? D fj !J V !J f ~ } J ~1 J' ~1 Lel !J f. I J J \J J ~Le) l !J f I J !J 5JlDV2sJ1J·1 J~SJ-t f)Dl-f ~J~-1 rJ2~·t-1sJ~1c1j·1 ;, ..:J• ~;,· . ", . ,,, t .:.,r.•' · 't' . ta ...... 'Ci 10 N .,.. C SLOVENIAN INCOMING WORKSHOP 2007 Po rt o rož, 14 . - f6 . j u n i j 2 O O 7 LIFECLASS HOTELS & RESORTS PORTOROt / PORTO ROSE ·•~·~ .. 'l. '· -.,j/ ... SHORT BREAKS, LONG MEMORIES Slovenia TURISTIČNO ZDRUŽENJE IZOlA g.i.z. ASSOCIAZ/ONE TUR/STICA /SOlA o.e.i. ~ PORTOROŽ !~ PORTOROSE . PIRAN PIRANO ~ KOPER CAPODISTRIA .~- Vsebina UVODNIK INTERVJU TRENDI DESTINACIJE TURIZEM IN EU RAZISKAVE INOVACIJE SEJEM TIP DOBRE PRAKSE RUSKI GOSTJE 1TB BERLIN IZ AKTIVNOSTI STO TUR!ZEM • Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije • Izdaja Slo- venska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubljana • Tel. 01/5891 840, e-mail: info@slovenia.info • Glavna in odgovorna urednica: Livija Kovač Kostantinovič • Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem • Priprava za tisk: Založba Kapital, Maribor • Tisk: TTskarna Schwarz, Ljubljana • Ministrstvo za kul- turo RS je izdalo odločbo , da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 • Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info • Člani Uredniškega sveta: Mini.strstvo za gospodars- tvo (mag. Mateja Tomin Vučkovič) , Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodar- sko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger) , Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta (dr. Tanja Mihalič) , Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turi- zem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl) , strokovnjak s področja tržnega . komuniciranja (dr. Zlatko Jančič), predstavniki turističnega gospodarstva in pred:tavniki Slovenske turistične organizacije. I feel Slovenia Mag. Dimitrij Pi ciga, direktor Slovenske turistične organizacij e I feel Slovenia. Slovenijo čutim. Jasno, jedrnato in predvsem čustveno sporočilo, v katerem odse-va jasna slika o tem, kaj Slovenija je in kaj Slovenija želi biti. Doma in v tujini. Sporočilo, ki ne po- trebuje dodatnih razlag ali pojasnil, Sporočilo, s katerim bomo v prihodnje sporočali bistvo tržne znamke Slovenije. Zakaj je tako zelo pomembno, kakšno sporočilno vrednost nosi slogan, s katerim komuniciramo znamko države? Vsaka znamka za potencialnega kupca predstavija točno določeno vrednost, za kate- ro je pripravijen plačati ustrezno ceno. Znamka zanj omogoča lažjo orie1tacijo v vse boij nepreg ledni množici ponudb. Znamke držav pri tem niso nobena izjema. Prav obratno: jasno razlikovalno pozici- oniranje državi s pomočjo brandinga prinese prednosti na področju zunanje trgovine, investicij in se- veda turizma. Tudi tržna znamka Slovenije kotturistične destinacije se mora pozicionirati na mednarodnem zemije- vidu . S 192 članicami v Organizaciji združenih narodov je svet za večino ijudi postal nepregleden . Po- stati in ostati opažen v takšni množici ponudnikov je odločilnega pomena za uspeh države na global- ni ravni. Države namreč med seboj tekmujejo za po:wrnost med mediji in drugimi ciijnimi skupinami, -""'tekmujejo za investicije, za boijši položaj na mednarodnem trgu blaga in storitev ... Nenazadnje tek- mujejo oz. tekmuj~mo tudi za turiste . Jasno pozicioniranje ima jasno in (čeje le možno) edinstveno sporo- čilno vrednost za ciijno skupino, ki jo nagovarja . Znamka je tista, ki potencialno ciijno skupino prepričuje, zakaj je določena država "boijša" kot druga. Vse več držav se tega tekmovanja za ustrezno pozicijo na sve- tovnem turističnem zemijevidu še kako zaveda in se gradnje in upravijanja znamke države loteva z vso re- snostjo, ki jo le-ta zahteva. Kako uspešna bo ta gradnja tržne znamke države - v stroki boij znana pod pojmom "nation branding" - je odvisno od angažiranosti interesnih skupin dežele, ki gradi nacionalni brand. Toda še tako obsežen doku- ment o gradnji in upravijanju nacionalne in v okviru nje turistične znamke bo ostal le zelo dobro pripravije- na strategija na papirju, če vsi, ki dan za dnem oblikujemo (turistično) podobo Slovenije, te znamke na bo- mo "živeli". Znamko mora na vsakem koraku "živeti" tako strokovna turistična kot splošna javnost. Znamka je namreč mnogo več kot zgoij produkt ali storitev, znak ali oglaševalska kampanja. Znamka je to, kar kup- ci - zavedajoč se ali ne - čutijo, da znamka je. Upravljavci močnih in uspešnih znamk se tega še kako dobro zavedajo, zato razvoj znamke ne prepuščajo sami sebi. Znamka v očeh kupcev predstavija točno definiran skupek vrednot, vsebin, zgodb, ki znamko jasno ločujejo od ostalih znamk. Kdaj bo turistična znamka naše dežele močna in med turisti jasno prepoznana? Takrat, ko ne bomo posebej poudarjali, da je Slovenija dežela , v katero se ob obisku turist zaijubi, temveč takrat, ko se bodo va njo tudi zares zaijubi li. Spoštovani, pridružite se nam pri pripovedovanju zgodbe o tem, kako seje moč zaijubiti v Slovenijo! Mag. Dimitrij Piciga turis tične organizacije www.s lovenia .info . ~ "Ce hočete dobro spoz človel~a, igrajte golf' Intervju s Haraldom Knablom, lastnikom in glavnim urednikom časopisa Niederosterreichische Nachrichten, in mag. Marjanom Hribarjem, generalnim direktorjem Direktorata za Turizem na ministrstvu za gospodarstvo. Harald Knabl je tudi eden glavnih publicistov v Avstriji, saj ima časopis Niederosterreichische Nachrichten (NON) več kot 700 tj~oč bralcev na teden. Z obema gospodoma, ki sta predana igralca golfa, smo se po igri golfa ob sončnem aprilskem popoldnevu srečali na golfskem igrišču na Bledu. Mag. Hribar, igrali ste golf z g. Knablom. Je "hud" nasprotni.k? Mag. Hribar: "Gospod Knablje dober golfist in velik prijateij Slovenije, zato je bilo z njim zanimivo.igra- ti. Če hočete dobro spoznati človeka, je golf zagoto- vo ena najboijših priložnosti." G. Knabl in mag. Hribar, koliko let že igrate golf in kdo vas je za to navdušil? H. Knabl: "Golf igram že šest let in sem hotel prej začeti, vendar je nato priš la kariera, postal sem lastnik in glavni urednik časopisne hiše Niederi:isterreichische Nachrichten, za tem so prišli še otroci in to preprosto ni šlo." Mag. Hribar: "Golf igram pet let. Zanj me je navdušil moj prijateij, dr. Boris Krajačič, eden najvidnejših slovenskih kardiologov. Pri golfu me navdušuje predvsem neposreden stik z na- ravo in neskončen občutek svobode." G. Knabl, v čem vidite čar golfa, kakšno za- dovoljstvo nudi? H. Knabl: "Moj dobri prijateij pravi: "Golf je igra za mazohiste". In to tudi drži, saj s~ ne moreš nikoli v resnici veseliti (smeh), če se malce pošalim . Najboij me navdušuje, da je vsaka igra drugačna - tudi če trikrat zapored igraš na istem mestu, se igra (situacija) zmeraj razlikuje od prejšnje in človek je sam s seboj, kar pomeni igro s samim seboj. Zabavno je." G. Knabl in mag. Hribar, ali tudi vi kdaj izberete kraj dopusta oz. oddiha glede na možnost ig~anja golfa? H. Knabl: "Da, predvsem zadnja leta se naše d4sti- nacije ravnajo prav po tem. Z ženo skupaj izbereva tiste kraje, ki imajo na razpolago dobra golfska igri- šča." Mag. Hribar: "Odkrito povedano sem dopust do se- daj preživijal predvsem po okusu družine , zato golf ni bil ravno v prvem planu. Smo pa lani preživeli ne- kaj čudovitih dni v Moravskih Toplicah, kjer smo ob izvrstni kulinariki in zdravilnih vrelcih v družbi go- stoijubnih Prekmurcev odigrali tudi nekaj partij golfa." G. Knabl, zagotovo dobro poznate golfska igrišča tako doma kot v tujini, katero je vaše najljubše golfsko igrišče v Avstriji in katero v tujini? H. Knabl: "V Avstriji mi je pri srcu igrišče Wiener Neustadt v bližini Dunaja. Med golfskimi igrišči v tu- - www.slovenia.info jini moram posebej pohvaliti blejsko igrišče, kjer se sedaj nahajamo, tukaj sem že dva dni in moram re- či, da ima igrišče prekrasno lego ter predstavija pravi izziv za igralce golfa. Glede naravnih lepot, ki igrišče obdajajo, res skorajda ni igrišč, ki bi bili z njim primerijivi. Sicer bi moral nekaj časa tukaj igrati ter se pobliže spoznati z igriščem, da bi ga lahko imel za svoj najijubši kraj za igranje golfa, ta- - ko daje treba počakati. Na splošno pa sem velik iju- biteij golfskih igrišč na Irskem in Škotskem." Mag. Hribar, katero slovensko golf igrišče pa je vam najbolj pri srcu? Mogoče ga lahko primerjate s katerim tujim golfskim igriščem? · Mag. Hribar: "Najdaljšo tradicijo ima zagotovo blejsko igrišče, ki je zibelka golfa v Sloveniji. To je tudi igrišče, ki je najtesneje povezano s turizmom, kar me še posebno veseli. Gospod Gerry Jeklje na blejsko igrišče vnesel še novo dimenzijo povezova- nja oziroma trženja, kar je zagotovo pohvalno. Pre- krasno je tudi igrišče na Otočcu, ki bo ob dokonča­ nju drugih devetih lukenj zasija lo v polnem sijaju. Zelo pri srcu mije tudi igrišče na Mokricah, kjer sem naredil prve zamahe, nekaj posebnega pa so tudi igrišča na Ptuju , Zlatem Griču in v Olimju. Tudi Ar- - b'oretum je zelo lepo urejeno igrišče, kjer lahko z igro končaš v treh u_rah. Kot velik ljubiteij Lipice pa želim temu igrišču nameniti posebno pozornost, saj se mora še bolj kot s kraško burjo spopadati s "pri- jateiji" Lipice, ki nikakor nočejo priznati, da se Lipi - ci z novim vodstvom spet obeta svetla prihodnost." G. Knabl, kako pomemben je po vašem mnenju ta produkt v Avstriji? H. Knabl: "Menim, daje predvsem na vzhodnem de- lu Avstrije, kjer je največ golfskih igrišč, najmanj snega, kar pomeni, da je na tistih igriščih moč igra- ti golf tudi pozimi. To pa pridobiva čedaijevečji po- men za turizem, saj se trenutno v Avstriji nahaja okoli 30 golfskih igrišč in dobro se zavedamo go- spodarskega pomena tega produkta, ki se vedno boij veča." Mag. Hribar, kakšno pa je vaše mnenje glede pri- hodnosti golfa kot turističnega produkta v Slove- niji? Slovenija verjetno ne bo imela toliko golf- skih igrišč kot nekatere destinacije, ki se ponaša- jo s številčnostjo golfskih igrišč. Kaj je potem ti- sto, po čemer lahko pri tem produktu izstopamo? Mag. Hribar: "Slovenska igrišča krasi velika razno- likost, kar je tudi osnovna značilnost slovenskega Na sliki od leve proti desni: Gerry Jekl, vodja igrišča za golf Bled, mag. Marjan Hribar, gene- ralni direktor Direktorata za tu- rizem na Ministrstvu za gospo- darstvo in Harald Knabl, glavni urednik ter lastnik časopisne hiše Niederosterreichische Nachrichten. turizma. Čeprav ne bomo imeli nikoli naJvecJega igrišča, sem prepričan, da bodo tuji golfisti po leg ostalih lepot Slovenije z veseijem odigrali tudi kak- šno partijo golfa. Kot konkurenčno pred nost vidim predvsem močno povezanost go lfa z ostalimi turi - stičnimi produkti." G. Knabl, sicer je to vaš prvi obisk golfskega igri- šča v Sloveniji, kaj pa menite, katere so predno- sti in slabosti in kje bi po vašem mnenju bilo tre- ba izboljšati ponudbo? H. Knabl: "Le to vam lahko povem - kakovosti, či ­ stoče ter okolice tega blejskega igrišča skorajda ni mogoče izboijšati. To mesto se mi zdi prekrasno, ta- ko da vam ne morem povedati, kaj bi bile slabosti . Zame je to igri šče skorajda popolno. Ne vem, kako je tukaj poleti, si bom pa to zagotovo ponovno ogledal, saj Bled ni preveč oddaijen od nas , pJtre- bne so okoli tri ure in pol vožnje z avtomobilom. Za- gotovo je to igrišče zelo lepo poleti, ko je več ze le- nja, vendar je za začetek aprila igrišče v odličnem sta nju . Menim, da ima golf za tukajšnji turizem zelo velik pomen." Mag. Hribar, s katerimi drugimi turističnimi pro- dukti lahko v Sloveniji povežemo golf, da bi dobi- li kompleksno ponudbo, pisano na kožo ljubite- ljem golfa? Mag. Hribar: "Predvsem wellness, kulinarika in za- baviščni turi zem . Golfisti so po mojem mnenju eno- stavni ijudje in dobri gostje. Nikakor ne mislim, da gre za turiste, ki potrošijo največ . Gre pa za ijubite- ije dobre kulinarike, za turiste, ki želijo odkrivati nekaj novega in se ob tem tudi zabavati ." Mag. Hribar, kaj bi pa morali po vašem mnenju v Sloveniji na področju ponudbe za ljubitelje golfa izboljšati, da bi postali za tuje golfiste še bolj za- nimiva destinacija? Mag. Hribar: "Slovenija se v turisti čnem smislu vse boij odpira, ža l pa tukaj zaostajajo naložbe v igrišča za golf. Gre tudi za splošno sprejemijivost golfa v našem prostoru, o čemer sva govorila tudi z g. Kna- blom, ki veija za velikega poznavalca in analitika javnega mnenja v Avstriji. Povedal mi je, da je bila Avstrija v podobni situaciji pred desetimi leti, ko je bila splošna podoba golfa sila negativna . Takrat so imeli približno 30 igri šč, sedaj jih imajo že 180. Za- gotovo je treba več narediti na področju promocije. V naslednjih dneh se bom sestal s predsednikom ba- varske golfske zveze, ki ima 70.000 članov. Dogovo- rili se bomo za marketinško akcijo na njihovih igri- ščih, kjer bomo (Slovenska turistična organizacija) predstavili našo celovito ponudbo. Zato sem prepri- čan, da bo v Sloveniji v bodoče igralo vse več tujih golfistov." G. Knabl, zakaj bi drugim priporočali igranje gol- fa? H. Knabl: "Golfsko igrišče na Bledu je zame eno najboij posebnih igri šč, kar jih poznam , kjer vsaka od 18 lukenj predstavija izziv, predvsem pa je ze lo raznoliko, zaradi česar je tudi tako posebno zame. Na splošno pa igralci golfa radi uživajo v dobri na- stanitveni ter kulinarični ponudbi, gre torej za ce- lotni paket, s čimer ta kraj vsekakor razpo la ga." Se boste torej sem še vrnili? H. Knabl: "Seveda , zagotovo." www.slovenia .info - Megatrendi in evropski turizem v letu 2007 Vremenska napoved: • Jasno • • z m o tn J aml,a, v. K~ača;k, rnk.klaarn;k@s[o,ea;a_;afo Turistično leto 2007 je tako "normalno", da je že kar nekaj narobe. Nova kritična situacija niso niti teroristični napadi, niti zdravstvene grožnje, temveč podnebne spremembe. Kako se bomo odzvali? ,, Da je bilo leto 2006 spet rekordno, ni nobena novica, še najmanj pa presenečenje. Lansko leto je bilo pravzaprav mnogo boij normalno kot dve leti prej, ki sta po koncu najboij trde krize v zgodovini turizma preprosto podivjali, uresničili vse zatrte energije in prešerno zapravijali denar, ki smo ga spravili v štumfza boijše čase . Turizem je po epohalni krizi leta 2003 zaradi atipične pijučnice in terorizma (-1,7- odstotka v mednarodnih turistič­ nih prihodih), leta 2004 zrasel za kar 10,1 odstot- ka, predlani za 5,4 odstotka, lani pa za 4,5 odstot- ka. Spomnimo se, da je dolgoročna napoved 4,1- odstotna. Turizem raste tako po pričakova­ njih, da je že kar dolgočasno . Turistična in- dustrija je lani tako trdno zabetonirala svojo samozavest, da so eden za drugim popadale grožnje vojn, terorizma, zdravstvenih tegob - spomnite se sarsa (atipične pijučnice), pa žuganja s ptičjo gripo, celo cunamijev, viso- ke cene nafte, vse do srda božjega. Kaj storiti? Če ni problema, si ga je treba izmisliti, saj mednarodni turizem - tako kot drugi fenomeni današnje dobe - nujno potre- bujejo težavo, s katero se bodo borili in zara- di katere bodo še