vati, ker nisem opazil nikjer kaj sumljivega, %da bi predstavljalo kakega gamsa, divjo krajih ne, kot tudi v Nevadi ne. Država dela velikanske vodovode iz tristo čevljev visokega Owyhee jeza, pa vse doli po par sto milj nižje ležeči zemlji. Že spomladi misli država naseliti na stotine farmer-jev iz naselbin in krajev, ki kozo, medveda ali gorskega i so bili letos prizadeti od suše. leva, o katerih govore, da jih je še precej v teh gorah. Leteč med vrhovi gora, sem našo prijazno spremljevalko, (strežnico, koja je vedno poleg mene sedela in kramljala z menoj ter mi s tem kalila moje opazovanje na zverino), prosil, naj mi odveze jermen, s katerim sem bil dokaj tesno privezan na sedež, češ da letimo precej blizu gorskih vrhov, in da mogoče za nekaj časa na enem teh vrhov obstojimo za oddih. Pri tem sem se ji priporočil za izprehod z njo, kakopak, me ni hotela uslišati, temveč me je vprašala, ako že- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST llth STREET NEW IOBK, N. T. PLUTE NAM ZA CENE VOZNIH LIETOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE ———i No, ta je pa lepa, sem si mislil. Sedaj me smatra, da nisem možgansko zdrav, ali pa hoče biti tembolj uljudna z.menoj, odkar sem jo prosil za izprehod z njo. Odločil sem se za kavo. Ko sem pospravil papirnato skodelico, mi ponudi cigareto, jo tudi prižge, nato mi vprašanje, ako bi še kdo drugi j da pa še žvečilni gum ter zo- Ko bi mu saj ena ponudila prijazno roko! Ko bi saj ona mogla vanj verovati! Ko bi mu ta rekla: — Nisem, kot so drugi; imam zaupanje v te in bi se podstopila! Toda to iz-previdiš, da lumpa ne morem poročiti, ki do vratu tiči v dolgovih! Saj sem vendar pošteno dekle! — Da, Vrona, prav nič se ne motiš — bi ji tudi rekel. — Boljšega dekleta, kot si ti, ni na celem svetu! — Torej, poglej, — bi morala Vrona zopet reči, — po tem se moraš ravnati! Pošteno moraš prijeti! S pravo voljo se more na svetu vse narediti! Saj imaš zdrave pesti in tudi pametno glavo. In ko se bom prepričala, da si postal drugačen, potem me pa vprašaj! In med tem časom bi ti tudi dovolila, da bi se kdaj zglasil pod mojim oknom, da ti morem malo prigovarjati k pogumu. Tako, in sedaj pojdi, Žorž, in prični! Da! Ko bi ona tam gori tako govorila ž njim, bi mu bilo takoj pomajrano Potem bi saj vedel, zakaj mora garati in trjieti! In tedaj bi imel tudi pravico za trde ease vzeti s seboj okrepčilo in bi svoji ljubici pritisnil "poljubček na gobček", poljub, ki bi mu zalegel za pol leta. — Prmcjklet! Skočil bom gori in bom poskusil! Smeje postavi trobento na usta ter piha na vso moč zaljubljeno pesem. Zopet skonča z visokim C, gleda proti Simmerauerjevi hi ši in posluša odmev. Okrepčan z novim upanjem se vrne v delavnico ter z veselo vnemo skuje še nekaj nepotrebnih podkev, dokler se ne zmrači. Skrbno, kot že več let, pospravi kovačnico, zapre vrata in zaklene hišna vrata. S trobento pod jopičem gre v mraku vkreber in žvižga v upanja polnem srčnem veselju prijazno pesem. Veter se je prevrgel. Na nebesni višavi sicer bleste prijazne zvezde iz modrine in vrhovi hrbov so se kopali v srebrnem svitu vzhajajoče lune; toda temni oblaki so se dvigali nad pečino ter požirali eno žarečo zvezdo za drugo. _ 9. Pri Simmerauerju so v razpokane stene vzidali železne kljuke; brazgotine v stenah so prevlekli s cementom in še v mraku je Matej vso zadnjo stran hiše pobelil, da bo mogel oče zjutraj zopet videti nepokvarjeno steno. Predno gredo k počitku, ostanejo še vsi nekaj časa na hišnem pragu in prisluškujejo tolažbi, ki jim jo je hladni veter pihal v ušesa. — Oče! — pravi Matej. — Poglej, kako se za meglo dvigajo težki oblaki! Ti oblaki nosijo sneg! Pazi samo! V dveh, treh dnevih prinesejo pravo zimo. In za nas mir! — Za nas mir — Mihel sklene svoje ovele roke in pogleda proti nebu. Kot da mu ni prišla na misel nobena boljša molitev, ponovi nekolikokrat: — Mir za nas! Mir za nas! — Prekriža si obraz in prsi. — Nocoj bom malo boljše spa11 (Dalje prihodnjič.