■o
Its io
■T
In
■ m
im
!o
iïïïïïïli™^
90,6 95,1 95,9 100,3
Invalid Ernest Večko peš 3.000 kilometrov
Št. 34/ Leto 65 / Celje, 4. maj 2010 / Cena 1 EUR
□
	pT	n		
ovS	Ul	uu		
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Izrežite, izpolnite in pošljite kupon.
Biti delavec: vrednota ali sramota?
Tako so se med drugim spraševali na prvomajskih shodih na našem območju. Bi bilo zaradi zaostrenih razmer primerneje igrati žalostinke namesto budnic?
Za obletnico stečaja Steklarske ' Z robotom nad raka prostate nove delavci protestno v Ljubljano
1. MAJ
Ji V
t v p i.y ' > ■ v-H ">"• ' ' i
"m	*

Kljub le simboličnemu kresu so Špico preplavili obiskovalci. (Foto: GrupA)
Številni so na Celjsko kočo prišli peš. (Foto: SHERPA)
»Biti delavec: vrednota ali sramota?«
1. maj na Celjskem: vroči govori, golaž in kresovi
To se je v imenu številnih delavcev ter pohodnikov, ki so prišli na Šmohor, ob prazniku dela, 1. maju, spraševal sindikalist Andrej Mavri. Podobno čustveno nabiti govori so v soboto odzvanjali na marsikaterem prizorišču tradicionalnih shodov po Celjskem. Lepo vreme je namreč na plano zvabilo številne pohodnike, morda še nekoliko utrujene od kresovanj, ki so se zavlekla dolgo v noč.
Tradicionalno kresovanje je Kajak kanu klub Nivo pripravil na celjski Špici, kjer zabave željnih ni motil precej manjši kres, kot so ga prižigali prejšnja leta. Bojda zato, je povedal Dušan Konda, ker so lani preveč umazali sosedovo fasado. Kakorkoli že, množica se je zabavala, otroci so se vrteli na bližnjih »ringlšpilih«, marsikdo pa se je z opojnimi substancami oskrbel že prej. »Pir« je stal ne ravno sindikalna 2,5 evra ... V Jagočah v Laškem pa je Šmocl poskrbel, da so od kresovanja imeli nekaj tudi otroci, za katere so mladi pripravili ustvarjalne delavni-
ce. Ob mraku pa je zagorel tudi kres.
Ima delavec še razloge za optimizem?
Kmalu zatem, ko so kresovi dogoreli, so se najbolj vneti že odpravili na prizorišča prvomajskih zborovanj. Priporočljivo je bilo iti zgodaj, če so upali na kakšno prosto mizo. Vsaj na Šmohorju, kamor so se valile množice, tako iz laške smeri kot iz Spodnje Savinjske doline. Zborovanje ima tam namreč častitljivo tradicijo, saj so se na Šmohorju po 1. svetovni vojni začeli zbirati hudojam-ski in zabukovški »knapi« in se združevali v boju za svoje pravice. Kmalu so se jim pridružili libojski keramičarji, pa tekstilci ... »Sledilo je 40-letno obdobje, ko smo bili delavci neprimerno bolj spoštovani in cenjeni,« je sindikalist iz podjetja Fragmat Tim Laško Andrej Mavri zbrane nagovoril, ko je svečano izzvenela delavska himna Internacionala v izvedbi laške pihalne godbe. »Kolo
zgodovine smo zatem zavrteli nazaj in se vrnili v čase brezpravja ter socialne negotovosti,« je še povedal Mavri in se v govoru dotaknil tudi minimalne plače in napovedanih reform. Ni pozabil niti na medije, ki so dandanes odvisni od kapitala. »Tako, kot smo pozabili na delavsko himno, tako smo pozabili tudi na geslo Proletarci vseh dežel, združite se. Tisto, kar nas ovira v boju za pravice delavcev in zoper socialno nepravičnost, sta ravnodušnost in brezbrižnost. V pomanjkanju solidarnosti pozabljamo na tiste, ki živijo na robu revščine. Bomo vsi čakali, da nas pahnejo na minimalne plače in še naprej ustvarjali sredstva za direktorske odkupe podjetij ter reševali svet gospodarske krize za drobiž?« je zbrane nagovoril Mavri in okrcal tiste, ki omalovažujejo pomen 1. maja.
Da bi prej »škripnili?«
Zbrane na Celjski koči je istočasno nagovoril sekretar
celjskih svobodnih sindikatov Srečko Čater. »Vsi govorijo, da je pokojninska reforma potrebna zato, ker sedaj živimo sedem let dlje. Nihče pa ne pove, da je sistem nevzdržen, ker aktualna oblast ni sposobna pobrati vsega, kar bi po zakonu mora-
la. Zato ni cilj pokojninske reforme, da bi dlje delali, ampak da bi prej >škripnili<,« je dejal Čater in poudaril, da je v tem času še posebej treba ohraniti pridobljene pravice. Še posebej s področja delovno pravne, pokojninske in zdravstvene zakonodaje.
Tudi na Celjski koči so se zbrali številni pohodniki; mnogi so se povzpeli do Grmade, tisti, ki so se želeli izogniti glasni glasbi in množici, so raje postali pri Pe-čovniški koči. Prvomajskega golaža so seveda organizatorji povsod postregli cele kotle. Vsepovsod pa je bila prisotna tudi slutnja vprašanja - v kakšnem vzdušju se bodo zbrali v naslednjem letu . Bo več razlogov za optimizem in manj negotovosti, kaj bo prinesel naslednji delovni dan?
POLONA MASTNAK
Na Špici so se zabavali dolgo v noč. (Foto: GrupA)
Na vročem soncu in ob vročih govorih je bila žeja velika. (Foto: SHERPA)
Laščani so kresovali na več prizoriščih, takole je zagorelo v Jagočah. (Foto: TimE) Št. 34 - 4. maj 2010 -

1. MAJ
Na Šmohorju je slovesno in ob spoštljivem molku izzvenela delavska himna. (Foto: SHERPA)
Pri idilični Pečovniški koči se je že dopoldne ustavilo več kot tisoč ljudi.
(Foto: SHERPA)
Otroci so kres v Jagočah pričakali ob ustvarjalnih delavnicah. (Foto: TimE)
Na Celjski koči se je tudi plesalo. (Foto: SHERPA)
Na Smohor so množice pohodnikovves dan prihajale iz več smeri, zato jih je bilo kar težko prešteti. Zagotovo pa jih je bilo na tisoče. (Foto: SHERPA) Stari simboli še živijo ... (Foto: SHERPA)
Za obletnico stečaja protestno v Ljubljano
Vroče zaradi sodnih taks - Hrvaški migranti ostali brez vsega
Nekdanji delavci Steklarske nove so se dan pred praznikom dela spet zbrali v jedilnici podjetja. Tokrat so delili obrazce za oprostitev sodnih taks. So namreč tik pred tem, da vložijo 200 tožb proti državi, ki jim ne bo zagotovila odpravnin in ne bo poplačala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
»Smo pred tem, da vložimo tožbe,« je predstavnik delavcev Stjepan Miklaužić uvodoma pojasnil nekdanjim zaposlenim. »Vsak bo dobil 21 strani obrazca z navodili. Te morate izpolniti, zraven priložiti zahtevane dokumente ter mi jih do 17. maja vrniti. Tisti, ki ne boste presegli cenzusa, boste oproščeni plačila sodnih taks, ostali boste morali založiti svoja sredstva.« »Sodne takse so odvisne od tega, za kakšen znesek boste tožili državo,« je dodal Božo Hrup. »Za znesek 10 tisoč evrov, na primer, boste morali plačati 375 evrov sodnih taks. V naših primerih bodo takse znašale od 100 evrov naprej.« »Zakaj moramo to mi zalagati, saj nismo nič krivi,« so se jezili delavci, ko so uvideli, da pri vlogi za oprostitev taks šteje prav vsako premoženje delavca. »Zakaj stroškov ne poravna vsaj sindikat?«
Delavci so že pred časom pozvali sindikat, v katerega so plačevali vsa leta, naj ta založi za sodne takse. »To je zapisano v statutu sindikata, a te dobre volje ni bilo, zato se moramo znajti sami kakor vemo
in znamo,« je pojasnil Miklaužić. Predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar, edini, ki je kot predstavnik nekdanjega sindikata prišel v Rogaško Slatino, je takšna namigovanja gladko zavrnil. »Smo edini sindikat, ki je organiziran regijsko. To pomeni, da je regijski sindikat samostojni pravni subjekt. Delavci so spadali pod celjsko regijo in vse stvari urejajo na celjskem sindikatu. Tam morate poiskati odgovore.« Kot je še obrazložil, je od približno 400 evrov mesečno pobranih članarin le desetina prišla v Ljubljano. Polovica je ostala v podjetju, ostanek pa v Celju. Predsednice
celjskega sindikata Majde Medved v Slatini ni bilo. Kje je, ni vedel niti Lombar.
Delavci so se, potem ko so vendarle vsi v zameno za dva evra v roke prejeli obrazce,
Stari grehi spet na površje
Problemi, ki so še nekaj mesecev nazaj vzbujali negotovost, so v zadnjem tednu vnovič prišli na plan. Gospodarstva po svetu sicer vidno okrevajo, vendar se kažejo velike razpoke v zadolženosti nekaterih evropskih držav.
Trenutno poleg Grčije največ skrbi povzročata še Portugalska in Španija. Na začetku preteklega tedna je trge streslo zaradi Grčije, ki bo verjetno potrebovala precej več denarne pomoči kot so sprva načrtovali mnogi analitiki. Poleg tega je analitska hiša Standard & Poor's občutno znižala bonitetno oceno grškemu državnemu dolgu, kar bo imelo za posledico dražje zadolževanje države v
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU		MED 26.4* IN 30.4.2010	
			
Oznaka Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR	%spr.
CICG Cinkarna Celje	0,00	4,00	^ 2,04
CETG Cetis	0,00	0,00	0,00
GRVG Gorenje	14,46	303,10	^ -5,00
PILR Pivovarna Laško	23,00	33,10	2.67
JTKG Juteks	39,00	342,50	0,00
ET0G Etol	130,00	0,10	0,00
Delavci imajo 14 dni časa, da izpolnijo obrazce za oprostitev plačila sodnih taks. Trdno so odločeni, da bodo vložili tožbe proti državi.
strinjali, da se na obletnico stečaja podjetja spet zberejo. A tokrat ne v Rogaški Slatini, temveč 21. maja v Ljubljani.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
prihodnosti. Delniški trgi so se na to novico odzvali burno. Delnice po svetu so tako v enem dnevu izgubile 2-3 odstotke vrednosti, po tem padcu pa so se tečaji delnic do konca tedna le nekoliko okrepili. Podobno se je teden razpletel tudi na trgu surovin in dolžniških vrednostnih papirjev.
Za razliko od dogajanja v tujini so imele delnice na domači borzi najprej pot navzgor, v drugi polovici tedna pa zdrs. Tako je vrednost osrednjega indeksa ljubljanske borze SBITOP na tedenski ravni upadla za 0,5 odstotka.
		
Indeks	Zadnji tečaj	%spr.
SBITOP	956,79 ^	-0,64
Za obletnico stečaja gredo 21. maja v Ljubljano. Takole razpoloženi. Vsi? Večina? Tisti, ki so na novo zaposleni, najbrž ne.
K padcu je precej prispeval 1,4-odstotni zdrs vrednosti delnic farmacevta Krka. Sicer pa so med najbolj prometnimi minuli teden najbolj razočarale delnice velenjskega Gorenja. Cena delnic te družbe je v enem tednu upadla za 6,6 odstotka. Eden izmed razlogov je napovedana precej obsežna dokapitalizacija Gorenja, ki jo morajo potrditi še na skupščini družbe konec maja.
Ali že veste kakšna bo vaša pokojnina? Poskrbite zanjo z ILIRIKA Varčevanjem!
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6,
1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Jožica Porecki: »21 let sem
delala tukaj. Težko je bilo, težko, delalo se je po 12 ur, med prazniki. Nove službe nisem našla. Da bi si jo našla v Sloveniji, ni upanja, ker sem dnevni migrant. Na Hrvaškem je pa tako, da potrebuješ veze in denar. Sama še imam do junija borzo, potem pa adijo Slovenija, ker tukaj nimam več nobenih pravic. Tudi na Hrvaškem ne, ker nas tam tre-tirajo kot Slovence. Tukaj smo Hrvati, na drugi strani pa Slovenci. Nisem si mislila, da bo kdaj delavec tako malo vreden. Zdaj se bom tudi sama odločila za tožbo. Da bom za 21 let dela dobila 4.300 evrov odpravnine in vpis delovne dobe v delovno knjižico. Samo tisto naj dajo, kar so vzeli.«
Igor Majer: »Službo sem si našel drugje, delam preko javnih del. A mi ni bilo lahko. Dolgo sem čakal nanjo. Tukaj sem pošteno delal 26 let, s tem sem delal tudi za državo, ki je davek jemala, ni ga pa prikazovala. Za pet let sem prikrajšan. Vsi, ki so podjetje zavozili, pa imajo vse poravnano. Vsi so zaposleni v sosednji steklarni, vsi! To so Andrej Zupan, Marina Kunej, Slavo Posilovič, Terezija Tomič pa je šla v penzijo. Oni bi morali odgovarjati za svoja dejanja. In direktorja. Naj država ukrepa. Hudo mi je. Tu sem tako dolgo delal, potem pa te takole ...«
Pusser se še ni vdal
Stjepan Miklaužić: »Po 20
letih dela v Sloveniji sem od včeraj naprej brez vsega. Nimam minimalnega zdravstvenega zavarovanja, ne v Sloveniji ne na Hrvaškem, nimam tudi socialnega zavarovanja. Razočaran sem nad državo kot lastnikom, nad državnimi in-štitucijami, nad pravnim funkcioniranjem države, v kateri nič od dogovorjenega ne drži, nad sindikatom, ki je naredil zelo malo.«
Kaj se bo danes dogovorilo 40 delavcev Bohor lesa in njihov direktor Peter Pus-ser, je še velika neznanka. Delavci so neomajni. Pravijo, da bodo z današnjim dnem začeli s stavko, ki bo trajala do stečaja oziroma do izpolnitve zahtev, to je izplačila plače. Direktor Pusser jih bo poskušal prepričati, naj še malo potrpi-jo. »Težko je v parih dneh kaj storiti. Da bi pa šli kar v stečaj. Prej je treba pretehtati vse možnosti.«
Direktorju Petru Pusser-ju včeraj ni uspelo zbrati dovolj sredstev za izplačila marčevskih plač. »Kupci niso krivi, saj niso ničesar obljubili. Dejali so le, da se bodo potrudili,« je razložil Pus-ser. »Zjutraj imamo sestanek z delavci. Če ne bomo našli
rešitve, bom moral sprožiti postopek za stečaj. A teh papirjev še nimam pripravljenih. Prej bi res rad izkoristil vse možnosti za obstoj podjetja. Težko je v nekaj dneh kaj storiti. Mogoče bi se nekaj likvidnih sredstev le nabralo, če bi pripravili predčasno sezonsko prodajo vrtnega pohištva. Poprej je treba vse izterjati. Pripeljati želimo tudi druge investitorje,« je razlagal. »Delavcem bomo čez tri tedne dolžni >šele< dve plači. Če bi še malo zdržali ... tako pa imajo drugo logiko. Kar pa glede na pretekle izkušnje lahko razumem. A tudi sam ne želim, da se lanska agonija ponovi.«
Del sredstev si Pusser obeta od obnove hotela Turška mačka. V tem projektu so-
deluje tudi kot eden od najemnikov. »Ideja je bila, da bi Bohor les pri obnovi Turške mačke sodeloval kot izvajalec. Šele nato sem se priključil kot najemnik. Mislim, da gre za dobro poslovno idejo, da se gostinski del obnovi in ponovno požene. V tem delu tega posla ne gre mešati z Bohor lesom. Bohor les bo le opremljal in deloma resta-vriral opremo. Če bo. Če bo obstal. Če ne, bo to delo, vredno okoli 20 tisoč evrov, prevzel kdo drug.« Kdo so ostali poslovni partnerji, ki sodelujejo pri obnovi, Pusser ne želi razkriti. Kot pravi, že zato ne, ker so tudi njega »napadli«, ko so izvedeli, da sodeluje pri ponovnem zagonu nekdaj znamenitega celjskega hotela.
ROZMARI PETEK
Z lažmi do tretjine milijona, z upanjem ob vse!
»Naši«, med njimi naj bi bil znani Celjan, opeharili Koso-varje? - »Ne bi jim mogel vzeti niti centa.«
Več kot 300 kosovskih delavcev je pred meseci izgubilo ne le svoje živce, ampak tudi denar, ki so ga vložili v upanje, da jim Slovenija ali Nemčija lahko prineseta boljše življenjske razmere. V veri, da jim bodo posredniki v kravatah omogočili delo v tujini, je vsak delavec plačal 1.170 evrov za vizo oziroma kot garancijo, da bodo v Nemčiji resnično delali. Od vsega obljubljenega do danes ni bilo nič. Da je šlo za nateg, je očitno, sodišče bo moralo razsoditi le, kdo vse je pri tem zavestno sodeloval. In kdo je največ »profitiral« ...
Prvi načelni pogovori o sodelovanju in »rešitvi« delavcev so padli aprila 2008. Takrat se je na Kosovo odpravil cvet celjskih gospodarstvenikov, se tam sestal med drugim tudi s kosovskim pre-mierjem, poslovneže pa so snemale tudi televizijske kamere! Znan celjski podjetnik, v zadnjem času dela pred-
vsem kot lobist, je v času obiska postavil celo temeljni kamen za novo podjetje. Septembra lani naj bi celjski podjetnik svojega poslovnega partnerja na Kosovu prosil, naj mu pomaga dobiti 132 gradbenih delavcev. Te naj bi za delo v Nemčiji potreboval mlajši moški iz Maribora, ki naj bi imel v Nemčiji svoje podjetje. Šlo naj bi za evropski projekt! Kasneje naj bi jih Mariborčan potreboval še več, okoli 600. S tamkajšnjo občino je zato Celjan podpisal celo sporazum, da bo tem delavcem, skupaj s svojim partnerjem, Mariborčanom, zagotovil dobro, 9 evrov na uro plačano delo za dobo 10 let.
Iz vsega tega ni bilo nič. Vsaj ne na slovenski strani. Ljudje s Kosova so namreč prodali vse svoje premoženje, vplačali zahtevanih 367 tisoč evrov in neznancem oddali svoje potne liste. Mariborčan naj bi pobral denar, ob navzočnosti Celjana je podpisal še nekaj »kvazi« obljub,
kot na primer to, da bo delo (zdaj pa res) zagotovil do 8. marca letos, sicer bo ljudem in posrednikom s Kosova vrnil ne le 367 tisoč, temveč celo 722 tisoč evrov. To je (pri znanem celjskem notarju) »garantiral« z domnevno ponarejenim garantnim pismom.
Epilog zgodbe?
Kako živijo ljudje, ki so v želji po dobro plačani službi prodali vse svoje imetje, ne vemo. Po nekaterih informacijah naj bi jim kosovski posrednik vrnil ves denar, sam pa naj bi zato, ker je za sodelovanje s Celjanom zastavil svoje dobro ime, poskušal storiti celo samomor. Mariborski podjetnik s »kvazi« nemškim podjetjem je že v zaporu. A ne zaradi te goljufije, fant ima še veliko starih grehov, ko je podobno opeharil druge ljudi.
Celjan je sicer svojo pot zgodbe razjasnil. A je želel ostati anonimen. »V igri so preveliki posli, da bi si zdaj lahko privoščil kakšno bla-
BANÍNA GARANCIJA ZA DOBRO IZVEDBO POGODBENIH OBVEZNOSTI
Naziv zavarovalnice : ZAVAROVALNICA Kraj in datum: KRANJ ; 10.032010
OE KRANJ
Upravičenec:
Garancija, Si: 128/985/2010
Kosovo
V skladu s pogodbo dogovorjeno in podpisano pri notarju dne 26.02.2010 .sklenjeno med upravičencem	m ■	(naziv izvajalca) za izvedbo
(predmet pogodbe ) za pridobitev nemških delovni dovoljen za državljane KOSOV v vrednosti 722,000,00 £UK, je izvajalec dolžan opraviti naslednje storitve : - pridobiti delovna dovoljenja kot je navedeno v dogovora iz dne 26.02.2010
v skupni vrednosti 722.000.00 BUR	■ >
(sedemsto dvaindvajset Useč EUR),
v roku do 10.05.2010 (datum, dni, mesecev) v količini in kvaliteti, opredeljeni v citirani pogodbi.
Na zahtevo izvajalca se s to garancijo nepreklicno m brezpogojno obvezujemo, da bomo v 15 dneh po prejemu vaíega prvega pisnega zahtevka plačali 722.000,00 EUR, če izvajalec svoje pogodbene obveznosti ne bo izpolnil v dogovorjeni kvaliteti, količini in rokih, opredeljenih v zgoraj citirani pogodbi Nafia obveza velja tudi v primem delne izpolnitve pogodbene obveznosti, če opravljena storitev tudi delno ne zadostu je pogodbenim zahtevam.
Domnevno ponarejena garancija Mariborčana Kosovarjem, da bo vrnil dvakratni znesek denarja, ki naj bi ga prejel, če do konca aprila ne izpolni vseh obveznosti. April je mimo, Mariborčan je za zapahi, delavci pa še vedno na Kosovu.
tenje po časopisih. Še posebej neutemeljeno,« je pojasnil. Sam namreč trdi, da so njega le »uporabili« kot posrednika, nasedel naj bi tako znancu s Kosova kot mariborskemu podjetniku. »Veste, videl sem tiste reveže.
Nikomur ne bi mogel vzeti niti centa,« je zatrdil. Je pa vseeno del zneska, to je 127.500 evrov, prevzel na Kosovu ter ga prinesel mariborskemu podjetniku. »A sam nisem zadržal ničesar,« trdi ugleden Celjan.
Odvetnik Damir Ivančič iz Odvetniške pisarne Maček je že spisal kazensko ovadbo zoper oba slovenska podjetnika. Konec aprila jo je vložil na celjsko okrožno tožilstvo.
SIMONA ŠOLINIČ ROZMARI PETEK
Vse manj čebeljih družin
Milan Peterc iz Centra požarne varnosti Domžale, predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev Jani Podrep-šek, ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič ter Rok Stiplovšek in Iztok Vaš iz Poklicne gasilske enote Celje
Medalja za celjska poklicna gasilca
Poklicno gasilsko enoto Celje je pred kratkim obiskala delegacija gasilcev iz Italije, in sicer iz Agencije Aosta. Ta skrbi tudi za varnost v predoru Mont Blanc. Gasilci so se seznanili z delovanjem celjskih gasilcev, govorili pa so predvsem o analizi januarskega požara v predoru Trojane. Predor so si tudi ogledali.
Kot je znano, je v predoru som podpisali pogodbo o so-
takrat trčilo šest neprevidnih voznikov tovornih vozil, škoda pa je znašala več sto tisoč evrov. Poškodovanih ni bilo tudi zaradi hitrega posredovanja gasilcev. »Takrat smo rešili pet oseb iz predora in pogasili požar na dveh vozilih, še preden se je ta razširil še na ostala štiri vozila,« pravi Janko Požežnik, direktor Poklicne gasilske enote Celje. Celjski poklicni gasilci so namreč pred letom in pol z Dar-
delovanju. Od takrat so na Dar-sovi bazi na Vranskem 24 ur na dan trije gasilci - dva celjska in eden iz Domžal - v pripravljenosti ravno za takšne situacije. Januarski primer hitrega in učinkovitega posredovanja reševanja pa je bil bolj kot doma odmeven v tujini. Ravno zato so v Celje prišli Italijani, ki so ta primer vzeli za vzorčen, kako bi moralo biti to urejeno pri njih. Gasilci iz Aoste so zadolženi za
varovanje predora pod Mont Blancom, za katerega je znano, da je že terjal več kot 30 žrtev.
Združenje slovenskih poklicnih gasilcev je pred dnevi podelilo medalje za hrabrost svojim članom. Gre za priznanje tistim, ki so med reševanjem ljudi tvegali tudi lastno življenje. Medalje je poleg predsednika Združenja slovenskih poklicnih gasilcev Ja-nija Podrepška podelila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Med dobitniki medalj sta dva poklicna gasilca iz Celja, Iztok Vaš in Rok Stiplovšek, in Milan Peterc iz Centra požarne varnosti Domžale. Trojica je opravila izjemno delo v predoru Trojane 20. januarja, saj je prva prispela na kraj nesreče.
SŠol Foto: ZSPG
V soboto popoldne so v Be-zini v Slovenskih Konjicah opazili večje število mrtvih čebel, dogodek pa še preiskujejo pristojne službe.
Ob tem so v Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) opozorili na veliko izgubo čebel, kar opažajo v zadnjih letih. Marca je namreč Nacionalni inštitut za biologijo na čebelarskem posvetu v Celju drugič izvedel anketo o izgubah čebel, iz katere je razvidna kar 23-odstot-na izguba čebeljih družin. Najvišje izgube, 41-odstotne, so v Obalno-kraški regiji, v Savinjski regiji pa je bilo 17 odstotkov izgub. »Ko je govora o ogroženosti čebel, imamo na splošno v mislih dve obdobji. Spomladansko obdobje, ko so rastline v cvetju in so možne zastrupitve čebel zaradi nepravilne uporabe fito-farmacevtskih sredstev, ter je-sensko-zimsko obdobje, ko v naravi ni čebeljih paš in so čebele zazimljene v panjih. V zazimitvenem obdobju se naravno pripeti do 10-odstotni padec čebeljih družin. Kar presega ta delež, je posledica različnih dejavnikov,« pojasnjujejo v ČZS, kjer so anketirali 500 čebelarjev.
