54 Knjievna poroila.
gospoparsko tako, da bo mogoe svoje ljudi preivljati doma. Tako izpopolnjena knjiga naj ne manjka pri nobenem zavednem slovenskem izobraencu!
Dr. Vinko Zupan.
Ilustrovani narodni koledar 1912. Uredil dr. A. Dolar. Leto XXIII. Lastnina, zaloga in tisk Zvezne tiskarne v Celju. 8. 138 str. + Oglasi. Cena 1 K 70 v.
Bil je to nekdaj na salonski" koledar in po svoji zunanji opremi je ostal e do danes, toda glede njegove notranjosti bi si eleli marsikaj. emu toliko leposlovja in e tako plitvega? Razen Cankarjeve rtice Soolci" in e tudi Novaanove novelice Romantini intermezzo" bi lahko g. urednik vse drugo poslal med feljtonske enodnevnice. Martinus" sicer trdi, da ni poet, pa mu ne verujemo. Janko Leniar je napisal Nekaj o asnikarstvu in asnikih", M. V. Brezovnik je skual poljudno ortati teavni Problem ivljenja"; Kratek pregled vanejih dogodkov" je dobro skiciran in bi bil lahko dalji. Nerad pogream ivljenjepisnih rtic, ki so dajale prejnjim letnikom stalno vrednost. O ilustracijah" govoriti ... no, letos je reil umetniko ast Schichtov pritlikavek".
J. Poljanec.
Koledar drube sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za prestopno leto 1912. Izdalo in zaloilo vodstvo. V Ljubljani 1911. 8. 175 str. Cena 1 K 20 v.
Med lanki, posveenimi narodnemu delu, ima posebno vanost razprava R. Orla o Jezikovni meji na Gorikem" z dodanim zemljevidom. A. Beg se spominja velike dobrotnice gospe Marije Vilharjeve, g. urednik pa umrlega utemeljitelja nae olske drube, dr. Josipa Vonjaka. Vestnik" nam polaga natanni obraun o delovanju nae najveje vseslovenske organizacije, namenjene reitvi ogroene slovenske dece. V olskem letu 1910./11. je druba vzdravala in podpirala 10 otrokih vrtcev s 1329 otroki in sedem ljudskih ol s 1716 uenci ob sklepu leta. Podrunic je bilo - 197.
Slovenski sokolski koledar za leto 1912. Uredil dr. Gv. Sajovic. VII. letnik. V Kranju 1911. M. 8. 166 str. Cena 1 K.
Poleg obiajne koledarske vsebine prinaa letonji sokolski koledar v strokovnem delu Moletovo Sokolsko himno" in lanke dr. P. Pestotnika (Ob 50-letnici eko-slovanskega sokolstva), dr. V. Murnika (Nekaj o slovenskem sokolstvu), dr. Gv. Sajovca (Iz nae kronike 1. 1911.), opise sokolskih domov v P r v a i n i, vil. B i s t r i c i in D o m a 1 a h. Pouna je statistika o telovadbi Slovencev na srednjih olah, o slovanskem sokolstvu, o inorodnih telovadnih organizacijah in o slovanskem sokolskem asopisju. Po svoji bogati vsebini in njeni spretni ureditvi gre med naimi strokovnimi koledarji sokolskemu brezdvomno prvo mesto!
in
Fra. Lovro Mihaevi, Po Albaniji. Dojmovi s puta. Zagreb 1911. Izdala Matica Hrvatska. V 8 141 str.