močnejši, večji, še boij glo- balni in še boij povezani . · Generalni sekretar Svetovne Turistične Orga- nizacije Francesco Frangialli je imel - tako kot vedno - tudi na to vprašanje priročen odgovor. Današnji in, bogme, tudi jutrišnji problem turizma so klimatske spremembe. Te so kraju s 3.000 duša- mi, katerega podžupan je tudi slovenskim smučar­ jem dobro znani Morzine-Avoriaz, smučarsko dobo skrajšale za več tednov, snežno odejo pa z 12 na povprečno tri metre na zimo. Klimatske sprenJem- be, na primer vse boij vroča poletja, sicer lahko de- lujejo tudi ugodno, saj zlasti v Sredozemlju po-{n e- nijo podaijšanje poletne sezone. Klimatske spre- membe tako lahko Benetkam povzročijo še več do- hodkov, po drugi strani pa jih lahko še prej potopi- jo . Kajti bodo jih, o tem ni dvoma . Tako Frangialli. Na drugi strani pa se med zlasti neturističnimi pa- nogami pojavijajo klici po obdavčitvi letalskega prometa (s tem zmanjšanje letalskih operacij) in omejitvi cestnega, kar pa bi, roko na srce, boij ma- lo pomagalo k omejitvi emisije škodijivih plinov v ozračje. Turizem (vključno s potovanji katere koli vrste) namreč v globalni emisiji plinov pomeni le dva odstotka. Mnogo boij pametno bi bilo, da bi ZDA že končno podpisale Kjotski sporazum in da bi se kitajska industrija, zdaj ko je komaj še čas, radi- kalno preusmerila v uporabo okolju prijazne ener- gije. Evropska unija se je že zavezala za 20-odstot- - www.s lovenia.info Med zmagovalkami pri prihodih bo tudi v prihodnje brez dvoma Azija. no znižanje emisij. Kakor koli že - svetovni turizem postaja glasnik okoijevarstvene kulture, advokat okoiju, podnebju prijaznih praks in gospodarjenja, energija na sončne celice in reciklirana voda ter odpadki pa prej pravilo kot pa zgolj dobra ideja. Krizni menedžment se tako seli s področja vojn, te- rorizma in najrazličnejših grip na področje obole- losti naše Zemlje in njenih dihalnih poti, zlasti ob- (UNWTO). Spetje bila med najboij uspešnimi Azija, ki je dobrodošlico izrazila 12 milijonom več turi- stom kot leta 2005 (33 odstotkov), Afrika in Ameri- ka po tri milijone (osem odstotkov), slabše pa seje odrezal Bližnji vzhod z 1,5 milijona več gostov (4 odstotke od vseh novih prihodov), a njihov čas - glede na milijardna vlaganja v Zalivu, šele prihaja. Svetovni turistični svet (World Travet and Tourism Council, WTTC) ob tem napoveduje, da je letna vre- dnost globalnega turizma že sedem trilijonov do- larjev (dobrih 7.000 milijard USD). Tej vrednosti pravijo Tota/ Demand (celotno povpraševanje) in naj bi do leta 2017 rasla po stopnji 3,9 % letno. Le- ta 2017 naj bi bil tako svetovni turizem (mednaro- dni in domači) ovrednoten že n; 13 trilijonov do- larjev. Koliko je to denarja? Torej - nepojmljivo ve- liko. Drugo vprašanjeje: kako bo ta denar porazde- ijen? Pa tudi : koliko bo ameriški dolar takrat sploh še vreden? Kakor koli že, modreci napovedujejo, da bo turizem tudi letos rasel, nekoliko boij umirjeno, na primer čutijivih ekosistemov, kot so gore, gozdovi in oba- po 4-odstotni stopnji. Letos žal ni velikih športnih le. Zadeva je več kot resna. Trajnostni razvoj ni več dogodkov kot lani (olimpijske igre v Torinu in no- tema za diplomske naloge, temveč odgovornost gometni spektakel v Nemčiji) . Razen America's Cup vsake destinacije in vsake turistične korporacije, (v španski Valenciji) in svetovnega prvenstva vrag- od družinske turistične kmetije naprej. Imidž desti- biju v Evropi praktično ne bo nič športno zanimive- nacije je vsekakor najboij odvisen od stopnje var- - ga. Mogoče še boije, saj se bo v teh nekoliko bolj nbsti, ki jo čuti gost v njej, in zdaj je treba paziti nevtralnih razmerah zares pokazalo, kdo je kaj ozi- tudi na varnost okolja . Kam gredo vsi? Lani je čez meje svojih držav potovalo 842 milijo- nov oseb oziroma 36 milijonov več kot leto prej Evropa se ne da roma koliko vreden. Rast turističnih prihodov v Evropi naj bi se torej nekoliko znižala, na 3 odstot- ke, na 4 naj bi zrasla na Bližnjem vzhodu, najbolj pa se bo menda smejalo - spet -Aziji (projekcija ra- sti 8 odstotkov) in še boij Afričanom, ki naj bi spet dosegli rekord 9 odstotkov (toda na nizko osnovo). Kar 47 odstotkov ali 17 milijonov več ijudi je potovalo po Evropi ali v Evropo. "Sta- ra dama" torej še ni za v pokoj, toda intra-regionalni podatki so več kot zanimivi. Očitno je prvo navdušenje nad novimi državami članicami Evropske unije z vzhoda celine nekoliko opešalo ali pa ga nove destinacije niso znale dovoij dobro unovčiti. Razen Latvije (+22 %) in Slovaške (+8,2 %) tam nekaj ne gre, kot bi moralo. Sred- nja in Vzhodna Evropa je torej zabeležila le 0,4 odstotka rasti, torej je stagnirala (predlani 1,4 %). Pač pa gre odlično Severni Evropi (Skandinavija in britanski oto- ki), ki je s 6,6 odstotka še za desetinko izboijšala svoj performans iz leta 2005. Za- hodna Evropa se je nekoliko popravila, z 2,6 na 4,3 odstotka, kamor gre prišteti tu- di Nemčijo. Lanski nogometni mundfolji je pridal za okroglo 10 odstotkov turistič­ nih prihodov. Sredozemska in Južna Evropa je lani izdelala razred z oceno 4,2 %, kar ni slabo, pa tudi tako dobro ne kot leto prej. Lani se je končno odprlo Italiji (po nekaj letih krize 10 % rasti), Španija gre naprej s 4,5 %, Turčija pa je upadla za skoraj 7 odstotkov. Slovenija, po metodologiji UNWTO, sodi v to, slednjo, skupino. Projekcije za nas so zelo ugodne, zlasti zaradi uvedbe evra, poleg Slovenije pa za letos omenjajo še novi članici EU - Bolgarijo in Romunijo. Ameriki ne gre in ne gre. ZDA imajo slab položaj na trgu zaradi porazno slabega imidža, za tega pa se imajo zahvaliti šerifovanju v Iraku. Na incoming v regiji (zunaj ZDA) je porazno vplivala odločitev WHTI (Western Hemisphere Travel Initiative) , ki je naložila, da morajo po letošnjem 23. januarju ime- ti vsi državijani ZDA, ki z letali potujejo v Kanado, Mehiko, na Bermude in na Karibe, potni list. Včasih tega ni bilo treba, zato velika večina Američanov potnih listov pač nima, in še tega ne vedo , kje se ta reč dobi. Trendi v Evropi Evropska turistična komisija (European Travel Com- mission, ETC, ki sicer ni del aparata Evropske unije) napoveduje, da bo eden od kijučnih faktorjev, ki bo vplival na turizem v Evropi, sprememba v demograf- ski sliki celine. Starejših Evropejcev je kajpak vse več. Boby-boomerji, rojeni po drugi svetovni. vojni, so zdaj praviloma že v pokoju, imajo denar, otroke že dolgo pri koritu in praviloma veliko prostega ča­ sa, čeprav pravijo, "da so najboij zaposleni ijudje na svetu, saj so v svojem poklicu upokojenca 24 ur dnevno". Vendar pa se po vsej Evropi, tudi pri nas, širi strah, da bo za pokojnine vse manj denarja in da bo treba v penzijo vse kasneje. Velika Britanija na- črtuje dvig starosti za upokojitev na 66 do leta 2030 oziroma 68 leta 2050. Tudi v Nemčiji naj bi bila kmalu pokojninska starost 67 let. Kasnejša upokoji- tev bo torej nekoliko prizadela turistične tokove, saj ijudje ne bodo več imeli toliko časa za potova- nja. Toda upokojitev prav zaradi turizma postaja vse Letališča Opažena predstavitev Slovenije na borzi 1TB, borzi, ki najavlja trende v turizmu. pa v propulzivnih novih ekonomijah, v Indiji, na Ki- tajskem in v Rusiji na primer raste mnogo hitreje kot drugi segmenti. Indija sploh ima najmlajši trž- ni segment, medtem koje na Kitajskem zaradi "po- litike-enega-otroka" položaj nekoliko drugačen. Prav mladi najboije predstavijajo novo obliko turi- zma, ki mu v stroki radi rečemo nomadski turizem. V Evropi po podatkih OECD danes študira že 600 ti- soč tujih študentov (Slovenci v Belgiji, Rusi v Špa- niji itd.), število pa se vsako leto poveča za 5 od- stotkov. To v mednarodnem turizmu seveda vpliva na rast segmenta "prijateijev in sorodnikov". Med- Mednarodna letališča so posebej optimistična. V Južni, Srednji Ameriki in Mehiki so lani poslovala z velikim dobičkom. Še več, ker so bila mnoga prizadeta v tropskih orkanih leta 2005, so lani laže pridobila državna in mednarodna sredstva za obno- vo, kar pomeni, da so zdaj še večja in lepša. V Evropi so najboljše rezultate (v dvomestnih številkah) pridelala manjša in..~ rednje velika letališča, večinoma zaradi uspešnih operacij nizkocenovnih letalskih družo. V Aziji in na pacifiškem območju številke dvigujejo vse bolj "leteči" Kitajci in Indijci. Na Bliznjem vzhodu seje števi- lo prepeljanih potnikov dvignilo za 13 odstotkov, medtem ko se ima Afrika za 7- odstotno rast zahvaliti neumornim južnoafriškim turističnim delavcem. In vse to navzlic visokim cenam nafte oziroma kerozina. boij in boij privlačna. Vsako leto vidimo več proiz- vodov, namenjenih prav seniorjem, zlasti na p~dro- čju wellnessa, rekreacije in podobno, narašča pa tu- di segment babic/vnučkov in dedkov/vnukinj (in drugače), ki skupaj potujejo po svetu. Ni čudno, to- rej, da vse več teh ijudi potuje zaradi skrbi za zdra- vje, čemur se prilagaja tudi turizem. Na drugi strani narašča trg mladinskega turizma. Mladi potujejo vse mlajši, praviloma imajo denar, ki si ga zaslužijo sa mi , ali pa za priboijšek poskrbi- jo starši. Mladi dobro poznajo svet - zlasti virtual- nega, saj skorajda vsi redno deskajo po medmrežju. Zato so boije obveščeni o možnostih in se boije znajdejo glede cen za potovanje in bivanje. Danes mladinski turizem predstavija že 20-odstotni delež svetovnega turizma in se pogosto loteva drznih idej , adrenalinskih športov, dogodivščin ... Ta tržni seg ment postaja vse širši tudi zunaj Evrope, zlasti tem pa so plemenski turisti tisti, ki se po svojih in- teresih povsem specializirajo na točno določene produkte. Ponudniki morajo zato zelo modro raz- delati svoje ponudbe in jih ne sejati kar na slepo, temveč usmerjati na določene asociacije, društva , Tudi v prihodnje v turizmu lahko pričakujemo rast letalskega prometa. klube, ijudi, kijih družijo skupni interesi itd. Ti iju- dje ze lo resno razumejo kategorijo "svoboda poto- vanja" in jo že lijo v popolnosti izkoristiti. Sicer pa je v svetu vse bolj očitna razlika med seg- mentoma time-rich in money-rich. Včasih se turi- stični proizvodi za ti skupini povsem razlikujeta, saj prva skupina predstavija odlične goste pred- vsem zunaj glavnih sezon, medtem ko so drugi - si- cer premožni - a pod konstantnim stresom in po- manjkanjem časa. Slednji potujejo večkrat, a za kratek čas. Ta trend je sploh viden v Evropi, dije (geografsko) kotje destinacija, paje manj opazen. Ponekod, zlasti v najbogatejših državah, se celo povečuje tendenca tako imenovanih sobotnih (ang: "sabbatical") počitnic oziroma časa, preživetega zunaj delovnega mesta, ki lahko traja pol leta (se- mester) ali celo vse leto. Izraz izhaja iz klasičnega izobraževanja in je sprva pomenil polletni študijski odmor v izobraževalnem ciklu, po sedmih letih po- učevanja na isti univerzi. Zdaj, torej, se sabatnih počitnic loteva vse več menedžerjev in ti gredo po- navadi na zelo dolga potovanja (ttips of a lifeti- me). Za zdaj je ta trend boij znan v ZDA, a ti ijudje prihajajo tudi k nam , pod Triglav. Gostitelj - gost Na tem mestu bi lahko govorili tudi o "kul- turnem turizmu" in njegovem ~araščajočem vplivu na odločitev posameznikov. Le na kratko naj poudarimo , da gre za še en trend, ki si ga je izmislila Evropa (sledile pa ostale regije), toda pri tem gre bolj za interes po sp lošni kulturi, ae toliko za specifične oblike umetniškega ustvarjanja. Za - recimo - inte- res živijenja Kataloncev, njihovo hrano in "cavo", pa srednjeveške vasice, kot je Pals, raje kot pa za muzej Dalija v Figuerasu. A naj to ostane tema za kdaj drugič , prav tako kot celotni svet novitet na področju tehnologije, zlasti interneta, ali pa "medicinskega turi- zma" (v katerem vodi Indija) . Naj podčrta- mo, daje megatrendov in trendov še na pretek, a ti so bili najpomembnejši. Z nečim pa preprosto mo- ramo končati: odnos gostitelj - gost še nikoli ni bil tako pomemben kot danes, v razmerah zaostrene konkurence. Ta odnos gradi zaupanje in povzroča vračanje gostov, čeprav imajo ti ljudje na internetu milijone informacij o drugih destinacijah . A gost, ki se vrača,je zelo pomembna kategorija in odlično orožje proti grožnji sezonskosti. Na tem odnosu se gradi - in pade vsak, še tako iz- vrsten turistični proizvod, in če je ta odnos do- ber, je lahko cena - in s tem prilivi - mnogo višja. In smo spet na začetku umetnosti, ki se ji reče turizem. To je dokaz, da je turizem čudovit zača­ ran krog. Mimogrede: smo v Sloveniji že zreli za "gay turizem"? Čas bi že bil. Kdor o tem dvomi, naj bi na ITB 2008 obvezno obi- skal dvorano 12/13 in bi videl, kaj po- meni pošten posel s prijetnimi (kreativ- nimi, prijaznimi, pogosto tudi bogati- mi, a v preteklosti tako krivično prezira- nimi) ljudmi. www.slovenia .info . O hlikovanje l~onk_urenčne prednosti d . .. mag. Maja Pak, maja.pak@ slovenia.info e S t1n a C 1 J e rn,g Matej, Tom in Vnčkovič, m,teja .vuckovic @gov.si Na tridnevni mednarodni konferenci o destinacijskem menedžmentu v Budimpešti, katere se je udeležilo preko 200 udeležencev iz 60 držav, je bila predstavljena vloga destinacijskega menedžmenta pri oblikovanju konkurenčne destinacije, modeli in funkcije posameznih ravni odločanja, oblikovanje strategij destinacij in njihovo uresničevanje. Na konferenci so bili predstavijeni teoretični kon-cepti -destinacijskega menedžmenta in številni uspešni primeri udejanjenja destinacijskega mened- žmenta v različnih državah. Skupna ugotovitev je bila, da turistična destinacija potrebuje konkurenčno stra- tegijo, ki bo ustvarjala pozicijo trajne konkurenčne prednosti za destinacijo, ki nikoli ne sme ostati statič­ na v neprenehoma spreminjajočem se okoiju. Zato po- trebuje profesionalno upravijanje, pragmatični pri- stop, fleksibilni menedžment, močne povezave s par- tnerji in skupne napore pri razvoju in trženju destinaci- je. V nadaijevanju so predstavijeni kratki povzetki pri- spevkov znanih teoretikov in praktikov, ki delujejo na področju upravijanja in trženja destinacij . Preden preidemo na naloge destinacijskega me- nedžmenta, ne moremo mimo definicije, kaj de- stinacija sploh je. Destinacija je osnovna anali- tična enota v turizmu oziroma jasno prepoznav- no in smiselno zaokroženo geografsko podro- čje, ki ga turist vidi kot tržno znamko. Je tista enota, kjer je prihodek iz turizma pomemben ali potencialno pomemben za gospodarstvo, stori- tve v destinaciji pa izvaja javni in zasebni sektor. Destinacija je lahko celotna država, regija, me- sto ali zgoij atrakcija . Osnovni elementi destina- cije so atrakcije, osnovna in dodatna infrastruk- tura, namestitve, turistične informacije, dosto- pnost, ugled in cene storitev. Pomen destinacijskega menedžmenta je v zago- tavljanju (ali celo preseganju) pričakovanj tu- ristov v določeni destinaciji, s tem pa v izboijšanju konkurenčnosti in dobičkonosnosti gospodarskega sektorja. Skozi zagotavijanje delovnih mest in prihod- kov iz naslova vseh