Podatki kažejo, da smo v Sloveniji v zadnjih treh letih izgubili preko 100 tisoč čebeljih družin. Izgubam čebeljih družin se ni možno popolnoma izogniti, lahko pa se jih zmanjša, z boljšim poznavanjem vzrokov. Vseeno čebelarstvo postaja vse bolj ogrožena panoga. »Sodelovanje med čebelarji in raziskovalci je zaradi prepoznavanja in razumevanje težav nujno.
Znanje je edino orožje, ki ga lahko uporabimo za rešitev problemov,« trdijo v ČZS, kjer so zaradi velikih izgub čebel v Sloveniji in drugod po svetu prepričani v pravilnost
T0REK
SREDA
skupnega predloga zveze in ministrstva za kmetijstvo za uvrstitev čebele med ogrožene živalske vrste v evropskem prostoru.
US
ČETRTEK PETEK
Î iáf			iáf
r,n»	ff	rv	fV
12 1 17	dE	13 1 17	OKE
6
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Prim. asist. mag. Igor Bizjak
Z robotom nad raka prostate
Prim. asist. mag. Igor Bizjak: »Za urološke bolnike je v celjski bolnišnici dobro poskrbljeno.«
Urološki oddelek celjske bolnišnice je stopil v 41. leto svojega delovanja v dobri kondiciji. Uspešno drži korak s stroko, pri čemer vse kaže, da bo ponovno stopil na čelo slovenske urologije, tako kot je že nekajkrat v preteklosti. Kot je napovedal predstojnik oddelka prim. asist. mag. Igor Bizjak, se bo takoj ko dobijo potrebno opremo, začela robotska kirurgija.
Samostojen urološki oddelek je v celjski bolnišnici že od 1. januarja 1970. »Takrat je naš predstojnik doc. prim. Zvonimir Šušteršič ločil urologijo od kirurgije. Resda je urologija izšla iz kirurgije, a ima svoje posebnosti. Je ena redkih ved, kjer pacientu sami naredimo vse preiskave in ga na koncu tudi sami operiramo ali kako drugače zdravimo. Ker so obolenja pri uroloških bolnikih ponavadi kronična, večina bolnikov ostane naših do konca svojega življenja,« opisuje posebnost urologije prim. Bizjak. Zaradi kroničnosti obolenj je uroloških bolnikov veliko, vedno več.
Tudi zato je pomembno, kako jim na oddelku lahko pomagajo. Celjska urologija je že pred leti doživela velik razmah in uživala nesporen ugled: »Za to je bil zaslužen prim. Milan Žuntar, ki je vpeljal veliko novih operacij. Pravi hit so bile transuretralne re-
sekcije prostate, ki jih je uvedel že leta 1973. Z njimi je ponesel ime Celja po celotni takratni Jugoslaviji.«
V ospredju
operacije
prostate
Vse takrat uvedene metode na oddelku še vedno uporabljajo, ob njih pa sedanja ekipa nenehno uvaja nove. Največ jih je vezanih na karcinom prostate, enega najpogostejših rakov pri moških. Bolezen zdaj bistveno lažje odkrivajo, saj jim to omogočata ultrazvočni pregled prostate in ugotavljanje vrednosti pro statičnega specifičnega antigena (PSA) v krvi. »V sumljivih primerih diagnozo potrdimo ali ovrže-mo z analizo punktata, ki ga dobimo pri punkciji s pomočjo ultrazvoka. Če bolnik ni prestar, kar je seveda relativno, mu z operacijo odstranimo prostato. Govorimo o radikalni prostatektomiji. Z njo bolnika praktično ozdravimo,« opisuje prim. Bizjak.
Starostna meja za to operacijo je nekje pri 70 letih. »Desetletno preživetje namreč pričakujemo tudi v primeru, če zdravimo samo z zdravili. Se pa za poseg vseeno odločimo, kadar je bolnik še zelo vitalen. To operacijo smo izredno izpopolnili. Zaenkrat jo delamo še klasično, verjetno pa bomo v kratkem času začeli delati radikalne prostatekto-mije z robotsko kirurgijo. Pri
tem bomo prvi v Sloveniji.« Pričakujejo, da bodo na operacijo v Celje prihajali bolniki tudi iz drugih delov Slovenije in iz tujine.
Da ne bo uhajala voda
Radikalna prostatektomija je zahteven poseg, ki lahko povzroči tudi težave. Ena je uhajanje vode. »Če bolniku še leto dni po operaciji uhaja voda, se odločimo za poseg z novo metodo. Z njeno pomočjo ga rešimo neprijetnosti, ki moške še veliko bolj prizadene kot ženske. Ženske so na stara leta navajene, da jim uhaja voda, moški pa so navajeni, da imajo zaprtje vode, da voda ne gre. To je v genomu, od zibelke naprej vemo, da bo tako. Če moškemu nenadoma na stara leta začne voda uhajati, on pa v podzavesti ve, da bi se morala zapirati, misli, da je vse popolnoma narobe,« razloži prim. Bizjak. Poseg, ki moškega reši pred uhajanjem vode, je pomemben tudi zato, ker se zato moški dosti lažje odločijo za operacijo, ki lahko povzroči uhajanje seča.
Polovica operacij zaradi raka
Raka prostate imajo predvsem starejši moški. Razen z operacijo jih zdravijo tudi z zdravili, v nekaterih primerih bolnike napotijo tudi na onkološki inštitut v Ljubljano na obsevanje. V nasprotju z ra-
kom prostate se rak mod pojavlja pri mladih moških. »Priporočamo, da si mladi, zlasti v starosti od 20. do 30. leta, redno preglejujejo moda. Če zatipajo kakšno zatrdlino ali opazijo, da je modo spremenjeno, trdo, morajo takoj k urologu. Če pridejo pravočasno, je možnost preživetja izredno velika,« opozarja prim. Bizjak.
Urologi se z rakavimi obolenji srečujejo zelo pogosto. Na celjskem urološkem oddelku je več kot polovica operacij ravno zaradi raka. »Rak je obolenje, ki se ga ljudje bojijo. Zato smo vedno pod pritiskom, da moramo takšnega bolnika čim prej začeti zdraviti. Hudo je, če čakajo na operacijo, a brez tega skoraj ne gre.« Po eni strani zaradi samih postopkov pred operacijo, na drugi tudi zaradi omejenih prostorov urologije. Stiska se v starem delu bolnišnice in je že davno potrebna celovite prenove. Zaradi bolnikov in zaradi zaposlenih. »Vodstvo bolnišnice se tega zaveda in verjamem, da bomo
tudi ta problem rešili,« je optimističen prim. Bizjak. Nove prostore pričakujejo v novogradnji, a do takrat bo preteklo še kar nekaj vode. Bodo pa še letos dobili obnovljeno operacijsko dvorano.
Ambulanta v dežurni službi
Predstojnik je zadovoljen s svojimi sodelavci: »Če hočeš biti v svetovnem trendu, moraš nenehno uvajati nove metode. Z ekipo sodelavcev, ki je izredno dobra in se stalno izpopolnjuje, nam uspeva. Res pa je, da nas je trenutno premalo za vse delo. Imamo specialista, ki je tudi poslanec, tako da nas ostane pet. Če pomislite, da letno naredimo več kot 16 tisoč pregledov, da na oddelku zdravimo več kot 2 tisoč bolnikov, da naredimo približno 1200 operacij, da delamo v treh ambulantah in dveh operacijskih ... Tolaži nas, da že imamo enega specializan-ta in da pričakujemo še najmanj enega do dva,« spregovori prim. Bizjak še o najpo-
membnejšem, kar imajo na oddelku. Zdravnikih.
Najpogostejše obolenje, ki ga zdravijo na urološkem oddelku, je rak prostate, zato še opozorilo moškim. Prim. asist. mag. Igor Bizjak: »Ne čakajte na težave, na klinične znake. Takrat je lahko že prepozno. Vsem moškim po 50. letu svetujemo, da gredo na sistematski pregled. Pri domačem zdravniku si lahko preverite raven PSA. Ta antigen je sicer res najbolj pogosto povišan pri karcinomu prostate, lahko pa je tudi pri povečani prostati, vnetju ali po manipulaciji s prostato pri zdravniku. Povišan PSA torej še ni razlog za obup. V tem primeru pridite k nam, da naredimo ultrazvok. Če je vse skupaj sumljivo, se odločimo še za biopsijo s pomočjo ultrazvoka. Šele pregled tega tkiva dokončno potrdi, ali gre za rakavo bolezen ali ne.«
Znanje urologov je pač specifično. Tudi zato imajo lastno dežurno službo. »V ihti racionalizacije smo jo ukinili. Pokazalo se je, da je bilo to zelo nespametno, ker je veliko posegov, ki jih drugi ne znajo. To so predvsem endoskopski posegi in seveda sama diagnostika. Pogosto lahko samo specialist ugotovi pravilno diagnozo, zato vztrajamo pri svoji dežurni službi. Hkrati hočemo biti tudi racionalni, zato imamo v času dežurstva tudi ambulanto. Obišče jo 30 do 40 bolnikov. S tem močno skrajšamo čakalne dobe. Nedavno sem na radiu poslušal pogovor z direktorjem zdravstvene zavarovalnice Samom Fakinom. Rekel je, da bi bil vesel, če bi v dežurni službi kakšna dežurna ekipa delala tudi ambulantno. No, naša to dela med tednom popoldne že 40 let. Ob sobotah in nedeljah smo v pripravljenosti. To je dobro za zdravstveno zavarovalnico, dobro za čakalne dobe in za bolnike na oddelku, ki se počutijo varno, saj zna dežurni urolog rešiti tudi morebitne zaplete po operacijah.«
Seveda tudi zaradi tega prim. Igor Bizjak odločno zatrdi, da je za urološke bolnike v celjski bolnišnici dobro poskrbljeno.
MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA
SAl/TE SVRMADI...
o44a|a, ki zaupa jazz, etno in blues glasbi...
vsak torek ob 2100 na Ra4iu Celje 90.6,95.1,95.9 in 100.3 MHz
Poktovitelj o44a|e je BANKA CEUE
Ugotovitev ne morejo objaviti
Z objavo zapisnika bi lahko užalili, zato le odgovor tožilstva
Tisti člani občinskega sveta Štore, ki odločno zahtevajo javno objavo celotnega zapisnika posebne občinske komisije za pregled poslovanja nekdanjega javnega podjetja Komunala Štore, so razočarani. Odvetniki, ki so jih vprašali za pravno mnenje, objavo ugotovitev komisije v občinskem glasilu odsvetujejo.
Komisija, ki so jo sestavljali občinski svetniki, je lani pregledovala dokumentacijo o poslovanju nekdanjega občinskega javnega podjetja Komunala Štore, ki ga je v času prejšnjega župana Franca Jazbeca kot direktor vodil sedanji župan Miran Jurkošek. Po mnenju posameznikov naj bi bilo poslovanje Komunale Štore sporno, zato so želeli odkriti resnico.
V zapisniku posebne komisije, ki so ga želeli objaviti, naj bi bilo objavljenih več navedb, ki bi lahko po mnenju odvetnikov škodo-
vale časti in dobremu imenu nekaterih oseb. Tako so v zapisniku, na primer, zapisali s tako imenovano negativno konotacijo o »spornem nakupu«, »da kupnina ni bila nakazana na Komu-
Treba je povedati, da je nekdanji direktor komunale Jurkošek večkrat ponovil, da je njegova vest čista. Prav tako ni zoper njega nobenih »sodnih postopkov«, kot je na zadnji seji občinskega sveta opozoril eden od svetnikov. Kljub temu je na isti seji prišlo do ostre razprave med svetnikom Francem Buserjem in Miranom Jurkoškom, saj je Bu-ser menil, da Jurkošek ve več, kot je pripravljen povedati.
nalo Štore«, »da so izvedbo obrtne cone dvakrat plačali«, »da se investitor in nadzor pojavljata v eni osebi« in podobno. Člani komisije, ki se je lani sestala na
devetih sejah, namreč tudi sami menijo, da niso dovolj strokovno usposobljeni za strokoven pregled poslovanja komunale, zato naj bi bila celotna objava toliko bolj vprašljiva. Odvetniki obenem poudarjajo, da so kazniva dejanja zoper čast in dobro ime precej nedoločna ter jih oblikuje šele sodna praksa. Posebej odsvetujejo objavo rojstnih datumov takratne direktorice občinske uprave Irence Oc-virk in direktorja Mirana Jurkoška, saj naj bi šlo tudi v tem primeru za varstvo njunih osebnih podatkov.
Z zapisnikom posebne svetniške komisije, ki je pregledala poslovanje Komunale Štore, so pred časom seznanili tožilstvo, zato je eden od odvetnikov svetnikom na zadnji seji občinskega sveta svetoval, naj rajši zahtevajo odgovor tožilstva. Odgovor tožilstva naj bi nato objavili v občinskem glasilu.
BRANE JERANKO
Potok poglobljen in urejen
V Rogaški Slatini se je končala ureditev Ratanske-ga potoka, med mostoma pri Mercatorjevi trgovini ter v Gozdni ulici, s čimer je zagotovljena večja pretočnost.
Strugo so očistili, razširili in poglobili, brežine pa utrdili s kamnitimi zložbami ter talnimi pragi v strugi (na fotografiji). Skupna vrednost del znaša 133 tisoč evrov, od česar je večino prispevalo mi-
Na parkirišču pri parkirni hiši Glazija bo zrasel medicinski center.
Na Glaziji začeli graditi NMK
Parkirišče pri parkirni hiši Glazija v Celju se je spremenilo v gradbišče. Podjetje Reparo iz Celja je namreč tam začelo graditi že nekaj časa načrtovani medicinski center oziroma našo malo kliniko, kot z delovnim naslovom imenujejo moderno stavbo, ki bo namenjena izključno zasebnim zdravstvenim storitvam.
V novi kliniki bodo pa- prostorov naj bi bilo zlasti
cientom na voljo specializirane zdravstvene ordinacije s spremljajočimi dejavnostmi. Večnadstropni objekt, čigar gradnja je ocenjena na 10 milijonov evrov, naj bi bil zgrajen še letos. Zanimanje za najem
med zobozdravniki in zdravniki specialisti že precejšnje.
Podjetje Reparo je zemljišče, na katerem je bilo do nedavnega urejeno parkirišče, od Mestne občine Celje kupilo že jeseni 2007. Ker
je Celje zaradi gradnje ostalo brez 140 parkirnih mest, nekatere skrbi, kako bodo zdaj rešili parkirno situacijo na Glaziji. V ZPO-ju, ki upravlja z javnimi parkirišči na območju občine
090 42 24
nistrstvo za okolje in prostor ter ostalo občina.
Istočasno se je v Rogaški Slatini končala še ureditev parkirišč ob južnem parku, med Evropsko in Pegazovo
ploščadjo, z novimi robniki, ureditvijo odvodnjavanja ter zatravitvijo okolice. Petnajst tisoč evrov, koliko je stala ureditev parkirišč, je plačala ob-
čina.
BJ
O doktorskem
V a	■■■	IVI
studiju po ameriško
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) je v okviru letošnjega projekta Vključevanje gostujočih visokošolskih učiteljev v pedagoški proces gostila dr. Fredericka Kuhuna z Robert Morris University v ameriškem Pittsburghu.
Dr. Kohun je predstavil ameriški visokošolski sistem, značilnosti doktorskega študija v ZDA in s svojim bogatim znanjem in izkušnjami omogočil boljši vpogled v delovanje visokega šolstva nasploh. Za gostujočega strokovnjaka so se zanimali tudi v ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, tako da so uglednega univerzitetnega profesorja in vrhunskega strokovnjaka na številnih področjih povabili, da je predaval o sodobnih izzivih doktorskih študijskih programov, njihovih značilnostih in financiranju, kar je trenutno aktualna tema tudi v slovenskem visokošolskem prostoru.
Med obiskom je svoje znanje delil seveda tudi z vodstvom MFDPŠ in mu svetoval na številnih področjih delovanja fakultete, študentom fakultete pa je predaval pri predmetih management visokošolskih organizacij in management kakovosti izobraževanja ter na zelo zanimiv način predstavil teme, ki so ključnega pomena tudi za slovenski in evropski visokošolski prostor. Kot ključni poudarek je izpostavil vzdržnost visokega šolstva in študijskih programov z vidika njihovega financiranja.
MARKO SMRKOLJ
Dr. Kohun se je srečal tudi s celjskim županom Bojanom Šrotom, saj MFDPŠ želi tudi na tak način sooblikovati celjsko regijo kot zanimivo, privlačno in dinamično visokošolsko središče, ki bo pritegnilo tako slovenske kot tuje študente in visokošolske učitelje.
V Celju še ena Hoferjeva trgovina?
Celje, razmišljajo, da bi izgubo zunanjih parkirišč v prihodnosti nadomestili s širitvijo parkirne hiše Gla-zija za približno 200 parkirnih mest.
BA, foto: SHERPA
Kranjska investicijska družba še ni opustila namere o gradnji Hoferjeve trgovine na vogalu Mariborske in stare Dečkove ceste, tik ob celjski vojašnici.
Družba je želela Hoferjevo trgovino na tem zemljišču zgraditi že pred leti, a je mestni svet postopek tedaj ustavil, češ da še ene takšne trgovine na tem mestu Celje ne potrebuje. Zdaj je prišla družba z novim predlogom, po katerem bi ob vojašnici poleg trgovine zrasel še poslovno-stanovanj-
ski objekt. Obe stavbi bi bili dvonadstropni.
Ker je obravnavano zemljišče v veljavnem izvedbenem prostorskem aktu še vedno opredeljeno kot del območja vojašnice, pogoji umestitve in oblikovanja obeh objektov torej niso podani, je lastnica zemljišča Kranjska investicijska družba v mestni občini sprožila postopek za sprejetje dopolnjenega prostorskega akta za to območje. Postopek je zdaj v fazi javne razgrnitve, ki bo trajala do konca maja. BA
IZ
Bo Celjanom naklonjena vsaj narava,
V	■■	V	I V	Im
ce jim ze država ni?
Uresničevanje poplavne varnosti v Celju in v porečju Savinje je prava državna sramota, je kritičen župan Bojan Šrot. Medtem ko je Mestna občina Celje svojo obvezo glede priprave projektne dokumentacije za lokalne protipoplavne ukrepe izpolnila, pa se zatika pri državi.
Poplavno varnost občine Celje naj bi znatno izboljšali projekti, ki so jih pripra-
vili na mestni občini in ki bodo podlaga za nadaljevanje del, rezultat pa bodo visoko-vodni nasipi, dva suha zadrževalnika in nekaj razlivnih površin. Investitor je sicer ministrstvo za okolje, s katerim je občina podpisala sporazum, da bo pripravila razširjene idejne projekte. Ti projekti, v katere je MOC vložila veliko sredstev, so že nekaj časa pripravljeni, zdaj je vse odvisno od države.
IZJAVA TEDNA
»Ministrstvo za okolje in prostor dela ta državni lokacijski načrt kot Noe barko.«
Župan Bojan Šrot
Kot pravi Bojan Šrot, je možno te protipoplavne ukrepe v celoti financirati iz ko-hezijskega sklada. »Slovenija je posebej v ta namen pred dvema letoma dobila dodatnih 80 milijonov evrov. Pričakujem čimprejšnjo odločitev ministrstva, da ta projekt vendarle spravi v fazo realizacije. V nasprotnem primeru se bojim, da bo denar, ki je namenjen za poplavno varnost, ostal neizkoriščen. Meni se zdijo odločitve ministrstva nerazumljive in verjamem, da enako tudi vsem tistim, ki so bili v minulih letih poplavljeni,« je nezadovoljen Šrot.
Naloga države je tudi, da sprejme državni lokacijski na-
Poleg sorodnikov je spomine na svojega dolgoletnega pevovodjo obujal tudi najstarejši pevec Pavel Golič-nik (prvi z leve).
Utrinki njunega življenja
V Šmihelu nad Mozirjem so predstavili knjigo Antona Acmana Utrinki iz najinega življenja, v kateri je avtor poleg svojega opisal tudi življenje žene Tatjane.
Knjiga Antona Acmana, po domače Ramšakovega iz
Šmihela nad Mozirjem, neutrudnega kulturnika, orglarja, dolgoletnega pevovodje več pevskih zborov, amaterskega igralca in režiserja, je zorela dlje časa, dokončno pa so se o izdaji dogovorili okrog novega leta. Žal je vmes
avtor umrl, njegovo željo pa so uresničili otroci Cvetka, Marija, Pavel, Milan in Toni. Ti so tudi ob pomoči zaposlenih v Osrednji knjižnici Mozirje pripravili predstavitev v šmihelski večnamenski dvorani, ki je bila pre-
no.
Kreativno in okoljsko v parku
Celjski mladinski center letos spet pripravlja petkove aktivnosti v Mestnem parku. Gre za projekt Kreativno v parku, ki ponuja številne ustvarjalne in športne dejavnosti, spodbuja k odstranjevanju odpadkov in informira.
Tokrat so delavnice - te bodo v parku že peto leto zapored - od 7. maja do 18. junija naslovili Zgrabi žogo, zgrabi čopič, zgrabi vrečko za smeti ... Na priljubljenem prizorišču druženja mladih, predvsem srednješolcev, jim želijo ponuditi alternative za aktivno preživljanje prostega časa, dolgoročno pa oblikovati večjo družbeno in okoljsko odgovornost. Hkrati želijo poskrbeti, da mladi ne bi zapuščali parka razdejanega in nasmetenega. V okviru projekta tudi letos pripravljajo številne športne igre, kot so badminton, odbojka, frizbi in nogomet, kreativne delavnice risanja na platno ter oblikovanja velikih origamijev ter tekmovanja in nagradne igre v družabnih igrah kot so twister, človek ne jezi se, skakanje v vrečah ter limbo ples.
Hkrati bo v parku vsak petek med 11. in 16. uro postavljena info stojnica, kjer bodo mlade spodbujali, da počistijo za seboj in ohranijo park čist. Zadnji petek, 18. junija, bodo pripravili še žrebanje nagrad med najboljšimi tekmovalci.	PM

Za razumevanje drugih kultur
črt za suhe zadrževalnike na porečju Savinje. Namreč, šele suhi zadrževalniki bodo zagotovili višjo stopnjo poplavne varnosti ne samo Celju, ampak tudi drugih območij v porečju Savinje. »O tem se pogovarjamo že ves čas, odkar sem župan. Tudi to bi bilo možno financirati iz ko-hezijskega sklada, ampak se bojim, da bo leto 2013 (do katerega je možno počrpati ta sredstva, op. p.) prej tu, kot bo država sprejela državni lokacijski načrt,« opozarja Šrot.
Celjanom tako ostaja le še upanje, da jim bo vsaj narava naklonjena, če jim že država ni.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
majhna za vse, ki so tudi tako poklonili spominu kulturnika Antona Acmana.
V prvem delu knjige Utrinki iz najinega življenja avtor opisuje svoje lepo otroštvo, mladost, ki sta jo boleče zaznamovala zgodnja smrt staršev in dolgoletno ujetništvo med drugo svetovno vojno. Tik pred vpoklicem v nemško vojsko mu je uspelo pobegniti, na prostost pa je pomagal tudi ruski ujetnici Tatjani, s katero se je pozneje poročil. V drugem delu sledimo življenjski zgodbi Tatjane Ac-man, ki jo je po njenem pripovedovanju zapisal avtor. Za razliko od Antonovega je bilo Tatjanino otroštvo v Ukrajini težko, skozi mladost pa je usoda oba peljala po poti, posuti s številnimi ovirami in nevarnostmi. Njuni poti sta se med vojno srečali v Nemčiji, od koder sta pobegnila v Slovenijo in si s pridnostjo, pogumom in z vztrajnostjo ustvarila dom in številno druži-
Medsebojno poznavanje je temelj odprtih odnosov, spoštovanja vrednot in življenjskih slogov. Razumevanje drugih kultur je tako osrednja naloga projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga. V Sloveniji je pred letom združil 23 partnerjev, pretežno mladinskih organizacij in srednjih šol.
Njihovo delo usklajuje Mladinski center Dravinjske doline. Kot je povedala Karmen Kukovič iz tega centra, so v letu že precej naredili. Poleg manj vidnega navezovanja stikov, pridobivanja častnih ambasadorjev, ki bi bili pripravljeni pomagati mladim ambasadorjem medkulturnega dialoga, in usposabljanja mladinskih delavcev so nekateri rezultati vidni tudi navzven: »V okviru stebra spoznavanje kulture in vplivanje na oblikovanje identitete mladih se izvaja festival romske kulture, pripravljata se festivala islamske kulture in Dovolite, da se predstavimo, za tuje študente v Sloveniji. Ti se bodo predstavili v sklopu medkulturnih večerov svoje države. Poleg tega bo kmalu šel na pot mobilni razstaviščni prostor Fast Art Kiosque, v katerem bodo lahko partnerske organizacije razstavljale na temo medkulturni dialog. V pripravi in izdelavi je tudi že druga izdaja časopisa Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, ki ga pripravlja Celjski mladinski center.«
Čeprav gre za projekt, ki ga je podprl Evropski social-
Karmen Kukovič
ni sklad in bo zanj v treh letih namenil domala pol milijona evrov, se sodelujoči partnerji srečujejo z denarnimi težavami. »Zatika se v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport. Povrnjenih nismo dobili še nobenih stroškov, ki so nastali pri izvajanju projekta. Z ministrstvom in s skrbnikom iz urada za mladino sodelujemo tedensko, a ne najdemo skupnega jezika oziroma dobivamo povsem nasprotujoče informacije.« Zaradi tega se je projekt na nekaterih področjih že zataknil: »Zastalo je izvajanje delavnic medkulturnega dialoga v šolah, kjer bi morali nujno spremeniti stroškovne postavke v finančnem načrtu, a nismo dobili dovoljenja. Rekli so, da je projekt živ in da bodo spremembe upoštevali, a ne gre in ne gre,« je predvsem zaradi odnosa do mladih zaskrbljena Karmen Kukovič.