Zanimiv in pouen spis je ta s slikami opremljena monografija o Albancih ali Sipetarih, kakor se sami zovcjo. Kolikokrat itamo o tej nemirni pokrajini in nje svobodoljubnih prebivalcih v asnikih, ne da bi vedeli kaj natannejega o njih samobitnosti. Tu pa nam v lahkotnem slogu pripoveduje izvrsten poznavalec o deeli in ljudstvu, ki ga pozna ne samo s potovanja, ampak tudi iz slubenega poslovanja med tem narodom. Mihaevi je namre provincijal franikanske provincije v Albaniji in je e 14 let preivel med tem narodom. Zato pa je spis vseskoz zanimiv in menim, da se bo vsakemu bralcu godilo tako kakor meni, da knjiice ne da prej iz rok, dokler je ne preita. Prvi del je potopisnega znaaja; v njem pri-
Razni zapiski. 55
poveduje pisatelj o svojem potovanju po Albaniji od Skadra doli do Janine in Preveze in na drugi strani od Prizrena v Skadar. Nato sledi poglavje o ustroju katolike cerkve v Albaniji in konno najvaneje: o razmerah v Albaniji, o narodnih obiajih, o narodnih pesmih in pregovorih ter o sodobni knjievnosti. Kakor njih deela, tako so tudi Albanci v kulturnem oziru nekak izoliran narod; dre se starih obiajev in narodne tradicije, slino kakor ostali balkanski narodi. A pogreajo e vedno neodvisnosti, do kakrne so se povzpeli e drugi narodi na Balkanu. In prav v tem oziru nam pisatelj na ve mestih odkriva, da si ele Albanci avstrijske uprave (str. 30) ali vsaj kranskega vladarja: Dok se velevlasti nateu in nad-mudruju medju sobom, mi jadni Albanci ostadosmo u ovom alosnem stanju, gdje su se oko nas oslobodile ropstva sve druge posesirime zemlje!" (str. 55). V pro-sveti so dale zaostali; krvna osveta, pobratimstvo, besa" (trdna vera) itd., vse to ivi e tako vrsto kakor pred tiso in ve leti med starimi Ilirci. Kranski nazori so udno pomeani z moslimskimi in nekranskimi. Tujo stvar ti Arbanas rad ukrade, a za iv krst ti posta ne prekri; za malenkost ti ubije loveka, a prav tako je pripravljen, dati svoje ivljenje za vero, e mu jo kdo ali; preutvo smatra za velik zloin, a dve eni imeti mu ni greh (str. 106). Narodne pesmi proslavljajo junaka Jurija Kastriotia Skenderbega, ki jim je pravi kraljevi Marko srbske narodne poezije. Konno par pregovorov kot vzor albanine: E dretta ri si voj mi uj. (Resnica plava ko olje na vodi.) Pi rakii e men mos pi. (Pij ganje, a pameti ne popij!) Lergh syve, lergh zemret. (Dale od oi, dale od srca.) Knjigi je dodana zemljepisna karta albanskega ozemlja, ki pa ne stoji na viku sedanje kartografske tehnike. J. West?r.
o o o
Razni zapiski
-<5^"
O O
@5-
f Dr. Edvard Voli. Nepriakovano nam je dola iz Novega mesta tuna vest, da je dne 22. novembra 1911 umrl za srno kapjo deelnosodni svetnik dr. Ed. Voli, v starosti triinpetdesetih let. S trnjem je bila posuta pot njegovega ivljenja ; v neumornem delu je iskal utehe, in vsi ki smo ga poznali, smo ga spotovali in obudovali njegov idealizem. Na vseh postajah svojega slubovanja se je dejanski zanimal za druabno in gospodarsko ivljenje, snoval je posojilnice, v Ljubljani je deloval v odboru Glasbene Matice", v Novem mestu je ustanovil matino glasbeno olo, ki pa ni imela zaeljenih uspehov. Voli je bil literarno jako delaven. Svoje spise razne vsebine je priobeval v Slov. Narodu", v Letopisu" Mat. Slovenske, v starejem Slovanu", v Kmetovalcu" in drugod. Najveje pa so njegove zasluge za slovensko pravno literaturo; najbolje svoje moi je posvetil drutvu Pravniku" in njegovemu glasilu, meseniku Slovenski Pravnik". Za Zbirko avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku" je priredil tri knjige: Civilnopravdne zakone (IV), Zakone o javnih knjigah (V) in Predpise o nespornih pravnih stvareh (VI). Razen tega je osnoval Poljudno pravno knjinico" za ire obinstvo, ki je dospela do 16. zvezka. Nekaj njegovih pravnih zbirk je izlo tudi v hrvatski prireditvi. Ve let se je Voli resno bavil z nao pravno terminologijo. Nekatere izraze je Zvonov" kritik zavrnil
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si