sodelujočih nosilcev aktivnosti se zagotavija dolgoročna blaginja prebivalcev in razvoj lokalnih skupnosti. Vloga destinacijskega menedžmen- ta se nenazadnje kaže tudi v zagotavijanju ravnqtežja med gospodarskimi, socialnimi in okoijskimi interesi. Gre za koordinirano upravijanje z vsemi elemen~, ki oblikujejo destinacijo na način , ki pritegne in navduši lokalno prebivalstvo, gospodarstvo in turiste. Upravljanje destinacije je v svetu lahko urejeno na različne načine (v okviru javnega sektorja, v okviru partnerstva v javnem sektorju, v okviru javnega sektor- ja, ki lahko pooblasti zasebna podjetja za določene funkcije upravijanja, v okviru neprofitne oblikejavno- zasebnega partnerstva za določene funkcije upravija- nja, v okviru zasebnega podjetja oziroma združenja za- sebnih podjetij ipd.). Način upravijanja je odvisen od okoliščin, kot so število, velikost in dejavnost podjetij , koncentriranost kapitala , menedžmenta, turistične politike ipd. Treba je vedeti, da ima javni sektor pri upravijanju destinacije pogosto dolgoročni pristop, običajno nudi podporo malim in srednje velikim podje- tjem, večji poudarek namenja zagotavijanju kakovosti - www.slovenia.info in skrbi za širše javu_o dobro, medtem ko so prednosti zasebnega sektorja običajno v tem, da je boij usmer- jen v kratkoročni taktični pristop ter osredotočen pri- marno na prodajo, upravijanje odnosov s strankami (CRM), na tržne priložnosti, hitro odločanje in podjet- ništvo. Katere funkcije iz naslova upravijanja destina- cije bo izvajala nacionalna, regionalna ali lokalna ra- ven, je odvisno od same države. Ključni člani v destinacijskem menedžmentu so lahko vlada, regionalne in lokalne oblasti, ponudniki name- stitvenih kapacitet, gospodarske razvojne agencije, prevozniki, organizacije, ki se ukvarjajo z atrakcijami, kulturne organizacije, restavracije, agencije, organiza- torji potovanj, organizatorji konferenc in dogodkov, lokalne turistične organizacije, konzorciji, organizaci- suKA 1, Upravljanje DM0 tovanje razvoja destinacije z opredelitvijo koristi za vse deležnike, izobraževanje in usposabijanje ponudnikov, razvoj produktov, tehnološki razvoj, povezovanje z raz- ličnimi panogami). Destinacije morajo načrtovati na različnih ravneh: iz- delati morajo dolgoročno strategijo razvoja in trženja, poslovno strategijo in letne izvedbene načrte . Dr. Terry Stevens (Stevens & Associates) je za zagotav- ljanje konkurenčnosti destinacije opredelil 12 pravil (1. Neprestano investiranje v tržne raziskave, 2. Pravi- lo vizije in strategije, 3. Pravilo kritičnega obsega za zadovoijstvo strank, 4. Pravilo odnosa za uresničevanje obijub, 5. Pravilo tržne znamke, 6. Pravilo izpostavija- nja PR, 7. Pravilo informacijske tehnologije, 8. Pravilo razumskega in čustvenega pristopa, 9. Pravilo realiza- Organiziranje • Realiziranje načrtov ~ Načrtovanje • Strategije razvoja in trženja • Oblikovanje organizacijskih struktur in procesov • Oblikovanje partnerstev • Poslovne strategije • Zagotavijanje financ • Izvedbeni načrti • Oblikovanje priložnosti za ponudnike ""' je s področja usposabijanja in izobraževa nja itd. Upravljanje destinacijske turistične organizacije po- meni vodenje, načrtovanje , organiziranje in spremija- nje rezultatov desti nacije. Iz tega izhaja, da je za uspe- šno upravijanje destinacije potreben močan, kredibi- len in avtoritativen menedžment, ki bo uspel kijučne partnerje povezati v načrtovanju, združevanju par- tnerjev in sredstev ter pri izvedbi aktivnosti. K~učne naloge destinacijskega menedžmenta so: 1. trženje destinacije - produktna, promocijska, ce- novna in distribucijska funkcija (tržno komuniciranje, vkijučno z brandingom, partnersko trženje, oblikova- nje integralnih turističnih produktov in programov, pospeševanje prodaje, distribucija, cenovna politika, zagotavijanje informacij, zagotavijanje rezervacij, za- gotavijanje sistema upravijanja odnosov s strankami, zagotavijanje ustrezne informacijske tehnologije itd); 2. zagotavljanje takšnih storitev v destinacijah, ki bodo dosegale ali celo presegala pričakovanja turi- stov - operativna funkcija (tržno raziskovanje in načr­ tovanje, koordinacija ponudnikov, razvoj in upravija- nje dogodkov ter atrakcij, zagon novih produktov, izo- braževanje in usposabijanje, svetovanje, inoviranje) ; 3. zagotavljanje takšnega okolja, ki bo spodbudno delovalo na razvoj turizma - razvojna funkcija ( načr- cije prostora, 10. Pravilo udejanjanja obijube, 11. Pra- vilo neprestanega inoviranja in 12. Pravilo skupne dru- žbene odgovornosti) . Leta 2004 je dr. Stevens izdelal benchmarking uspešnosti izbranih alpskih destinacij in med destinacijami je preučeval tudi Bled, ki se je po njegovi študiji uvrstil na 9. mesto od 22 preučevanih destinacij. Predstavil je nekaj primerov uspešne vzpo- stavitve destinacijskega menedžmenta (Aviemo- re/Scotland, Park City/Utah, Zellam See ... ). Dr. Roger Carter (TEAM) je opozoril na kjučni pomen informacijsko-tehnološke podpore za uspešno trže- nje destinacije. E-trženje postaja vse boij pomembno. Število uporabnikov interneta skokovito narašča iz leta v leto (hitreje narašča število brezžičnih uporabnikov interneta), prav tako delež prihodkov iz naslova turi- zma, ki se ustvarja preko spleta (on-line). Destinacija naj promovira spletno stran preko uporabe tradicional- nih medijev in optimizira iskalnike. Poiskati je treba partnerje v distribucijskem procesu, in sicer posredni- ke na spletu, ki bodo pripeijali produkte destinacije do veliko večjega števila ciijnih segmentov, kot bi jih sko- zi lastne spletne strani. Izrednega pomena je kakovost predstavitve na spletnih stra neh, ki mora odražati us- trezno razmerje med racionalnimi in emocionalnimi faktorji, biti mora funkcionalna v smislu hitrosti nala- ganja podatkov, navigacije, interaktivnega iskanja itd. Vzdrževati je treba vseživijenjske odnose s strankami z ustreznim sistemom CRM, ki postaja filozofija upravija- nja in ne več le dodana vrednost. Potrebe in proces odločanja ciijnih segmentov je treba poznati, da jih lahko ponovno privabimo v destinacijo skozi vsako toč­ ko komuniciranja. Boij kot kdajkoli je intenzivna in ob- sežna vsebina sp letnih strani, ki lahko predstavija izziv turističnim organizacijam. Prednost je tudi v tem, da lahko enostavno in neprestano raziskujemo zadovo ij- stvo turistov. Poudada se socialno mreženje (C2C), zbi- ranje informacij ter fotografij o čemerkoli in kjerkoli na sp letu. Naloga vsake turistične organizacije je, da ge- nerira nove turiste za destinacijo. Spletna prodaja de- stinacije lahko poteka na več načinov, in sicer je rezer- vacijski sistem lahko le del destinacijskega sistema ali pa rezervacijski sistem izvaja ena ali več zunanjih agencij. Najnovejša tehnologija omogoča dinamično oblikovanje paketov, kar omogoča potencialnim turi- stom, da si sami oblikujejo svoj lastni program. Oblikovanje tržne znamke destinacije Pri ustvadanju konkurenčne prednosti gre za način di- ferenciacije destinacije v zavesti potencialnih turistov, oziroma, gre za to, kako turisti pojmujejo ali dojemajo diferenciacijo ( drugačnost) destinacije. Konkurenčno pozicioniranje je borba za percepcijo destinacije v za- vesti potrošnika._ Če je včasih veijalo, da je za konkurenčno destinacijo dovoij, da imamo identificirane edinstvene prodajne priložnosti destinacije (Unique Selling Proposition, USP), ki predstavijajo edinstveno privlačnost glede na potrebe ciijnega trga in glede na konkurenčne destina- cije, potem danes ni več tako._Pozicioniranje destinaci- je v glavah turistov ne temeiji zgoij na razumskem po- Emotional Proposition, UEP). Lahko gre za en sam de- javnik ali za kombinacijo dejavnikov. Diferencirajo se lahko na vrsto načinov, pri čemer je vsebina diferenci- acije oziroma različnosti temeij znamke, šele nato sle- di postopek vizua lizacije (slogan, logo ipd). Tržna znamka poosebija in komunicira elemente identitete. Znamka je dinamična zadeva, potrebna je dobra arhi- tektura, ki vsekakor predstavija investicijo za priho- dnost destinacije . Destinacijski menedž- ment v Sloveniji Turizem je svetovni fenomen in v zadnjem časovnem obdobju obseg turistične dejavnosti raste še enkrat hi- treje kot povprečna gospodarska rast. Vlada RS je 13. julija 2006 sprejela Razvojni načrt in usmeritve sloven- skega turizma 2007-2011 (RNUST) na predlog Direkto- rata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo. Teme- ijna strategija je v tem aktualnem strateškem obdobju usmedena v krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju sloven- skega turizma po načelih javno zasebnega partnerstva • na vseh ravneh, od lokalnega do nacionalnega ter v krepitev odličnosti na vseh področjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. Sestavni del RNUST-aje politika razvoja turističnih de- stinacij, ki opredeijuje • destinacijski model, ki poenostavija organiziranost slovenskega turizma in vodi v večjo učinkovitost; • nove smernice na področju trženja in promocije slo- venskega turizma. Ciij novega RNUST-a je: • krepitev modela desti nacijskega menedžmenta ki po- nudnike turističnih storitev spodbuja k večji medseboj- ni povezanosti ter večji vkijučitvi dopolnilnih dejavno- zivu, pač pa večjo vlogo igra čustveni poziv (Unique sti okoija v svojo ponudbo, ter suKA2 , Nivoji načrtovanja v destinaciji Strategija razvoja in trženja destinacije ------------- Politika destinacije ( dolgoročna strategija) • Analiza okoija, SWOT analiza • Vizija in ciiji destinacije • Pozicioniranje destinacije • Strateške usmeritve in principi razvoja • Vrste turizma • Organiziranost turizma Poslovna strategija destinacije ---------------,• Strateški načrt DMO (srednjeročna strategija) • Poslanstvo DMO, ciiji, diferenciranje destinacije glede na konkurente, • Oblikovanje tržne znamke (sistema tržnih znamk) • Opredelitev ciijnih trgov in produktov • Razvojna strategija (standardi kakovosti, razvoj upravijanja z ijudmi , infrastruktura, atrakcije) • Strategija trženja (proizvodi, tržno komuniciranje, distribucija, cena) • Organizacijska struktura • Načini partnerstva • Financiranje Izvedbeni načrt (kratkoročni načrt) ------------- Letni izvedbeni načrt DMO • Aktivnosti, nosilci • Časovni načrt • Proračun • Kazalniki, pričakovani rezultati Vir: Carter, TEAM • da preko modela destinacijskega menedžmenta in večje razvojne funkcije, ki jo prinaša nova organizira- nost slovenskega turizma, dviguje kakovostživijenja in bivanja ter spodbuja dopolnilne turistične dejavnosti, ki jih lahko oblikuje vsak posameznik z minimalno po- djetniško žilico in zanimanja. Ukrepi na področju politike razvoja turističnih destina- cij, ki izhajajo iz temeijne strategije, so: • nadgradnja modela organiziranosti slovenskega turi- zma; • identifikacija turističnih destinacij Slovenije; • interaktivni sistem mreženja in razvoj načrtovanja , oblikovanja in trženja integralnih turističnih proizvo- dov; • identifikacija omejitev za razvoj menedžmenta; • usposabijanje za področje menedžmenta turističnih destinacij. Ciij oblikovanja turističnih destinacij je razvoj prepoz- navnih destinacij s svojo zgodbo, med katerimi se bodo lahko vsaj štiri kosale z razvitimi sosednjimi regijami. V okviru Turistične politike za leto 2007 z usmeritvami za leto 2008, ki je trenutno v pripravi, 45e med drugim v letu 2007 načrtuje izvedba naslednjih aktivnosti: • sofinanciranje projektov razvoja regionalne organi- ziranosti mreženja Uavni razpis za spodbujanje projek- tov za razvoj regionalne organiziranosti in mreženja); • posnetek stanja obstoječih turističnih območij; • modeliranje smotrnih destinacijskih območij; • analiza stanja in omejitev za us~ešnejši razvoj menedžmenta turističnih destinacij, • sofinanciranje priprave in izvedbe programov funkcionalnega izobraževanja in usposabijanja s področja menedžmenta turističnih destinacij ; • sofinanciranje~priprave učnih in strokovnih gradiv s področja menedžmenta turističnih de- stinacij; • vkijučevanje vsebin menedžmenta turističnih destinacij v učne in študijske programe na vseh ravneh; • izvajanje promocije menedžmenta turističnih destinacij v strokovni turistični javnosti in med lokalnim prebivalstvom. Zaključek Destinacija predstavija kij učno točko za vse partnede v turizmu, katerih interesi se medsebojno prepletajo. Kij učna vloga destinacijske organizacije je, da poveže partnede v skupnih nalogah. Informacijska tehnologi- ja postaja kij učno orodje upravijanja in trženja v desti- naciji . Predpostavimo lahko, da bodo v času, ko dnev- no nastajajo nove desti nacije po svetu, preživele zgoij tiste, ki bodo znale vzpostaviti učinkovit menedžment, ki bodo s konkurenčno strategijo in pravim načinom organiziranosti partnedev uspele zagotavijati trajne konkurenčne prednosti za destinacijo. Tiste destinaci- je torej , ki bodo razumele, daje partnerstvo vseh kijuč­ nih subjektov v destinaciji pogoj za uspeh , hkrati pa bodo razumele trg, tržne spremembe in se bodo uspe- le pravilno pozicionirati v neprenehoma spreminjajo- čem se okoiju. Destinacije v Sloveniji morajo biti torej sposobne razvijati konkurenčne integralne turistične proizvode, za to pa bi morale dobro poznati potrebe in pričakovanja turistov in povezati vrsto med seboj odvi- snih in neodvisnih ponudnikov, ki sestavijajo turistični proizvod ter pripraviti strategijo razvoja in trženja de- stinacije in jo tudi učinkovito izvajati . www.slovenia .info - Obnovljena turistična poli tik.a E u mag. Nataše Acti~ oat,saa,tk@,m;s n, t Krepko smo že zakorakali v leto 2007 in v Sloveniji na področju turizma že z zavihanimi rokavi osvajamo nove cilje iz razvojnega načrta 2007-2011. Spomnimo pa se, da to ni edini strateški dokument na področju turizma, ki zadeva našo državo. Kot eni izmed 27 članic so tako tudi Sloveniji namenjene strateške usmeritve EU na področju turizma. Ne glede na dejstvo, da je danes turizem v drža-vah Evropske unije zelo pomembna gospodarska dejavnost, kar je preprosto dokazati s statističnimi podatki, pa njegov pomen za EU kot celoto še vedno ni definiran do te stopnje, da bi imel turizem tudi sa- mostojen resor oziroma pravno podlago za izvajanje turistične politike. 