MBP
Sadra v Tuncovec
Občina Rogaška Slatina je sprejela odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja deponije komunalnih odpadkov v Tuncovcu pri Rogaški Slatini. S tem je omogočila največji gospodarski družbi v občini, Steklarni Rogaška, da bo lahko blizu obstoječe deponije zgradila deponijo za sadro, ki je odpadek od proizvodnje stekla. S tem bodo dolgoročno rešili pereč problem, ki so ga reševali več let.	BJ
US
Vrtec prihodnje leto
Gradnja nizkoenergetskega vrtca v občini Vojnik, ki naj bi se začela letos, se bo začela prihodnje leto. Ker občina za gradnjo novega vrtca nima ustreznega zemljišča, bo novi zrasel na že obstoječi lokaciji.
To pomeni, da bodo starega, ki je povsem dotrajan in utesnjen, porušili in zgradili novega. Gradnja novega vrtca je ocenjena na dobre tri milijone evrov, del denarja pa bo občina črpala iz evropskih sredstev, ki jih je pridobila na razpisu za razvoj regij. Najprej je bilo predvideno, da bo zaradi omejitve finančnih sredstev gradnja izpeljana v dveh fazah. Po besedah župana občine Vojnik Bena Poder-gajsa pa jo bodo sedaj skušali izpeljati v eni fazi, saj so zaradi nepravočasnega sklepa države pridobili na času in ga bodo lahko zastavili drugače. Novi vrtec bodo najverjetneje začeli graditi v času šolskih počitnic, zato naj ne bi bilo problemov z nastanitvijo otrok, če bi pa do tega prišlo, Podergajs pravi, da bi jih v skrajni sili nastanili v osnovno šolo.	MK
Vedeževanje 090 42 24
Podjetje SUPRA-STAN, d.o.o.,
išče SODELAVCA/-KO za delovno mesto
UPRAVNIK STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ
Od kandidata pričakujemo:
-	VI. stopnjo izobrazbe gradbene ali strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali
-	V. stopnjo gradbene ali strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj
-	zaželen strokovni izpit
-	izpit B-kategorije
-	pasivno znanje angleščine ali nemščine
-	poskusno delo 3 mesece
-	dobro poznavanje dela z računalniškimi programi Word, Excel in elektronske pošte.
Ponudbe z življenjepisom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi pošljite do vključno 14. 5. 2010 na naslov SUPRA-STAN, d.o.o., Adamičeva 1, 3000 Celje, ali na elektronski naslov info@supra-stan.si. Navedite tudi številko mobilnega telefona, na katerega ste dosegljivi. Po preteku preizkusne dobe možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju.
Pasji iztrebki so za marsikoga pasja figa
Pospravite za svojim psom, ko se ta »podela« v mestu? - Težave pri ugotavljanja odgovornosti za prekršek
Nadvse prijetno se je v Celju sprehajati po Savinjskem nabrežju ali Mestnem parku. A kaj, ko vsi ti čudoviti občutki kaj hitro minejo, ko se lahen korak zaustavi na tistem, kar je za svojim zvestim štiri-nožnim prijateljem »pozabil« pospraviti nevesten lastnik. Ali ko se ta reč znajde v otroških rokah ...
Nenavaden pripetljaj se je pred dnevi zgodil znancu, ki je na sprehodu po mestu srečal gospo s psom. Kosmatinca je ravno tisti hip pritisnilo na veliko potrebo. »Gospo sem velikodušno vprašal, ali ji posodim vrečko, da bo pobrala kupček, pri čemer mi je odvrnila, da ima vrečko, a da se ji mudi in da bo za psom pospravila nazaj grede. Presenečen nad odgovorom sem jo hotel še vprašati, kako bo nazaj grede prepoznala pravi kupček, a je že odvihrala za svojim psom, ki se je pri naslednjem drevesu spet na-
penjal,« je pripovedoval znanec.
Na prvi pogled precej komičen pripetljaj, ki pa je v bistvu žalosten. Vseh lastnikov psov seveda ne moremo enačiti z omenjeno gospo. Veliko jih za svojimi štirinožci vestno in vzorno pospravlja, žal pa so tudi takšni, ki jim je za to,
lema lotevali na različne načine. Poskušali so že uvesti občinsko takso za lastnike psov, vendar tega niso mogli uresničiti, ker ni bilo zakonske podlage za uvedbo te dajatve niti ni bilo možnosti pridobiti registra lastnikov psov. Na pobudo nekaterih mestnih svetnikov so nato v letu 1994
Pasji iztrebki so za ljudi lahko precej nevarni, saj se v njih lahko nahajajo paraziti in bakterije, ki so lahko nevarni za človeško zdravje, v skrajnih primerih ogrožajo celo življenje. Med paraziti so najbolj nevarne razne trakulje, predvsem echinococcus sp., gliste kot toxo-cara sp. in protozoji (praživali) kot giardia. Med bakterijami so nevarne predvsem tiste, ki lahko povzročajo alimentarne (prehranske) infekcije, kot so escherihia, salmonella in druge.
kam se podela njihov ljubljenček, pasjo figo mar.
Še nihče kaznovan
S problematiko pasjih iztrebkov se na Mestni občini Celje soočajo že dolgo, pri čemer so se reševanja tega prob-
dopolnili odlok o javni snagi in videzu naselij z določbo, ki se nanaša na obveznost lastnikov psov, da za svojimi kosmatimi prijatelji počistijo iztrebke. V letu 2001 so sprejeli nov odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu javnih in drugih zelenih
V Prežigalu vodnjak in vodna učna pot
V vasi Prežigal pri Slovenskih Konjicah so pred kratkim odprli obnovljen vaški vodnjak in novo vodno učno pot. Ureditev je stala 19 tisoč evrov. Tri četrtine denarja je prispevala Občina Slovenske Konjice oziroma KS Konjiška vas, četrtino Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda.
Heliosov sklad sta leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in ministrstvo za okolje in prostor. S pomočjo sklada so doslej v 56 slovenskih občinah obnovili že 63 krajevnih vodnjakov, korit, izvirov, mlak in drugih vodnih zajetij. Vodnjak v Prežigalu so si krajani že dolgo želeli obnoviti. Najbolj vztrajen je bil predsednik KS Konjiška vas Marko Cigler. »Kar nekaj let je trajalo, preden smo lahko uresničili našo željo. Vas Preži-gal je zdaj z vodnjakom, ki je del vodne učne poti, privlačna tudi za druge občane, ne le za nas,« je zadovoljen. Pričakuje, da bo vodnjak prispeval k oživitvi kraja in postal prijetna izletniška točka, kjer se bodo ustavljali kolesarji, pohodniki, šolarji in drugi, ki se bodo tu lahko spočili in spoznali kaj novega. Vsem bo v pomoč bogata informativna zgibanka Vodna učna pot Prežigal.
Vodnjak je ob cesti skozi Pre-žigal, ki leži v ravninskem delu doline reke Dravinje, vzhodno od Slovenskih Konjic. Je valjaste oblike, premera 1,4 metra in globine 5,5 metra. Obnovljeni zunanji obod vodnjaka so naredili iz pohorskega
kamna, na katerega je nameščena nova ročna črpalka. Na novo so postavili večji nadstrešek s klopjo za počitek, uredili okolico in tlakovali dostop do vodnjaka. Do leta 1972 je
Če je v vodnjaku takšna voda kot v Prežigalu, je mogoče na odprtju nazdraviti kar z njo. Levo predsednik KS Konjiška vas Marko Cigler.
služil kmetiji Štok kot vodni vir za napajanje živine, v letih pred tem pa kot glavni vodni vir za ljudi.
Na območju Prežigala, med vodotokoma Bezenščico in Dravinjo, je še pet vodnjakov. To pa niso edine zanimivosti nove vodne učne poti, saj je na tem območju tudi z občinskim odlokom zavarovan
Nekateri lastniki psov se raje izgovarjajo, da pes ni njihov, kot da bi za njim počistili iztrebke. (Slika je simbolična.)
gozdni rezervat Nižinski hrastov gozd, ki se je ohranil prav zaradi visokega nivoja podtalnice. Kot je ob odprtju vodnjaka poudaril župan Miran Gorinšek, si želijo, da bi šir-
površin, ki še vedno velja in v katerem je v 15. in 16. členu med drugim določeno, da morajo lastniki ali vodniki psa voditi na povodcu, v primeru onesnaže-
Služba za občinsko redarstvo izvaja nadzor nad lastniki psov predvsem na javnih zelenih površinah mestnega parka, sprehajališča na Savinjskem nabrežju in na zelenih površinah mestnega jedra, manj pa na zelenicah med bloki v stanovanjskih naseljih.
nja zelenih površin s pasjimi iztrebki pa morajo te takoj odstraniti. V 19. členu istega odloka je za nespo-štovanje zapisanih pravil predpisana globa v višini 83,46 evra.
S takšno kaznijo bi lahko hitro napolnili občinsko blagajno, a mestna občina iz tega naslova ni zaslužila še nič. Občinski redarji se namreč v praksi pri ugotavljanju tovrstnih kršitev srečujejo z vrsto ovir. Največja je postopek identifikacije lastnika psa. Vodniki psov so nemalokrat mladoletne osebe, zoper katere občinski redarji ne smejo začeti postopka o prekršku. Poleg tega se vodnik psa pogosto izgovarja, da pes ni njegov, težavno je tudi ugotavljanje istovetnosti lastnika, ki s seboj nima dokumentov ... naštevajo v Medobčinskem inšpektoratu Mestne občine Celje, Občine Laško in Občine Štore. Delo občinskih redarjev zato poteka bolj v smislu preventivnega delovanja z opozarjanjem in ozaveščanjem
lastnikov oziroma vodnikov psov in ne z izrekanjem glob, pojasnjujejo v inšpektoratu. Hkrati dodajajo, da bi bil redarjem glede na to, da je veliko psov že opremljenih s čipi, z ustrezno tehnično opremo verjetno lahko omogočen dostop do podatkov o lastniku psa, vendar to področje reje psov in odgovornosti lastnikov še ni urejeno z ustreznimi predpisi, ki bi to omogočali.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Kot obljubljajo v občinskem oddelku za okolje in prostor, bodo v prihodnjem mesecu v mestnih četrtih Hudinja, Gaberje, Dečkovo naselje in Center postavili sedem novih košev za pasje iztrebke.
Sto dreves in gozdna učna pot
Na dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, društvo Izvir iz Nove Cerkve vsako leto posadi drevo. Letos pa so jih posadili okrog sto.
V skrbi za okolje je društvo letos v Novi Cerkvi posadilo tri jasmine, v celi občini Vojnik pa okrog sto različnih dreves.
Občinski svet Občine Vojnik je sprejel sklep, da društvu odobri premostitveno
posojilo v vrednosti nekaj več kot 21.000 evrov, ki ga bo društvo vrnilo glede na dinamiko pridobljenih evropskih sredstev. S posojilom bo društvo v sodelovanju z Občino Vojnik, Planinskim društvom Vojnik in Geodetskim zavodom Celje naredilo Gozdno učno pot Modrijani. Pot, ki bo tekla od griča nad Vojnikom do naselja Tomaž in bo dolga
3,5 km, bo namenjena izobraževanju, vzgajanju ciljnih skupin o pomenu ohranjanja drevesnih vrst ter rekreaciji obiskovalcev. Pot naj bi začeli urejati že v začetku aprila, ker ministrstvo za kmetijstvo zamuja s podpisom pogodbe, pa ne morejo začeti z deli, je pojasnila Milica Kočevar, predsednica društva.
MK
šo območje Slovenskih Konjic postopoma uveljavili kot območje ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Z obnovljenim vodnjakom in vodno učno potjo bodo obiskovalci dobili vpogled v trajnostno in gospodarno rabo vode, kot enega izmed najpomembnejših naravnih virov.
MBP
■	i	■■	i ■ v ■■
Pesmi, plesi in običaji
V Rogaški Slatini bo v četrtek, 6. maja, celodnevna državna revija ljudskih pesmi, plesov in običajev z naslovom Pika poka pod goro.
Na prireditvi, ki bo v kulturnem centru, bodo nastopili otroci iz šol, vrtcev in društev iz vse Slovenije. Iz
naših krajev sodelujejo otroci iz Celja, Lesičnega, Dra-melj, Vojnika, Rogatca, Ko-strivnice, Šoštanja, Griž in
Rogaške Slatine. Njihova prva predstava bo ob 10. uri, naslednja ob 14. uri ter zadnja ob 15. uri. Revijo pripravljajo že štirinajsto leto.
BJ
Kajuhovi matematiki na mednarodnih tekmovanjih
Tretje mesto Andraža Nendla, zlato priznanje Andriji Mojoviću in Neži Žager Korenjak ter bronasto priznanje Glorii Kotnik in Vidu Zdovcu je izkupiček letošnjega državnega tekmovanja v znanju angleščine, ki je bilo konec marca v Ljubljani. Uspeh pa bi lahko bil še večji, saj je Andražu Nendlu, dijaku 3. letnika I. gimnazije v Celju, za las ušel naslov državnega prvaka v znanju angleščine. Andraž je namreč po prvem delu tekmovanja, na katerem se dijaki pomerijo v slušnem razumevanju in pisanju, vodil in bil na najboljši poti do državnega prvaka. A ker se drugega dela tekmovanja, kjer se tekmovalci pomerijo v ustnem izražanju in na katerega so bili povabljeni štirje najboljši iz prvega dela, ni mogel udeležiti, je njegova končna uvrstitev odlično tretje mesto. (NP)
Ali veste, kateri je eden izmed razlogov, da se osnovnošolci vpisujejo na I. gimnazijo v Celju? Odgovor je preprost: matematika! Kajuh - kot dijaki neformalno imenujejo I. gimnazijo - v prvem desetletju 3. tisočletja intenzivno in sistematično gradi na ustvarjanju matematične tradicije. Dokaz, ki govori temu dejstvu v prid, je tudi uspeh treh letošnjih dijakov, ki so se uspeli uvrstiti na mednarodna tekmovanja iz matematike.
Največje matematično tekmovanje na svetu, ki je vsako
leto v juliju, je mednarodna matematična olimpijada (MMO). Na letošnjo MMO se je, poleg štirih gimnazijcev iz ljubljanske Gimnazije Bežigrad in enega iz gimnazije v
Ljutomeru, uspelo uvrstiti tudi maturantu Tomažu Stepi-šniku Perdihu, dijaku I. gimnazije v Celju, sicer prihaja iz Šmarja pri Jelšah. Plod tega izjemnega uspeha so, po-
leg Tomaževe prizadevnosti in izjemne nadarjenosti za matematiko, tudi intenzivne celoletne priprave, ki so potekale na šoli od septembra do aprila. Pri teh pripravah so letos sodelovali še štirje »kaju-hovci«, dvema od teh se je uspelo uvrstiti na Srednjeevropsko matematično olimpijado (MEMO), nekakšno okrnjeno evropsko prvenstvo v matematiki, kjer sodelujejo dijaki do 3. letnika desetih srednjeevropskih držav. Na letošnji MEMO, ki bo septembra na Slovaškem, sta se poleg, spet štirih dijakov Gimnazije Bežigrad, uvrstila le še kajuho-
va tretješolca, Celjanka Neža Žager Korenjak in Lesi-čan Aleš Omerzel.
No, še pred prvomajskimi počitnicami pa so vsi trije odleteli v Amsterdam, kjer je potekala matematična olimpijada Beneluksa, na kateri poleg držav Beneluksa in Slo-
venije sodelujeta tudi Španija in Švica. Tomaž in Aleš sta dosegla izjemen uspeh, saj sta se vrnila z bronastima medaljama! Pa veliko uspeha še naprej »kajuhovci«! Pokažite Evropi in svetu, da Celjani nismo od muh!
KK
Uspehe nizajo tudi na jezikovnem področju, saj je Mitja Remic, dijak 4. letnika klasične gimnazije na I. gimnaziji v Celju, na državnem tekmovanju v znanju latinskega jezika, ki je bilo konec marca v Ljubljani, kot prvi v času obstoja klasične gimnazije v Celju osvojil prvo mesto in tako dosegel skoraj neponovljiv rezultat. Iva Jurov je dosegla odlično 4. mesto, Eva Bolha se je uvrstila na 7. mesto, Sara Križnik pa na 17. Tekmovalci bodo prejeli Sovretove pohvale in priznanja. Mentorica dijakom je Ivana Šikonija, profesorica latinščine. (NP)
Koristne
mednarodne
izkušnje
Uradni sprejem v informacijskem centru EU
V času od 28. marca do 3. aprila sem se udeležila Comeniusovega stalnega strokovnega spopolnjeva-nja v Sofiji, ki je namenjeno učiteljem in ostalim strokovnjakom s področja šolskega izobraževanja in ga financira Evropska unija.
Naslov seminarja je bil Kako poučevati interaktivno, ki ga je organizirala organizacija NABEC iz Sofije z direktorico dr. Krasimiro Vasile-vo, ki se je skupaj s tremi asistenti, uspešnimi študenti, in predavatelji izkazala kot odlična gostiteljica.
Seminarja se nas je udeležilo 12 udeležencev iz 8 raz-
ličnih držav in sicer: Hrvaške, Irske, Italije, Litve, Portugalske, Romunije, Španije in Slovenije. Na seminarju smo se seznanili z različnimi interaktivnimi metodami v učenju oz. poučevanju, saj so se le-te izkazale za najuspešnejše pri izobraževanju tako otrok kot tudi odraslih, z interaktivnimi metodami s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije, z različnimi aktivnostmi pri vključevanju Bolgarije v evropske projekte in z evropsko izobraževalno politiko.
Takšna spopolnjevanja strokovnjakov s področja šolskega izobraževanja imajo
vsekakor posebno vrednost za vsakega posameznika in pomembno vplivajo na posameznikovo osebnostno rast, v smislu razvijanja novega didaktičnega znanja, spopolnjevanja angleškega jezika, razumevanja raznolikosti evropskih kultur, zagotovo pa učinkujejo tudi proti predsodkom, nestrpnosti in ozkemu gledanju na svet.
Na takih seminarjih strokovnjaki s področja šolskega izobraževanja izmenjamo številne izkušnje povezane z življenjem in delom v šolah širom Evrope. Hkrati se mi zdi velikega pomena, da ob izmenjavi le-teh dobimo potrditev, da dobro delamo in da imamo dobre pogoje za delo.
Ravno zaradi teh pozitivnih izkušenj naša OŠ Frana Kranjca Celje navezuje stike preko e Twinning portala in začenja z novim Comeniuso-vim projektom - šolsko partnerstvo, v katerega bodo vključeni tudi učenci. Šolsko partnerstvo je namenjeno
povezovanju in sodelovanju najmanj treh šol iz treh različnih držav na osnovi skup-
ne teme. Sodelovali bomo s Turčijo, Bolgarijo, Romunijo in Italijo, naša skupna te-
ma pa je Majhne stvari kot ključ do sreče.
VLASTA PREVOLŠEK
Prvi rojstni dan Vinogradniškega društva Štefan
Pred nedavnim je Vinogradniško društvo Štefan iz Svetega Štefana praznovalo 1. rojstni dan. Društvo ima že preko 70 članov in članic. Posebnost je v tem, da zasedajo vodilni položaj v upravnem odboru predvsem ženske, kar ni v navadi.
Društvo si je že ob ustano- ki sloni na izobraževanju čla-vitvi zastavilo program dela, nov in tudi ostalih krajanov,
vinogradnikov, saj živimo na področju, kjer ima skoraj vsaka kmetija tudi svoj vinograd.
Tako je društvo v preteklem letu organiziralo prikaz rezi - sanacija trte po močni toči iz leta 2008. Prikaz je
predstavil strokovnjak iz Kmetijsko gospodarskega zavoda Maribor Roman Štabuc. Na predstavitvi je sodelovalo kar 50 članov in drugih vinogradnikov. Med letom je društvo s pomočjo sponzor-
Na poti v Burgundijo
jev organiziralo štiridnevno strokovno ekskurzijo v Francijo, v vinorodno Burgundi-jo. Kljub okvari na avtobusu na avtocesti v Italiji smo vsi ostali mirni in dobre volje. Po štiriurnem čakanju smo dočakali nadomestni avtobus podjetja Veng, s katerim smo uspešno nadaljevali pot. Zaradi okvare avtobusa pa smo si v jutranjih urah lahko ogledali mogočno goro Mont Blanc, ki bi jo sicer prespali v nočnih urah. Za celotno organizacijo ekskurzije ima največ zaslug Franc Dolar, naš član. Seveda ne smemo pozabiti njegove žene Karoline in predvsem predsednice društva Katarine Čoklc.
Po strokovni plati pa je društvo organiziralo delovno degustacijo 30 vzorcev vin letnik 2009, ki jo je vodila Tadeja Plevnik - Vodovnik. Pridelovalcem je svetovala, kako vina kletariti in done-govati, da bodo čim boljša in prijetna za pitje. Marca je
bilo organizirano strokovno ocenjevanje vin s 5-člansko komisijo pod strokovnim vodstvom Antona Vodovni-ka iz Maribora. Na ocenitev je bilo sprejetih 58 vzorcev belega in rdečega - sortnega vina. Glede nato, da je na ocenitvi večina vinogradnikov sodelovala prvič, je bilo mnenje strokovne komisije enotno, da so vina naših pridelovalcev dobra. Povprečna ocena je znašala kar 18,6 točk.
Društvo je tudi organiziralo prireditev ob materinskega dneva po končanem kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci OŠ Sveti Štefan in otroci tamkajšnje dislocirane enote. Nastopili so Šte-fanski fantje in folklorna skupina Sveti Štefan. Vinogradniki in vinogradnice so ponosno prejeli svoje zlate, srebrne in bronaste diplome. Sledilo je skupno druženje ob zvokih domače »frajtona-rice«.
FRIDERIK ČOKLC
Celjan Ernest Večko jo je peš mahnil iz Celja do Atlantika.
Celjan Ernest Večko, delovni invalid brez prstov na desni roki, se je v soboto navsezgodaj zjutraj, ko še niti petelin ni zapel v nov dan, pri svojih 61. letih peš odpravil na več kot 3.000 kilometrov dolgo pot iz Celja do Atlantika oziroma Santiaga v Španiji. Dolgo pot namerava prehoditi v 75 dneh oziroma dveh mesecih in pol, kar pomeni, da bo vsak dan prepešačil okoli 40 kilometrov. »Malo pa sem nervozen. Najbolj me skrbi, ali sem za tako dolgo pot dovolj psihično pripravljen,« je priznal dva dni pred odhodom. A iz oči si mu lahko prebral, da ga nič ne more zadržati doma. »Še dvakrat grem spat,« je neučakano kot majhen otrok odšteval do začetka svoje dolge poti v neznano.
V neznano zato, ker Večko vnaprej ne ve ne kje bo prespal ne kje bo dobil vodo niti kakšne temperature in nasploh kakšno vreme ga čakajo. Natančno ne pozna niti poti ne jezika držav, ki jih bo prečkal. Čeprav v šali pristavi, da bo v najboljši družbi, to je sam s seboj in z nahrbtnikom, prizna, da ga najbolj skrbi ravno to, da bo na poti povsem sam. Nikogar ne bo imel, s komer bi se lahko posvetoval in si krajšal čas. »Trudim se ohraniti mir v sebi. Stvari sprejemam takšne, kot so in jih želim takšne, kot
so, tudi doživeti in preživeti. Na pot se ne podajam zaradi dokazovanja, ampak zaradi poti same,« pravi Ernest Večko.
Pogrešal bo
slepega
prijatelja
To ni njegov prvi takšen podvig. S slepim prijateljem Borkom Kregarjem sta skupaj prehodila že več kot 15
Celjski Mestni park bodo urejali
Mestna občina Celje je za Mestni park naročila pregled vseh dreves in analizo njihovega stanja. Pregled je opravilo podjetje Arboretum Volčji potok.
Analiza stanja 371 dreves je pokazala, da je 78 dreves v slabšem vitalnem stanju (v krošnjah dreves so suhe veje, v deblih dupline), med njimi je 55 primerkov navadnega divjega kostanja. Ta drevesa bodo v obdobju treh let postopoma odstranili. Delo bo opravilo podjetje Vrtnarstvo Celje na podlagi koncesijske pogodbe. Prve odstranitve so predvidene v maju, so sporočili iz mestne občine.
Na oddelku za okolje in prostor ter komunalo pa pripravljajo tudi načrt za celovito ureditev Mestnega parka. Ta bo zajemal zasaditev novih dreves, ureditev cvetličnih gredic, postavitev nove parkovne opreme, obnovitev fontane in sprehajalnih poti.
BA
pogrešal. Ko sva hodila skupaj, sva si prtljago razdelila. On je nosil >spalnico<, jaz >kuhinjo<. Zdaj bom moral vse nositi sam, pri čemer se prtljago še vedno trudim zmanjšati na minimum. Ta naj ne bi presegala deset odstotkov telesne teže, kar pomeni, da nahrbtnik v mojem primeru naj ne bi bil težji od 7,5 kilograma. Seveda pa v njem ne smejo manjkati topla oblačila, spalna vreča, kuhalnik, šotor ter hrana in voda, ki sta od vsega najtežji,« našteva Večko, ki upa, da bo na poti srečeval dobre in prijazne ljudi, ki ga bodo pripravljeni sprejeti pod svojo streho. Večko se na pot odpravlja kot romar, tem pa naj bi bili domačini po običaju vedno pripravljeni pomagati z
nudenjem prenočišča in s podobnim.