} potem "znal" dotični zrakoplov v o« lit i. To je menda naš poslovodja slutil, ter mi dal navodilo, naj kupim listek za polet iz Las Vegas v Boise, Idaho. Nekaj ur pozneje je že brnel zrakoplov v temni noči proti Salt Lake, Utah. Tam smo se pa preselili na drugi zrakoplov ter odleteli na določeno mesto, 900 milj od Boulder City. Nev. Med i m »letom sem večkrat pogledal ven, češ, po kaki na-, tlakovani cesti se pa vozimo, I ko tako včasih poskočimo kot, bi se vozili z modelom li-' ze. Ob takih zračnih sunkih j sem se vedno spomnil na vse , znane in '"poznane "jagre" ter jim želel mnogo uspeha na letošnjem lovu na belorepcže in fazane. Iz Salt Lake proti Boise je bila zelo lepa noč. Ob luninem svitu sem vedno zijal doli na ponekod z gozdom obraščene gore, da bi zapazil kako zver-jad. ter si prostor zaznamoval na zemljevidu in bi enkrat pozneje šel tja na lov. Včasih sem pa tudi lahko pet kramljava naprej, da sva skoraj vzbudila sum pri sopotnikih. Zračna vožnja je res naj-udobnejša v tem iuo«!v*v*ni času. Nekako ob sedmi uri zjutraj (mountain time) pa dospemo Toda to ne spada našim lovcem v malho, naj raje povem nekoliko o lovu. 15. novembra ji' bil otvor-jen lov na fazane. Ker v Ohio nisem- imel prilike pri našem lovskem klubu iti s skupino, ki je šla v kraje, kjer se dobe tudi fazani (naš nadlovec namreč ni imei usmiljenja do mene, da bi me odločil v te skupine) sem to priliko izrabil tu-kaj. Tako se odpravim prvi dan lova na te ptiče. Se trdna tema je bila, ko sem že korakal doli ob reki Owyhee. Sicer sem že prej opazil, tla je v tem kraju nevrjetno mnogo zajcev (jaok rabits). ampak ako gre človek ob jutranji zori ob tej reki, tedaj si* mu nudi skoraj nevrjetni prizor te divjačine. Se skoraj v temi sem opazil, da nekaj vedno teka pred menoj proti gori. Da se prepri-čem, ka je vse, se vsedem za nekoliko časa, da se nekoliko zdani. Ko zopet nadaljujem svojo pot, vidim kar sedemnajst teh zajcev skupaj. Ko me opazijo, jo vžgejo v hrib. Nato jih je pa na vsakih pet do deset mojih korakov steklo od enega do sedem, ter vsi gori proti vrhu hriba. Tako sem jih en čas štel. Ko sem jih naštel do stošestdeset, stoenain- 7. decembra: Saturnia v Trst Hamburg v Hamburg Berengarla v Cherbourg 8. decembra: Champlain v Havre 11. decembra: Oen, Von Steuben v Hambr ti 12. decembra: New York v Hamburg ) 14. decembra: i Majestic v Cherbourg i \Vanhincton v Havre Conte di Savoia v Genoa 15. deecmbra: Paris v Havre Bremen v Bremen • 19. decembra: Albert Ballln v Hamburg 21. decembra: I Olympic v Cherbourg 1 26. decembra: I Oeutschland v Hamburg | 29 decembra: lie de France v Havre več izgovarjanja. Tako je izgledala ta zverina kot bi par regimentov vojakov napadalo kako visoko postojanko. neko• H,V Verbi« Mr. Hude, Kovič and Cvetkovič. Company, govorim ne samo lovsko, temveč pravo istino. ako nekoliko povem o tukajšnjem lovu ali kvišku pogledal, in to precej i zverini, blizu, kajti leteli smo kar med j Država Oregon je seveda ve-vrhovi gora Včasih se mi je' činoma puščava, dezert. Kar je zdelo, da bi vrhove gora sko- pa nižje-ležeče zemlje, je pa v Boise, Idaho. Kar nerad sem ,šestdeset, stodvainšestdeset, šel iz zrakoplova, pa kaj vas st.m nenal šteti, ker je bilo pre-to briga, čemu. Tukaj se zglasim pri M. K. Co., od koder me pa družbin zastopnik odpelje še SO milj zapadno v oregonske kjer sem imel izvršiti nujno delo. Kakšno delo sem imel tukaj, naših lovcev men- tuka-i bi streljalo, kaj? Poda ne zanima. Moje poročilo ^g tega bi ne bdo treba še gaje namenjeno večinoma lov- lo*ov iskati v močvirju, ker cem, in to ne samo našim ohij-. tukaJ -a ni- Ako ])i VHO to zve" skim lovcem, temveč tudi pri-'1,110 l»roti italijanski jatel jem lovcem na Willardu, jfl olltl (>b r'asu svetovne vojne. Wis.. newvorškim odlikova-, t«'daj bi j«, italijanska fronta 11 i m lovcem", kakor tudi lov- gotovo vžgala proti Piavi m cem v Harrieta, Micli. j1 15. Dec. 9. Marca ILE de FRANCE 29. Dec. — 19. Jan. HITRA VOŽNJA — 1ZBOUXA POSTREŽBA — KRASXF. KABINE v TRETJEM RAZKEIH* ZA DVE IN ŠTIRI OSLMtE Svetovno slavna francoska kuhinja. — Brezplačno vino z obedi. VAŠA PRTLJAGA l'"TIME Z VAMI IM> CIUA Za nadaljna navodla in karte piSit«? na — SLOVENIC Publishing co. i LE0 ZAKRAJŠEK TRAVEL BUREAU^* 216 West 18th St., New fork City GENERAL TRAVEL SERVICE. Inc. 302 East 72nd St.. New York City cJreixeh Z drugimi petnajstimi streli sem pa imel več lovske sreče. Zadel sem namreč "mandel-ca", vendar sem imel pa tudi smolo pri tem, kajti ta je padel pa lin drugo stran reke. Prva skušnja me je vsaj toliko izučila, Ja sem nekoliko postal, ter se premislil, ako bi bilo na mestu zopet prebresti reko. Odločil sem se. da ne, ter grem doli ob reki kake triče-trt milje do mostu, in na tlru«j;i strani po grmovju zopet irori, kjer me je čakal .plen. Tako sem jih pohlndil svoj limit, to je tri sanice in eno samico, kljuh temu, tla sem porabil samo poldrugi zaboj nabojev. I'a recite, tla ne delam časti vsem zapadnim lovcem. Farmer, na kojeni ozemlju sem lovil, mi je ob mojem po-vratku (s plenom v malhi, se razume) svetoval, naj kar naprej streljam, kljub temu, da sem imel svojo kvoto, reš, tla mu ptice delajo veliko škodo in tla lovski paznik tu sem nikoli ne pride. Jaz sem mu hvaležno odgovoril, da se strogo držim lovskih paragrafov, ki so v zvezi s postavo, ter ga zagotovil, tla pridem zopet tlrui>i dan. Sam pri sebi sem pa vzdihoval, oh, ako bi imel še kaj nabojev. Xa poti proti domu so se menda še srake, ki jih je tuka.i kot vrabcev, norčevale z menoj, kajti upi le so nad menoj, za in pred menoj. Najbrže so slutile, tla sem "jako dober" strelec, ali s<» pa videle nekaj 1'azanskih repov na hrbtu, j Poleg zajcev in fazanov je tukaj še veliko druge zverja-Jdi. Veliko je bobrov, toda na , nje je prepovedan lov. Zelo veliko je rac in gosi Sove ponoči skovikajo, da odmeva od 1 goni. | Ko skončam tlelo, pa nameravani iti 5a medvedji lov. Pravijo, tla se dobe šestdeset milj od tukaj v takozvanih Plavili gorah. Licenca stane za tu živeče $."i.5(). za ne tukaj živeče pa $lo.()0. Toraj lovci, drugo jesen le sem na zapad na lov, na kaj bolj lovskega, nego so newvor-ški in ohijskL cotton tails. Tukaj se dobe še gorski levi. Za njegovo glavo plačajo iz dr-»žavne blagajne $25.00. Medve- dja koža ~ napravi jako "Tep preprogo. .Iclenjski >teak j«-tudi okusen, ako si seveda tako dober strelec kot sem nn-primer jaz na fazane. Kakšno srečo I »< »i 11 imel na medvedjem lovu. po povem prihodnjič. IGRE Beneški trgovec, lurokto. v ... aejunj .66 Cyran de Ber^erac. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ................................................-.1.70 Edela, drama v 4. dej.................... Gospa z morja, 0. dej..................... Lokalna železnica, 3. dej............... Marta, Semenj - Uiciimomlu, 4. dejanja ------------------------------------------- Ob vojski. Ijirokaz v Ktirlti slikati .. Tončkove gaj ne na Miklavžev veter, Mliiriiuska i|;ra s iietjem v 3. dejanjih ................................... R. U. K. lirama v B dejanjih s preti igro, (Cai»ek). vex.............. Revizor. 5. dejan]. trn» vezana — Za krii in svobodo, igrokaž v 6 dejanjih .................................. Ljudski oder: 5. *v. Po IZ letih. 4. dejanja ...... 11. tv. Zanravljivee............ 12. zv. Skopuh ................ ..60 ..73 ..50 ..36 ..30 .60 ...45 „..75 ....35 Sv. Zbirka ljudskih Mer: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Neia, Sanje ............................... 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije Device. Marijin otrok ................. 14. snopič. Sv. BoAtjan. Juna&ka deklica. Materia MacMtev .......... 15. snopič. Turki pi^d Dunajem. Fabjola In Neia ........................... 20. snopič. Sv. Just; Ljubnen Marijinega otrok« —............... ..66 .60 .60 .60 .36 JI .JtO ..36 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 W. 1 8th Streei f€ 99 "GLAS NARODA zopet pošiljmm6 v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo. f