1 Smatra se, da se pod pojmom evropska turistična politika obravnava predvsem poli- tika tistih sektodev, ki so povezani z razvajeni turi- zma. Nova ustava sicer že neposredno opredeijuje tu- rizem v 18. členu prvega in 281. členu tretjega dela, a še ni stopila v veijavo in še vedno ostaja veliko vpra- šanje kdaj bo, če sploh bo. So pa že zdaj jasno dalo- , čene posamezne aktivnosti, ki jih opravija Evropska komisija na področju turizma. Med drugim se slednja zaveda izzivov prihodnosti, s katerimi se sooča evropski turizem in ki zahtevajo uskla- jen politični odgovor na ravni EU, saj so kijučnega pomena za turizem Evropske unije. To so: • povečanje števi la ijudi, starejših od petdeset let, ki veliko potujejo (ker je celotna populacija deležna boijšega zdravja, višje pričakovane starosti in večje kupne moči kot predhodne ge- neracije); • spremembe v povpraševanju po določenih vr- stah turizma naj bi prinesle največjo rast za tu- rizem zdravja in turizem, povezan s kulturn'o in naravno dediščino; Začetki prenove turistične politike EU segajo v febru-,, ar 2005, ko je Komisija predlagala nov začetek lizbon- ske strategije, s katerim naj bi se prizadevanja Evrop- ske unije osredotočila na dve temeijni nalogi. Prva je zagotavijanje močnejše in trajne rasti ter druga več in boijša delovna mesta. Za doseganje teh ciijev pa ima pomembno vlogo tudi turizem, saj je dejanska sto- pnja ustvadanja delovnih mest v turizmu nadpov- prečna v primedavi z evropskim gospodarstvom kot celoto in to iz razloga, ker ima turizem pomembno vlogo pri razvoju velike večine evropskih regij. Poenotiti ukrepe Evropska Komisija je mnenja, da se je treba izogniti preveliki upravni obremenitvi turistične industrije. Tako bo v prihodnje aktivno spodbujala boijše predpi- se tako na nacionalni kot evropski ravni in se redno posvetovala z zainteresiranimi stranmi o tem , kako naj program za poenostavijanje v naslednjih letih na- daije razvija. Je pa Komisija že v letu 2005 določila posodobijen pristop za dosego boije obLikovanih predpisov, 3 ki se osredotoča predvsem na upošteva- nje turizma v celoti ob vsaki presoji za predloge, za katere je vedetno, da bodo vp livali na turizem ter spremijanje zakonodajnih predlogov v postopku in poenostavitev obstoječe evropske zakonodaje. Na turizem neposredno ali posredno vpliva veliko evropskih politik in z namenom njihovega medseboj- nega usklajevanja s področjem turizma so bo komisi- ja v prihodnje še posebej prizadevala, da se bodo vsa- ko leto opredelile pobude, vkijuče ne v delovni pro- gram Komisije, ki lahko vp livajo na turizem, kar bo že v zgodnji fazi zagotovilo upoštevanje njihovega vpli- va na konkurenčnost turizma. Prav tako si bo Komisi- ja še naprej prizadevala smiselno, pravočasno in pre- gledno obveščati člane Svetovalnega odbora za turi- zem o pobudah v zvezi s turizmom, ki so vkijučene v delovni program odbora. To bo javnim upravam omo- gočilo, da o pobudah Komisije redno obveščajo različ­ ne zainteresirane strani na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Bo pa se Komisija t~di v prihodnje po- svetovala z za turizem zainteresiranimi stranmi in jih obveščala o vprašanjih in pobudah, ki vp livajo na tu- rizem. Finančn~ instrumenti Države članice, regije, lokalne oblasti in industrija morajo sodelovati na vseh ravneh, da bi zagotovili, da 1 SLIKA 1 SESTAVA DOKUMENTA OBNOVLJENE TURISTIČNE POLITIKE EU • konkurenca EU na globalni ravni na področju """ turizma se povečuje, saj svetovno povprečje števila mednarodnih turističnih obiskov raste hitreje kot šte- - ' TURIZEM IN OBNOVLJENA LIZBONSKA 1 Rast in delovna mesta kot izziv 1 - ~ Izzivi, s katerimi se srečuje turizem vilo turističnih obiskov Evrope; • nenadzorovan razvoj turizma oz. turizem, ki se ne razvija na trajnosten način lahko ogrozi biološko raz- nolikost, delovanje ekosistemov, naravne vire in neo- bnovijivo kulturno dediščino ali celo urbana območja. Komisija ugotavija, da se mora Evropa za lažje sooča­ nje z navedenimi izzivi osredotočiti na izboljš, nje svoje konkurenčnosti in vzpostavitev partnerstev. Partnerstva med vsemi vkijučenimi zainteresiranimi stranmi so potrebna na vseh ravneh postopka odloča­ nja, povezanega s turizmom in morajo biti osrednji sestavni del dejavnosti na vseh ravneh (na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni,javni in zasebni). V nadaijevanju si poglejmo obnovijene ukrepe evrop- ske turistične politike. V nadaijevanju so predstavijeni povzetki strateškega dokumenta, ki ga je v letu 2006 predstavila Evropska Komisija in nosi naslov: "Obnovijena turistična politi- ka EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem".' Glavni ciij obnovijene turistične politike je izboijšati konkurenčnost evropske turistične industri- je in ustvariti več ter boijša delovna mesta s trajno- stno rastjo turizma v Evropi in po svetu. - www.slovenia .info - - STRATEGIJA OBNOVLJENA EVROPSKA ,-- TURISTIČNA POLITIKA SKLEPNA UGOTOVITEV Dialog in partnerstvo med stranmi, - zainteresiranimi za turizem - ro • boljši predpisi >U ~ Poenotenje • usklajevanje politik -C:, ~ - ukrepov, :---. • izboljšana uporaba v, o ki vplivajo na obstoječih evropskih ro -"" finančnih instrumentov :.e turizem o Q_ ro C •U • Evropska agenda 21 za ·-s; ·;:: Spodbujanje turizem 2 :---. ~ ~- trajnosti • posebne podporne ~ turizma dejavnosti za trajnost ~ ro evropskega turizma -"" ro C ro ;v Q Povečanje • boljše poznavanje -C:, :---. o evropskega turizma Q_ razumevanja in ro - • podpiranje promocije C prepoznavnosti > ~ evropskih destinacij Ol turizma • izboljšanje - prepoznavnosti turizma: skupni cilj turizem v celoti izkorišča evropske finančne instru- mente in se ga upošteva pri načrtovanju novih projek- tov. Komisija je v obdobju 2007- 2013 predvidela , da bodo Strukturni skladi in ostali programi EU finančno podprli razvoj turističnih podjetij, storitev in infras- trukture preko naslednjih možnosti financiranj: • v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) obstaja možnost, da se financira trajnostne projekte povezane s turizmom. Ta sklad podpira traj- nostne vzorce turizma in tako povečuje kulturno in naravno dediščino, razvija dostopno in mobilno in- frastrukturo ter spodbuja inovativna mala in srednja podjetja, poslovna omrežja, storitve z višjo dodano vrednostjo, skupne čezmejne turistične strategije in med regionalno izmenjavo izkušenj ; • iz Kohezijskega sklada se financirata za turizem nad- vse pomembna okoijska in prometna infrastruktura; • v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS), ki med drugim sofinancira projekte, ki so usmedeni v izobraževalne programe in usposabijanja, da bi pove- čal produktivnost in kakovost zaposlovanja ter stori- tev v turističnem sektodu; • v okviru prihodnjega programa "Leonardo da Vin- ci" (del novega programa integriranega vseživijenj- skega učenja' ) v obliki programov mobilnosti za pri : pravnike in mlade v začetnem poklicnem usposabija- nju. Komisija je leta 2005 na pobudo Evropskega par- lamenta sprožila pripravijalno vrsto študij, ki bodo služile za opredelitev glavnih lastnosti morebitnih evropskih modelov pripravništva . Te študije bodo omogočile boijši vpogled v možne ovire za mobilnost v poklicnem usposabijanju. Turizem je bil imenovan za možen pilotni sektor; • iz novega Evropskega kmetijskega sklada za raz- voj podežeija, ki bo podpiral izboijšanje okoija in po- dežeija; kakovosti kmetijske proizvodnje in proizvo- telitskih aplikacijah, kulturni dediščini in uporabi zemije. Spodbuditi trajnost turizma Ciij rasti in delovnih mest je povezan s spodbujanjem socialnih ali okoijskih ciijev. Komisija bo tako leta 2007 predložila predlog Evropske agende 21 za turi- zem, katere izdelava in izvajanje je dolgoročen pro- ces. Slednje Komisija načrtuje tudi posebne ukrepe, ki bodo spodbuj~li ekonomsko in socialno trajnost evropskega turizma, kot so: • opredelitev nacionalnih in mednarodnih ukrepov za podporo malim in srednjim podjetjem (MSP), poveza- nih s turizmom in vzpostavitev postopka izmenjave dobrih praks; • ocena ekonomskega vpliva na makroekonomsko rast in zaposlovanje pri boijši dostopnosti turistične­ ga sektoda, poslovne priložnosti za MSP, kakovost storitev in konkurenčnost; • izdaja priročnika o tem, kako ustanoviti izobraže- valna področja v turističnem sektodu, ki bodo podpr- la nadgrajevanje spretnosti v turističnem sektodu in pri katerih bodo sodelovale vse zainteresirane strani; Strateške usmeritve Evropske komisije na področju turizma so izjemnega po- mena za razvoj turizma, saj -dokazujejo, da se njegova vloga z vidika obravnave v okviru EU institucij in organov sčaso­ ma povečuje in dobiva pomembno me- sto tudi v prihodnosti EU. dov; spodbujanje turističnih dejavnosti kot del razve- • preučevanje trendov zaposlovanja v obalnih in z janosti ciijev podeželskega gospodarstva ter študije morjem povezanih turističnih sektodih; in naložbe, povezane z vzdrževanjem, obnavijanjem • razvoj uradnih statistik; in nadgrajevanjem kulturne dediščine; • nadaijevanje pobud in sodelovanje z državami čla - • iz predlaganega Evropskega ribiškega sklada nicami, industrijo in Svetovno turistično organizacijo (ERS), ki za prednostno nalogo določa "trajnostni _....,, za bQj proti spolnemu izkoriščanju otrok, posebno ko razvoj ribiških območij". Njegov ciij je blažiti družbe- no-ekonomske posledice prestrukturiranja ribiškega sektoda. Eno izmed območij, na katero lahko ribiči preusmerijo svoje dejavnosti,je ekološki turizem. ERS bo podpiral tudi ribiške dejavnosti majhnega obsega in turistično infrastrukturo. Sklad podpira tudi siste- me za preusposabijanje v poklice, ki so poleg f!JOrske- ga ribolova prav tako povezani s turizmom; • iz predlaganega "Okvirnega programa kon ~uren- čnosti in inovativnosti", ki bo podpiral konkuren- čnost podjetij EU, zlasti srednjih in malih podjetij; • v okviru predlaganega 7. okvirnega programa Evropske Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, 5 ki lahko prinese ugo- dnosti za turistični sektor, kot so na primer raziskave o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, sa- Opombe: te zločine zagrešij_o turisti. Povečati prepoznavnost turizma Evropska komisija je določila tudi jasne ukrepe za iz- boijšanje splošne prepoznavnosti oziroma boijše poz- navanje evropskega turizma ter za podpiranje promo- cije evropskih destinacij. Načrtovani ukrepi so: • posodobitev Direktive Sveta 95/57 /ES o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma, s čimer se bo izboijšala pravočasnost, točnost, ustreznost in primerijivost podatkov, saj nosilci odločitev na javni in zasebni ravni potrebujejo usklajene in podrobnejše statistične podatke, ki bodo pravočasno na vo ijo; ' To sta nj e je posledica že vrsto let raz lični h in neusklajeni h stali šč držav članic, ki se nanaša predvsem na prenos pristojnosti z držav na Evrop- sko komisijo in jih lahko strnemo v več skupi n. Na eni strani so tiste, ki želijo več aktivnega vključevanja s strani EU, na drugi strani pa take, ki tega ne želij o in to predvsem iz razlogov, kot so: - mnenje, da turizem ni in ne sme biti v pristojnosti Unije; - želja, da se skupni denar ne troši na "ma nj pomembnih področjih", ker bi ga ostalo manj na tradicio nalnih področjih delovanja Unije; - dejstvo, da turizem pri njih ni pristojnost državnih oblasti, saj se ukrepi sprejemajo pretežno na regionalni ravni (npr. Nemčija). ' Več glej na U RL [http://europa.eu.int/eur-lex/ lex/ LexUriServ/ Lex UriServ.do 7 uri-COM :2006:0134:FIN:SL: HTML] , februar 2007. ' Več glej v s poroči lu Komisije "Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta" (COM (2005) 97 z dne 16.3.2005). ' Več glej v poročilu Komi sije COM (2004) 474, z dne 14.7.2004. ' Več glej na spletni stra ni URL [http://europa.eu.i nt/com m/reserch/futu re/index-e n. cfm .] , februar 2007 . • spodbude za boijše usklajevanje in izvajanje sate- litskih računov za turizem (SRT) v partnerstvu z dr- žavami članicami, nacionalnimi statističnimi inštituti in drugimi zainteresiranimi stranmi, saj lahko ti pri- spevajo k boijšemu razumevanju resnične razsežnosti in vrednosti turistične industrije; • razvoj spletnega portala evropskih turističnih de- stinacij (www.visiteurope.com), ki bo vkijučeva l praktične informacije o Evropi, kot so načrtovanje po- tovanja (prevoz, vreme, koledar) ali priporočila okra- jih in aktivnostih ter povezave na nacionalne sp letne strani. Portal je začel delovati marca 2006; • ustrezna vkijučitev zlasti srednjih in malih podjetij, povezanih s turizmom v vse faze organizacije dogod- ka, pomembnega za trženje destinacije, in to pred samim dogodkom, med njim in po njem; gre predvsem za kulturne in športne dogodke (kot so Evropska pre- stolnica kulture ali festivali) in analiziranje vplivov takšnih dogodkov na srednja in mala podjetja, ki so usmedena v turizem; • organizacija letnega evropskega turističnega fo- ruma, ki ga od leta 2002 gosti vsakcx leto druga drža- va članica in je organiziran v tesnem sodelovanju s Komisijo, državami članicami in evropsko turistično industrijo. Organizacija Foruma v več novih državah članicah (leta 2004 na Madžarskem, leta 2005 na Mal- ti, leta 2006 na Cipru in oktobra 2007 na Por- tugalskem) daje temu dogodku dodano vre- dnost, Komisija pa se bo trudila zagotoviti obravnavo aktualnih tem, povečati udeležbo za turizem zainteresiranih strani na Forumu in izboijšati prepoznavnost tega dogodka po vsej Evropi; • nadaijnja prip{ava Eurostatovih posebnih iz- daj in publikacij, ki so uporabne za turistično industrijo in javne uprave, kot so "Panorama o turizmu", "Žepna knjiga o turizmu" in različni "Statistični podatki v središču" o zimskih in poletnih trendih itd.; • preučitev možnosti spodbujanja ozaveščeno­ sti o dobrih praksah za spodbujanje trajnosti turizma, npr. z "nagrado za evropske destina- cije odličnosti"; • aktivno spodbujanje prihodnjih predsedstev Sve- ta Evropske unije, ki so v preteklosti že organizirala tudi ministrska sreča nja o turizmu, posebne konfe- rence in dogodke ali soo rganizirala Evropski turistič­ ni forum skupaj z državami gostiteijicami, da ravnajo enako, saj taki dogodki med drugim tudi krepijo stike med nosilci odločitev in zainteresiranimi stranmi, iz- postavijo določena vpraša nja in evropskemu turizmu zagotavijajo dobro prepoznavnost; • sodelovanje Evropske komisije z nacionalnimi javnimi upravami in za industrijo zainteresiranimi stranmi in nenehno prizadevanje za povečanje pre- poznavnosti in razumevanja evropskega turizma. Uspeh obnovijene turistične politike je v veliki meri odvisen od odziva in aktivnega vkijučevanja vseh za- interesiranih strani. Zavedajoč se ali ne, smo na naših tleh soustvadalci turističnega razvoja Evropske unije. Omenjeni izzivi prihodnosti zadevajo tudi slovenski turizem. Bodimo pripravijeni in zavihajmo rokave, saj ni dovoij, da smo zgoij zainteresirani, potrebno je na- mreč aktivno vkijučevanje pa naj si gre za pridobitev finančnih spodbud ali zgoij izmenjavo dobrih praks. Vir: Obnovljena turistična politika EU. U RL [http:// europa.eu.int/ eu r-lex/ lex/ LexU riServ / LexUriServ .do ?uri• COM:2006:0134:FIN :SL:HTML], februar 2007 www.slovenia.info • Turizem v letu 2006 • lll napovedi za 2007s,moola,,, Da nas je razmah sodobnih komunikacijskih tehnologij, interneta in transportnih sredstev na eni strani ter popolnoma nov pristop k ekonomskemu razmišljanju na drugi prinesel v dobo globalizacije, ni potrebno več ponavljati. Dokaze najdemo na vsakem koraku, na primer cena letalske vozovnice Ljubljana - London danes znaša