Po hribih in dolinah
Ernest Večko ima po dobrih treh dneh prehojenih približno sto kilometrov. Računa, da bo mejo z Italijo v Novi Gorici prečkal proti koncu tedna, saj namerava Slovenijo prehoditi bolj počasi, da se telo privadi, pa tudi zato, v šali doda, »ker se znam tu vse zmeniti, če bom kaj potreboval. Skozi Italijo in Francijo bom pa bolj hitro hodil, ker ne poznam njihovega jezika«. Sicer Večko, ko se je odločal za to pot, ni kaj veliko razmišljal, ali bo hodil po hribih ali po dolinah: »Slovenija mi je poznana, Italija ne preveč. Kolikor sem se po-
zanimal po internetu in zemljevidu, mi severni del Italije deluje bolj ravninski, prelaz med Italijo in Francijo pa se dvigne na višino 1.800 metrov. Zato tam pričakujem še precej hladno vreme in tudi mrzle noči.«
Od francoske meje namerava pot nadaljevati do Lourda in naprej po znani romarski poti Camino, kjer je pred leti že hodil. Želi si priti do Atlantika, do kraja Finisterra, ki so ga nekoč imeli za konec sveta. Tudi del poti nazaj namerava Ernest Večko prehoditi, potem pa, če ne bo našel drugega prevoza, ga bodo prišli iskat kolegi iz Planinskega društva Grmada, so mu obljubili.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Peš iz Celja do »konca sveta«
Invalid Ernest Večko namerava v dveh mesecih in pol prehoditi tri tisoč kilometrov
tisoč kilometrov. Skupaj hodita na dolge poti od leta 2003, ko sta šla peš iz Celja do Kopra. Slovenijo sta prehodila tako rekoč že po dolgem in počez. Pred šestimi leti sta prepešačila pot od Pi-renejev do Atlantskega oceana in v tem sklopu prehodila znano špansko romarsko pot Camino. Lani pa sta v okviru projekta Z Braillom po Sloveniji 2009 prehodila 1.400 kilometrov.
Tudi v Santiago sta nameravala skupaj, a je naneslo tako, da Kregar tokrat ne more zraven, zato jo je Večko proti Španiji mahnil sam. V sandalih in s pohodnimi čevlji v nahrbtniku. »Borko mi bo na poti manjkal. Je zelo dober prijatelj, s katerim se na najinih poteh odlično ujameva. Pa tudi iz praktičnega razloga ga bom
Utrinke in doživetja s svoje poti bo Ernest Večko sproti objavljal na spletu, med drugim tudi na spletni strani Planinskega društva Grmada Celje.
Ernestu Večku so srečno pot zaželeli tudi člani Planinskega društva Grmada.
Kamera za slabovidno učenko
Slabovidni učenki Tamari Kolar, ki obiskuje OŠ Šmarje pri Jelšah, so pred kratkim izročili elektronsko kamero za slabovidne. Kamero, vredno približno 2.500 evrov, sta učenki 6. razreda izročila predstavnika Lions kluba Rogaška Slatina, ki je zbral denar na decembrskem dobrodelnem koncertu.
Šestošolka je v šmarski šoli med petimi učenci s posebnimi potrebami, ki so jim v zadnjih letih uspeli z dobrodelnostjo pomagati pri nakupih različnih pripomočkov. S kamero bo odlični učenki lažje tako pri pouku kot doma, saj ji pripomoček približa sliko na daljavo ter od blizu.
Tamarine težave z vidom so odkrili, ko je bila stara dve leti, pri šestih letih je bila že operirana. Pozneje so pri njej odkrili gensko okvaro ledvic, zaradi česar jo že pripravljajo na dializo.
BJ
Slabovidna Tamara ob kameri, ki ji sliko približa.
Ko je padel Roman Bezjak, je Boštjan Jelečevič nemudoma opozoril, da prekrška ni bilo.
Celjani do prve točke z Velenjčani
Apetiti domačih navijačev so se povečali, zato so bili nezadovoljni
Nogometaši CM Celja in velenjskega Rudarja so se v 33. krogu 1. SNL v Areni Petrol razšli brez golov. Gostitelji so imeli zrelejše priložnosti, predvsem v 1. polčasu, toda izkazal se je vratar Safet Ja-hič.
Tudi v drugem delu so Celjani še naprej pritiskali, Velenjčani pa so si ustvarili nekaj priložnosti za zmago, a je bil nespreten Dario Torbić.
Rep zatajil pri zaključkih
Na tretjem mestu ima Olim-pija 47 točk, sledijo pa Gorica, Nafta in Celje s po 46 točkami. Rudar ima tri manj, a ostaja v boju za visoko uvrstitev. Če bo v pokalu NZS zmagal Maribor, bosta v kvalifikacijah za ligo Europa nastopila tako tretji kot tudi četrti klub 1. SNL.
Pri gostiteljih so zaradi kartonov manjkali Milan Andžel-kovič, Saša Bakarič in Domagoj Duspara, pa tudi Rok Štraus in Slaviša Dvorančič, pri Velenjčanih pa kaznovana Miha Golob in Fabijan Ci-pot ter poškodovani Boban Sa-vić, Aleš Jeseničnik in Rusmin Dedič, na klopi je ostal Almir Sulejmanovič. Na 47. medsebojnem obračunu je bilo veliko teka, a prav nič učinka. Po Selimijevem poskusu iz gneče in dobri reakciji Ame-la Mujčinoviča je na drugi strani Mariju Močiču - velenjska obramba se je v hipu raz-prla - uspel odličen prodor, ki pa ga je zaključil s slabim strelom: »Šlo je še za eno trdo tekmo z Velenjčani. Žal nismo zadeli v 1. delu, ko bi lahko tekmo celo zlahka dobili. Žal žoga ni hotela v mrežo. V nadaljevanju je bila igra raztrgana.« Najbrž je ciljal na poskusa Rajka Repa; po imenitni asistenci Dejana Urban-ča je sprožil slabo in Jahič je žogo odbil, po krasnem prei-gravanju preko Stojniča pa jo je poslal visoko preko vrat. V enakovrednem nadaljevanju
so izstopale tri nevarne akcije Rudarja. Osamljenemu Gr-biču je izjemno strel zaustavil Mujčinovič, Prašnikarjev adut s klopi Dario Torbić pa je sprva zgrešil celotno žogo, kasneje pa jo zelo slabo zadel z glavo.
Jug ponovil »Maribor«
Celjani so imeli kar devet kotov, večino je izvedel Se-bastjan Gobec, nevarno tudi prosti strel s 30 metrov: »Dve, tri lepe priložnosti smo imeli za vodstvo, ko pa dodamo kasnejše akcije gostov, je neodločen izid pravičen. V Mariboru ne smemo izgubiti, nato pa moramo dvakrat zmagati.« Dvakrat so Celjani (roka, padec Bezjaka) zahtevali najstrožjo kazen: »Od soigralcev sem izvedel, da je bilo igranje z roko očitno. Sodnik Jug je dejal, da je bila roka >na-streljana< in da dogodek ne bi
vplival na igro ...« Tolminčan Matej Jug ni pokazal na belo točko že v Ljudskem vrtu na prvi pokalni tekmi z Mariborom, ko je zelo dobro odigral Dejan Purišič: »Upam, da smo se dobro spočili. Vemo, da lahko premagamo Maribor. Želimo si, da bodo gostitelji malce manj odločni, kajti konec tedna bodo nastopili v finalu slovenskega pokala.«
Najboljši igralec lokalnega derbija je bil vratar Rudarja Safet Jahič: »Čeprav smo bili zdesetkani, bi lahko zmagali, a tudi točka ni slaba.« Po treh prvenstvenih porazih v tej sezoni (in dveh zmagah v pokalu) so celjski nogometaši osvojili prvo prvenstveno točko proti Rudarju.
»Manjkala pika na i«
Trener Bojan Prašnikar, ki
je na velenjski klopi od 12 možnih točk osvojil dve, je de-
pa sta jo obe strani podaljšali še za eno leto. 21-letni napadalec je v tej sezoni dosegel pet prvenstvenih golov. Odlikuje ga hitrost, klubske veljake pa je navdušil tudi s prizadevnostjo. Tokrat jo je prikazal celo preveč, ko je dobil žogo .
Celjani bodo v torek, 11. maja odigrali zadnjo tekmo v Areni Petrol proti Pevni-kovi in Sešlarjevi Olimpiji, v ligaškem zaključku pa bodo potovali v Domžale in drevi v Maribor, pod Kalva-rijo. Nova kalvarija? Nazadnje so jo doživeli, pa čeprav
LESTVICA1. SNL
1.LUKA	KOPER
2.	MARIBOR
3.	OUMPIJA (-2)
4.	HIT GORICA
5.	NAFTA
6.	CM CELJE
7.	RUDAR
8.	DOMŽALE
9.	INTERBLOCK
33	20 10
33	16 7
33	14
33	13
33	13
33	13
33	13
33	11
33	9
10. LABOD DRAVA 33 7
8	14 6 18
9	17
55:28 70 55:43 55 46:31 47 62:56 46 47:48 46 49:53 46 39:47 43 46:54 41 34:56 33 32:49 30
so bili boljši vsaj dve tretjini tekme. Nogomet je čudna stvar, pravi Đuričić. A ti tisto, kar ti je vzel, pošteno vrne, pa je dejal Srečko Ka-tanec.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Preigravanje Rajka Repa je bilo mojstrsko, zaključek akcije pa ni bil v takšnem slogu.
jal: »V prvem delu je bila opazna želja obeh ekip po zmagi. Bilo je tudi veliko dolgih podaj. Mi smo zaigrali s povsem spremenjeno obrambo, manjkal je prvi vratar in standardni branilci. Zato smo bili nezanesljivi in nekolikanj živčni. Predvidevali smo, da bodo Celjani podobno kot z Mariborom po 20 minutah drugega dela imeli težave. Z boljšimi zaključki akcij bi mi lahko bili zelo blizu osvojitvi vseh treh točk. Obenem zna Celje biti nevarno z napadalcema, ki sta sposobna kaj splesti iz nič. Zadovoljen sem z borbenostjo mojih igralcev in njihovim sprejetjem načina igre, manjkala pa je seveda pika na i, zadetek.« O končnici prvenstva meni: »V zadnjih treh krogih upam na boljšo realizacijo. Že proti Kopru smo si priigrali lepe priložnosti, ki smo jih zapravili, prejeli pa dva gola iz treh strelov. Bolj konkretni moramo biti. Razpored je ugoden, tudi jaz si želim, da bi končno zmagal.«
Možnosti bo imel doma z Dravo in Gorico, vmes pa še pri Interblocku.
Kalvarija?
Domači strateg Milan Đuričić je bil bolj zadovoljen z drugim polčasom CM Celja: »Fantom ne morem očitati pomanjkanja bojevitosti. Imeli so težave do odmora, po njem so se stabilizirali v obrambi in prežali na priložnosti. Nekaj so jih imeli, obenem pa so bili premalo zbrani, kar je posledica mladosti. Vsekakor smo žalostni, ker nismo zmagali. Toda moram biti zadovoljen, saj Rudar ni mačji kašelj. Tudi zelo toplo vreme je onemogočilo boljšo predstavo. Danes je Maribor favorit, naš adut pa bo motiv. Kot vselej bomo takoj napadli. Razpored? Vsekakor ima Rudar lažjega ...«
Romana Bezjaka je dosedanja pogodba s CM Celjem vezala do leta 2012, vseeno
Drapič
evropski
prvak
Slovenska reprezentanca v tekvondoju verzije ITF je na evropskem prvenstvu v švedskem Skovdeju osvojila devet medalj.
Evropski prvak je med člani postal tudi Denis Drapič v kategoriji do 71 kg, član TK Ahac. Drapič je bil boljši od Finca He-lassaloja, Moldavca Captarija, Nemca Putza in Valižana Ernesta, v finalu pa še od Norvežana Bjornarja Blaalida. Uspeh so z bronastimi medaljami dopolnile tudi tekmovalke celjskega Hyonga, članici Nastja Zajc in Staša Lubej ter mladinka Špela Ciglar Omerzu.
DŠ
Foto: SHERPA
Denis Drapič
Konjičani
neobremenje
Šentjur
V 2. slovenski nogometni ligi je Dravi-nja proti Primorju osvojila veliko točko, Šentjur pa je bil visoko poražen v Kidričevem. Aluminij je slavil s kar 7:0.
Moštvo Oskarja Drobneta pred zadnjimi tremi krogi za rešilnim 8. mestom, kjer je trenutno Krško, zaostaja za 3 točke. Obstanek je zanj nedvomno še možen, a razpored ni obetaven. V nedeljo bo Šentjur gostil Dravinjo, v zadnjih dveh krogih pa bo igral v Murski Soboti in doma z Belo krajino.
Moštvo Dravinje, ki je zopet v pravi formi, si je s točko proti vodilnemu Primorju praktično že zagotovilo obstanek. Želja Konjiča-nov je le še izpolniti začrtan cilj pred sezono, uvrstitev v sredino lestvice. Dravinja se bo po gostovanju v Šentjurju pomerila še z Livarjem in Šenčurjem. Trener Marjan Marjano-vič je z dobro taktiko proti Primorju zabeležil dragoceno točko: »Po dveh zaporednih zma-
gah se je ekipa Primorju zopet smo bili zelo o odlično borili i ma je bila zelo smo izgubili prt preteklima zma la smola in bil Sedaj smo vsi z jemo in prikazu tudi v prihodnj osnovni cilj je ž pa prava drugo goste Šentjurča vem, da imajo prišli so v neug sproščeno.«
Lokalni derb njo bo v nedel
Z devetimi svetovnimi prv
Največji letošnji dogodek za športnike invalide v Sloveni
Sedmo odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu bo od j ni Tri lilije. Organizator Zveza za šport invalidov Slovenije - P zelo številčno udeležbo, preko 300 tekmovalcev iz 38 držav, m zmagovalcev iz Pekinga iz devet aktualnih svetovnih prvakov.
Šentjurju »v pomoč priskočil« Zlatorog
Tekme 10. kroga lige za prvaka za košarkarje so bile zaradi praznika odigrane že v petek. Šentjur je gostil Krko, Zlatorog pa ljubljanske Parklje.
Laščani so po štirih zaporednih porazih končno vknjižili zmago, ko so v Treh lilijah s 85:60 porazili Parklje. Domači so slabo začeli, gostje so namreč vodili že za 9 točk, a so se v drugi četrtini prebudili in odšli na odmor s prednostjo 20 točk. »Po vseh mesecih pripravljanja in treniranja je dober občutek, ko končno zmagaš. Vem, da smo v ligi za prvaka malce razočarali, ampak v športu je tako, da se trudiš in veliko vlagaš, vendar včasih zmanjka kanček sreče in rezultat ni takšen, kot ga pričakuješ,« je dejal Miha Čmer, ki je še dodal, da bo Zlatorog do konca lige za prvaka igral pošteno in v upanju, da doseže čimveč zmag.
Tokratna tekma je bila izjemna, saj so varovanci Aleša Pipana nakazali zmago že v drugi četrtini, v tretji, kjer so se ponavadi ustavili in tekmecu pustili, da jih premaga, so svoj nalet le še stopnjevali. »Nekako smo se sprostili. Parklji nam ne ležijo. Imajo zelo neugodno ekipo, ki igra zelo ozko in čaka nasprotnika, da zgreši mete od daleč. Mi smo bili čvrsti v obrambi, kljub slabemu začetku se nismo predali in nadaljevali smo igro v našem ritmu, hitro smo napadali in dejansko zmleli nasprotnika,« je bil vesel Čmer, ki je pohvalil tudi soigralce, predvsem tiste, ki letos niso dobili veliko priložnosti. Izkazal se je Luka Dimec, ki je dosegel dvojni dvojček (13 točk in 12 skokov), Matic Zupanc pa je prvič presegel mejo desetih
točk. Najboljši strelec je bil kapetan Nejc Strnad, ki je dobro odigral tako v obrambi kot v napadu. Zlatorog je do druge zmage v ligi za prvaka prišel s kolektivno igro, ki je dobra vzpodbuda za nadaljevanje prvenstva.
V naslednjem krogu odhaja k novomeški Krki, ki je, kot pravi Čmer, v naletu, saj cilja na sam vrh lestvice, ker si želi vstopa v jadransko ligo: »Enkrat smo jih letos že premagali. Na gostovanje gotovo ne gremo z belo zastavo, ampak po zmago.«
Šentjur je tokrat zabeležil poraz, ko ga je s 86:71 porazila Krka, a je zadržal 4. mesto, saj so Parklji klonili v Laškem. Nezbranost Novakovičevih fantov in le dva dni časa za regeneracijo sta bila zadostna vzroka za premoč favoriziranih Novomeščanov. Gostje so se dobro pripravili na najboljša domača posameznika Sandija Čebularja in Marcusa Crenshawa, ki so ju v 1. polčasu povsem ustavili, saj sta skupaj dosegla le 12 točk. Osebno statistiko sta do konca tekme sicer izboljšala, vendar je bila Krka premočna, da bi se ji domačini lahko približali.
Naslednjo tekmo bo ekipa Damjana Novakoviča v sredo odigrala pri Slovanu. V boj za vstop v končnico državnega prvenstva se je vključilo tudi Zasavje, tako da se bo liga za prvaka nadaljevala z vročimi boji za 4. mesto. Šentjur ima zdaj dva neposredna tekmeca, Parklje in Zasavje.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Luka Dimec je vknjižil prvi dvojni dvojček.
Celjanke osmič ali Gorenjke drugič?
>m v
psihološko dvignila in proti pokazala pravi obraz. Čeprav krnjeni, so se preostali igralci n pustili srce na igrišču. Tek-dobra, trda, vesel sem, da niti vodilnemu moštvu lige. Pred igama se nas je izjemno drža-i smo v nekakšni črni luknji. adovoljni, da se zopet dvigu-ujemo pravo igro. Dravinja bo ji sezoni igrala v drugi ligi in že skorajda zagotovljen. Sledi ligaška tekma, ko odhajamo v anom. Žal mi je za njih, ker ogromno dobrih igralcev, a oden položaj. Mi bomo igrali
ni med Šentjurjem in Dravi-jo ob 17. uri.
MITJA KNEZ
aki
ji bo v Laškem.
jutri do sobote v športni dvora-araolimpijski komite pričakuje ed katerimi bo pet olimpijskih
DŠ
Danes se bo v dvorani Gimnazije Celje -Center začela finalna serija državnega prvenstva med košarkaricami Merkurja in Kranjske Gore. Celjanke so bile doslej sedemkrat državne prvakinje, prvič leta 2000, med leti 2003 in 2006 štirikrat zapored ter v zadnjih dveh sezonah. To bo njihov trinajsti finale, deseti zapored, četrti zapored s Kranjsko Goro.
Za polne klubske vitrine je bržčas najbolj zaslužen Matej Polutnik, direktor celjskega kluba.
V tej sezoni so bile vaše varovanke trikrat boljše od Gorenjk, dvakrat pa so izgubile. Ne dvomimo, da ste optimist ...
To drži, pa kljub temu menim, da bomo priče finalu, v katerem je zmagovalca zelo težko napovedati. Obenem bomo gledali zelo kvalitetno košarko. Iz izidov tekem v tej sezoni je razvidno, da sta ekipi izredno izenačeni. Favoritinj ni, domače igrišče pa bo pomenilo prednost v boju na tri zmage. V naši dvorani smo v tej sezoni dvakrat zmagali, tretjič, ko ni bilo tako pomembno, pa smo izgubili.
Je katera od ekip nadigrala drugo?
Med sezono smo imeli nekaj težav, ko nas je zapustila Nikya Hughes, ki ni pridobila bivalne vize zaradi kaznovanosti v ZDA. Bila je prilagojena našemu sistemu igre in doživeli smo prvi poraz, nato pa uspeli v finalu pokala. Kasneje se je naša ekipa popolnoma psihološko stabilizirala. Naš trener Damir Grgič stalno poudarja, da ima ekipa zmagovalni karakter. Na zaključne boje smo se dobro pripravljali, toda Niki Barič se je doma pripetila nevšečnost in morali so ji odstraniti noht s prstanca leve roke. Če ne bo zmogla igrati kot običajno, potem bo to velik primanjkljaj.
Kaj bo sicer odločilnega pomena v dvoboju? Lani ste ga dobili s 3:1, predlani celo s 3:0!
Mislim, da imamo izrazito boljši strokovni štab in posledično več inačic igranja v napadu
Matej Polutnik s hčerjo
in obrambi. Naša prva peterka je po mojem mnenju kakovostnejša, Gorenjke pa imajo širši izbor igralk. Odločilna zna biti predvsem obramba, kajti v teh obračunih je odstotek uspešnih metov zaradi pomembnosti nižji. Vsaka trojka bo zelo dragocena. Pod košem računamo na precejšen doprinos Rankice Ša-renac, ki jo bodo tekmice težko zaustavile.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
ORAMA
NOGOMET
1.	SL, 33. krog: CM Celje -Rudar 0:0, Koper - Maribor 0:0, Interblock - Nafta 1:1, Drava - Gorica 2:4, Domžale
- Olimpija 1:2.
2.	SL, 24. krog: Aluminij -Šentjur 7:0 (3:0); Režonja (8, 47, 85), Milec (14, 15, 68, 90), Dravinja - Primorje 0:0. Vrstni red: Primorje 48, Triglav 43, Aluminij 37, Bela krajina 36, Mura 33, Dravinja 32, Šenčur 31, Krško 24, Livar 23, Šentjur 21.
3.	SL - vzhod, zaostali tekmi: Šmartno - Zreče 6:2 (1:0), Tromejnik - Kovinar Štore 2:0 (1:0). Vrstni red: Simer Šampion 47, Šmartno 43, Čarda, Dravograd 39, Ma-lečnik 33, Odranci, Stojnci, Zreče 31, Veržej 29, Kovinar, Tromejnik 23, Pesnica 20, Paloma 15, Mons Claudius 8.
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 6. krog: Trimo - Gorenje 31:39 (16:17); Miklavčič, Skube 6; Natek, Ši-mič 8, Žvižej 6, Čupić, Bezjak 4, Cehte 3, Rnić, Štefanič 2, Rutar, Bajram 1. Vrstni red: Celje 46-6, Cimos, Gorenje 41-11, Slovan 26-26, Trimo 25-27, Ormož 19-33.
KOŠARKA
1. SL, 10. krog: Zlatorog - Par-klji 85:60; Strnad 23, Dimec 13, Zupanc, Bubnič 11, Goljo-vič 8, Rizvič 7, Nikolič Smr-delj 6, Čmer 4, Pelko 2; Đapa 19, Krejič 9, Šentjur - Krka 71:86; Crenshaw 17, Čebular
15, Lapornik 10, Ručigaj, Ferme 7, Simovič, Sebič, Jovano-vič 4, Palčnik 3; Ikonič 22, Pa-vič 15. Vrstni red: Union Olimpija, Krka, Helios 18, Šentjur, Parklji 15, Zasavje 14, Zlatorog 12, Geoplin Slovan 10. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 4. 5.
NOGOMET
1. SL, 34. krog: Maribor -CM Celje (20).
KOŠARKA
1. SL (ž), 1. tekma finala, Celje: Merkur - Kranjska Gora (19).
Sreda, 5. 5.
NOGOMET
1. SL, 34. krog, Velenje: Rudar - Drava (18).
ROKOMET
1. SL (ž), 8. krog: Ptuj - Ce-leia Žalec (19).
KOŠARKA
1. SL, 11. krog, Ljubljana: Geo-plin Slovan - Šentjur (19), Novo mesto: Krka - Zlatorog (20).
Popravek
V 32. številki smo v prispevku Hodili in tekli na Brnico napačno zapisali priimek enega od najboljših tekačev, 2. mesto je osvojil Ivan Hrastovec z Vranskega.
Uredništvo
RK CELEIA ŽALEC:
Mlade dobro izkoriščajo priložnost
Rokometašice Celeie iz Žalca čakajo le še tri tekme do zaključka državnega prvenstva, kjer so si že nekaj krogov nazaj zanesljivo zagotovile četrto mesto v letošnjem državnem prvenstvu. To je glede na sestavo letošnje ekipe in kljub vsem težavam zaradi prenehanja igranja nekaterih igralk zadovoljiv uspeh. Ekipe Krima, Olimpije in Zagorja so v tem trenutku tako finančno kot tudi igralsko kakovostnejše, so pa veseli, da so se v konkurenci ostalih ekip, predvsem Ptuja in Krke, uspeli uvrstiti pred njih. Mlade rokometašice, ki so dobile priložnost predvsem
v težkih srečanjih končnice za prvaka, so le-to dobro izkoristile, hkrati pa so pridobile nekaj dragocenih izkušenj za igranje v prihodnosti. Veseli tudi podatek, da se njihova domača najkakovostnejša igralka zadnjih sezon Maja Korun po poškodbah vrača na rokometna igrišča. Tako v klubu verjamejo, da bo v prihodnje prav ona vodila mlado domačo ekipo pri doseganju novih kakovostnih rezultatov.
Niso pa v tem obdobju aktivne le članice, saj nadaljuje igranje v državnem prvenstvu tudi njihova kadetska ekipa, ki v skupini za
7.	do 12. mesto zanesljivo drži prvo mesto, brez poraza. Njihove najmlajše rokometašice, gre za dekleta, rojena leta 1997 in mlajše, so v svoji skupini osvojila končno 5. mesto. Dejavni so tudi z mini rokometom, ki ga izvajajo na kar desetih osnovnih šolah širše žalske regije. Prav iz te baze črpajo nove mlade perspektivne rokometašice, iz katerih želijo razviti kakovostne igralke za igranje rokometa na najvišjem nivoju.