le nekaj deset evrov, še nekaj let nazaj pa je bilo potovanje z letalom rezervirano le za bolj premožne. Seveda pa to ni edini primer, ki nas opominja, da smo dejansko vstopili v globalizacijsko dobo. Ob pregledu statističnih podatkov o prihodih in prenočitvah turistov v Sloveniji v letu 2006 lahko hitro ugotovimo '. da največje stopnje rasti števi la prenočitev dosegajo turisti iz boij oddaijenih držav in kontinentov. V letu 2006 beležimo na primer za trg ZDA in Kanade indeks prenočitev 119, za Japon- sko 155. Tako so japonski turisti v letu 2006 v Slo- veniji ustvarili skoraj 30.000 turističnih nočitev, kar je več od prenočitev, ki so jih ustvarili turisti iz nekaterih evropskih držav, kot so Finska, Norveška, ' Portugalska, Grčija ali Romunija. Podjetje, ki svojega poslovanja ne bo prene- slo iz lokalnega na globalni nivo, obsojeno na upadanje poslovnih aktivnosti in v končni fa- zi na propad (Kotler, 1993). Prepričani smo, da je vsak izmed vas, zlasti podjetnikov, že sprejel logiko globalizma, kajti neglobalno usmerjenim se v poslovnem svetu ne piše nič dobrega (vir: Kotler, 1993) . Če pa hočemo razmišijati in delovati global- no, potrebujemo podatke o tem, kaj se doga- ja, seje dogajalo in se bo dogajalo na svetov- nem trgu. Svetovna turistična organizacija se tega dejstva zaveda, zato vsako leto v mesecu januarju, juniju in oktobru pripravi Svetbvni turistični barometer. V nadaijevanju smo pov- zeli najpomembnejše informacije iz omenje- nega poročila objavijenega prvega januarja 2007. Splošno Začasni podatki za leto 2006 potrjujejo, da je bilo povpraševanje po turističnih storitvah visoko . Sve- tovna turistična industrija je ponovno zaznala_ nad- povprečno rast števila mednarodnih turističnih pri- hodov, ki je znašala 4,5 %. Ponovno, podobno ~ot v zadnjih nekaj letih, pa so bile prisotne izjemno ve- like razlike med posameznimi subregijami in drža- vami. Kijub vsemu skupni rezultati jasno kažejo, da je navkijub negativnim tveganjem, s katerimi seje v začetku leta moral spopasti svetovni turizem, med katerimi izstopajo terorizem, strah pred ptičjo gri- po in visoke cene nafte, turistična panoga obdržala stabilno ekonomsko rast. Eno najdaijših obdobji vi- soke rasti , ki je višja od večletne napovedi do leta 2020 (4,1%), seje nadaijevalo tudi v letu 2006. Napoved je za mesec januar 2006 predvidevala 4,6 % rast, samo 0,1 % več kot znaša trenutna ocena. 842 milijonov prihodov, kar je 36 milijonov turistič­ nih prihodov več kot v letu 2005. Za primerjavo - Italija v enem letu zabeleži približno toliko turistič­ nih prihodov. To pa je tudi nov rekord svetovne tu- - www.slovenia .info ristične industrije. Novih 36 milijonov turistov je potovalo v vse svetovne regije, in sicer 17 milijonov jih je obiskalo Evropo, 12 milijonov območje Azije in Pacifika, 3 milijoni bodisi Severno ali Južno Ame- riko, približno 2 milijona pa Bližnji vzhod . Graf 1 prikazuje število mednarodnih turističnih prihodov turistov od leta 1995 do 2006, za celi svet. GRAF 1: število prihodov turistov v svetu v časovnem obdobju 1995-2006. 900 800 1 700 E 600 • ~ 500 j ,oo .. ..:;; 300 100 100 Vir: Svetovna turistična organizacija Svet v letu 2006 Afrika si je ponovno prislužila naslov "zvezda leta". Dosegla je 8 % rast števila prihodov, k čemur je naj- boij prispevala podsaharska regija. Azija in območje Pacifika sta ohranila rast iz lanskega leta, predvsem . -i,a račl,ln dobrega okrevanja Tajske in Maldivov, kiju je decembra 2004 _prizadel cunami. Odlično so se odrezale tudi na turističnem zemijevidu še sveže destinacije, ki so nadomestile rahel upad rasti na Kitajskem, Tajvanu in Južni Koreji. Afrika si je ponovno prislužila naslov "zvezda leta". Čeprav so nekatere destinacije v evrop- ski regiji doživele upad na račun dru- gih destinacij, ki so turistični promet povečale, je Evropa v lanskem letu dosegla zastav- ijeno stopnjo rasti 4 %. Napovedana stopnja rasti za območje Bližnjega Vzhoda za leto 2006 naj bi zna- šala 4 %. Kijub splošno neugodnemu geopolitične­ mu stanju na celotnem območju, kjer še posebej iz- stopa izraelsko - libanonska kriza, veliko destinacij poroča o dobrih rezultatih. Najslabše sta se v preteklem letu odrezali obe Ame- riki. Ocenjena stopnja rasti znaša 2 %, kar je veliko manj od pričakovanj. Na slabše rezultate od napo- vedanih je vplivala predvsem stagnacija turističnih prihodov v Severni Ameriki. Centralna in Južna Amerika sta dobro unovčili svoje kvalitete, kot tudi Karibi, ki so prikazali pozitivne številke (Poudariti moramo, da gre za začasne podatke.) Kijub stalnemu nihanju cen letalskega goriva v ce- lotnem obdobju leta, kar je povzročilo pomanjkanje goriva pri letalskih družbah, je ostro tekmovanje pripeljalo do znižanja realnih cen v letalskem pro- metu . Kot vse kaže, so ijudi navdušile atraktivne ce- ne letalskih vozovnic. Večjih zunanjih groženj, ki pogosto znižujejo voijo do potovanja, v letu 2006 ni bilo. Tudi v tem letuje sicer ve liko dogodkov vpliva- lo na znižanje siceršnjega turističnega povpraševa- nja, toda povsem ijudi od potovanj to le ni odvrnilo. Na lokalnem nivoju, kjer negativni dogodki najboij vplivajo na povpraševanje, je bilo le to nižje kratek čas po uničujočih dogodkih . Zanimivo je, da se ne- kateri potovalni trendi širijo po celotni regiji in za- kijučimo lahko, da je prvotna, naravna moč člove­ ške žeije po potovanju in turističnem udejstvovanju skoraj zagotovo enaka v vseh predelih sveta. V letu 2006 se je nadaijevala rast števila nizko ce- novnih letalskih potovanj, kar je vplivalo na višjo frekvenco potovanj, ki pa so bila krajša, ob tem pa so se začele poja'{ijati nekatere do sedaj v industri- ji neznane destinacije. Na drugi stra ni je zaznati ponoven dvig števila daijših zasebnih potovanj v vse kij učne regije, ki razpolagajo s tovrstno turistič­ no ponudbo. Kijučne destinacije za poslovna poto- vanja ravno tako z nekaj negativnimi izjemami bele- žijo ponoven porast potovanj, katerih glavni motiv sta srečanje in opravijanje poslovne dejavnosti. Slika mednarodne turistične potrošnje je zaenkrat še precej bleda, kajti večina držav je posredovala podatke le za prva tri četrtletja. Po doslej zbranih podatkih v lokalnih va lutah in trenutnih cenah (ni upoštevana inflacija) seje top deset držav, ki od tu- ristične dejavnosti iztržijo največ, odrezalo zelo različno. Medtem ko so Združene države Amerike kot vodilna država po zaslužku iz turističnega prometa v prvih enajstih mesecih prikazale 5 % povišanje prihod- kov, sta Španija in Francija kot druga in tretje uvr- ščena država na tej lestvici poročali o stag naciji. Na drugi strani je Nemčija odlično iztržila svetovno pr- venstvo v nogometu, katerega so gostili, kajti pri - hodki iz turističnega prometa so zrasli za 12 %, Ita- lija je z organizacijo zimskih olimpijskih iger pove- čala svoje turistične prihodke za 7 %. Evropa v letu 2006 Evropski turizem so v lanskem letu spod budili raz- lični dogodki, ki so se odvija li v regiji. Zimske olim- pijske igre v italijanskem Torinu, svetovno nogo- metno prvenstvo v Nemčiji, Ryder Cup na Irskem in številni kulturni dogodki, kot so 400-letnica roj- stva svetovno znanega slikarja Rambrandta, 250. obletnica Mozartovega in 125-letnica rojstva Pi- cassa . Nadaijevalo se je širjenje poslovne mreže nizko cenovnih letalskih prevoznikov, kar je spod- bujalo tudi povpraševanje. Tiste destinacije , kate- rih nizko cenovni letalski prevozniki s svojo mrežo nizko cenovnih storitev niso zajeli , so zaradi tega doživele padec turističnega prometa. Ocenjena stopnja rasti turističnih prihodov 4 % se morda v primerjavi z drugimi svetovnimi regijami zdi skromna. Toda potrebno je vedeti, da Evropa bele- ži daleč največje število turističnih prihodov in v letu 2006 seje dejansko število prihodov glede na leto 2005 povečalo za 17 milijonov. Rastje bila v preteklem obdobju stabilna in v letu 2006 je bilo zabeleženih 458 milijonov turističnih prihodov, kar znaša dobrih 54 % vseh mednarodnih turističnih prihodov na svetu. Kijub temu da Evrope niso prizadele nekatere grož- nje, kot na primer ptičja gripa, seje morala spopa- sti s številnimi izzivi. Med večje sodijo predvsem po- navijajoče se teroristične grožnje, katerih posledica so zaostrene varnostne kontrole na letališčih, ne- navadne vremenske razmere, poplave v različnih delih regije in visoke cene nafte, ki so potisnile boj za letalske potnike preko visokih taks, do močno ' zmanjšanih zalog goriva pri letalskih prevoznikih . Rezultatov ni mogoče boij natančno interpretirati, ker mnoge države za enkrat še niso posredovale ce- lovitih podatkov za leto 2006. Tudi ocena prihodkov turističnih dejavnosti je zgoij približna in zaenkrat ni mogoče sestaviti vzorca za celotno regijo. Med vodilnimi turističnimi država- mi , kot sta Francija in Španija, ni zaznati bistvenih sprememb glede na leto 2005, medtem koje bilo le- to 2006 zelo uspešno za Italijo, ki paje zaznala viš- ji porast v turističnih prihodih kot v turistični po- trošnji. Prihodi v Italijo so se povečali za 11 %, medtem ko seje turistična potrošnja povečala le za 6,6 %. To lahko nedvomno pripišemo nadpovprečno povečanemu številu krajših počitnic evropski~ dr- žavijanov v Evropi. V Veliki Britaniji sta rast turistič­ nih prihodov (7,0 %) in stopnja rasti turistične po- trošnje (7 ,4 %) na približno enakem nivoju, isto ve- ija za Nemčijo, kjer je stopnja rasti turističnih pri- hodov znašala 9,5 %, ocenjena stopnja rasti turi- stične potrošnje za prvih enajst mesecev pa znaša 11,6 %. Povprečna 4-odsotna rast turističnih prihodov v Evropi prikriva velike razlike med posameznii:ni su- bregijami. Izredno intenzivno povpraševanje po de- stinacijah v Centralni in Vzhodni Evropi, kat~emu smo bili priča v zadnjem obdobju, se je, kot kaže, ustalilo, ocena rasti turističnih prihodov za leto 2006 znaša 1 %, v letu 2005 je le-ta znašala 1,4 %. Vendar nekatere države v regiji nadaijujejo z dobri- mi rezultati, predvsem Armenija, Bolgarija, Češka, Latvija, Litva in Slovaška. Zahodna Evropa je po dveh letih podpovprečne let- ne rasti turističnih prihodov glede na povprečno letno rast v regiji le- to dosegla, in sicer je znašala 4 %, medtem ko območje južne in mediteranske Evrope dosega odlične rezultate, povprečna letna stopnja rasti 4 % in več kot 165 milijonov turistič­ nih prihodov v to subregijo v letu 2006. Med evrop- skimi regijami se je v letu 2006 najboije odrezala Severna Evropa, ki je dosegla 7 % povprečno letno rast turističnih prihodov. Splošne napovedi za svet Najpomembnejše sporočilo, katerega nam pošiijajo strokovnjaki svetovne turistične organizacije, je: turistična industrija v prihodnjih letih verjetno ne bo mogla obdržati tako visokih stopenj rasti. To bo lahko posledica boij previdnega razpoloženja tako na strani industrije kot vlad posameznih držav, ka- terega povzročajo trenutno nestabilne razmere na posameznih območjih. Med boij zaskrbljujočimi problemi so zlasti,,[N "' ~ 3.00 () .§ 2.00 "' > 1.00 5.66 )!( C] 7,229, Švica 5.54 5.48 )!( )!( ~ ~ Avstrija Nemčija državo, kjer se Slovenija uvršča na 38. mesto. Za pri- medavo naj navedemo, da se Avstrija po tem kriteriju uvršča na 25., Hrvaška pa na tretje mesto. Po indeksu ocene odnosa prebivalstva do turizma se nahajamo na 81. mestu, kar je dokaj nizko (Hrvaška se nahaja na 30. mestu, Avstrija pa na 11. mestu). Zanimive rezulta- TABELA 2, Lestvica prvih 15 držav na svetu po številu med- narodnih turističnih prihodov v izbranih letih Rang 1950 1980 2005 1 ZDA Francija Francija 2 Kanada ZDA Španija 3 Italija Španija ZDA 4 Francija Italija Kitajska 5 Švica Avstrija Italija 6 Irska Mehika Vel. Britanija 7 Avstrija Kanada Mehika 8 Španija Vel. Britanija Nemčija 9 Nemčija Nemčija Turčija 10 Vel. Britanija Belgija Avstrija 11 Norveška Švica Ruska federacija 12 Argentina Jugoslavija Kanada 13 Mehika Poijska Malezija 14 Nizozemska Češkoslovaška Ukrajina 15 Danska Grčija 49,206,000 s. Islandija ZDA Slovenija Poijska Vir: WTO 60,000,000 50,000,000 8 N > o 40,000,000 "8 .C "§_ .C 30,000,000 ·z- .2 ·;; 20,000,000 .~ 10,000,000 - indeks okvirjev zakonodaje indeks poslovnega okolja in infrastrukture indeks socialnih kulturnih in naravnih virov ,__ štev. prihodov na prebivalca ,__ števi lo tuj ih prihodov ::le skupn i indeks Vir: World Economic Forum, T&T Competitiveness Report 2007 te je pokazal indeks, ki meri število priporočil po- slovnim gostom , ki so obiska li državo , da podaijšajo svoj obisk in po končani poslovni dejavnosti ostanejo na obisku v destinaciji z namenom sprostitve. Po tem indeksu je Slovenija dosegla 39. mesto, vendar zaosta- ja za Hrvaško (26 . mesto) in Avstrijo (14. mesto). Po tem indeksu je vodilna država Turčija. Ocena naravnih in kulturnih virov uvršča Slovenijo po deležu zaščitenega ozemija na 71. mesto (Avstrija se nahaja na četrtem mestu). Po številu naravnih in kultur- nih znamenitosti se nahajamo na 87. mestu. Na podrogu investicij v razvoj in usposabljanje človeških virov je Slovenija na relativno visokem 32. mestu (za njo se nahajajo Španija, Hrvaška, Italija ir Madžarska) in na 44. mestu po onesnaženosti s C02 (na prvem in drugem mestu sta Čad in Švica, AvstrijajE na 10., Hrvaška pa na 65. mestu) . Povzamemo lahko, da so konkurenčne prednosti Slove- nije glede na razvrstitve v podindekse najvege na po- drogu poslovnega okoija in infrastrukture, kjer lahke izpostavimo turistično infrastrukturo in informa- cijsko tehnologijo , slabše se uvr§čamo na podrogL letalske infrastrukture. Nekoliko slabši , pa še vedno nae povpregem, smo na podrogu normativne ureditve (skrb za varnost, higienske razmere, pridobiva- nje viz), slabše uvrstitve so na pod rogu tujih neposre- dnih investicij in pri odprtosti za dvostranske le- talske dogovore. V okviru konkurenčnosti na področju človeških, kulturnih in naravnih virov se Slovenija relativno visoko uvršča na področju zavzetosti podjetij za uspo- sabljanje zaposlenih, po deležu prihodka s strani turizma v BDP in po številu priporo- čil za podaljši3 nje poslovnih počitnic, nižje pa se Slovenija uvršča po odnosu prebivalcev do turizma in številu naravnih in kulturnih zname- nitosti . Rezultati raziskave ter število prihodov V nadaijevanju si poglejmo povezanost rezultatov razi• skave s številom prihodov po posamezni državi. V grafu 1 prikazujemo prvih pet držav, ki so dosegle naj- boijše ocene v raziskavi, in sicer: prvo mesto je dose- gla Švica, sledijo Avstrija, Nemčija, Islandija ir ZDA. Zanimivo je, da države, ki se uvrščajo najvišje po številu mednarodnih turističnih prihodov, ni- so dosegle najboljših rezultatov po dejavnikit konkurenčnosti na področju turizma (z izjeme ZDA) . Kaj to pomeni za vodilne države po prihodih, koi je npr. Italija (na 5. mestu po prihodih in šele na 33 mestu po indeksu konkurenčnosti), Španija (na 2. me- stu po prihodih in na 15. mestu po indeksu konkuren- čnosti), bodo pokazali prihodnji rezultati na podrogL turizma . Podobne rezultate dosegata tudi Mehika in Ki- tajska. Na drugi strani je Švica, ki je ni med prvo pet- najsterico top držav na svetu po prihodih , po dejavniki~ konkurenčnosti v turizmu pa je na prvem mestu, ka1 nedvomno kaže na možnosti za dolgoročno uspešnosi destinacije. Zanimivo je, daje leta 1950 top 15 destinacij, kije ime- lo največ turističnih prihodov, predstavijalo kar 97 °/4 vseh turističnih prihodov na svetu, do leta 2005 se je delež znižal na 58 %. Razlog je nedvomno v vedno veg diverzifikaciji in konkurenci med desti nacijami. www.slovenia .info II - TABELA 3: Razvrstitev države po TTCI indeksu 48 Jamajka 4.41 74 Armenija 3.93 100Gvajana 3.56 49 Mehika 4.38 75 Azerbajdžan 3.92 101 Uganda 3.56 država TTCI 24 Grčija 4.99 50 Dominikanska repub. 4.35 76 Romunija 3.91 102 Kirgizistan 3.54 1 Švica 5.66 25 Japonska 4.99 51 Litva 4.34 77 El Salvador 3.90 103 Pakistan 3.52 2 Avstrija 5.54 26 Malta 4.96 52 Turčija 4.31 78 Ukrajina 3.89 104 Bosna in Hercegovina 3.51 3 Nemčija 5.48 27 Irska 4.93 53 Latvija 4.31 79 Šrilanka 3.89 105 Mali 3.50 4 Islandija 5.45 28 Estonija 4.90 54 Bolgarija 4.31 80 Tanzanija 3.86 106 Nepal 3.49 5 ZDA 5.43 29 Barbados 4.86 55 Panama 4.28 81 Peru 3.86 107Zimbabve 3.48 6 Hong Kong SAR 5.33 30 Tajska, Kitajska 4.82 56 Urugvaj 4.28 82 Kazahstan 3.81 108Surinam 3.47 7 Kanada 5.31 31 Malezija 4.80 57 Maroko 4.27 83 Makedonija 3.81 109 Bolivija 3.46 8 Singapur 5.31 32 Izrael 4.80 58 Egipt 4.24 84 Gambija 3.81 110Tadžikistan 3.46 9 Luksemburg 5.31 33 Italija 4.78 59 Brazilija 4.20 85 Trinidad in Tobago 3.79 111 Paragvaj 3.44 10 Združeno kraijestvo 5.28 34 Tunizija 4.75 60 Indonezija 4.20 86 Filipini 3.79 112 Madagaskar 3.44 11 Danska 5.27 35 Češka 4.75 61 Srbija in Črna Gora 4.18 87 Honduras 3.78 113 Burkina Faso 3.41 12 Francija 5.23 36 Katar 4.71 62 Južnoafriška republika 4.18 88 Vietnam 3.78 114Malavi 3.31 13 Avstralija 5.21 37 Slovaška 4.68 63 Poijska 4.18 89 Nikaragva 3.76 115 Nigerija 3.30 14 Nova Zelandija 5.20 38 Hrvaška 4.66 64 Argentina 4.18 90 Albanija 3.75 116 Benin 3.28 15 Španija 5.18 39 Mauritius 4.63 65 Indija 4.14 91 Mongolija 3.72 117 Etiopija 3.26 16 Finska 5.16 40 Madžarska 4.61 66 Georgia 4.13 92 Mavretanija 3.71 118 Kamerun 3.25 17 Švedska 5.13 41 Kostarika 4.60 67 Kuvajt 4.08 93 Alžirija 3.67 119 Mozambik 3.23 18 Zd ruž. Arabski Emirati 5.09 42 Koreja 4.58 68 Ruska federacija 4.03 94 Zambija 3.66 120 Bangladeš 3.21 19 Nizozemska 5.08 43 Tajska 4.58 69 Gvatemala 4.00 95 Moldavija 3.65 121 Lesoto 3.12 20 Ciper 5.07 44 Slovenija 4.58 70 Bocvana 3.99 96 Kambodža 3.64 122Angola 2.89 21 Belgija 5.07 45 Čile 4.58 71 Kitajska 3.97 97 Ekvador 3.64 123 Burundi 2.88 22 Portugalska 5.05 46 Jordanija 4.52 72 Kolumbija 3.96 98 Kenija 3.62 124Čad 2.68 23 Norveška 5.04 47 Bahrajn 4.45 73 Namibija 3.95 99 Venezuela 3.62 Primerjava najvišje uvrščenih in Slovenije Za podrobnejšo primerjavo najvišje uvrščenih in Slovenije je potrebno pogledati posamezne indekse. Če najprej pogledamo indeks norma- tivne ureditve, ugotavijamo, da je Slovenija dosegla vrednost 4,7, Švica 5,8, Islandija pa 5,7 . Slovenija v tem pogledu precej zaos~aja za omenjenima državama , in sicer za eno celo točko ocene, kar je 15 % najvišje možne ocene, in sicer na področju prioritetne obravnave turizma, kjer Slovenci dosegamo drugo najnižjo izmed vseh nam dodeijenih ocen (3 ,5) , in na zakonodajnem podro- čju, kjer smo ocenjeni s 4,3 oziroma se uvrščamo na nizko 81. mesto. V sklopu političnih in zakonodaj- nih omejitev ima Slovenija le eno prednost (prido- bitev viz) in več slabosti (odprtosti za bilateralne letalske sporazume, omejitve na področju neposre- dnih tujih investicij, na področju tujih lastništev in na področju lastniških pravic). Španija je na podro- čju prioritetne obravnave turizma dosegla 3. mesto, Nemčija pa na zakonodajnem področju 6. mesto . -"",. Konkurenčnost turizma Slovenije Pomen raziskave in njene usmeritve za razvoj pogojev za izboijšanje konkurenčno­ sti na področju turizma v Sloveniji. Raziskava je vsekakor dobrodošla z vidika osvetlitve posameznih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj turizma. Še pomembneje, analiza zagotavija priložnost za turi- stično panogo, da identificira ovire na poti do konkurenčnosti turizma, kar zahte- va pozornost politike in dialog med jl)vnim in zasebnim sektorjem glede razvoja turizma na nacionalni ravni. Raziskava je pokazala, da so se razvite države v pov- prečju dobro uvrstile na lestvici konkurenčnosti, predvsem zaradi njihove učinko­ vitejše politike in razvitosti infrastrukture. Slabše uvrstitve držav je treba obravna- vati kot priložnost za sektorske izboijšave. Treba se je učiti od uspešnih primerov in stremeti k doseganju večje konkurenčnosti in smeri diverzifikacije. Z navedbo uspešnih primerov in ovir je indeks konkurenčnosti uspešno orodje za gospodar- stvo in državno politiko, da skupaj ustvarita pogoje za izboijšanje konkurenčnosti panoge, na ta način pa prispevata k izboljševanju razvoja in blaginji prebivalcev. Raziskava kaže na to, da Slovenija postaja konkurenčna in razvita turistična desti- nacija. Na nekaterih področjih se uvršča celo med najboijše (varnost, dostop do pitne vode, stopnja varovanja naravnega okoija in razvitost turistične infrastruktu- re). Na teh področjih je treba iskati priložnosti za diferzifikacijo. Manj uspešna je na področju zakonodaje, urejanja neposrednih investicij in pa še na ne dovoij raz- vitem letalskem sektorju. To so področja, kjer Slovenija lahko izboijša svojo konku- renčnost in postane še uspešnejša na področju turizma. V nadaijevanju ugotavijamo, da Slovenija lahko konkure nčno st izboijša z razvojem letališke infras- trukture, saj smo v tem pogledu dosegli najnižjo oceno, in sicer 2,7 (od 7), kar pomeni, da imamo na tem področju še veliko potencia la. IATA (Internati- onal air transport association) beleži v letu 2006 (do novembra) 5,8 % povečanje povpraševanja na področju letenja, kar pomeni, da je avio turizem v porastu. Velika Britanija dosega v tem pogledu 3. mesto, Francija 4. mesto in Nemčija 6. mesto. Rav- no Švica, ki je v skupni oceni prva, je v pogledu le- talske infrastrukture na devetem mestu. V tretji skupini indeksov, ki ocenjujejo človeške, kul- turne in naravne vire, pa Slovenija dokazuje, da je v segmentu izobraževanja na relativno visokem 28. mestu. Dejstvo je, da sta Švica in Islandija v tem po- gledu še veliko višje, in sicer na 1. in 7. mestu. Naj- boijšo oceno izmed vseh ocen je Slovenija pridobila v skrbi za zdravje delavcev in z oceno 6,8 doseg la 27. mesto, je pa res, da nas tudi v tem prehitevata Islandija, ki zaseda tretje mesto, in Švica na 6. me- stu. Tudi v ocenah, kjer dosegamo dobre rezultate, ugotavijamo, da imajo vodi lne države še veliko bo- ijše rezultate od naših . Dejstvo je, da imamo v Slo- veniji relativno ve liko kulturnih in naravnih virov, vendar v tem segmentu zasedamo še le 57. mesto. Zanimivo je, da je v indeksu naravnih in kulturnih virov najvišje mesto dosegla Nemčija, drugo Avstri- ja in tretje ZDA. Poudariti moramo, da indeks meri- tve ne zajema le števi la naravnih in ku lturnih virov, pač pa tudi stopnjo njihovega varovanja (Slovenija je na tem področju na visokem 29. mestu). Opombe: 1 Indeks je pripravi l Svetovni gospodarski fo ru m v obdobju med septembrom 2005 in oktobro m 2006 v sodelovanju s strateškim partn erjem BOOZ Allenom Ha- miltonom, z organizacijami, kot so IATA, UN WTO in WTTC, s številnimi letalski mi gospodarskimi družbami in s strokovnjaki za področje turizma iz vseh držav, ki so sodelova le v raziskavi . - www.slovenia.info 1 ] Potovalne navade prebivalcev Slovenije v letu 2006MojcaTisu,mojoa ti su@, pisoentm i Slovenska turistična organizacija je v sodelovanju s podjetjem Episcenter v preteklem letu od meseca maja mesečno zbirala podatke o potovalnih navadah prebivalcev Slovenije. Spremljali smo tako potovalne namere (predvideni odhodi na počitnice, potovanja ali izlete) kot tudi dejanske odhode na počitnice z vsaj tremi nočitvami. Podrobneje so nas zanimale predvidene in dejanske države počitnikovanj, glavne aktivnosti na počitnicah ter poraba denarja. Med letom je v raziskavi sodelovalo 12.138 polno-letnih prebivalcev Slovenije. Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo najmanj načrtovanih počitnic, potovanj in/ali izletov v zimskem in spomladanskem ča­ su (le dobrih 15 % anketirancev). Največ odhodov na počitnice smo n'ačrtovali v poletnih mesecih (78,1 % anketirancev) , ko je bilo načrtovanih tudi najve_č odho- dov na dolge počitnice z vsaj tremi nočitvami (42,7 % anketirancev). V povprečju smo poleti na dopustu na- meravali prenočiti 7,7-krat. Največ enodnevnih izletov je bilo načrtovanih v jesenskih mesecih (8,5 % anketi- rancev). Največ počitnic z vsaj tremi nočitvami smo pre-' živeli v poletnih mesecih (58,3 % anketirancev), naj- manj pa v mesecu decembru (3,1 % anketirancev) . Najbog prigubgene države V preteklem letu smo počitnice in izlete načrtovali pred- vsem znotraj meja Slovenije (45 % anketirancev), dru- ga najboij priijubijena načrtovana destinacijaje bila Hr- ,, nosti sledijo še Italija, Srbija in Črna gora. Naj na tem mestu omenimo še Avstrijo, ki je bila v zimskem času, glede na preživete počitnice, na drugem mestu (15,2 % anketirancev). Aktivnosti na počitnicah Glede na rezultate raziskave je očitno , da vse boij potre- bujemo kratek oddih in odmik od hitrega tempa v vsak- danjem živijenju. V vseh letnih časih , z izjemo poletja, je namreč na načrtovanih počitnicah , potovanjih ali iz- letu najpogostejša predvidena "aktivnost" prav kratek oddih. Sicer pa se aktivnosti dopustnikov razlikujejo predvsem glede na letni čas pa tudi glede na dolžino počitnic. V poletnem času prevladujejo počitnice ob modu. Na predvidenih daijših počitnicah spomladi so na primer priijubijena aktivnost vodni športi, na predvi- denih eno ali dvodnevnih izletih pa pohodništvo in pla- ninadenje, kije tudi sicer priijubijena aktivnost Sloven- cev. V zimskem času so bili načrtovani predvsem zimski športi na daijših počitnicah, na načrtovanih krajših po- čitnicah pa počitnice v gorah. vaška, sledita Italija in Avstrija. Med neevropskimi drža- Tisti , ki so se v preteklem letu vrnili z dopusta z vsaj tre- vami so po načrtovanih destinacijah najboij priijubijene mi nočitvami, so predvsem uživali ob modu (43,2 % an- države in ozemija Severne Amerike (vendar ne ZDA) . ketirancev) in/ ali si privoščili kratek oddih (23,8 % an- . Glede na preživete počitnice z vsaj tremi nočitvami je ketirancev). Spomladi je bila, poleg kratkega oddiha, ki bila v letu 2006 najboij priijubijena destinacija Hryaška je bil glavna "aktivnost" za večino, ki so v tem času do- (44 % anketirancev), predvsem na račun preživijanja pustovali , priijubijena dejavnost tudi pohodništvo iA poletnih počitnic ob jadranski obali. V drugih obdobjih ~ planioadenje (19,6 % anketirancev). Pozimi seje v me- le redki prišli do načrtovanih zimskih športov, je bila pa zato za mnoge glavna aktivnost na preživetih počitni­ cah wellnes in preventiva (19,6 %). Predvidena in dejanska poraba denarja Izsledki raziskave sicer kažejo, da na dopustu potrošimo več, kot smo sprva načrtovali, vendar pa razlika ni veli- ka. V preteklem letu smo namreč predvidevali, da bomo na potovanjih in počitnicah v povprečju na osebo pora- bili 56.312 SIT (234,99 EUR), dejanska poraba na preži- vetih počitnicah pa ja v povprečju znašala 64.726 SIT (270,10 EUR). Pri načrtovanih počitnicah in potovanjih je bila povprečna predvidena poraba najnižja spomladi (33.607 SIT oz. 140,24 EUR), najvišja pa v polet- nem obdobju (67.542 SIT oz. 284,85 EUR). Dejanska povprečna poraba na osebo na prežive- tih počitnicah je bila najvišja v decembru (80.765 SIT oz. 337,03 EUR) , najnižja pa spo- mladi in jeseni (nekaj manj kot 60.000 SIT oz. 250,00 EUR). Najmanj denada smo torej potrošili spomladi in jeseni, največ pa pozimi. Zanimivo je tudi, da je v poletnih mesecih predvidena poraba denada na načrtovanih počitnicah celo enaka dejanski porabi denada na preživetih počitnicah, kar ka- pa smo počitnikovali predvsem v Sloveniji. Po priijubije- secu decembru pozrialo pomanjkanje snega, tako da so že na to, da so počitnice v poletnih mesecih še najboije načrtovane, vsaj kar se porabe tiče . TABELA 1, Glavna aktivnost na predvidenih daljših počitnicah (več kot 2 % ) letni čas Pomlad Poletje Jesen Počitnice ob morju 11,6 % 59,9 % 25,4% Kratek oddih 37,2 % 17,7 % 30,0% Vodni športi 18,6 % 12,1 % 7,5 % Krožna potovanja (touring turizem2 J 13,6 % 6,5 % 14,6 % Pohodništvo in planinadenje (hoja) 15,9 % 6,4% 10,0 % Kolesarjenje 4,5 % 4,3 % 1,3 % Wellness in ~reventive 2,3 % 1,7 % 7,1 % Počitnice v gorah 2,3 % 1,7 % 1,3 % Zimski športi 0,3 % 1,3 % TABELA 2, Glavne aktivnosti na preživetih počitnicah (več kot 2 % ) letni čas Pomlad Poletje Jesen Počitnice ob morju 10,1 % 58,4 % 31,6 % Kratek oddih 34,9 % 18,5 % 28,9 % Vodni športi 11,5 % 7,4% 9,7 % Pohodništvo in planinarjenje {hojaJ 19,6 % 6,8% 6,5 % Krožna potovanja (touring turizem2 14,9 % 5,0% 6,5 % Wellnes in preventive 1,0 % 2,6 % 7,4 % Kolesarjenje 2,9 % 3,3 % 2,0 % skupaj Zima (n~l.003 •100 %) 6,5 % 45,5 % 29,9 % 22,4% 7,9 % 11,0 % 2,6 % 8,5 % 2,6 % 7,4 % 3,3 % 3,9 % 3,2 % 9,1 % 2,2 % 19,5 % 2,0 % skupaj Zima (n• 1.s36 =100 ¾) 4,3 % 43,2 % 32,6 % 23,8 % 4,3 % 8,4% 2,2 % 8,4% 10,9 % 6,9 % 19,6 % 4,2 % 2,8% Naj povzamemo V preteklem letu je bil delež tistih, ki so načrtovali po- čitnice, potovanja in/ ali izlete oz. so se vrnili s počitnic z vsaj tremi nočitvami, najvišji v poletnem obdobju Uu- nij , julij, avgust). V poletnih mesecih smo preživeli več počitnic z vsaj tremi nočitvami, kot smo jih pred tem na- črtovali. Poleti smo predvsem počitnikovali na hrvaški obali, v ostalih časovnih obdobjih pa je večina svoje proste dni za kratek oddih in/ali pohodništvo izkoristi- la kar lepote Slovenije. Po priijubijenosti so visoko tudi krožna potovanja, predvsem v spomladanskem in jesen- skem obdobju. V povprečju smo na osebo v lanskem le- tu potrošili približno deset nekdanjih tisočakov (oz. 40 EUR) več, kot pa smo predvideli pri načrtovanju počit­ nic. Naj na tem mestu omenimo še, da sta bila, ne gle- de na letni čas glavna razloga za nepotovanje v letu 2006 pomanjkanje časa in denada. Celotno letno poročilo o potovalnih navadah si lah ko preberete na poslovnih straneh www.slovenija.info pod rubriko tržne raziskave in analize - Potova lne navade Slovencev, kjer so tudi rezultati mesečnih raziskav. www.slovenia.info • Sejalec 2007, sad j ev e C in Boe ingM,g D, j, n Križaj, d, j, n.hi ,ej@tmistics.si Inovativni kot(l)iček, št. 7 - Tokratni meni? Nemško ogrevanje z dvema inovativnima nagrajencema. Njune ideje so popolnoma uporabne tudi v Sloveniji, ki ji tokrat namenjamo največji krožnik. Bilje Sejalec 2006 in prihaja Sejalec 2007 Ali na njem lahko zmagate, vam odgovarjamo z malo miselno muho v glavi slovenskega izseljenca, ki je postala veliki leteči slon . . juhA Dober tek! Ker se nam v današnji .glavni jedI obeta sočna domača pečenka, se bomo nanjo pripravili z nem ško toplo predjedjo. Pogledali si bomo dva na- grajenca Deutscher Tourismuspreis 2006 s področja inovativnosti v turizmu (www.deutschertourismus- preis.de), ki sojo merili v kategorijah inovativni tu- ristični proizvodi in inovativni turistični marketing. Westfalen Culinarium (www.westfalen-culinarium. de) iz Nieheima se (ob pomoči evropskih denarcev) lahko pohvali s serijo med seboj povezanih muzejev • na temo kulinarike. Mesto, v katerem se muzeji na- hajajo, je bilo v svojih 750 letih zgodovine pomemben vir kmetijskih pridelkov za širno okolico. "Je bilo"- poudarjajo tudi na svoji sp letni strani. Danes namreč i ščejo nove izzi- ve in našli so jih z enostavnim prodajanjem nostalgije. Kjer so se z vozov včasih kota lili krompirji in bale sena, se danes v blagajno kotalijo evri tistih, ki jih prevzamejo muzeji: sira, kruha, šunke ter piva in "šnopsa". Eno- stavno in nekam znano, kajne? V muzejih mr- goli zanimivosti, ki sežejo od kruha starih Egipčanov preko posebnosti domače regije do podrobnosti o tem, kako in zakaj se pujsi va- ijajo po blatu . Vse predstavijene dobrote v muzejih tudi pripravijajo, zato jih lahko v naj- - www.slovenia.info Matjaž (iz podjetja Acenta) že razmišlja, kako bi kolesarski nagradi prismučal še kakšno ... različnejših variacijah poskusite in kupite. Medtem ko se boste na primer podučili o tem, kako deluje prava domača prekajevalnica suhega mesa, pa se bodo otroci v vseh štirih muzejih zabavali s pripra- vo jedi , molžo in drugimi k ratkočasnimi kmečkimi "igricami". Zabavno, kajne? Zabavo so za svoje sredstvo privab- ijanja gostov uporabili tudi pri naslednjem nagra- jencu. Na nemškem otoku Sylt so se domislili malce .