Ob tej priliki vabijo vse ljubitelje ženskega rokometa na zadnje letošnje domače srečanje državnega prvenstva, ko se bodo v soboto,
8.	maja, ob 18. uri pomerile z ekipo ŽRK Krka iz Novega mesta.
Maja Korun, ki žal zaradi poškodbe trenutno ne igra.
in
'u'
I L. I ■i,
V
'o' i a'
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Beremo še, kupujemo ne
Internet branja knjig ne bo »požrl« - Bralci se vse bolj preusmerjajo na knjižnično izposojo
Knjiga. Šop skupaj zvezanih potiskanih listov papirja v mehki ali trdi vezavi. Knjiga - kar pravšen pripomoček, da z njim podložimo majavo mizo. Knjiga - luč v svet misli drugih, pot v neznano, priložnost za sprostitev, oddih, filozofski ali praktičen navdih ... Vse to je knjiga. In še mnogo več. Vsako leto konec aprila jo posebej častimo s tednom slovenske knjige in z obeležitvijo svetovnega dneva knjige. S prireditvami se klanjamo knjigi, tudi slovenski. In s tem slovenskemu jeziku, zapisanem v njej. Temu, da bi slovenščina brez knjig izumrla. Resnici, da so slovenski jezik tako na jezikovni kot na miselni, filozofski in še kakšni ravni ohranile in razvijale prav domače - slovenske knjige.
Bolj kot ne ostaja pri tem. In pri opozarjanju, da se proda vedno manj knjig, da vse manj beremo, da so knjige predrage. Pa vse to res drži? V Sloveniji še nikoli ni izhajalo toliko knjig. In naklade novih del še nikoli niso bile tako nizke. Je knjig morda celo preveč? Kakšne so naše bralne navade?
Ob odprtju nove Osrednje knjižnice v Celju je ministrica za kulturo Majda Širca potrdila, da je v knjižnicah obiskovalcev vse več in da raste tudi izposoja. »To na nek način kaže, da ljudje manj kupujejo, a hkrati, da je bralna kultura živa in da so navade Slovencev v to bralno kulturo zelo vpete. Ne morem zanikati, da je na trgu vse več knjig,
da se izdaja vse več naslovov, kar po eni strani dela komu težave, saj je selekcija manj ostra in s tem tudi za subvencije bolj izzivalna,« pravi ministrica.
Izposoja v knjižnicah raste
Na bralne navade najbolj kažeta vse večji obisk in izposoja v knjižnicah. Direk-
nje drugačno. »Po naši statistiki ljudje zgolj na območju delovanja naše knjižnice, ki zajema populacijo okoli 60 tisoč ljudi, preberejo več kot milijon izvodov knjig letno. Delež izposoje slovenskega leposlovja je pri tem približno četrtinski, delež tuje literature pa za približno pet odstotkov nižji. To zgovorno priča, da je slovenska li-
knjig, ki so običajno med 500 in 600 izvodi, pokupimo slovenski knjižničarji približno dve tretjini naklade. Drži pa, da so knjige drage, ker je izvodov malo, na izvod pa strošek velik. Razmišljanje založnikov bi moralo iti v smer cenitve knjig. Seveda ne na račun avtorjev. Ministrstvo za kulturo kar bogato subvencionira izdajo knjig in kakšen stro-
Lažje napisati, kot prodati
In kaj pravijo tisti, ki knjige prodajajo? Kaj o tem pravi Božo Mulej, velik ljubitelj knjig, lastnik knjigarne in tudi antikvariata knjig Antika v Celju? »Knjigo je danes zanesljivo lažje izdati, kot prodati. Tehnologija omogoča poceni izdaje, avtorji pa zelo težko pri-
tor tretje največje, Osrednje knjižnice Celje, mag. Branko Goropevšek pravi, da Slovenci veliko beremo, ne glede na to, da je v javnosti mne-
Beremo (tudi) obvezno
Posebno poglavje branja v Sloveniji je tako imenovano obvezno branje, program v osnovnih in srednjih šolah. Ta naj bi spodbujal ljubezen do knjig, do branja. Pa je res tako? V naši anketi smo anonimno opravili pogovor z dvema osnov-nošolkama in s tremi srednješolci. Osnovnošolki sta povedali, da je domače branje običajno zelo dolgočasno in da si želita boljših knjig. Če bi lahko učni načrt spreminjali, bi uvedli, da bi si vsaj dve knjigi letno lahko izbirali osnovnošolci sami in tudi, da ne bi bilo treba delati opisov prebranega, ki ga zatem učitelji ocenjujejo.
Srednješolci so se strinjali, da je obvezno branje potrebno. Spodbujati bi moralo branje knjig nasploh, zlasti pa razmišljanje mladostnikov. A napačen je izbor del, ki jih morajo brati, in zlasti to, da učitelji od njih zahtevajo interpretacijo »predpisanih razmišljanj«.
»Knjigo moraš razumeti na način, kot si ga predstavljajo drugi, potem pa to še ocenjujejo,« je dejal eden od sogovornikov. In poudaril, da so za mlade danes zanimive predvsem knjige, ki govorijo o družbenih in splošnih problemih, ne pa o stiskah in trpljenjih posameznika, pa še to v kontekstu davno minulih časov, ki se današnji mladini zdi nerealen. Prav tako se jim zdi, da bi bilo dovolj le preverjanje, če si delo res prebral, brez opisovanja vsebine, likov, brez ocenjevanja, ki je na temo, »če razumeš, kako so oni razumeli.« »Kot se spreminja družba, bi se moral spreminjati tudi izbor obveznega branja. Ne bi smeli brati zgolj starih knjig z nam nerazumljivimi problemi, ki onemogočajo poistovetenje z junaki. Takoj bi ukinil Gospo Bovary, še prej Jaro gospodo, ki je zatežena, pri čemer ne poznam nikogar, ki bi to knjigo prebral z užitkom.«
teratura zelo brana,« pravi Goropševšek.
V zadnjem času je zaradi slabše prodaje knjig in večanja knjižnične izposoje vse večkrat slišati očitke založnikov, da prodaja ne gre, ker si ljudje vse preveč del izposojajo v knjižnicah. Goropevšek pravi, da je ta očitek smešen. »Glede na naklade slovenskih
šek bi se lahko zmanjšal, morda na račun dobička. Pomagala bi izdaja žepnic in manj razkošnih izdaj.«
V Sloveniji letno izide okoli štiri tisoč naslovov, kar je za dvomilijonski trg veliko. Knjigo je enostavno izdati, tisk je relativno poceni in danes je brez vkalkuliranih honorarjev knjigo zelo preprosto izdati.
dejo do večjih založb. Bralci so zasipani z informacijami, med katerimi se težko znajdejo, promocije knjig pa ni. Tako se pogosto odločajo za nakupe, potem ko preberejo kak odlomek na internetu in jih ta >zgrabi<. Drug promotor prodaje so filmi, posneti po literarnih prilogah. To je v tujini pravilo, pri nas pa izjema.
Na hitro se spomnim le dveh del, pri katerih je bil film dobro gledan, knjiga pa dobro prodajana - to sta Petelinji zajtrk in Distorzija. Izjema je Voj-novičev bestseler Čefurji, raus, ki se je kar zgodil,« pravi Mu-
lej.
Ali v takšni poplavi izdaj sploh še obstaja selekcija v kakovostnem smislu? Mulej pravi, da bolj kot ne obstaja le še v večjih založbah, kjer avtorji čakajo kar nekaj let, da pridejo na vrsto. »A ob tem se pojavlja problem recenzij, korektur. Poklicna raven je padla. Kriv je čas iskanja dobičkov, ko se povsod varčuje. Avtorji so plačani minimalno, še slabše korektorji, oblikovalci, vse v želji, da se prihrani, knjiga pa zato ni nič cenejša,« pravi Mulej. In doda, da po njegovem mnenju tudi ukinitev 8,5-odstotnega davka na dodano vrednost pri prodaji knjig ne bi čisto nič spremenila. »Razliko bi založniki prelili v dobiček.«
Kaj beremo?
Pri vsakem obisku na domu znancev, prijateljev opažamo polne police knjig. A vse bolj so na policah »dekorativne« izdaje, različni priročniki, drage monografije. Leposlovja je vse manj. »Ker je del naše knjigarne antikvariat, tudi bolj poznamo, kaj so ljudje kupovali nekoč, kaj še imajo in kaj prodajajo. Zadnjih 15 let kaže, da smo včasih vsi kupovali zbirke Prešernove, Mohorjeve, nekaj časa tudi Pomurske založbe. Skoraj vsak tretji Slovenec ima vsaj eno teh zbirk in zbirk Naša beseda, 50 najlepših, Zlata knjiga za otroke. Te zbirke so bile prodane v neverjetnih nakladah. Danes pa se bojimo, da čez 15 let v antikvariatu ne bo veliko naprodaj, saj ljudje silno malo kupujejo. Po letu 1990 se je zgodil preobrat. Bralci so se preusmerili v knjižnično izposojo. Tudi politika ministrstva za kulturo vodi v to,« pravi Mulej.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
NE ZAMUDITE
. pomladnega dobrodelnega koncerta zasedbe Oktet 9, ki bo v četrtek ob 19.30 v Narodnem domu v Celju.
Polfinalisti šova Slovenija ima talent, ki s svojim petjem, svežino in mladostno navihanost-jo že peto leto navdušujejo v Sloveniji in tujini, so tokrat v goste povabili zanimivo klapo Teranke iz hrvaškega Pu-lja, v kateri prepeva 8 študentk glasbe. Oktet 9 združuje 11 sedanjih in nekdanjih dijakov Gimnazije Celje - Čenter, nji-
hov umetniški vodja pa je Gregor Deleja. Za njimi je že več kot sto koncertov po vsej Sloveniji in v tujini. Za koncert so z gostjami pripravili pester izbor vokalne glasbe, vse od slovenskih ljudskih in borbenih pesmi, preko dalmatinskih napevov in slovenske popevke do priredb popularnih hitov s svetovnih lestvic. Izkupiček koncerta bo namenjen mladi invalidni deklici za nakup invalidskega vozička. Vstopnina 10 EUR.
Folklorni festival Kozje
V četrtek se začenja že četrti mednarodni folklorni festival Kozje, ki bo na Kozjansko ob domačih skupinah iz Mestinja, Kozjega, šol Kozje in Lesično ter vrtca Kozje pripeljal tudi folklorne skupine iz Makedonije, Srbije, Avstrije in s Hrvaške.
Folkloristi pripravljajo dogodek bo povorka fol-prvi nastop v četrtek ob 18. klornih skupin skozi trg uri v Termah Olimia, v pe- Kozje v soboto ob 18. uri, tek bodo ob 20. uri nasto- ki ji bo sledila osrednja pri-pili še v Kulturnem domu reditev festivala. Šmarje pri Jelšah. Osrednji	BS
Nenad Firšt
Odličen program, a skromen odziv
Izteka se sezona koncertnih abonmajev, ki jih je za to sezono pripravil Zavod Celeia Celje. Zadnji nastop koncertnega abonmaja je pred dnevi opravil basbari-tonist Marcos Fink. Iztekel se je tudi že abonma GM oder, čakamo le še na koncert ansambla Lado, ki bo 18. maja na Starem gradu sklenil še sezono abonmaja Plus.
Vodja glasbenih dejavnosti pri zavodu Nenad Firšt pravi, da so s programom, ki so ga pripravili v tej sezoni, zelo zadovoljni. »V vsakem abonmaju smo v petih večerih ponudili zelo pester program izjemnih izvajalcev, najboljše, kar se je dalo dobiti. Gostje so bili iz tujine, nekaj je bilo tudi uglednih slovenskih imen. V tem sporedu smo poskusili ponuditi nekaj solistične in tudi komorne glasbe, praktično iz vseh stilnih obdobij. Med slišanimi deli je bilo tudi kar nekaj izvedb del slovenskih skla-
dateljev in nekaj temeljnih del svetovne glasbene literature.«
V spominu iztekajoče se sezone ostaja zlasti koncert Stephana Milenkovicha. »Gostovanja tovrstnih zvezd ostanejo v spominu. Toda sam sem bolj nagnjen k nekaterim bolj intimnim dogodkom, ki pa vsebinsko puščajo ravno tako veliko. Ne gre odrekati izjemne koncertant-ne in umetniške sposobnosti Stephanu Milenkovichu, a zgolj zaradi njega ne gre spregledati ostalih dogodkov, ki smo jih pripravili,« pravi Firšt.
Odziv občinstva na razpisane abonmaje zadnjih nekaj let pada. Pri koncertnem abonmaju se je število ustalilo okoli številke 80. Nekateri koncert so bili bolje, drugi slabše obiskani. »Z obiskom ne moremo biti nikoli zadovoljni, a tudi drugod je v zadnjih letih podobno, z upadanjem obiska na koncertih resne glasbe se soočajo vsi organizator-
ji. Po svojih močeh se bomo trudili s promocijo in predvsem s pripravo dobrih sporedov, da bi obisk izboljšali.«
Tudi za prihodnjo sezono v zavodu snujejo tri cikle, ob koncertnem še abonma GM oder in abonma Plus. Zlasti slednji je v zadnjih letih v Celje pripeljal veliko odlične avtorske glasbe, ki ni nujno t.i. klasična ali resna. »V prihodnji sezoni pripravljamo štiri avtorske projekte, ki podobno kot v tem abonmaju doslej premišljujejo o drugih izvajalskih praksah. Z zvezo glasbene mladine bomo tudi v naslednji sezoni pripravili abonma GM oder, kjer se predstavljajo mladi izvajalci, ki jim je to praviloma prvi resno organiziran koncert. V koncertnem abonmaju pa bo spet pet koncertov, med njimi tudi gostovanje uglednega ansambla Interactiv iz Tokia, s katerim bomo začeli sezono,« napoveduje Nenad Firšt.
BRST Foto: SHERPA
Slovo seniorjev
Še zadnjič bodo ljubitelji zborovskega petja lahko jutri prisluhnili senior-jem Komornega moškega zbora Celje. Pevci, ki imajo za seboj več desetletij pevske kilometrine, se bodo od aktivnega in organiziranega prepevanja poslovili z jutrišnjim (sredinim) zaključnim koncertom, ki ga pripravljajo ob 19.30 v celjskem Narodnem domu.
Šestnajst pevcev se je v zbor seniorjev povezalo pred devetimi leti. Pred tem so bili vsi člani Komornega moškega zbora Celje. V želji po pomladitvi zbora se jih je v letih 1999 in 2000 kar šestnajst, vključno z dirigentom Cirilom Vertačnikom, odločilo, da mesto v zboru prepustijo mlajšim. A so kmalu ugotovili, da preveč pogrešajo petje, da bi lahko zdržali brez njega. Ustano-
vili so zbor seniorjev, ki je imel pravilo, da so njegovi člani lahko samo tisti pevci, ki so iz KMZ izstopili v obdobju od 1999 do 2000. »Vsi, razen enega, ki je že pokojni, smo v zboru ostali vse do danes. Novih članov v naš zbor nismo vključevali,« pravi predsednik seniorjev Lojze Selič.
Prvo leto so se seniorji na vajah srečevali dvakrat mesečno, nato vsak teden. »Imeli smo zvesto občinstvo, ki nas je vsa leta rado poslušalo in nas bodrilo. A prišel je čas, ko je treba reči zbogom. Naši glasovi so ostareli. Pevci izgubljamo tisto moč, ki jo potrebujemo za aktivno petje. Da bi se šli zdaj neko polovičarstvo, pa ne pride v poštev, zato smo si rekli: >Nehajmo takrat, ko nas ljudje še radi poslušajo, ko smo še v stanju dostojno
VODNIK
TOREK, 4. 5.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča
14.00 Velenjski grad
Likovne delavnice oblikujejo vzorec življenja
odprtje razstave
16.30 Osnovna šola Gorica Velenje
Čipka skozi letne čase
odprtje razstave, mentorica Erika Pajk
18.00 Narodni dom Celje
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester
gostje Vokalna skupina Cvet, p.v. Tine Pečar
19.30 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni nastop
Špela Pastirk, oboa in Monika Žuran, violina
SREDA, 5. 5.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Čarodej Andreas za male in velike otroke
19.00 Kulturni dom Rogatec
Paradižnik z mojega vrta
knjigo bo predstavila avtorica Slavka Ilich
19.00 Savinova hiša Žalec
Branko Bačović: Povezave
predstavitev pesniške zbirke
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Vse, kar morate vedeti o mediaciji v šoli
predstavitev priročnika avtorja Janija Prgića
19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop
Timotej Kotnik, trobenta in Aleksandra Šuklar, tolkala
19.30 Narodni dom Celje
Pevci KMZ - seniorji Celje
zaključni koncert ob prenehanju delovanja z dirigentko prof. Katjo Gruber
ČETRTEK, 6. 5.
11.00 Savinov likovni salon
Žalec_
Likovna dela učencev OŠ Spodnje Savinjske doline
odprtje razstave
17.00 Knjižnica Velenje
Vzpon Waldorfske pedagogike
predava prof. Andrej Fištra-vec, dr. sociologije
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Okolje: consulting art collection
odprtje razstave
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Maya Tzolkin 2012
knjigo bo predstavila avtorica Maginja Blinkita
19.00 Don Boskov center Celje Različne vloge otrok v družini
predava Monika Burjek, spec. ZDT
19.00 Knjižnica Laško_
Shujšajmo skupaj
predavanje Vide Petrovčič
19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
Praznovanje pomladi na Slovenskem in po svetu
predstavitev knjige Damjana J. Ovseca; pogovor bo vodil Matej Krajnc
19.30 Narodni dom Celje
Oktet 9 Gimnazije Celje -Center
dobrodelni koncert, gostje klapa Teranke iz Pulja
19.30 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni nastop
Tina Benko, flavta in Tja-ša Drovenik, orgle
KINO
nimim
Spored za 4. 5. in 5. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Alica v čudežni deželi - družinska domišljijska pustolov., 3D 19.30
Kako izuriti svojega zmaja - dru
žinska animirana pustolov., 3D 15.10, 17.20
Lovec na glave - akcijska roman tična komedija 18.30, 20.55
Ne pozabi me - romantična drama 18.45, 21.15
Predobra zame - romantična ko medija
16.45, 19.00, 21.10 Romanca v Rimu - romantična ko medija
16.50, 18.50, 20.50 Spopad titanov - domišljijski ak cijski spektakel, 3D 16.35, 18.55, 21.20, 21.50 Pokvarjeni poročnik: New Or leans - akcija/triler 16.00
Akvarij - drama 16.15
Iron man 2 - znanstveno fantastič na akcija
15.40, 18.20, 21.00 Na poti - drama 15.35, 18.10, 20.40
SREDA in ČETRTEK 21.00 Šola za življenje - drama
Tadej in njegov saksofon
zapeti, ne takrat, ko nas ne bodo hoteli več poslušati.< Sklenili smo, da letos pripravimo zaključni koncert in za njim še turnejo v tujini in s tem sklenemo naše aktivno in organizirano prepevanje. Bodo pa nekateri člani še prepevali, bodisi pri društvu upokojencev ali pri kakšnem drugem manj zahtevnem sestavu,« pripoveduje Selič.
Na jutrišnjem koncertu se bodo seniorji predstavili s programom umetnih in narodnih pesmi. Zapeli bodo 18 pesmi, med katerimi so jih tretjino v zadnjem letu pod vodstvom dirigentke Katje Gruber na novo naštu-dirali. Kot gostji bosta med pavzo nastopili harfistki GŠ Celje. Vstopnine na koncert ne bo, bodo pa pevci veseli prostovoljnih prispevkov.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Na mednarodnem tekmovanju v Beogradu je to pomlad prejel diplomo za prvo mesto v kategoriji saksofon in diplomo Laureat, ki jo prejmejo le najvišje ocenjeni in najbolj nadarjeni glasbeniki, 20-letni Zrečan Tadej Drobne.
Tadej že drugo leto študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri mag. Geraldu Preinfal-ku. Poleg tega se izpopolnjuje na seminarjih za saksofon in na poletnih šolah. Za njim je že bogata glasbena pot. Saksofon je začel igrati pri sedmih letih in že v nižji glasbeni šoli prejel tretjo nagrado na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. »Ko sem obiskoval srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru, sem s kvartetom saksofonov na istem tekmovanju dobil zlato plaketo. Prav tako v srednji šoli sem dosegel še četrto mesto na tekmovanju Saksistra,« našteva fant, ki ima glasbo v krvi. Priznava, da so ga zanjo navdušili starši, ki pa se jim ni bilo treba veliko truditi.
Ker rad igra, kljub številnim študijskim obveznostim sodeluje kar v dveh godbah na pihala - v Slovenskih Konjicah in Zrečah, povrhu pa ima tudi svoj bend FausDur band's, s katerim igra soul glasbo. Za dušo.
Njegovo glasbeno pot je pendijo podprl Lions klub v tem študijskem letu s šti- Konjice.	MBP
Tadej Drobne
16
ŠTIRINOŽCI
NOVI TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM

> /j ■«
\ ' v s /\ - ř
V Šentjurju so našli dve prikupni mali črni medvedki. Skrivali sta se v visoki travi, saj ju je bilo strah drugih živali. A ko ju je v svoje naročje dvignil prijazen mož iz zavetišča, se nista nič več bali. (7940 in 7941 )
Hvala vam, mož iz zavetišča, da ste lepo poskrbeli za moji mali črni hčerkici. Oddolžim se vam tako, da vas peljem na sprehod. (7942)
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.starkel@gmail.com ali preko Fa-cebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
Lulu, ali si kaj videla najino mamico? Nekam dolgo je ni. Mene je že malo strah. (7924)
Lana, naj te ne bo strah. Verjamem, da naju je mamica prepustila v oskrbo dobrih ljudi in da bova našli novo mamico, če se najina ne vrne. Verjemi. (7925)
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
TO
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo
ob 12.15 :
. na Radiu Celje /.
Kako lahko sodelujete?	:...........
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
' _
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek: Naslov:_
tus
celje
95.1 95.9 1003 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
tus klub
Podpis:
Kužni kašelj psov
V začetku poletja in jeseni srečujemo pri kužkih eno najpogostejših obolenj zgornjih dihal, imenovano kužni kašelj psov oz. strokovno traheobronhitis psov. Bolezen se ponavadi začne nenadoma in nas preseneti z močnim kašljem. Kašelj je pogosto tako močan, da se kužek dobesedno davi in na koncu pogosto tudi bruha.
Lastniki dostikrat pomislijo, da se kužek davi zaradi kakšne kosti, ki bi se mu lahko zapičila v grlo. V razvoj te nalezljive bolezni je lahko vpletenih več virusnih in bakterijskih povzročiteljev. Kuž-ki se okužijo z medsebojnimi stiki. Okužba se prenaša z izdihanim oziroma izkaš-ljanim zrakom in kapljicami, ki jih razpršijo daleč naokrog, ter s pitjem iz iste posode in igranjem z istimi igračami preko sline. Bolezen prenašajo še en teden po prenehanju znakov bolezni. Inkubacijska doba (to je čas od okužbe, do izbruha bolezni) pa je 4 do 10 dni. Pri kužku dostikrat opazimo voden izcedek iz nosu. V milejši obliki bolezni splošno stanje živali ni prizadeto, kužek še ima apetit in je normalno aktiven. Vnete ima lahko tudi očesne veznice. V hujši obliki bolezni pa je splošno stanje psa lahko zelo prizadeto, pojavi se visoka tempe-
ratura, težko sopeče dihanje, ki nakazuje razvoj pljučnice, kužek neha jesti, poleža-va, je nezainteresiran za okolico. Pride lahko celo do smrti psa, predvsem pri tistih, ki imajo oslabljen imunski sistem in tudi pri mladih psih.
Značilno je, da večini obolelih psov lahko sprožimo kašelj z dotikom sapnika. Pazljivi moramo biti z ovratnicami pri bolnih psih, saj lahko pri zategu povzročijo močan kašelj in davljenje. Pri huje prizadetih živalih opravimo laboratorijsko preiskavo krvi, odvzamemo bris iz grla in pošljemo na bakteriološko preiskavo, pri sumu na pljučnico pa opravimo tudi rentgensko slikanje prsnega koša. Zdravljenje pri manj prizadetih kužkih, se pravi pri kužkih, ki še imajo apetit in so živahni, poteka po navadi brez antibiotikov, saj bolezen podobno kot prehlad pri ljudeh mine sama po sebi v približno 1 do 2 tednih. Predpišemo le sredstva za umirjanje kašlja in vitaminsko podporo za dvig odpornosti.
V resnejših primerih bolezni, ko ima kužek poviša-
no telesno temperaturo in nima več apetita, je potrebno zdravljenje z antibiotiki in to ponavadi v obliki injekcij, saj tabletke zaradi oteklega grla kužki zelo težko pogoltnejo. Zelo oslabele tudi hospitali-ziramo in jim z infuzijami pomagamo prebroditi kritično fazo bolezni. Oboleli kuž-ki se morajo izogibati razburjenju in telesnim naporom. Zelo pomembno je, da preprečimo stik obolelega psa z zdravimi in s tem preprečimo okužbo zdravih. V praksi je sicer to skoraj nemogoče.
Obolenje lahko preprečimo tudi z rednim vsakoletnim cepljenjem psa, saj kvalitetna kombinirana cepiva vsebujejo tudi sestavino proti kužnemu kašlju. Pomembna so tudi kakovostna prehrana in vitaminski dodatki, ki krepijo imunski sistem, saj je močan imunski sistem najboljša preventiva zoper bolezni.