- ~ sorodne akcije, kot je bila predstavijena v prejšnji številki Inovativnega kot(l)ička (Internetno pleme na tropskem otoku). Ne gre sicer za tako intenzivno in tako "high-tech" povezavo z destinacijo na daija- vo. Vseeno pa vas na www.so und-of-sylt.de vabijo k temu, da na svoj iPod posnamete štiri njihove eno- urne glasbene kompilacije z najrazličnejšimi glas- benimi zvrstmi. Skladbe menda še posebej spomi- njajo na sprostitev in zabavo, ki jo ponuja Sylt, na pesek, na oddih , na vonj po soli ... Tako pravijo oni. Če vas spominjajo ali ne: čakajo vas štirje brezplač­ ni glasbeni CD-ji in (pod)zavestna reklama o prijet- nem počutju na nemškem otoku. .glavna jeD Dovoij tujine za to številko. Danes bo .glavna jeD res domača , saj bomo (sicer na kratko , a vseeno) v njej "do kosti obrali" Sejalca 2006 in 2007. Lanski razpis se je pričel dogajati pod taktirko predhodni- ce sedanjega dir~ktorja STO in se v velikem finalu za kij učil na 9. slovenskem turističnem forumu v Ma- riboru, kjer sta mag. Piciga in mag. Hribar podelila kar šest sejalcev. Vse o njih lahko izveste na www.slovenia .info/seja lec. Komisija je dala novega zaleta zlati avtohtoni tren- tarski domačiji (Kekec) in zlatemu kolesarskemu portalu (sloveniabike.com). Srebrno sta se svetli- kala kraški hostel, ki je dal vetra celi vasi (Pliskovi- ca) , in ustanoviteij združenja z zaslugami za nizko- cenovne letalske povezave v Sloveniji (GIZ SPOT). Bronasti sejalčev pehar sta dobila v roke dva od pi- onirjev na področjih medicinskega we llnesa (Vita- rium Spa&Clinique) ter destinacijskega mened- žmenta (Pohorje.si). Več o njih v predstavitvah, ki jih nagrajenci pripravijajo za Tur!zem. Zbirali smo tudi vaša mnenja. Razen enega res ne- gativnega smo prejeli same vzpodbudne odzive. Všeč vam je bila izvedba obiskov finalistov, eno- stavna predprijava in odzivnost. V prihodnje želite biti obveščeni o tem, kdo vse je tekmoval, in pre- brati več informacij o ocenjevanju, da boste vedeli, kako tekmovati naslednje leto. Nekaj težav je bilo pri izpolnjevanju prijavnic, želite si večjo medijsko odmevnost Sejalca ter več časa za obiske prijavite- ljev. Všeč vam je bila raznolika paleta nagrajencev; omenjali ste tudi , da si želite še višjo stopnjo inova- tivnosti pri prijaviteijih na Sejalca v prihodnjih le- tih . Tudi nova celostna podoba se je glede na odzi- ve dobro prijela . Vaši komentarji so seveda naleteli na ugoden odziv! Sejalec 2007 bo poskušal žeijam čimboij ugoditi - preden pa si ogledamo, kako, na vilice nataknimo nekaj misli o stopnji inovativnosti slovenskega tu- rizma, ki seje pojavila med vašimi komentarji. V do- seda njih sedmih številkah Inovativnega kot(l)ička ste lahko bili priča inovativnim primerom iz različ­ nih držav. Kje so na klinih svetovne lestvice turistič­ ne inovativnosti zakoličeni slovenski primeri, lahko primerjate sami s prejšnjimi števi lkami Tur!zma. Povzamemo pa lahko , da povsod po svetu (in v vseh panogah) najdete večjo ali manjšo množico tistih, ki inovacije kijub vsem u preveč e načijo z običajni­ mi investicijami. Tudi v turizmu in tudi med Sejal- čevimi prijaviteiji. Namen Sejalca je to razmišijanje preseči in pomagati k še kakovostnejšemu razvoju in nadgradnji turističnih proizvodov. Zato je osnov- ni moto razpisa "nagrajevanje uspešnih TURISTIČ­ NIH INOVACIJ oz. KAKOVOSTNO načrtovanih in USPE- ŠNO izvedenih NOVOSTI ali IZBOLJŠAV, ki vsebuje ele- mente: prijaviteljeve IZVIRNOSTI, SISTEMSKEGA po- slovnega razmišljanja in kakovostne promocije SLO- VENSKEGA turizma". Prvi del citata - vzet iz Sejalčevih razpisnih pogojev - govori o tem, kar lahko doseže praktično vsaka in- vesticija: njeno kakovostno načrtovanje in njeno uspešno izvedbo. Vendar se zahtevam v drugem de- lu citata pridruži pomembna trojica: (1) izvirnost, (2) sistemsko poslovno razmišijanje in (3) promoci-' ja slovenskega turizma. Začnimo pri zadnji: (3) promocija slovenskega tu- rizma ... Malo nas je, zaupa na nam je majhna, a ze- lo raznolika deželica, ki je sama po sebi zanimiva že zaradi tako zgoščene raznovrstnosti na majhno po- vršinsko enoto. Pa vendar veija še nekaj: prakti čno vse, kar ponujamo, lahko turisti doživijo tudi drug- je. In sedaj? Za začetek se lahko pomirimo , da se s tem problemom ukvarjajo tudi povsod drugje po svetu. Malo je srečnežev, ki lahko ponosno razkazu- jejo kotičke narave ali sadove dela človeških rok, ki jim ni para na svetu. Vsi ostali pa - ali posnemajo drug drugega ali in ovirajo . Verjetno se strinjate, da je promocija države, destinacije ali ponudnika la- žja, če ponujamo nekaj nenavadnega , uni- katnega . Nenavadnost (kot so jo izkori- stili npr. lanski finski evrovizijci Lordi) povzroči, da ijudje zastrižejo z ušesi. Če česa takšnega ne najdete v svoji turistični okolici, to nenavadnost ustvarite sa mi. Kako? Z inovativnimi turističnimi pristopi, ki lahko s svojo unikatnostjo bistveno olajšajo promocijsko tekmo s konkurenti po celem svetu. Lep primer je hostel Celica, prvi prejemnik zlatega sejal(a. S svojo uspešno nenavadnostjo postaja sloven- ski prepoznavni simbol širom po zemeij- J ski obli. (2) Sistemsko poslovno razmiš- ljanje? Turizem je prepleten in- terdisciplinaren klobčič, ki brez sistemskega razmišijanja dolgoroč- no ne more obstajati. Kot v prejšnji števi lki Inovativnega kot(l)ička živa celica ne deluje, če ne delujejo vsi njeni sestavni deli, tudi država, de- stinacija ali ponudnik ne delujejo, če ne identifici- rajo in zadovoljujejo vseh delcev njihovega sistema . Nenavadne turistične pristope se še nekako da izmi- sliti ; takšne, ki se vkijučijo in preživijo v obstoječih "ekosistemih" z vsemi spodbujajočimi in uničujoči­ mi učinki vred, pa zelo teiko. Pa si je res lahko izmisliti nekaj res nenavadnega, izvirnega? Tu se trnova pot inoviranja v turizmu začne. Prijaviteljeva ( 1) izvi most je za Se- jalca osnovni pogoj, da govorimo o inovaciji, sicer je za novi projekt primernejša beseda in- vesticija. O izvirnosti je težko kaj oprijem ijivega povedati. Ko vidiš živ proizvod , ko vidiš, kako je prijaviteij znal izlu- ščiti iz svojega bližnje- ga okoija tisto, ,.l"'- Oglas v Italiji (Rim). aprila), v Barceloni pa smo od 9. aprila, v sodelovanju z Zavodom za turizem Ljubijana, vabili v (Plečnikovo) Ljubija no . Oglaševanje produkta pohodništvo v Julij- skih Alpah pa bo potekalo tudi v prvi polovici junija v Londonu v Veliki Britaniji. Na ukrajinskem trgu pote- ka oglaševanje destinacije Slovenska Istra od konca marca do konca junija . Kot sredstva oglaševanja smo primerno posamel[lemu mestu izbrali velike letake, svetlobne panoje in mestne plakate. Izjema so aktiv- nosti na ukrajinskem trgu, kjer oglašujemo v tiskanih medijih in na izbranih spletnih portalih ter v Rusiji, kjer bo v mesecu maju oglaševanje potekalo na dveh najboij gledanih kanalih (Kinohit ter Cinema-club) televizijske mreže NTV+. Sodelovanje z DOS Da bi v STO zagotovili strokovnost in ustrezno kako- vost oblikovanja oglasnih sporočil, smo pri izvedbi javnega razpisa za oblikovanje vizualnih oglasnih sporočil sodelovali z Društvom oblikovalcev Slove- nije (DOS). DOS kot strokovna organizacija združuje oblikoval- ce različnih smeri. Sodelovanje z njihovim članom, mag. Sašom U rukalom, nam je pomagalo vzpostavi- ti čim boijša izhodišča za snovanje vizualnih ogla- snih sporočil in drugih izdelkov, namenjenih vizual- ni komunikaciji zahtevanih vsebin, dragocena pa je bila njegova pomoč ter pomoč strokovne ocenje- valne komisije pri iskanju najustreznejše kreativne rešitve in ocenjevanju oblikovalske zasnove ter oblikovalske in izvedbene realizacije. Obenem pa naj bi vsem vkijučenim zagotovilo , da bodo postop- ki pridobivanja najustreznejše rešitve vodeni v skla- du s pravnimi, strokovnimi in poslovnimi standardi oblikovalskega ustvarjanja. Ker je akcija, ki smo jo pripravijali v STO, komplek- sna strateška komunikacijska akcija , ki naj bi drža- vo promovirala na tujih turističnih trgih, smo se za- vedali, da mora biti oblikovalec seznanjen z anali- zami in izhodišči , povezanimi s strateškim plasma- jem na trgu, kijih imamo na voljo v STO, da mora ve- deti , komu, kje in kaj naj bi komunikacijske akcije posredovale, prav tako pa mora poznati merila pre- soje njegovega dela, roke izdelave, način plačila in način uporabe njegovega avtorskega dela . Vvabijenemjavnem natečaju smo k sodelovanju po- vabili sedem marketinških agencij in oblikovalskih studijev. Z nobenim od teh pred tem nismo sodelo- vali . Žal so bili zaradi poznega odziva zakupnikov medijskega prostora in obsežnega usklajevanja prostih terminov po Evropi oblikovalci in snovalci oglasnih sporočil časovno zelo omejeni. Povabije- nim smo posredovali marketinška izhodišča, ki smo jih izdelali na STO, ter oblikovalska in kreativna iz- hodišča za snovanje oglasnih sporočil, pri izdelavi katerih so nam pomagali tudi zunanji sodelavci. Pravočasno je svoje predloge oddala večina vabije- nih agencij. Pregledala jih je strokovna komisija pod vodstvom predsednika komisije, mag. Saša Urukala, podpredsednika grafične sekcije DOS, v se- stavi Barbare Strehovec, svetovalke za pravne zade- Oglas v Nemčiji. gije ter kulturne in socialne antropologije, Vanje Pohar, direktorice sektorja, specialistke korporativ- nega tržnega komuniciranja, Avtotehna, d.d., in Mire Babič, direktorice sektorja za korporativno ko- municiranje, Abanka Vipa , d.d. Produktni nagovor Ena izmed rešitev je vsebovala zanimiv in inteligen- ten obrat in kontrast v interpretaciji med fotografi- jo in besedilom . Vendar je bila rešitev zgoij odlična image akcija, ki paje vsebovala premalo produktne- ga nagovora. Druga rešitev je vsebovala dobro besedilo, ki pa ni bilo uravnoteženo in usklajeno z izborom fotografi- je. Način postavitve besedila v format in kijuč ume- finden Sie metir auf www.slovenia.info Oglas v Avstriji. ve na STO, Brine Čehovin, strokovne direktorice za promocijo STO, Lučke Letič, vodje produkcije pro- mocijsko informativnega materiala STO, mag. Rudi- Uspešne oglaševalske akcije temeijijo na prepoz- navnosti in ločijivosti in tako rešitev smo si prizade- vali dobiti tudi na STO . Pomembno merilo komisije paje bilo tudi, kako predlogi odgova rjajo na marke- tinška ter oblikovalska in kreativna izhodišča STO . Izkušnje iz trženja turistične ponudbe so pokazale, da je prikaz destinacije na oglasu z barvno fotogra- fijo pogosto odločujoč dejavnik pri odločanju za po- tovanje ali izbiro kraja za dopustovanje. Prav tako sta pomembni uravnoteženost in usklajenost bese- dila z izborom fotografije, kjer pa je z inovativnimi elementi mogoče doseči drugačnost in s tem izsto- panje od podobne ponudbe. Ker turistično ponudbo ja Rumbaka, Skupnost slovenskih naravnih zd ravi- ponujamo na tujem trgu, je potreben produktni na- lišč, Eve Štravs Podlogar, Turizem Bled , dr. Renate govor za ponudbo tem , ki gaje težko doseči le s po- Šribar, samostojne raziskovalke s področja socialo- -močjo_grafičnih rešitev. Oglas v Španiji. Oglas v Veliki Britaniji. stitve posameznih predpisanih elementov ni odražal pričakovane inovativnosti in gaje za- to komisija ocenila kot preveč ~lasičnega in zato premalo ločevalnega od podobne ponud- be. Tretja rešitev je izrazito izpostavila računal­ ni ški nagovor in elektronski naslov. Obliko- valska odločitev , :da nagovori potencialne tu- riste samo s pomočjo grafike, je bila po pre- soji nekaterih ocenjevalcev preveč radikalna in preveč tehnična ter odtujena. Predvsem pa so ocenjevalci pogrešali uporabo barvne fo- tografije , ki je po izkušnjah iz trženja turi- stične ponudbe odločujoč faktor pri odloča­ nju za destinacijo. Komisija je po tehtnem premisleku kot najus- treznejšo rešitev izbrala predlog vizualnih rešitev agencije Ardi, d.o.o., avtorja Matjaža Čuka. Rešitev odraža sodobnost likovnega izraza z izrezi fotogra- fij, ki ustvarjajo priklic črtne kode. Grafična pona- zoritev prekinitve monokromatskega ritma z barvno fotografijo ponujenega produkta in nagovor - Esca- pe-Pausa, ukaz v računalniškemu jeziku, znan vsem uporabnikom okoija Windows, ustvarja sodoben in inovativen pristop in hkrati povezavo z bazo podat- kov in informacij na spletnem naslovu. Izkazalo se je, da je bila strategija pristopa STO k izvedbi akcije pravilna, kar kažejo prvi rezultati. Po prvih dveh dneh spletnega oglaševanja na izbranih ukrajinskih portalih so se Ukrajinci z 29. mesta povzpeli na tretje mesto (po nacionalnosti). Prepričani smo, da se bo zanimanje za Slovenijo tekom oglaševalske kampanje na tem perspektiv- nem trgu slovenskega turizma še povečalo. Opaznost oglaševalske akcije na izbranih trgih pa na našem portalu preverjamo tudi s spletno an- keto. Zastavljeni cilji se tako uresničujejo in z iz- branimi oblikovalskimi vizualnimi rešitvami, ki so plod ekipe mladih ustvarjalcev, prinašamo v svet podobo Slovenije kot mlade, dinamične dr- žave, ki jo je vredno ·obiskati. www.slovenia.info - Dežela, k..jer je zastopana s kora j vsa Evro p aB,ina č,hovin, b,inm hovin@ slovcnfainfo V okviru celovitih promocijsko-trženjskih aktivnosti na izbranih trgih smo (ali še bomo) v sodelovanju s ključnimi partnerji, navezujoč se na konkretno destinacijo/produkt, izvedli pred oglaševanjem ali v času oglaševanja tudi študijsko potovanje za novinarje. 17 ot prvo v nizu tovrstnih potovanj smo konecfebru-~rja in v začetku marca izvedli potovanje za ukra- jinske novinarje, v podporo lani vzpostavgeni letalski povezavi nacionalnega prevoznika Adrie Airways Ljub- gana - Kijev ter številnih domačih agencij, ki si v sode- lovanju z ukrajinskimi že vrsto let prizadevajo povečati delež ukrajinskih gostov v Sloveniji . Žal trenutno še vedno niso povsem odpravgene ovire pri podegevanju licenc (za vize) tamkajšnjim agencijam, kar bi bistveno pospešilo prodajo in olajšalo zapletene postopke pri organizaciji in prodaji počitnic v Sloveniji, a verjamem( o), da so nameni vseh za to pristojnih usmerjeni v odpravganje tovrstnih ovir. Partnerstvo z gospodarstvom Kgučni partner pri usmerjenih promocijsko-tr- ženjskih aktivnostih na ukrajinskem trguje desti- nacija Slovenska Istra, ki se je želela na omenje- nem trgu predstaviti s ponudbo starih medite- ranskih mestnih jeder. Partnerji v projektu, TGZ Izola - TIC Izola, Turistična org. Koper ter TZ Por- torož so nam posredovali predloge za pripravo vsebine študijskega potovanja, na osnovi katerih smo na STO, na Oddelku za komuniciranje s tuji- mi javnostmi in oglaševanje v tujini, pripravi\i 8- dnevni itinerar (vezan tudi na let Adria Airways). Prav zaradi dolžine bivanja v Sloveniji in ker so TYP~3M l"" 17 Ha conHe'tHOM CTOPOHe Anbn .Qowo oc1yn1-10 O EC. CnonOH!1A OCT88TCA c1pa ... or1 A06Ph1X CTOPblX rpam1w1(;1 ~--. ~~ =-~···· --· -·-- 1 :..- ·..:::: ·=.:· .. --;;-_:;· !!:..-::..::..·-::.:...-::: ?~--,,.ŠE. ':K~:;.,., .. :;: _ _ ,-:.=,; .::.;::::...-:-..::. ==..--:::::= -==-.. ~· :.=E:~ [~-:.."-·~ =---:.: ==::.:::::::::,:; =:-:.::.:.:::.;: -- ~ -~: _-,.;:~ ~ ~ Prispevek v enem od ukrajinskih medijev po izvedeni študijski turi ukrajinskih novinarjev v Sloveniji. - www.slovenia.info Opredelitev ciljne skupine v Ukrajini: • Starost: 35+ • Kje živijo: Kijev (prebivalci tega mesta in okolice ter obiskovalci tega mesta) • Poklicna struktura: uradniki, strokovnja- ki, menedžerji • Povprečni mesečni neto dohodek: 1.100 EUR+ • Posebni interesi: wellness, sonce in mor- je; city break • Status: Pari, družine z otroki • Spol: Moški, ženske vsi izbrani novinarji najpomembnejših ukrajinskih me- dijev (ki ne pokrivajo zgog turizma in zato dosegajo še večjo branost) obiskali Slovenijo prvič, smo v itinerar vkgučili tudi nekaj znamenitosti, ki niso vezane iz- kgučno na destinacijo Slovenska Istra, vendar pa prav zaradi izjemne slikovitosti, zgodovinskih in naravnih danosti ter turistične ponudbe dopolnjujejo podobo Slovenije. Slovenija v osmih dneh Po popoldanskem pristanku na brniškem letališču smo goste najprej zapegali na Bled, ki so si ga podrobneje ogledali dopoldne naslednjega dne, ter na večerjo vre- stavracijo Lectar v Radovgici . Naslednji dan, po ogledu - -'ftteda, ~o obiskali Ljubgano, si ogledali center mesta, se z vzpenjačo popegali _na gubganski grad, si ogledali 3D projekcijo v stolpu gradu in se v popoldanskih urah pre- pustili različnim masažam v vodnem mestu Atlantis. Ku- linarično ponudbo glavnega mesta sta predstavili resta- vracija Sokol in Cubo. Dopoldne tretjega dne sva udele- žence potovanja sprejela in pozdravila na STO z direk- torjem, mag. Dimitrijem Picigo, sama pa sem v prvotno načrtovani krajši predstavitvi, ki se je zavogo številnih in pestrih vprašanj kar precej podagšala, predstavila ta- ko celotno slovensko turistično ponudbo, kot pojasnila proces osamosvojitve in širšo gospodarsko situacijo. Od tod smo novinarje za peg ali v Idrijo, v tamkajšnji mestni muzej, na kosilo v Kendov dvorec ter v podzemni Anto- nijev rov in od tod nazaj v Ljubgano, kjer so prenočeva­ li v GH Union. Četrti dan smo novinarjem predstayili znamenitosti kraškega sveta, Postojnsko jamo (kjer smo organizirali kosilo), Predjamski grad in Lipico, na poti na obalo pa smo jim predstavili tudi romansko cer- kvico v Hrastovgah ter znameniti Mrtvaški ples. Za ve- čerjo je bil organiziran postanek na slikovitem gradu Socerb. Sledila je nočitev v GH Palace, kjer so novinarji bivali vse preostale dni, ter možnost obiska Casinoja. Peti dan njihovega bivanja smo jim v sodelovanju s kgučnimi partnerji pripravili ogled ponudbe Lifeclass hotelov, voden ogled Pirana, kjer so v restavraciji Pavel tudi pokosili, od tam pa smo jih zapegali do Tonine hi- še, kjer so jih pričakali predstavniki folklorne skupine Mandrač iz Kopra in jim zapeli, zaig'rali in zaplesali ne- kaj istrskih pesmi in plesov. Eden naših najprodornejših ogkarjev iz Slovenske Istre, Vanja Dujc, ki prejema za svoje kvalitetno ogčno oge vrsto reprezentančnih priz- nanj doma in v tujini, paje obiskovalcem pripravil degu- stacijo svojega ogčpega oga ter oliv. Popoldne je bilo namenjeno predstavitvi različnih ma- saž v Hotelih Lifeclass, sledila je istrska večerja v Istrski kleti v Pomjanu. Šestega dne smo novinarje popegali v Izolo, na predstavitev turistične ponudbe mesta, kjer smo jim omogočili tudi nekaj prostega časa za individu- alne oglede in nakupe ter kosilo v restavraciji Kamin, Belvedere. Od tam smo jih z ladjo popegali v Koper, ki v zadnjih le- tih pridobiva na urejeni podobi in pestri ponudbi, ki so si ga ogledali v družbi lokalnega vodiča, si ogledali Vin- sko klet Vina koper (in poskusili tamkajšnja vina) ter se odpegali na ogled Vodnega parka v Žusterni, kjer je sle- dila tudi večerja. Predzadnji dan dopoldne smo ponov- no poskrbeli za preizkušanje pestre ponudbe masaž v Hotelih Lifeclass, nato pa jih zapegali v edinstven Kra- jinski park Sečovge. Po ogledu solin so se odpegali v Pi- ran, od koder so se peš odpravili na ogled hotelov St. Bernardin. Z izjemno kulinariko so ta dan presenetili naše goste v restavraciji Tomi v Portorožu, popoldan pa lTufiispčna podjetja p~~poznala pntoznost za promo• JO Naj omenim, da so bili gostje nastanjeni v hotelih ter so obedovali v restavracijah, s katerimi imamo podpisane pristopne izjave, oziroma, ki so ob tovrstnih obiskih prepoznali priložnost za neposredno Lastno promocijo (podjetja in destinacije) ter redno zagotavijajo za tovrstne obiske ugodnejše cene. Prav tako so bila, kot je praviloma dogovor, vodstva vseh Lokalnih turističnih organizacij, TIC-ev, muzejev in celo nekaterih storitev (masaže) brezplačna. Kijub temu znašajo stroški celotne izvedbe omenjenega potovanja 10.000 EUR. je bil namenjen savna centru Hotelov Lifeclass. Osmega dne zjutraj so se gostje po zajtrku odpravili pro- ti Ljubijani, kjer smo se na kratko srečali pred stavbo, v kateri deluje STO, izmenjali vtise minulih dni (čeprav sem bila z rusko vodičko, ki jih je ves čas spremijala, ter predstavnikom ukrajinske agencije, ki je poskrbela za kvaliteten izbor novinaijev, ves čas vsakodnevno v sti- kih), in se poslovili, z žeijo, da se še kdaj srečamo ter obiščemo vzhodni in severni del Slovenije. Naša dežela presenetila študijskega potovanja se je udeležilo šest predstavni- kov medijev ter predstavnik ukrajinske PR agencije, ki so v dneh po povratku v Ukrajino o svojih vtisih v Slove- niji zapisali: Valeriya Chernenko, IC1V: "Nad obiskom Slovenije sem bila presenečena, še posebej nad kulinariko, prijaznos- tjo ijudi in izvaja.njem storitev na visokem nivoju. Želim si, da bi Slovenijo obiskali tudi moja družina in prijate- gi." Dmitriy Klimchuk, IC1V: "Nisem vedel, da v Evropi še ob- staja dežela z neokrnjeno naravo. Zdaj sem prepričan , da obstaja. Molje, gore, jezera, reke, mesta in ijudje - vse to ustvaija edinstveno podobo Slovenije." Dmytro Zaborin, Kievski Telegraf: "Slovenijo sem okusil. Odlična je. O svojih občutkih bom pisal v ukrajinskih medijih." Dmytro Markovskyy, Ekonomicheskie Izvestia: "Sloveni- ja ima toliko zanimivih krajev in pokrajin . Škoda, da ni- sem umetnik." Ganna Moroz, Correspondent: "Vedno se bom spomi- njala Slovenije. Ni velika dežela, vendar je v njej zasto- pana skoraj celotna Evropa. Želim si, da bi naslednjič imela več časa, da obiščem še gore in reke." Denys Kamyshev, PR agencija The Fourt Rome: "Veijet- no bom ponovno obiskal Slovenijo. Takrat si bom ogle- dal golfska igrišča, se podal kolesariti , jahati, na treking ipd. Veselim se, da bodo Ukrajinci vedeli več o Sloveniji in prepričan sem, da si bo po študijskem potovanju ogledalo 1V prispevke in bralo o Sloveniji več kot 4 mili- jone ijudi." Kmalu zatem so že pričela prihajati obvestila o objavah v medijih, čigar predstavniki so nas obiskali , zadnja ob- java je bila v mediju Ekonomicheskie Izvestia dne, 6. aprila 2007. Skupno število reportaž v tiskanih in elektronskih medi- jih obsega 7 večjih strani, vrednost vseh objav v tiska- nih medijih znaša 55.000 EUR. Namesto prvotno zago- tovijenih treh do štirih objav je predstavnica iv hiše IC1V pripravila kar šest prispevkov, objavijenih v p rime tirne, v sklopu osrednjih poročil, vrednost vseh obJav pa znaša 30.000 EUR. Vsem sodelujočim pri izvedbi tega študijskega poto- vanja se v svojem imenu ter v imenu STO, kot tudi v imenu udeležencev za odlično sodelovanje, kljub vča­ sih nenapovedanim zahtevam/pričakovanjem po raz- ličnih izjavah na licu mesta, iskreno zahvaljujem. Turizem smo res ljudje, in včasih, kljub temeljitim pripravam, nismo v podrobnosti seznanjeni s priča­ kovanji tujih novinarjev, zavoljo česar lahko pride tu- di do trenutnih zadreg. A ker verjamem, da kjer je vo- lja, je tudi pot, in da v turizmu prevladujemo ljudje z obilico dobre volje, ki se zavedamo, da se moramo prijazno in iznajdljivo odzvati tudi na ne vedno eno- stavne zahteve novinarjev, sem prepričana, da zmo- remo rešiti tovrstne situacije. STB Golf In vi ta ti ona l 2007 STO v skladu s promocijskimi ak- tivnostmi za povečanje prepoz- navnosti posameznih segmentov slovenske turistične ponudbe med tujo javnostjo letos drugič organizira STB Golf Invitational ,, turnir s šolo golfa izkijučno za tuje novinarje, ki pokrivajo to področje . Turnir bo potekal v petek, 18. maja 2007, na golf- skem igrišču Arboretum. Istega dne bo na Ljubijanskem gradu zakijuček turnirja z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo pokalov in družabnim programom. V okviru tematskega dogodka bo dan po turnirju vsem udeležen- ' cem na voijo možnost igranja golfa bodisi na najstarejšem golfskem igrišču na Bledu (18 lu- kenj) bodisi na najnovejšem , lani poleti odprtem golfskem igrišču na Otočcu (9 lukenj) . Ker mnogo novinarjev prihaja v Ljubija no pr- vič, bo popoldne drugega dne or- ganiziran tudi voden ogled v po- mladnem ritmu utripajoči Ljub- ija ni. Vsem udeležencem, ki bodo ostali v Sloveniji še v nedeijo , bo na voijo izlet v Lipico, kjer bo na ogled zibelka znamenitih lipi- cancev ter tamkajšnje golfsko igrišče. Delavnica in študijsko potovanje Na STO je 5. aprila potekala izo- braževalna delavnica z naslovom "Oblikovanje ponudbe za pridobi- tev kolesarskih trženjskih standar- dov." Na srečanju smo predstavili strateške usmeritve na področju kolesaijenja, značilnosti kolesar- skih turistov, trende na področju kolesaijenja, oblikovanje ponud- be za pridobitev standardov za po- dročje kolesaijenja in postopek pridobitve standardov. Naj še omenimo, da smo 10. in 11. aprila na STO izvedli študij- sko potovanje po kolesarski poti ob Donavi v Avstriji. Udeleženci potovanja so si ogledali mesto Passau, se udeležili predavanja o kolesarski poti in verigi storitve- nih dejavnosti ter se s kolesom podali na 8 kilometrov dolgo pot. Koledar prireditev 2007 Leto 2007 predstavija petdeseto obletnico smrti enega največjih slovenskih umetnikov, arhitekta Jožeta Plečnika. Letošnje leto je Plečnikovo leto, zato smo pri STO slikovni material koledarja prire- ditev posvetili njegovemu delu. Na fotografijah so prizorišča pri- reditev Trnovski pristan, Trnovski most, osrednja tržnica, Tromo- stovje, Čevijarski most, park Ti- voli in Križanke. Koledar priredi- tev 2007 je na voljo v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku v skupni nakladi 7 .000 izvodov for- mata 21x27 cm, na 16 straneh. V koledarju je zbranih okoli 90 pri- reditev, nekaj jih je tudi podro- bneje opisanih. V sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije je izšla tudi obsežnejša slovenska različica omenjene knjižice formata 12x23 cm, v ka- teri je na 84 straneh v nakladi 3.000 izvodov objavijenih več kot 1.500 prireditev. Podatke o po- sameznih prireditvah so posre- dovali organizatorji prireditev, kot so Turistična društva, Turi- stične zveze, ~Lokalne turistične organizacije, muzeji in drugi. Smučarska središča Slovenije 2007 V partnerskem sodelovanju z Združenjem slovenskih žičničar­ jev smo na STO ponatisnili pro- spekt Smučarska središča Slove- nije. Izšel je v slovenskem, nem- škem, italijanskem , hrvaškem, madžarskem in prvič tudi v ru- skem jeziku. Prospekt s prenov- ijeno zunanjo podobo ima novo naslovnico. Skupna naklada pro- spekta je 25.000 izvodov, format pa je A4 (21x29,7 cm). Na 32 straneh je predstavijenih 29 smučarskih središč. Vsak opis je opremijen s panoramsko sliko in osnovnimi podatki o smučišču. V prospektu so na voijo informacije v zvezi z žičniškimi napravami posameznega smučišča, velikos- tjo smučarskih prog, organizira- nostjo smučarskih šol in dodatno ponudbo na smučiščih. Poleg zimske ponudbe je opisana tudi poletna ponudba z nastanitveni- mi kapacitetami. SIW 2007 Med 14. in 16. junijem 2007 bo v Lifeclass Hotels & Resorts v Por- torožu že desetič potekala slo- venska turistična borza (Sloveni- an Incoming Workshop - SIW), največji poslovni dogodek na po- dročju turizma v Sloveniji. Tema letošnje jubilejne prireditve bo kratek oddih (short break). Več informacij o samem programu, pogojih udeležbe in možnostih prijave je na voljo na spletni strani www.slove- nia.info/ siwZ007. Nove zloženke projekta "Na lepše" V okviru projekta "Na lepše - Stranske poti so zapeiji- vejše od glavnih" so izšle tri zloženke (po ena zloženka za dve tematski poti - Smaragdna in Zlatorogova pot, Jantarjeva in Sončeva pot, Vetrova in Kroš- njarska pot) s podrobnimi zem- ijevidi Slovenije. Zloženke bodo v kratkem na voijo tudi v treh tujih jezikovnih različicah (anglešči­ na, nemščina, italijanščina) v skupni nakladi 1.000.000 izvo- dov. Gre dejansko za turistične karte, ki jih tako domači kot tudi tuji turisti uporabijajo kot pomoč za lažjo orientacijo na poti po Sloveniji ter nenazadnje kot na- mig pri iskanju turistične in osta- le ponudbe Slovenije. Zloženke bodo na voijo na turistično infor- macijskih centrih in lokalnih tu- rističnih organizacijah, v poslo- valnicah AMZS, pri ponudnikih turističnih storitev v Sloveniji, na mednarodnih vlakih ter na mnogih drugih lokacijah. www.slovenia.info III