INES PIVEC, vet. teh.
URŠKA BOGATAJ, dr. vet. med.
Veterinarska bolnica Šentjur
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Zaradi tablic v zapor?
Zgodba o ženski, ki jo je življenje vrglo na tla in bi morala zaradi ignorance v zapor - Storilci hudih kaznivih dejanj ostajajo na prostosti
Celjanka Karmen Štemberger pred štirimi leti ni odjavila vozila in vrnila registrskih tablic, zato bi morala pred dnevi v uklonilni zapor za ženske na Igu. Za formalni prekršek dolguje državi 166 evrov. Za navidezno osupljivostjo se skriva zgodba ženske, ki jo je življenje vrglo trdno na tla, in obenem ženske, ki je ignorirala in-štitucije in njene zakone.
Staremu vozilu, po vrhu tudi v slabem voznem stanju, je potekla veljavnost. »Nisem ga vozila na tehnični pregled, saj me ne bi spustili čezenj. Tablice pa sem pozabila vrniti,« pojasni Štembergerjeva na videz enostaven zaplet izpred štirih let. Da je treba vozilo odjaviti in vrniti tablice, so jo opozarjali z obvestili po pošti, vendar se nanje ni odzivala. K temu je ni prisilila niti predpisana globa v višini 166 evrov. Po navideznemu »miru« pred neusmiljenimi »birokrati« jo je naenkrat presenetil sklep o določitvi uk-lonilnega zapora. Ko je naposled prejela še poziv k uklonilnemu zaporu, v katerem je navedeno, kdaj se mora zglasiti pred vrati zapora na Igu, se je končno zavedla, da gre zares.
Ignorirala vse po vrsti
Nekdanja bolničarka na travma-tološkem oddelku v celjski bolnišnici, prejema 460 evrov invalidske pokojnine, od tega ji za plačevanje stanarine trgajo dobrih 60 evrov mesečno. »Nobenega denarja nimam. Zdravim se zaradi depresije in imam nenehne težave s hrbtenico in z nogami,« pojasnju-
Primera različnega ravnanja in delovanja države, ko so storilci hudih kaznivih dejanj ostali na prostosti
V eni od prejšnjih številk Novega tednika smo podrobneje pisali o tem, da je 21-letni Žalčan storil več kot 12 kaznivih dejanj in ostal na prostosti. Omenjeni je pri dejanjih sodeloval tudi s 25-letnikom, s katerim imata na vesti še najmanj dva ropa. Na prostosti je tudi ropar, ki je pred dnevi v enem od gostinskih lokalov v Zidanem Mostu več ur igral na igralnem avtomatu, nato pa od natakarice z grožnjo izsilil 130 evrov in pobegnil. Policisti so roparja prijeli še isti dan. Gre za 23-letnika iz Hrastnika, ki je v lokal prišel z znancem že ob 6. uri zjutraj. Nekaj minut pred 14. uro pa je 23-letnik začel vpiti na natakarico in ji groziti s teleskopsko palico in pištolo, ki je bila sicer imitacija. Preden je pobegnil, je še enkrat zagrozil natakarici in gostom v lokalu, naj ne kličejo policije. Rop in grožnje očitno niso bili dovolj, da bi 23-letnika preiskovalni sodnik zadržal v priporu. Moškega je po zaslišanju izpustil na prostost.
dodajajo, da je kljub formalnemu prekršku storilce treba obravnavati enako. In še o nečem bo namesto Štemberger j eve odločala država oziroma davčna uprava. Glede na to, ali ji bo pokojnina dopuščala dostojno življenje oziroma preži-
vetje, bo »davkarija« presodila, ali od državljanke izterjati neplačani dolg ali ne. Enega, v višini več kot tisoč evrov, ji je pred leti že »odpisal« upravnik in vzdrževalec stanovanja, v katerem biva, celjski Atrij.
MATEJA JAZBEC
Karmen Štemberger je po štirih letih nevračila tablic in odjave vozila čakal uklonilni zapor. V njem bi »odsedela« zaradi nepokorščine in neplačila 166 evrov.
je razloge, zaradi katerih je nezmožna za delo in v težkem finančnem položaju. »Življenje se poigrava z menoj. Kot otrok dolga leta nisem poznala svojih staršev, bila sem posvojena in nato večkrat posiljena in pretepena. Prebijam se iz dneva v dan, država pa mi samo jemlje in ne pomaga iz stiske. Otrok nimam, čeprav sem si jih nekdaj želela. « Z uklonilnim zaporom bi jo »kaznovali« za ignoranco in »prisilili« k plačilu globe, čemur bi se lahko izognila z družbeno koristnim delom. Dva dni pred tem, preden bi morala oditi v zapor, se je odpravila na celjsko okrajno sodišče. »Delati ne morem in plačati tu-
di ne, zato naj me dajo v zapor,« je jezno komentirala odločitev in neusmiljeno ravnanje države, ki je po njenem brez posluha za njene težave.
Kot pravijo na oddelku za prekrške celjskega okrajnega sodišča, Štembergerjeva na vse dosedanje pozive ni reagirala in ni pokazala interesa za sodelovanje vsaj v tolikšni meri, da bi navedla razloge oziroma olajševalne okoliščine, zaradi katerih bi se izognila zaporu. Te so nato spisali v njeni prisotnosti, o utemeljenosti le-teh oziroma o tem, ali so dovolj tehtni, da ji ne bo treba v zapor, bodo presodili v naslednjih dneh, še pojasnjujejo in
Vrglo jo je z avtoceste
Tigri darovali kri
Vsako pomlad, tik pred začetkom motoristične sezone ali na njenem začetku, so pogoste krvodajalske akcije številnih motorističnih klubov. Tako so na oddelku za transfuzijo krvi v celjski splošni bolnišnici kri darovali člani Chopper kluba Tiger iz Slovenskih Konjic. Na krvodajalsko akcijo je prišlo kar 18 motoristov s trinajstimi jeklenimi lepotci. Polovica udeleženih motoristov je kri darovala prvič. V Chopper klubu Tiger je 41 članov in je eno redkih društev, v katerega so včlanjeni le vozniki čoperjev. Društvo obstaja že 11 let, v tem obdobju nihče od njih ni bil udeležen v prometni nesreči.
SŠol
Pretepli 26-letnika
V soboto okoli 2. ure zjutraj so štirje neznanci pretepli 26-letnika. Pretep se je zgodil na Ljubljanski cesti v Celju, v času, ko so se Celjani vračali s kresovanja na Špici. Vzrok napada na 26-letnika in identiteto neznanih storilcev policisti še preiskujejo. Do pretepa je prišlo v bližini stavbe AMZS-ja. Neznanci so 26-letnika v pretepu hudo poškodovali in nato pobegnili.
MJ
Goljufi spet pobirajo denar
Na odseku avtoceste Arja vas-Celje se je v nedeljo pozno popoldne zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala voznica osebnega avtomobila. Hudo poškodovan je bil tudi voznik kolesa z motorjem v Gaberkah.
Nesrečo na avtocesti je povzročila 32-letna voznica osebnega avtomobila, ki je vozila iz smeri Arje vasi proti Celju. Izven naselja Celje, kjer vozišče poteka v blagem levem ovinku po klancu navzdol, je izgubila oblast nad vozilom in zapeljala v desno izven vozišča preko odstavnega pasu na travnato površino. Voznica je nato nameravala zapeljati nazaj na vozišče, pri tem pa z levim delom vozila trčila v varnostno ograjo in nato v kovinski nosilec protizvočne ograje. V trčenju se je hudo poškodovala.
S hudo poškodovanim voznikom kolesa z motorjem se je končala nesreča, ki se je zgodila v soboto na lokalni cesti v Gaberkah. Povzročil jo je 31-letni voznik kolesa z motorjem, ki je vozil v smeri Družmirja proti Gaberkam. 31-letnik je v križišču zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal 23-letni voznik osebnega avtomobila. Ker voznik kolesa z motorjem ni upošteval pravila prednosti, je trčil v vozilo in padel po vozišču. V trčenju se je voznik kolesa z motorjem, ki pri vožnji ni uporabljal zaščitne čelade in je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, hudo poškodoval.
Sicer pa so policisti minuli konec tedna zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali 22 voznikov.
MJ
Foto: SHERPA
V	zadnjih dneh naj bi se v Celju ponovno pojavila oseba, ki zbira denar pod pretvezo, da je ta namenjen pomoči Varni hiši. Podatki o tem prihajajo tudi iz nekaterih celjski podjetij. Doslej so se takšna pobiranja denarnih prispevkov skoraj vedno pokazala za nezakonita in goljufiva.
V	primeru obiska osebe na domu, ki naj bi prosila za denar za varno hišo ali materinske domove, naj občani od nje zahtevajo vpogled v osebni dokument. Denarja naj ne dajejo, temveč preverijo, ali gre dejansko za uradno zbiranje finančnih prispevkov. Občani imajo pravico zahtevati tudi, da jim takšne osebe pokažejo dovoljenje upravne enote za pobiranje denarja. Pogoji za tovrstno zbiranje finančnih sredstev so namreč z zakoni oziroma predpisi točno določeni. Uradne ustanove pa denarja nikoli ne zbirajo kar po domovih.
Predsednica Sekcije Varnih hiš, materinskih domov in so-
rodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije Suzi Kvas opozarja, da nihče v njihovem imenu ne sme pobirati denarja na tak način. »Danes lahko v Sloveniji vsak odpre društvo s kakršnim koli imenom in namenom, menim pa, da ni prav, da ljudje mislijo, da namenjajo denar organizacijam, kot so naše. Nobena od naših varnih hiš za ženske in otroke žrtve nasilja in noben materinski dom ne zbira denarja od vrat do vrat oziroma na ulici!«
Takšno osebo lahko tudi prijavite policiji na številki 113, kjer je - za hitrejše posredovanje - treba povedati tudi natančen opis osebe. Prijave so možne tudi na anonimnem telefonu policije 080 12 00.
SŠol
E o
u
<u
"3
u
o
"C
©
STE POŠKODOVANI? m
mumMimmm^
SiHjg^^SsO 18 17 C Pí CE IJ E, guMjanika t. 7 (TPÍ Vitnlcal O CrOrOYIDSKI KREDmj ""il'ÏI. ^
18
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Bem-vindo a Portugal!
Dobrodošli na Portugalskem! Tako smo se v soboto, 10. aprila, pozdravljali na naši šoli, III. osnovni šoli v Celju. Tako smo pozdravljali tudi naša gosta, Portugalko Joano Silveiro in Brazilca Armanda Gar-cio Teixeiro. Se sprašujete, zakaj? III. OŠ Celje se je v soboto spremenila v čisto pravo portugalsko šolo. V šolskem letu 2009/2010 namreč v okviru državnega projekta Evropska vas spoznavamo to raznoliko deželo na zahodu Evrope.
Za večino Slovencev velja, da je Portugalska precej oddaljena, a za nas, učitelje in učence III. OŠ Celje tega ne bi mogli trditi. Projekt Evropska vas, v katerem vsako leto spoznavamo pokrajino, običaje in življenje ene izmed držav Evropske unije, je na naši šoli močno uveljavljen in tudi zelo priljubljen. Letos je naša država Portugalska in pod vodstvom Urške Sotler, vodje projekta, ter naših učiteljev Portugalsko že od začetka šolskega leta po malem spoznavamo pri pouku, ustvarjamo, spoznavamo
jezik in se učimo portugalskih besed s pomočjo našega petošolca Lana, ki se uči portugalsko, izdelujemo plakate, knjižice, se igramo z glino in pluto, beremo pravljice, poslušamo oddaje, prevajamo recepte in še marsikaj.
Vsi, učitelji in učenci, o Portugalski že veliko vemo, a najbolj nestrpno smo pričakovali 10. april, ko smo na šoli pripravili Portugalski dan, prvi vrhunec letošnjega projekta. Učenci razredne stopnje smo ustvarjali: izdelovali smo znamenitega pe-telinčka iz Barcelosa, se poigrali z das maso in glino, svojim mamam bomo lahko poklonili nakit iz plute, prebirali smo portugalske pravljice in jih ilustrirali, iz odpadnih materialov smo izdelovali mline ter sestavili portugalski slikovni slovar. Prvošol-ci se že učimo portugalski ljudski ples, ki ga bomo zaplesali ob zaključku projekta. Učenci od 6. do 9. razreda smo bili prav tako delovni. Za začetek smo na ulicah Celja preverili poznavanje Portugalske. Kaj menite, ka-
Jeziki se predstavijo na OŠ Ljubečna
radiocelje
ErSfjfl
Naše drevo ima srce
ko Celjani poznamo Portugalsko? Relativno slabo.
S križankami in kvizi o Portugalski smo se poigrali tudi mi. Sestavljali smo jih in jih reševali. Tehnična učilnica je bila polna mozaikov, saj smo izdelovali mozaike in kip najbolj priljubljenega portugalskega nogometaša Cristiana Ronalda »oblekli« v odpadne ploščice. Najbolj moderen prostor na šoli je bila prav gotovo angleška učilnica, kjer smo pripravili portugalsko-angleško instalacijo. Prav gotovo smo bili najbolj mirni pri delu tisti, ki smo se trudili iz neštetih petkotnikov sestaviti nogometno žogo. Večini je uspelo. Predvsem dekleta so izdelovala tipično portugalsko rožo, nagelj, pete-linčke iz Barcelosa pa so šivali vsi, dekleta in tudi fantje. Ob prijetnem delu nas je spremljal radio Lizbona, ki nas je seznanjal z zanimivostmi s Portugalske ter nas obveščal o dogajanju na šoli, iz šolske kuhinje pa se je razširjal vonj po portugalskem pecivu, ki so ga pripravili. Z obiskom sta nas razveselila študenta Joana in Armando, ki sta bila nad našim delom navdušena. Pohvalili so nas tudi starši, ki so nas v velikem številu obiskali. Komaj čakamo 7. maj, ko bomo svoje delo predstavili še širši celjski javnosti na Evropski vasi 2010.
Učenci III. OŠ Celje
Da se vzgoja za zdravo in čisto naravo prične že pri nas, najmlajših Slovencih, se dobro zavedamo v vrtcu Danijelov levček.
Vsa Slovenija je aprila zadihala v lepši in čistejši urejenosti. V vseslovensko akcijo smo se po svojih močeh vključili tudi mi. Ob zaključku smo na našem igrišču posadili drevo. Odvilo se je pravo praznovanje, ob častni posaditvi naše lipe pa nam je pomagal gozdar iz Zavoda za gozdove Slovenije iz Celja, Boštjan Hren. Med korenine smo položili steklenico s sporočilom, ki se glasi takole:
Drevo se drži s koreninami, človek s prijatelji!
Z velikim veseljem smo posadili drevo na dan Zemlje, torej 22. aprila. S posaditvijo tega drevesa želimo, da bi naša Zemlja bila lepa, čista, urejena in polna življenja. Lipa, ki smo jo posadili, je še majhna, tako kot mi, saj smo stari le od enega do šest let, naše vzgojiteljice pa malo več. Trudili pa se bomo, da bo zrasla. Zavedamo se, da smo ljudje tisti, ki moramo skrbeti za naše okolje. Naj torej naše drevo zraste v mogočno in najlepše drevo na igrišču, kjer se zelo radi igra-
mo, in naj vsi otroci zanamci uživajo v njegovi senci in šelestenju njegovih listov in veja.
In ne pozabite! Naše drevo ima tudi srce!
Pod to sporočilo smo podpisani vsi mali in veliki iz vrtca Danijelov levček - enota Center Celje. Morda bodo čez mnogo let odkrili del naše zgodbe ... Kdo ve kdaj, kdo?
Zahvaljujemo se g. Hrenu, ki si je vzel čas za nas in nas podučil še veliko koristnega in zanimivega o gozdu in tamkaj živečih prebivalcih.
AMALIJA HUDEJ TEJA ZAKELŠEK
V sredo, 21. aprila, se je na naši šoli v besedi, igri, pesmi in plesu predstavilo vseh šest jezikov, ki tako ali drugače družijo naše učence ter bogatijo njihovo znanje, saj so jeziki pomembna naložba za njihovo prihodnost v današnji družbi. Ob raznovrstnih točkah v slovenščini, angleščini, nemščini, francoščini, bosanščini in albanščini smo se zabavali tako nastopajoči kot tudi gledalci. Skupaj smo preživeli prijetno in zabavno urico ter se razšli v upanju na ponovno snidenje. DAC
movité
Pohod na Šmohor
V soboto, 17. aprila, smo imeli člani planinskega krožka OŠ Hudinja v Celju pohod na Šmohor. Zbrali smo se na železniški postaji Celje. Z vlakom smo se peljali do Laškega.
Najprej smo šli ob glavni cesti mimo Zdravilišča Laško in zavili proti gozdu. V gozdu je bilo zelo lepo, saj ima veliko dreves že popke. Po dveh urah hoje smo prišli do koče na Šmohorju. Ko smo prišli na vrh, smo se dogovorili glede pravil. Potem smo pojedli sendviče in popili sokove. Nato smo se igrali. V koči smo si lahko kupili tudi kaj sladkega. Na koncu smo dobili rokavice in vreče ter očistili okolico planinskega doma, saj je bila ta dan akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Za konec smo se še slikali, učiteljica nas je preštela in odšli smo v dolino. Počakali smo na vlak, s katerim smo se odpeljali v Celje. Tam so nas pričakali starši in odpeljali smo se domov. Doma me je čakalo kosilo in zaslužen počitek v moji postelji. Planinski pohod mi bo ostal v lepem spominu.
NADJA KAC, 4.b
H'OiH'HIIN
0TR05KI ČA50PI5
Mesto cvetja na zeleni dan
19
Muzikal v II. Osnovni šoli Celje je avtorska predstava - verjetno unikaten primer v osnovnošolskih krogih
Čisto pravega muzikala, z vsemi elementi, ki jih zahteva to »odrsko delo z elementi kabareta, operete in gledališke predstave«, so se učenci v II. Osnovni šoli Celje, njihovi mentorji in učitelji lotili že na pragu novega šolskega leta. Takrat ko so zasnovali tudi dejavnosti za tako imenovani zeleni dan, ki ima v šoli že dvajsetletno tradicijo.
Na dan Zemlje, 22. aprila, so z obojim navdušili več kot štiristo gledalcev na popoldanski premieri muzika-la Mesto cvetja (po predlogi istoimenske pravljice Ha-sler/Štampe - Žmavc/Dolin-šek - Bubnić). Predpremier-no so muzikal isti dan predstavili učencem šole. Sicer pa je vsakdo v šoli, tako učenci kot učitelji, za predstavo ali za izpeljavo zelenega dne in muzikala prispeval po svojih močeh. Tako so v okviru učenci skrbno vzgojili in negovali cvetlice, da bi
lonček s posajeno cvetlico ob slovesu vsakdo lahko odnesel domov in tako pomagal širiti idejo o Mestu cvetja iz mestne četrti Slavka Šlandra še v druge dele mesta.
Ohranjanje narave za prihodnje rodove je tudi »zelena nit« muzikala, v katerem je nastopilo več kot šestdeset učencev, ki so jim priskočili na pomoč še zunanji sodelavci in starši. Tako je več mesecev nastajala avtorska predstava, »kar je v osnovnošolskih krogih v Sloveniji verjetno edinstven primer«, je vidno zadovoljen nad uspešnim projektom dejal ravnatelj šole Igor Topole, ko se je zahvalil vsem sodelujočim, ki so se v zadnjem času morali odpovedati številnim drugim obveznostim, da so lahko pokazali tako odličen gle-dališko-plesno-glasbeni spek-takel, ki opozarja svet, »da metulji brez cvetlic ne morejo živeti ...«
Zato - ne zlomimo jim kril! Tem našim in prihodnjim rodovom otrok.
Mesto cvetja je avtorski projekt. Scenarij in besedila za pesmi je napisala Li-ljana Prevolnik Jazbec, glasbo za pesmi je ustvarila Andreja Vahen, glasbo za ples Bojan Draksler, koreografijo sta sestavili Breda Stepan in Natalija Jenko, osnutek za sceno je pod vodstvom Marije Cenc zasnovala učenka Ines Kra-golnik, kostumi pa so delo Marije Cenc. Pri izvedbi projekta sta bili v pomoč Metka Manfreda in Sabina Vizjak. Za tehniko je skrbel Tomaž Končan, pomagala sta Miha Žolek in Tadej Perčič, avtor logotipa Mesta cvetja je Rok Kranjc. Za vsemi je stala armada ostalih učenk in učencev in vseh zaposlenih v šoli, ki so živeli za Mesto cvetja in zeleni dan.
Muzikal Mesto cvetja bodo ustvarjalci ponovili še na številnih gostovanjih v Celju in po Sloveniji. Že 21. maja v Narodnem domu v Celju.
MATEJA PODJED Foto: GKR
Red je vedno pas pripet
Otroci in vzgojiteljice vrtca Anice Černejeve starejših starostnih skupin - enote Luna smo se že drugo leto zapored vključili v projekt Pasavček. Za projekt smo se odločili predvsem zato, da bi ozavestili otroke, starše ter širšo okolico, kako pomembno je dosledno in pravilno pripenjanje v avtomobilih, kako pomembni so otroški varnostni sedeži ter kaj lahko storimo sami, da smo varni v prometu.
Z vzgojiteljico Katjo Mahne sva dejavnosti in aktivnosti načrtovale tako, da so se v treh tednih zlili v pozitivno celoto, obdano z novimi izkušnjami, znanjem ter veselo in poučno igro.
Lanskoletne izkušnje so pripomogle k nadgraditvi vsebin in dejavnosti. Timsko delo vzgojiteljic ter pomočnic vzgojiteljic obeh skupin, prepletanje in dopolnjevanje dejavnosti je prineslo pozitiven in učinkovit končni rezultat.
Skozi projekt smo sledili cilju: otrok se seznanja z varnim vedenjem in se nauči ži-
veti in ravnati varno v prometu. Največji poudarek smo namenili ciljema: otrok spozna ter se navaja na pravilno in dosledno uporabo varnostnih pasov ter otroci in starši se seznanijo s pomenom varnostnih pasov ter z uporabo varnostnih sedežev v avtomobilu.
Poleg naših skupin so bili v projekt vključeni tudi otroci enote Mavrica ter dve skupini II. OŠ Celje. 13. aprila smo naš projekt uspešno zavili v celoto z zaključno prireditvijo Red je vedno pas pripet. Prireditev je bila zaradi slabega vremena v prostorih II. OŠ, kjer so nam prijazno priskočili na pomoč, za kar smo jim zelo hvaležni.
Prireditev je povezovala Tatjana Malgaj, pričela pa se je z nastopi in predstavitvijo skupin otrok. Besedo smo nato predali ekipi Pasavčka z demonstratorji (demonstriranje varnega pripenjanja v otroških varnostnih sedežih ter tehtnice), policistu ter poklicnima gasilcema Blanki in Klemnu, ki so nam dodatno predstavili pomembnost upoštevanja pravil in predpisov
na področju varnosti v prometu, predstavitev obogatili z demonstracijami, predstavili svoje poklice, delovne pripomočke ter opisali in predstavili svoje avtomobile (policijsko in gasilsko vozilo). Otroci so se poveselili z likom Pasavčka, si ogledali obe vozili, postavljali različna zanimiva vprašanja, preizkušali gasilsko in policijsko opremo ter se preizkusili v gašenju - brizganju vode.
Otroci so se v času projekta podrobno seznanili in preizkusili v različnih aktivnostih, osvojili pomembna znanja ter doživeli veliko prijetnih izkušenj in trenutkov z našimi prijatelji.
V ta namen bi se še enkrat zahvalili vsem, ki ste nam pomagali, da smo lahko projekt v celoti izvedli. Še posebej pa policijski postaji Celje, policistom g. Robniku, g. Ža-berlu in g. Tavčerju, poklicnima gasilcema Blanki Jakopin in Klemnu Jeranku ter Igorju Ratajcu iz poklicne gasilske enote Celje, ekipi Pa-savčka, II. OŠ Celje, Ivanu Karo iz AMZS, Davorinu Pod-pečanu za pomoč pri organizaciji prostora ter vsem staršem in otrokom, ki so s sodelovanjem pripomogli, da bodo naši otroci v avtomobilu varni in nasmejani.
ISA PETELINŠEK
Zmaga v ligi ŠKL prvič v Savinjsko dolino
V torek, 13. aprila, se je OŠ Šempeter z zmago v finalu lige ŠKL v odbojki vpisala v anale lige. V dvorani Tivoli, kjer se še marsikateremu profesionalcu zatrese roka, so s suvereno predstavo, z odličnim podajanjem in brezhibnim servisom ob neposrednem TV-prenosu z rezultatom 67:56 premagali OŠ Kanal.
Na zlato in mogočen pokal so v Šempetru čakali komaj dve leti. Peter Huš, športni pedagog je dejal: »Zdaj je vse za nami. To je bila priložnost generacije, ki smo jo izkoristili. Seveda pa za odličnim rezultatom stojita tudi Beno Božič in Sebastjan Cilenšek, ki sta kot strokovna sodelavca skrbela za igro Šem-petranov. Z nestrpnostjo je spremljala razplet tudi ravnateljica, mag. Petra Stepišnik. »Moram biti odkrita in povedati, da smo si tega prestižnega naslova zelo želeli. Ni lepšega kot videti svoje učence na parketu širne dvorane. Res pa je, da nas je v ligi šKl vseskozi podpirala Občina Žalec, ki namenja sredstva šolam za projektno delo - mi smo dve leti ta sredstva namenjali ligi ŠKL in to se nam je pošteno obrestovalo.«
Ob koncu, ko so Šempetrani dvignili mogočen pokal v zrak in z zlatimi medaljami postali na parketu dvorane Tivoli, je bi za najboljšega igralca turnirja proglašen tudi njihov odbojkar Jernej Vrhunc. Očitno prihaja še nekdo, ki obeta, da bo ponesel ime Šempetra in Občine Žalec s svojimi športnim predstavami v svet ...	SVĚTLANA DŽOKIČ
Pokal za zgodovinski uspeh je veličasten.
20
NASVETI
NOVI TEDNIK
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Alergije - 1.
Vprašanje: Zopet sem dobila seneni nahod. Kiham in kašljam, solzijo se mi oči, vsa sem zaripla. Najhuje pa je v avtu. Ko se odpeljem od doma, takoj kiham. Zdravila Letizen, ki mi jih je napisal moj zdravnik, pa mi povzročajo vrtoglavico in zaspanost. Ali je kakšen čaj, ki bi mi pomagal ali pa kaj drugega?
Odgovor: Zopet je pomlad in cvetenje ter pelod različnih rastlin povzročajo težave ne samo vam, temveč številnim Zemljanom. To traja že tisočletja. Hipokrat in drugi zdravniki so pustili zapi-
I
8 - 12 kg mi
Dr. PIRNAT
)2/252 32 55,01 /519
www.pirnat.si
L _Dr. Pirnat d j j, Razlagava 29, Maribor
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
ske o alergijah, čeprav so jih tolmačili na drugačen način kot danes. Da gre za alergično reakcijo in da ima le-ta specifičen mehanizem v organizmu, je bilo razjasnjeno šele v začetku dvajsetega stoletja.
Seneni nahod je
najpogostejša
alergija
Tako ima alergija pri človeku različne oblike in ena
od njih je tudi seneni nahod. Ta je tudi najbolj pogosta alergična reakcija, če izvzamemo tiste, ki nastanejo umetno zaradi samega cepljenja in človeka zaščitijo pred posameznimi boleznimi. Verjetno smo že vsi imeli kakšen vazomo-torični rinitis ali vnetje veznic na očeh, ki je povzročil neprijetno solzenje, pekoče oči, rdečico, srbenje itd. Med te pogoste oblike spada tudi kontaktni dermatitis na trave, histaminska reakcija ob dotiku koprive, bronhialna astma, neurodermitis, edemi v grlu, ki so lahko tudi usodni. Tudi migrena je pogosto posledica alergije, kot je alergična reakcija posledica preobčutljivosti na zdravila, hrano, bakterije, viruse, parazite, glivice itd.
Alergije so včasih kar težko prepoznavne, saj ima alergična reakcija na posamez-
PRAV(N)I KORAKI
Odškodnina po nesreči
Vprašanje: Lani sem se poškodovala v prometni nesreči (modrice, nategi). Nesreče nisem zakrivila jaz, krivec pa avtomobila ni imel zavarovanega, bil je pijan in brez vozniške. Takrat o odškodnini nisem niti razmišljala, zdravljenje sem zaključila šele zdaj in imam posledice - glavoboli. Odškodnine nisem zahtevala, ker so vsi rekli, da moram voznika tožit, ker ni imel zavarovanja. Zaradi posledic sem si sedaj premislila in bom odškodnino zahtevala. Jasno je, da je kriv, na kraju nesreče so bili tudi policisti. Ali bi postopek na sodišču dolgo trajal? Potrebujem za tožbo odvetnika?
Odgovor: V primerih, ko povzročitelj prometne nesreče nima sklenjenega obveznega avtomobilskega zavarovanja, lahko oškodovanec vloži zahtevek za izplačilo odškodnine neposredno pri Slovenskem zavarovalnem združenju. In neposredno sprožitev sodnega postopka ni potrebna. Glede na navedene podatke, torej tudi v vašem primeru zoper povzročitelja ne bo potrebno vložiti tožbe.
Zakon o obveznih zavarovanjih (v nadaljevanju:
ZOZP) namreč v 1. odstavku 34. člena določa, da se za plačilo škod, ki jih oškodovancem povzročijo vozniki nezavarovanih in neznanih vozil, nezavarovanih zrakoplovov ali drugih letalnih naprav in nezavarovanih čolnov, pri Slovenskem zavarovalnem združenju ustanovi škodni sklad.
ZOZP v 38. členu dalje določa, da v kolikor povzroči škodo voznik nezavarovanega vozila, zrakoplova ali druge letalne naprave oziroma čolna ali potnik utrpi nesrečo pri prevozu z nezavarovanim javnim prometnim sredstvom, odgovarja združenje tako, kot bi odgovarjala zavarovalnica, če bi bilo sklenjeno zavarovanje, in sicer največ do zavarovalne vsote, ki je bila kot najnižja predpisana na dan škodnega dogodka.
Slovensko zavarovalno združenje mora v treh mesecih od dneva, ko oškodovanec vloži svoj odškodninski zahtevek, in če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, dati utemeljeno ponudbo za odškodnino. V kolikor je odgovornost sporna ali ni bila natančno ugotovljena oziroma če škoda ni bila v celoti ocenjena, mora dati
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
v istem roku utemeljen odgovor na odškodninski zahtevek.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Tudi odškodninski zahtevek pri Slovenskem zavarovalnem združenju lahko seveda vložite preko odvetnika oziroma drugega pravnega strokovnjaka. Ali se boste odločili za zastopanje po odvetniku ali pa boste zahtevek vložili sami, je seveda popolnoma vaša odločitev. Zastopanje po odvetniku ima sicer prednosti, npr. postopek bo verjetno hitreje končan, prav tako bo odvetnik na podlagi zdravstvene dokumentacije znal oceniti, kakšna je sploh primerna odškodnina za poškodbe, ki ste jih v nezgodi utrpeli in bo temu primerno postavil odškodninski zahtevek itd.
Vsekakor svetujem, da se tudi osebno zglasite pri pravnem strokovnjaku, ki vas bo znal na podlagi dokumentacije tudi konkretno usmeriti in napotiti dalje.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
nih organih številne nespecifične izrazne oblike. Alergija pa se ob vsem tem pogosto pojavi na zdravila in različne kemikalije, ki so danes široko dostopne kot aditivi oziroma dodatki v hrani in dodatki v prehrani. Tako so pogoste alergije na acetil sa-licilno kislino ki je glavni seČe imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
stavni del aspirina. Tu pogosto nastopi navskrižna alergična reakcija tako, da se morajo takšni bolniki izogibati konzervirani hrani, šunki, salamam, rdečemu vinu in tudi nesteroidnim antirevma-tikom ter nekaterim antibiotikom. Nevarna so tudi nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka, zdravila za srce, pogosta je alergija na zdravila, ki jih direktno nanašamo na kožo ali sluznice. Še večkrat pa se pojavi alergija na kozmetična sredstva in hrano. Pa tudi kruh povzroči pri celiakiji alergično reakcijo. Nekateri pa postanejo alergični na zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje alergij!
Zato ni čudno, da če pomolimo spomladi nos skozi okno, že kihamo. Zrak je poln alergenov, mi pa smo ravno preko zime preboleli kakšen respiratorni infekt in s tem dobili občutljivo sluz-
Za nekatere je pomlad najlepši letni čas, za tiste z alergijami pa najbolj naporen.
nico. Nosna alergija lahko traja leta ali pa je kratkotrajna. Če imamo smolo, bomo leta spali na blazini s perjem, na katerega smo alergični, v posteljnini pa imamo še pršice, ki se jih ne znamo rešiti. V nasprotnem primeru pa dobimo že ob po-
gledu na cvetočo brezo rdeč in cedeč nos, otekle in solzne oči, kar se ob cvetenju različnih rastlin lahko vleče vse do jeseni.
O senenem nahodu, zdravljenju, preventivi in koledarju cvetenja pa v naslednjem članku!
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za velike in male ffoópodinje
J- • /
oaintel
mar a mk
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
i il
S 3
«i £3
^Kuharáke bub
áiovenóbih ejoâpoc
m,
te
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
[naročilnica!
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompleto« treh kniin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina)
izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
Goveja juha bo še bolj teknila, če jo ob serviranju posujemo s sveže nasekljanim drobnjakom.
Za vsako nedeljo
ROŽICE IN ČAJČKI
Breza polepša kožo in lase
In tudi med tednom je dobra, lahko rečemo. Brez goveje juhe si nekateri ne znajo predstavljati nedeljskega kosila. In kako jo pripraviti?
Osnove so meso, zelenjava, začimbe in čas, vmes pa veliko nians kuharjev in kuharic, ki prisegajo na svoje preizkušene dodatke, ki naredijo juho z veliko začet-
Torek, 4. maj: Sonce in Mars sta v napetem kvadratu, ne uveljavljajte samovolje in trme. Napetosti so lahko predvsem izrazite v odnosih. Po zaslugi ugodnega položaja Lune z Jupitrom in s Saturnom ste lahko ob upoštevanju prejšnjega nasveta vseeno zelo uspešni. Ugodno za urejanje uradnih, pravnih in poslovnih zadev.
Sreda, 5. maj: Luna v Vodnarju bo v napetem odnosu z Merkurjem, ki še potuje retrogradno. Sodelovanje, komunikacija, telekomunikacije so področja, kjer lahko pride do motenj. Živčna energija bo povečana, zato poskrbite za sprostitev, saj na silo ni dobro delovati.
nico. V sredini radijski oddaji Kuhajmo skupaj sta poslušalki Cvetki razkrili svoje skrivnosti. Obe v govejo juho obvezno dodata luštrek, a opozarjata na pazljivo ravnanje, saj ga dodamo le malo. Izvedeli smo, da naj bi beljak odvzel sol juhi, če jo morda presolimo. Če ste doslej zaradi tega dodajali juhi surov krompir, lahko po-
Četrtek, 6. maj: Že zgodaj zjutraj bo Luna v Vodnarju nasprotovala Marsu v Levu. Zaradi tega lahko več notranje napetosti in razdražljivo-sti čutite še posebej rojeni v Vodnarju in Levu. Zgodaj zjutraj nastopi Lunin krajec v Vodnarju. Po eni strani bo potreba po ljubezni, toplini, po drugi samovoljno vedenje. Oba aspekta bo znatno omilila ugodno položena Venera, ki bo skrbela za bolj prijetno doživljanje energij.
Petek, 7. maj: Luna dopoldne prestopa v Ribi in bo v lepem aspektu z Merkurjem popoldne ter s Plutonom zvečer. Čustvenost in intuitivnost bosta zelo povečani, upoštevajte občutke. Kot na-
skusite še to. Pri korenju ne pozabite na rumeno korenje, pri peteršilju pa vzemite celo rastlino, saj tudi korenina doda svoje k okusu juhe. Za izboljšanje okusa naj se zraven kuha še kakšna mozgova kost, če pa imate kakšen kos domače kokoši, tudi prav pride.
Juho poslušalki kuhata tako, da vse sestavine v loncu zalijeta z mrzlo vodo in kuhata, pene ne pobirata, prav tako ni treba menjati vode, ko juha zavre. Kuhanje vam bo vzelo najmanj dve uri časa, nasvet, ki ga velja upoštevati ob kuhi pa je, da naj juha le rahlo brbota. Kaj to pomeni? Da bi se ob takem kuhanju dve kuharici ob štedilniku prepirali, kaj se z juho dogaja - ena bi trdila, da juha vre, druga, da temu ni tako. Za dobro juho upoštevajte tudi razmerje, da naj bo mesa več kot dodatkov, saj konec koncev le kuhate govejo juho in ne zelenjavne.
Tudi danes sledita nasveta za dobro, domačo govejo juho. In jušne zakuhe? Čez domače rezance je ni. Dober tek!
Goveja juha
(poslušalka
Marija)
Sestavine: govedina za juho (lahko tudi rebrca), sol, cel poper, koren, peteršilj, lovorov list, malo muškatnega oreščka, pol svežega paradižnika ali žlička paradižnikove mezge.
Priprava: Vsako govedino za juho najprej pristavimo v mrzlo vodo. Ko zavre, lonec odstavimo in čez čas vodo od-lijemo. Meso operemo in ga vnovič položimo v hladno vodo. Zdaj dodamo začimbe in dišave ter opečeno čebulo in česen. Juho kuhamo vsaj 2 uri pri zelo blagem ognju.
In malo drugače ... Gospa Helena iz Celja nam je zaupala, kako so kuhali govejo juho pri sestrah Logar v Logarski Dolini. Meso je bilo vedno le »šulter«, od zelenjave pa obvezno rdeč in rumen korenček, peteršilj, malo pora, popečena čebula in česen, malo muškatnega oreščka in pimenta, manjši lovorov list, 2 brinovi jagodi, cel poper, rožmarin, žafran, ščep kumine in seveda sol. Juha je vrela počasi, v loncu je bila poleg mesa še rahla kost in kak piščančji hrbet. Pred serviranjem je morala juha pol ure mirovati.
Rezanci
(poslušalka
Tilčka)
Sestavine: 10 dag moke, 1 jajce, težko 7 dag.
Priprava: Naštete sestavine lahko pomnožimo, seveda v ustreznem razmerju. Vgnetemo trše testo, ki naj v polivinilasti vrečki počiva čez noč. Če imamo strojček za rezance, testo dvakrat potegnemo skozenj, nato pa naj se malo posuši. Razrežemo ga v rezance želene debeline. Testo lahko tudi razvaljamo, vendar je to precej naporneje.
NL
Vitka, nežna in prefinje-na lepotica z dolgimi visečimi vejami in belim lubjem je nadvse dobrodošla v pomladanskih kurah, ki čistijo kri in kožo, pomagajo iz telesa izločati sečne soli, poživljajo in krepijo. Pri obolenjih kože in celulitu si privoščimo čajno kuro iz brezovih listov, ki jo dopolnimo še s kopelmi iz brezove skorje.
Germanom in Slovanom je breza (Betula pendula) pomenila čarobno drevo, ki je poosebljalo pomlad. Na to spominjajo breze ob binkoštih in telovem. Na binkošti, in sicer na predvečer praznika, so pri vseh vratih, oknih in pri križih postavili mlaje. Ti mlaji so bili mlade breze ali brezove veje. Pravijo, da sede nanje sveti Duh in potem ostane pri hiši. V Rusiji breza ni le simbol pomladi, pač pa predstavlja tudi devištvo. Sibirska ljudstva so jo uporabljala pri nekaterih starodavnih obredih. Svoj čas je obstajala navada, da so na binkoštni četrtek kmetje prinesli iz gozda mlado brezo, jo oblekli v žensko in ob petju in glasbi nosili okrog. Nato so jo postavili v eno izmed koč in jo hodili obiskovat. Na same binkošti so jo odnesli in vrgli v reko. Menili so, da če ženska noče ostati devica in se postarati sama brez partnerja, naj gre v gozd in objame brezo. Tako še ima možnost, da se bo pojavil snubec. Sladki sok, ki spomladi teče iz poškodovanega lubja breze, so uporabljali kot sredstvo za pospeševanje rasti las in preganjanje spomladanske utrujenosti. V Italiji po starem običaju še danes velja, da ljudje spijo v vrečah, napolnjenih z brezovimi listi ali pa se kopajo v kopeli iz teh listov, kadar jih daje rev-ma ali artritis. Na Finskem brezo pogosto uporabljajo za »čo-panje« - obiskovalci savne se med potenjem po hrbtu tepejo s tankimi brezovimi poganjki. Na ta način izboljšajo prekrvitev kože in presnovo. Z brezo ljudsko zdravilstvo že od nekdaj zdravi različna kožna obolenja, od mozoljev in gnojnih čirov do garij, krast, razjed in prhljaja. Notranja raba breze se obnese za čiščenje krvi pri spomladanskih kurah, proti protinu, revmi in boleznim
Piše: PAVLA KLINER
ledvic in mehurja, zunanja pa proti izpadanju las in prhljaju. Tudi znanstvena medicina je potrdila, da je breza učinkovit diuretik pri obolenjih ledvic, sečnega mehurja, pri vodenici in oteklinah telesa. Njeno uporabo priporoča za izpiranje pri vnetjih sečnih poti in ledvic ter pri ledvičnih kamnih. Izkazalo se je tudi, da brezove učinkovine lahko pripomorejo k izboljšanju večine kožnih obolenj in krepijo la-sišče. Prav tako imajo dober vpliv na pospeševanje prebave, zbijanje vročine in lajšanje simptomov gripe. Breza naj bi pomagala tudi pri odpravljanju ateroskleroze ter koristila sladkornim bolnikom, zlasti v začetnem stadiju bolezni.
Katere dele breze pa sploh nabiramo? V prvi vrsti lepljive mlade brezove liste, ki jih nabiramo maja in junija, ko breza odcveti. Lepljive brezove popke nabiramo pred cvetenjem. Skorjo mladih, za prst debelih vej, lahko nabiramo skozi celo leto. Če se odločimo za pomladansko kuro, začnemo najprej z listnimi popki, nato nadaljujemo s svežimi listi. Pri pripravi čaja iz listov se odločimo za poparek: 2 žlički listov prelijemo z 1 skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut, precedimo in popijemo. Tri- do štirikrat na dan pijemo med obroki sveže pripravljen, nesladkan čaj. Pri predpisanih količinah ni pričakovati nezaželenih stranskih učinkov, tudi če čaj pijemo dalj časa. Ne draži ledvic in jih le razkuži. Brezovi listi močno pospešujejo odvajanje seča, zato jih pogosto dodajajo čajnim mešanicam za čiščenje krvi in za zdravljenje kroničnih revmatičnih bolezni. Pri obolenjih kože in celulitu si privoščimo čajno kuro iz brezovih listov, ki jo dopolnimo še s kopelmi iz brezove skorje.
ročeno za razvajanje na vseh ravneh! Prijeten sekstil Venere in Marsa bo še dodatno prinašal dobro voljo in nenavadne razplete, zlasti v ljubezni, tudi pri financah.
Sobota, 8. maj: Luna v Ribah bo tvorila kvadrat z Venero v Dvojčku. Ta bolj izpostavljen aspekt bo močneje deloval na Ribe, Device,
ASTROLOGINJA GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
gsm 041 404 935 090 14 24 43
napovedi, bioterapije, regresije astroioginja.gordana@siol.net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265
napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si
Dvojčke in Strelce. Povečano napetost ali celo nezadovoljstvo lahko občutite, zato se uprite in poskrbite za sprostitev!
Nedelja, 9. maj: Krasni aspekti planetov so, zato je primerno za druženje, izboljšanje odnosov, izlete in obiske. Luna, Sonce in Jupiter to podpirajo. Večer lahko prinese kakšno nepričakovano spremembo zaradi vpliva Urana, ki se sreča z Luno. Ker ji nasprotuje tudi Saturn, ohranite nadzor in umirjenost, da sklenete dan tako prijetno kot ga boste preživeli.
Ponedeljek, 10. maj: Luna v Ovnu bo v kvadratu s Plutonom, kar vas lahko upočasni pri uresničevanju načrtov ali prinese na pot ovire, ki bodo posledica zunanjih okoliščin. Najbolj modro boste ravnali, če se enostavno prilagodite okoliščinam.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
INFORMACIJE - BORZA DELA
UMMEML^ cene)e-
!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
Trgovina v City centru
goldenpoint
—
GALERIJA
OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE
S Kl HAUT I
MUUISM SOU
et L J S B. A
iiL[fliinn:ijf ĎÍ!
Mlekarna Celeia
mlfktmrni In stranico, d. au. A rja nu

ravijica
—
GORIŠKA B1RDA
410%
tepisi
plzzmia/
^V&uma/
G o ber se k Milon «.
OPTIKA
J^šJIZJjJr
golte
Slovenija
-CTJ^fo-
0
WELLNESS PARK LA5KC
lmWriWUflBi; IHTO WWBřVíCINlM
f i/* < T falfalSlll<llll
SVSAttA
—
m

ZUKAVlLlŠČt IAŠKC
IfRMf j CfNIfU VfHCINI !	| HpTfl
[ar
ZLATARSTVO GAJŠEK
mnjara
AVTO OIE I..J l
«1»
TATA
BRANKO RECNIK s.p. RAZLAGOVA 17, 3000 CELJE
-	AVTO - MOTO FERJAN, Ferian Milan s.p., avtoservis - vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev - servis kosilnic, Mariborska c. 87,
3000 Celje,
tel.: 03 491 66 70, GSM 041 675 010 - 10%% popusta velje za storitve - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN - M.B. DOLINAR D.O.O., Trg Celjskih
knezov 9, 3000 Celje - 10% popust za vse izdelke
-	UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje,
Tel.: 03 544 25 35 - 10% popust
-	GOLDENPOINT, Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu
do 20 EUR, 10%% popust ob nakupu nad 20 EUR - KROBAT IVAN S.P., Mizarska delavnica, Medlog 25, 3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR
-	MLEKARNA CELEIA, prodajalna Golida, Arja vas 92, 3301 Petrovče - 5%% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene
-	MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -
10% popust za vse izdelke
-	PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10%% popust pri nakupu hrane -
kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do
30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	OPTIKA SALOBIR, Levec 38a, 3301 Petrovče - 5%% popust ob nakupu sončnih
očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03
490 47 70, GSM 051 626 793 - 10%% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10%% popust
-	THERMANA, D. D., Wellness Park Laško nudi 10%% popust za bazen, savno +
bazen, solarij
-	THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10%% popust za bazen, savno +
bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
- EUROSPORT TRADE D.O.O., Mašera - Spasičeva 8, 1000 Ljubljana -10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene.
-	UTVA, Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 - 10 % popust (razen na izdelke v
akciji)
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10%% popust
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica
23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si,
5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., Bar Club Terazza, Aškerčeva 14 (Celeiapark),
3000 Celje - 10% popusta pri cocktailih
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur 10%% popust
na veljavne maloprodajne cene
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha
-	LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt.,
trosedi, počivalniki ...)
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje
Telefon: 03 425 16 80 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje
Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve
-	CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p. Ulica Frankolovskih žrtev 44,
Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 10 %% popust
-GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center TATA: Prodaja osebnih in pickup vozil TATA Ob nakupu vozila TATA v Avto Celju prejmete popust v vrednosti 4 % vozila.
Telefon: 03/42 61 175/176; fax: 03/42 61 141 ali tata@avto-celje.si. -BIRO S COMPUTERS, Branko Rečnik s.p. Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022 10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI ZIDAR - M/Ž; POMOČ PRIZIDARSKIH DELIH - ZIDANJE, KERAMIČARSTVO, OMETAVANJE .... NEDOLOČEN ČAS, 10.5.2010; INŠTALACIJE OGREVALNIH NAPRAV IN VODOVODA, TOMAŽ JARMŠEK S.P., TEHARSKA CESTA 114, 3000 CELJE OBDELOVALEC KOVIN
JEDRAR - M/Ž; ROČNO ALI STROJNO IZDELA JEDRA NA VSEH JEDRARSKIH STROJIH, PRIPRAVI ŠABLONE ZA LEPLJENJE DVODELNIH JEDER, KONTROLIRA NALEŽNE POVRŠINE JEDER IN JIH ZLEPI, JEDRA BARVA Z OGNJE ODPORNIM PREMAZOM, PO POTREBI JEDRA SUŠI V SUŠILNI PEČI OZIROMA JIH PO USTREZNEM POSTOPKU DOKONČA TER JIH SKLADIŠČI IPD.; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE KLJUČAVNIČAR
CEVAR - MONTER - M/Ž; PRIPRAVA, KRIVLJENJE TANKIH CEVI PO NAČRTIH, MONTAŽA CEVI, GRADNJA LADJE, DOLOČEN ČAS, 5.5.2010; MAJESTIC, TRGOVINA, POSREDOVANJE IN STORITVE, D.O.O., ILIRSKA ULICA 5, 3211 ŠKOFJA VAS ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO V ORODJARNI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. NEDOLOČEN ČAS, 10.5.2010; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE
MONTER KOVINSKIH OGRAJ - M/Ž; MONTER KOVINSKIH OGRAJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.5.2010; LI ANE KONSTRUKCIJE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SLANCE 8, 3221 TEHARJE LIVARSKI POMOČNIK
ZAKLADALEC - M/Ž; SORTIRA KOMPONENTE SUROVIN IN SPREMLJA STANJE ZALOG, RAZKLADA SUROVINE, MATERIAL IN VLOŽEK IZ VAGONOV IN TOVORNJAKOV NA DEPO ALI V DOLOČENE BUNKERJE, IZBIRA IN DAJE KOVINSKE KOMPONENTE VLOŽKA V KOŠARO NA VSIPNEM VOZU IN ZALAGA KUPOLKO IPD.; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE ZAKLADALEC - M/Ž; SORTIRA KOMPONENTE SUROVIN IN SPREMLJA STANJE ZALOG, RAZKLADA SUROVINE, MATERIAL IN VLOŽEK IZ VAGONOV IN TOVORNJAKOV NA DEPO ALI V DOLOČENE BUNKERJE, IZBIRA IN DAJE KOVINSKE KOMPONENTE VLOŽKA V KOŠARO NA VSIPNEM VOZU IN ZALAGA KUPOLKO IPD.; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE LIVARSKI MODELAR
ČISTILEC LITINE - M/Ž; ODBIJA LIVNE SISTEME NA ODLITKU, O POMANJKLJIVOSTIH OBVESTI NADREJENEGA, OPRAVI VIZUALNO KONTROLO ODLITKOV IN JIH SORTIRA
-	IZLOČI NEUSTREZNE ODLITKE, UPRAVLJA ČISTILNI STROJ, SPREMLJA IN KONTROLIRA NJEGOVO DELO, IPD., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE
TALILEC
POSLUŽEVALEC AFL IN PRIPRAVE PESKA - M/Ž; PO TEHNOLOŠKI DOKUMENTACIJI PROGRAMA FORMANJA PRITRDI USTREZNO KOMBINACIJO MODELNIH PLOŠČ NA PRIPRAVLJEN NOSILEC MODELNIH PLOŠČ, JIH IZPIHA IN NAMAŽE TER OPRAVI KONTROLO IPD.; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE
TALILEC-LIVAR
TALILEC - M/Ž; PRIPRAVI KUPOLKO ZA OBRATOVANJE (ČISTI OSTANKE TALINE IN ŽLINDRE, OBLOGO PREMAŽE Z GRAFITNIM PREMAZOM IN IZVEDE REPARACIJO OBLOGE. UPRAVLJA TALILNE PEČI - KUPOLKA ... ; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE
TESAR
MODELNI MIZAR - M/Ž; PO NAČRTIH IN NAVODILIH IZDELUJE ZAHTEVNE MODELNE KOMPLETE, IZDELA IN PRIPRAVI MODELNO PLOŠČO ALI USTREZNO KOMBINACIJO MODELNIH PLOŠČ, IZDELA OKVIR MODELNIH PLOŠČ, ULIVNI IN NAPAJALNI SISTEM, IPD.; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.5.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE
TISKAR ZA TISK S PLOSKVE
TISKAR - M/Ž; SITO TISK IN OSTALA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.5.2010; REKLAMA, OPRAVLJANJE STORITEV S PODROČJA EKONOMSKE PROPAGANDE, D.O.O. CELJE, UL. XIV DIVIZIJE 6, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
DISPONENT PREVOZOV - M/Ž; DELA S PODROČJA ORGANIZACIJE IN KOORDINACIJE PREVOZOV, UREJANJE TRANSPORTNE DOKUMENTACIJE, KOMUNIKACIJA S PREVOZNIKI, DELO S TUJIMI STRANKAMI, SKRB ZA POVEZAVO MED ODPREMO IN PREVOZOM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.5.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK NASTAVLJALEC STROJA ZA BRIZGANJE PLASTIKE
-	M/Ž; NASTAVITEV STROJA ZA BRIZGANJE PLASTIKE: MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ ZA PREDELAVO PLASTIKE, PRIPRAVA MATERIALOV, ODPRAVA NAPAK NA STROJIH, ZAGOTAVLJANJE NEMOTENEGA DELOVNEGA PROCESA, OZVAJANJE KOTROLNIH POSTOPKOV, ZNANJA IZ PODROČJA PREDELAVE PLASTIKE; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.5.2010; VIVAPEN PROIZVODNJA, TRGOVINA IN POSREDOVANJE PISARNIŠKIH POTREBŠČIN D.O.O., GAJI 41, 3000 CELJE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOSTAVA HRANE PO TERENU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 23.5.2010; KITAJSKI DVOR, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., TEHARSKA CESTA 35, 3000 CELJE FRIZER
FRIZER V F.S. MITJA (PLANET TUŠ CELJE) - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA: BARVANJE, STRIŽENJE, PODALJŠEVANJE LAS ITD ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.5.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84,
1000 LJUBLJANA ZDRAVSTVENI TEHNIK
SREDNJI ZDRAVSTVENIK - SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V ZDRAVSTVENEM DOMU CELJE, DE REŠEVALNA POSTAJA - M/Ž; DELO SREDNJEGA ZDRAVSTVENIKA - SREDNJE MEDICINSKE SESTRE V REŠEVALNI POSTAJI; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - M/Ž; IZVAJANJE IN SODELOVANJE PRI ZDRAVSTVENI NEGI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.5.2010; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; NEGA OBRAZA IN TELESA, PE-DIKURA, MANIKURA, DEPILACIJE, LIČENJE IN MASAŽA TELESA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.5.2010; LEPOTNI SALON MERSI MERSIJA RAMIĆ S.P., CANKARJEVA ULICA 8, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK
PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; NASTAVITVE IN PROGRAMIRANJE CNC STOJEV ZA OBDELAVO KOVIN, VODENJE PROIZVODNJE, RISANJE V SOLIDWORKSU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.5.2010; SOLARNI TERMO SISTEMI - STS, RAZVOJ, PROIZVODNJA IN PRODAJA SOLARNIH TERMO SISTEMOV, D.D., OBRTNIŠKA CESTA 3, 3220 ŠTORE KOMERCIALNI TEHNIK
KOMERCIALNI REFERENT - M/Ž; SPREJEM NAROČIL, VNOS DOBAVNIC, IZDELAVA FAKTUR ZA DOMAČI IN TUJI TRG, IZDELAVA DEKLARACIJ ZA TUJI TRG, IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA MPE, REŠEVANJE REKLAMACIJ, ARHIVIRANJE DOKUMENTACIJE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.5.2010; TCC TRANSCOMMERCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O. CELJE, KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE ADMINISTRATIVNI TEHNIK
SODNI ZAPISNIKAR V-I - M/Ž; PISANJE PO NEPOSREDNEM DIKTATU NA GLAVNIH OBRAVNAVAH, NAROKIH, ZASLIŠANJIH NA SEDEŽU ORGANA IN NA ZUNANJEM POSLOVANJU SODIŠČA, SAMOSTOJNO SESTAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DOPISOV, SKLEPOV, ODREDB. DOLOČEN ČAS 31.12.2010, 5.5.2010; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU; OKRAJNO SODIŠČE V CELJU, PREŠERNOVA ULICA 22, 3000 CELJE
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
VODJA ROČNE IN STROJNE MONTAŽE - M/Ž; VODJA DELOVNEGA PROCESA ROČNE IN STROJNE MONTAŽE IZDELKOV, PRIPRAVA DELA IN DOKUMENTACIJE,ORGANI ZACIJA DELOVNEGA PROCESA, VODENJE DOKUMENTACIJE, ANALIZ; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.5.2010; VIVAPEN PROIZVODNJA, TRGOVINA IN POSREDOVANJE PISARNIŠKIH POTREBŠČIN D.O.O., GAJI 41, 3000 CELJE KOMERCIALIST
KOMERCIALIST - M/Ž; OPRAVLJANJE RAZNIH PISARNIŠKIH DEL, KOMUNIKACIJA Z STRANKAMI, NEDOLOČEN ČAS, 5.5.2010; MAJ - S51 GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., MIKLOŠIČEVA ULICA 2, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
RAZVIJALEC PROGRAMER - M/Ž; RAZVIJANJE IN INTEGRACIJA PROGRAMSKE OPREME ZA VODENJE NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO IN INFORMATIZACIJO V INDUSTRIJI. DELO ZAJEMA PROGRAMIRANJE V .NET IN SIEMENS SIMATIC OKOLJU, ZAGON IN VZDRŽEVANJE APLIKACIJ., NEDOLOČEN ČAS, 20.5.2010; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KOŠNICA PRI CELJU 28 H, 3000 CELJE DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE DELOVNE TERAPIJE V PROCESU ZDR. NEGE-SKUPINSKO, OZIROMA INDIVIDUALNO, NEDOLOČEN ČAS, 5.5.2010; CONTRACO-ŠPESOV DOM VOJNIK, STORITVENA DRUŽBA, D.O.O., CESTA V TOMAŽ 6 A, 3212 VOJNIK DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) RAČUNOVODJA M/Ž - M/Ž; VODENJE RAČUNOVODSTVA, IZDELAVA POSLOVNIH, DAVČNIH IN FINANČNIH IZKAZOV, OBRAČUN PLAČ, IZDELAVA POGODB IN VODENJE KADROVSKE EVIDENCE; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.5.2010; NKD TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O. (NKD, GROSS- UND EINZELHANDEL, GMBH), ULICA MLADINSKIH DEL. BRIGAD 2, 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM RAČUNOVODJA M/Ž - M/Ž; SODELOVANJE PRI IZDELAVI POSLOVNIH, DAVČNIH IN FINANČNIH IZKAZOV, OBRAČUN PLAČ, IZDELAVA POGODB IN VODENJE KADROVSKE EVIDENCE; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.5.2010; NKD TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O. (NKD, GROSS- UND EINZELHANDEL, GMBH), ULICA MLADINSKIH DEL. BRIGAD 2, 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) TEHNOLOG 1 - M/Ž; VODI IN ORGANIZIRA TEHNOLOŠKE PROCESE V PROIZVODNJI, SKRBI ZA PRIPRAVO, ANALIZO IN IZBOLJŠAVE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV V PROIZVODNJI, UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ, CNC PROGRAMIRANJE, SKRBI ZA PRIPRAVO IN IZBOLJŠAVE LOGISTIKE V PROIZVODNJI, OBDELUJE DOKUMENTE ...; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.5.2010; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI KONSTRUKTER - M/Ž; STANDARIZACIJA PROGRAMOV, SNOVANJE GENERIKOV, IZDELAVA INTERAKTIVNIH KATALOGOV, VODENJE PROJEKTOV, KONSTRUIRANJE; NEDOLOČEN ČAS, 8.5.2010; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE
_UE LAŠKO_
DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 8.5.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE, NEDOLOČEN ČAS, 8.5.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
TESAR, KROVEC - M/Ž; POMOČ PRI KROJENJU IN POSTAVLJANJU OSTREŠIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.5.2010;
MARSAN, TESARSTVO IN KROVSTVO, D.O.O., MLINSKA POT 6, 3330 MOZIRJE
VOZNIK VILIČARJA - M/Ž; OPRAVLJA VES MEDFAZNI TRANSPORT Z VILIČARJEM. ODVAŽA ODPADKE IN SMETI IZ PROIZVODNE HALE, RAZKLADA MATERIAL IN GA ODLAGA PO PREDPISANEM REDU NA ODLAGALNA MESTA
V	SKLADIŠČU MATERIALA ...; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.5.2010; KLS LJUBNO D.D., SPECIALIST ZA ZOBATE VENCE, LOKE 36, 3333 LJUBNO OB SAVINJI EKONOMSKI TEHNIK
EKONOMSKI REFERENT V (II) - M/Ž; RAČUNOVODSKA OPRAVILA, OPRAVILA S PODROČJA KADROVSKE SLUŽBE, VODENJE VSEH VRST KADROVSKIH EVIDENC, POMOČ PRI PRIPRAVI RAZPOREDOV DELOVNEGA ČASA ZAPOSLENIH, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI, POMOČ PRI IZVAJANJU KONTROLE FINANČNIH IN RAČUNOVODSKIH OPRAVIL; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.5.2010; DEOS, D.D.; PE CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD, TLAKA 28, 3342 GORNJI GRAD INŽENIR STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI RAZVOJNIK-KONSTRUKTER (M/Ž) - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA NOVIH IZDELKOV ANALIZA KONKURENCE ZASNOVA VZORCEV IN TESTIRANJE IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE, DOLOČEN ČAS, 10.5.2010; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RA-DEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) MEDICINSKA SESTRA VODJA TIMA - M/Ž; STROKOVNO IZVAJANJE OPRAVIL IZ PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE IN PATRONAŽE; SPREMLJANJE IN OBVEŠČANJE O SPREMEMBAH ZDRAVSTVENEGA STANJA STANOVALCEV V OKVIRU PRISTOJNOSTI, IZVAJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH MEDICINSKO TEHNIČNIH POSEGOV, NUJNA MEDICINSKA POMOČ IN UKREPANJE V OKVIRU PRISTOJNOSTI IN POOBLASTIL, NADZOROVANJE ZDRAVSTVENE NEGE (STREŽNIKOV, BOLNIČARJEV, SREDNJIH MEDICINSKIH SESTER IN NEGOVALK), KOORDINACIJA DELA MED ODDELKI, KUHINJO IN PRALNICO; NEDOLOČEN ČAS, 5.5.2010; DEOS, D.D.; PE CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD, TLAKA 28, 3342 GORNJI GRAD
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. PO DOGOVORU, 10.5.2010; HLASTEC, PROIZVODNJA, TRGOVINA, GOSTINSTVO, PROMET IN STORITVE, D.O.O., KRIŽEVEC 57, 3206 STRANICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.5.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.5.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE TESAR
TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.5.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST V LOGISTIKI V OKOLICI SLOVENSKIH KONJIC - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO: ISKANJE NOVIH STRANK TER PREDSTAVLJANJE STORITEV PODJETJA, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB O SODELOVANJU, VODENJE POGAJANJ IN SKLEPANJE POGODB, OBDELAVA NAROČIL TER POVPRAŠEVANJ, ORGANIZACIJA PREVOZOV, LOGISTIČNIH STORITEV TER SKLADIŠČENJA, OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. NEDOLOČEN ČAS, 11.5.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKO-ŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA
UE ŠENTJUR
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTAŽA GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV - M/Ž; MONTŽA GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.5.2010; POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P., ULICA I. CELJSKE ČETE 22, 3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
TRAKTORIST - KMETIJSKI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJA KMETIJSKA DELA S TRAKTORJEM, NEDOLOČEN ČAS, 8.5.2010; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR, D.D., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE
V	ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ZDRAVNIK SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO V SPLOŠNI AMBULANTI ZD ŠENTJUR IN DEŽURNA SLUŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ZDRAVNIK ŠOLSKE MEDICINE ALI PEDIATER - M/Ž; DELO
V	ŠOLSKEM DISPANZERJU IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH"
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOČNIK PRI IZDELAVI ORGELSKIH PIŠČALI - M/Ž; RAZREZ PLOČEVINE, BARVANJE, OZNAČEVANJE, LOTANJE, POLIRANJE ITD..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.5.2010; IZDELOVANJE ORGELSKIH PIŠČALI, SREČKO NARAT, S.P., CESTA NA BOČ 2, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER HLADILNIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA HLADILNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.5.2010; MAJ-NAP, PROIZVODNJA, POSREDNIŠTVO, STORITVE, D.O.O., GORNJA VAS 5, 3231 GROBELNO MONTER CENTRALNIH NAPRAV - M/Ž; SAMOSTOJNA DELA VODOVODNE IN CENTRALNE NAPELJAVE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.5.2010; INGRA HI, TRGOVINA, STO-
RITVE, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CELJSKA CESTA 34 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTROTEHNIK
INFORMATIK - MEHATRONIK - M/Ž; PROGRAMIRANJE RAČUNALNIŠKO VODENIH STROJEV IN ROBOTSKIH NAPRAV, UPRAVLJANJE STROJEV, UPRAVLJANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV V TEHNOLOŠKIH PROCESIH, VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME, KONTROLIRANJE USTREZNOSTI KOLIČINE IN KAKOVOSTI IZDELKOV,VODENJE LJUDI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.5.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST VODJA HOTELA - M/Ž; NAČRTUJE, ORGANIZIRA, VODI IN NADZIRA POSLOVANJE HOTELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.5.2010; COLUMEN, DRUŽBA ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRG SVOBODE 26, 2310 SLOVENSKA BISTRICA
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.5.2010; GOSTILNA OSTROVRŠNIK, JOŽEFA OSTROVRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52, 3320 VELENJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PRODAJALEC - M/Ž; DELO NA BENCINSKEM SERVISU, PRODAJA IN PRANJE VOZIL TER OSTALA DELA NA BENCINSKEM SERIVSU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.5.2010; ROMANA OGRAJŠEK S.P.; BS VELENJE GORENJE, PARTIZANSKA CESTA 15 A, 3320 VELENJE MIZAR/OPERATER NA LESNO OBDELOVALNEM STROJU
-	M/Ž; OPRAVLJANJE DEL NA LESNO OBDELOVALNEM STROJU, OPRAVLJANJE MIZARSKIH DEL, OSTALA DELA PO NAVODILIH; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.5.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKO-ŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.5.2010; OKREPČEVALNICA "PRI BRI-GITI", GOSTINSKE STORITVE, D.O.O., SELO 19 A, 3320 VELENJE
ELEKTRIKAR
ELEKTRIKAR - M/Ž; MONTAŽA ELEKTROINSTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 5.5.2010; ELEKTRO JEZERNIK, ELEKTRIČNE INŠTALACIJE, TOPLOTNA TEHNIKA, AVTOMATIKA, ŠIBKOTOČNE INŠTALACIJE IN NAPRAVE, D.O.O., ČRNOVA 53 D, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 14.5.2010; POŠTAJNER, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK SERVISER AUDIO VIDEO TEHNIKE - M/Ž; SERVISIRANJE AUDIO VIDEO TEHNIKE IN APARATOV ZA OSEBNO NEGO IN MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV, LOGISTIČNE NALOGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.5.2010; NTT PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN TRGOVINO, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE GRADBENI TEHNIK
POSLOVNI DOKUMENTARIST - M/Ž; SESTAVLJANJE PONUDB, IZDAJA PREDRAČUNOV, RAČUNOV, NAROČANJE MATERIALA IN VSA ADMINISTRATIVNA DELA; NEDOLOČEN ČAS, 5.5.2010; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE
INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
PROGRAMER - M/Ž; DELA NA PODROČJU PROGRAMER-STVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.5.2010; TRENDNET D.O.O. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, ŠLANDROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR, DELOVNO MEST KAPLJA VAS 10, PREBOLD
-	M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.5.2010; KEKEC BAR, JASNA VOZLIČ S.P., KAPLA 26, 3304 TABOR
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.5.2010; KRESNICA - PLESKARSKA DELA IN DRUGO, JANKO KUMAR S.P., TRG 7, 3312 PREBOLD SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
DIREKTOR - M/Ž; VODENJE PODJETJA, OPERATIVA, NEDOLOČEN ČAS, 16.5.2010; AGH TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., ŠLANDROV TRG 34, 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, BRANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.5.2010; GRADBENIŠTVO IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, V.N.G. ELIT, MARIJA ŠOLAJA S.P., BREG PRI POLZELI 58, 3313 POLZELA STRUGAR
STRUGAR - M/Ž; STRUŽENJE, REZKANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.5.2010; BASLE TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TABOR, OJSTRIŠKA VAS 26, 3304 TABOR LESAR
MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR LESARSKI TEHNIK
CNC OPERATER - M/Ž; POSLUŽEVANJE CNC VERTIKA-LENGA CENTRA, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR RECEPTOR
RECEPTOR - DELOVNO MESTO ŽALEC - M/Ž; RECEPTOR-SKA DELA, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 8.5.2010; RAČUNOVODSTVO IN REDITELJSTVO, BOBANA KOSIĆ BAJC S.P., CESTA V STARO VAS 1, 6230 POSTOJNA UPRAVNI TEHNIK
UPRAVNI TEHNIK - M/Ž; VODENJE EVIDENC POTNIH STROŠKOV, PRIPRAVA POGODB (RAZNO), KOMUNICIRANJE S TUJINO ... ITD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.5.2010; NOX TEHNOLOGIJE, INŽENIRING, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., RIMSKA CESTA 92, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
GRADBENI TEHNIK
DELOVODJA NA GRADBIŠČIH - M/Ž; DELOVODJA NA GRADBIŠČU, NIZKE GRADNJE (CESTE,PLOČNIKI, ŠKARPE, KANALIZACIJE, PLAZOVI) Z IZKUŠNJAMI IN REFERENCAMI. NEDOLOČEN ČAS, 5.5.2010; PREVOZI IN SPLOŠNA GRADBENA DELA, EMIL GROBELNIK S.P., PERNOVO 17 A, 3310 ŽALEC
GOTOVINSKI KREDITI
PRODAM
i zaposlene [ i upokojence
KIA karavan, prevoženih 39.000 km, pro-_ dam. Telefon (03) 5728-319. 1905 ŠKODO felicio, letnik 1998, reg. do januarja 2011, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 475-084.	1912 FIAT brava 1,6, letnik 1999, klima, 4 nove zimske gume, na platiščih, prodam za 1.700 EUR. Telefon 041 469-052.1911
Stanovanje v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300
VerteksTG, Cesta na Ostrožno 99, Celje
DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje, v Celju, oddam. Informacije po telefonu 031 208-006.	1934
DVE telički simentalki, 220 kg, prodam.
Telefon 5772-372.	1825
DVA bikca simentalca, težka 130 in 150 kg, prodam. Telefon 031 493-635. š 286 ŠTIRI jagenjčke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 369-397. 1913 BIKCE po izbiri, teličko, težko 270 kg, kobilo z enoletno žrebico norik, vse iz eko reje, prodam. Telefon 051 738-544, popoldan.	1918 TELIČKO simentalko, težko 230 kg, prodam.
Telefon (03) 5793-301. 1936 BIKCA simentalca prodam. Telefon 041 324-256.	š 290
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 5739-033. 1941 TELICO simentalko, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 5733-244. l 176 BIKCA simentalca, starega 3 mesece in pol, prodam. Telefon 051 430-639. l 177
BON za izlet v Španijo, v vrednosti 740 EUR, poceni prodam. Telefon 051 339-049.
40-letna urejena Celjanka, vitka, želi spoznati moškega do 55 let. Resno. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.
1929
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505 495,090 62 86 o,99 EUR/min) Leopold Orešnik, s.p„ Prebold
KUPIM
PRODAM
NAKLADALKO Sip 17 Pionir prodam. Telefon 051 421-126.	1908
KROŽNE brane, 20 diskov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5733-086, 031 740-284.	1940
PRODAM
KRAVE in telice odkupujem, plačilo takoj.
Telefon 041 653-286. š 143 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon
030	696-084.	š 13 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon
031	743-351.	š 148
PREMOŽEN zdomec, 50 let, želi spoznati urejeno žensko do 49 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 1929
IŠČEM delo: čiščenje, urejanje vrta, pomoč starejšim osebam. Telefon 031 263354.	1933
PRODAM
DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, hruške, javorja, češnje, hrasta, lipe, deske za ostrešje in tramove različnih dimenzij ter hrastove, akacije-ve in kostanjeve tramove ali stebričke različnih dimenzij, prodam, možna dostava. Telefon 040 211-346. p
PRODAM
SENO in otavo, v kockah, traktorske vile za seno, vrtne mize s klopmi, prodam. Telefon 5771-899.	1902
IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina.
Š 280
HIŠO v Trnovljah, zemljišče 1.221 m2, mirna in lepa lokacija, prodam. Telefon 031 587-980.	1759
ENO ali več gradbenih parcel, velikost od 700 do 1.000 m2, na lepi, ravni legi, z vsemi priključki, okolica Ljubečne, prodam. Telefon 041 771-466. 1868 PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 700 m2. Telefon 041 652194.	Š 289 BIVALNI vikend, na parceli 3.485 m2, na lepi lokaciji nad Slivniškim jezerom, prodam. Na parceli je možna gradnja še dveh objektov. Telefon 041 959-168.
1939
ehehei
PRODAM
HITRO NAROČITE
ENOSOBNO stanovanje prodam. Telefon 031 238-002.	1706
GARSONJERO v bloku v Zrečah prodam. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro TERME.	1926
ODDAM
VITANJE. Stanovanje, 90 m2, oddam. Telefon 041 625-791.	p CELJE. Opremljeno garsonjero, 28 m2, visoko
pritličje, oddam. Telefon 041 849-714.
p
DVOSOBNO stanovanje v Celju, mestna četrt Hudinja, opremljeno, oddamo v najem. Telefon 040 213-518.	1845
APARTMAJE v okolici Zadra, 70 m od morja, klima, žar, parkirni prostor, ugodno oddamo. Telefon 041 440-998. p
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
rTT77TTT> tudi letnik2010 4 -7, W,1 -f s prilogo TV-OKNO!	^ »
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
vmitmn
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZLjSL K VAM, «-Ç t L
ZJlk LAM, l/V-e-C t L
ti
Dijaki 4.E razreda Gimnazije Celje - Center so imeli maturantski ples 20. marca.
Prva vrsta z leve: Nika Klanjšek, Lea Pinter, Jerneja Horvat, Sara Vrečič, Nika Leskovšek, Sara Pihler, razredničarka Tina Krašovec, Julija Podbevšek, Eva Karner, Katja Leskovšek, Katja Debelak, Tjaša Boršnak, Barbara Planko.
Druga vrsta: ravnatelj Igor Majerle, Vlado Miladinović, Borut Krog, Alen Kurtiš, Aleš Šoster, Anja Belej, Peter Ste-panič, Sara Železnik, Gašper Lipičnik, Metka Klinc, David Kadilnik, Ana Goršek, Luka Pusovnik.
Tretja vrsta: Jasmin Ajdnik, Tilen Petkovski, Borut Sto-jilković, Martin Čakš, Rok Strok, Miha Klančišar.
Manjkata: Barbara Premožič in Maja Kolar.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Martin Krpan znova na sceni
V Taboru v Spodnji Savinjski dolini je bila konec aprila prva letošnja tekma za najmočnejšega Slovenca - Martina Krpana. V šestih disciplinah se je pomerilo osem slovenskih Krpanov.
Najprej so dvigovali avtomobil, nato so se pomerili v prenosu kovčkov s skupno težo 230 kg, v dvigovanju 55-kilogramske uteži z eno roko in v nošenju 350 kg težkega bremena, obešenega na drog v krogu. Med najtežjimi disciplinami je zagotovo premetavanje 135 ali 160 kg težke krogle preko 120 cm visoke ovire. So pa organizatorji tokrat poskrbeli za novo tekmovalno disciplino, saj so morali tekmovalci po 20 metrov dolgi progi nesti 100-kilogramsko vrečo mleka in jo v najhitreje možnem času vrniti nazaj na prvotno mesto. Prav ta igra je bila usodna za drugouvrščenega v skupni razvrstitvi, Tomaža Plevanča iz Krškega, ki mu je pri odlaganju vreča padla na tla, sicer pa je slavil v treh disciplinah. Zmagovalec prve letošnje tekme je postal Andrej Ušlakar iz Kranja.
DN
Zmagovalec pri dviganju avta
FOTO TEDNA Foto: GrupA
S SONČKOM IN NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
BREZPLAČNO V TURČIJO
za 2 osebi.
SONČEK
090 93 61 70
Delu čast in oblast!
www,novHednik,com www.radiocelje.com