Poštnina plačana v gninuJ ni. Leto LXXm., št. 267 Ljubljana, četrtek 21. novembra I940 Cena Din i.— Izhaja vhhM dan popoldne lavzemsi nedelje In praznike, — Inaeratt do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inaerati petlt Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — >Slovensk! Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za Inozemstvo Din 25-—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kn&fljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-20 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg Št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska, cesta* telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani 5t_ 10 35 L nemška diplomatska ofenziva napovedujejo niz novih konferenc, ki bodo dosegle svoj vrhunec na novem sestanku v Moskvi, katerega naj bi se udeležili zastopniki vseh članic berlinskega pakta Berlin, 21. nov. e. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da Nemčija nadaljuje z mobiliziranjem vseh pozitivnih sil, ki so pripravljene, da pristopijo k novi ureditvi Evrope. Tako se za danes pričakuje prihod rumunskega državnega upravitelja generala Antonesca. Za soboto se pričakuje prihod slovaških državnikov, za torek pa predstavnikov Bolgarije. Verjetno bo tudi Francija stopila v blok. Celotna akcija se izvaja v soglasju i Moskvo. Treba je pričakovati, da bo tudi Španija storila isti korak, ker pa Španija v Moskvi še vedno nima svojega predstavnika, mislijo, da bo do tega prišlo šele tedaj, ko se bodo odnošaji med Francovo Španijo in Moskvo normalizirah. Berlinski pakt hoče ustvariti podlago za novo življenje narodov v življenjskem prostoru Nemčije, Rusije in Japonske. Tu prevladuje prepričanje, da bodo v najkrajšem roku z energično akcijo Nemčije odstranjene vse ovire za dokončno formiranje evropskega kontinentalnega bloka. Danes prispe v Berlin rum unski ministrski predsednik Antonescu, ki bo imel razgovore z vodilnimi nemškimi državniki. Verjetno bo že pri tej priliki prišlo do pristopa Rumunije k trojnemu paktu. Prav tako je na poti v Berlin tudi že slovaška delegacija pod vodstvom dr. Tuke. Sedanja diplomatska aktivnost Nemčije in Italije bo dosegla svoj vrhunec v ponovnih stikih z Rusijo. Novega sestanka, ki bo verjetno v Moskvi, se bodo udeležili zastopniki vseh članic berlinskega pakta. General Antonescu na poti v Berlin Bukarešta, 21. novembra. AA. iDNB.) Voditelj države general Antonescu je sno-či ob 19. 45 odpotoval v Berlin na obisk. Poleg predstavnika kralja so spremili generala člani vlade, visoki funkcionarji nemškega poslaništva, poslaniki Italije, Slovaške, Turške in Japonske. Podpredsednik vlade Horia Sima je pred odhodom spregovoril nekaj besed in naprosil generala Antonesca, naj izroči Hitlerju in nemškemu narodu najtoplejše pozdrave ter mu v imenu rum unske vlade voščil srečno pot General Antonescu je odgovoril: Potujem s polnim zaupanjem v ru-munski narod in vrnil se bom s polnim zaupanjem v nemški narod Ob zvokih legionarske himne je stopil v vlak, za njim pa nemški poslanik dr. Fabricius in nemški vojaški polkovnik Gerstenberg, ki ga bo spremljal na poti. Ameriški komentarji Boston, 21. nov. s. »Christian Science Monitor« komentira potovanje rumunske- ga ministrskega predsednika generala Antonesca v Berlin ter pravi, da bo sedaj po pristopu Madžarske k berlinski trozvez; morala pač tudi Rumunija slediti madžarskemu zgledu. Prav zaradi tega je po mnenju lista Nemčija najprej želela pristopa Madžarske k trozvezi in je s tem Rumuniji olajšala odločitev. Sicer pravi list, da je pristop Madžarske k berlinskemu paktu samo formalnost Popolno sodelovanje Madžarske z osjo je bilo že nekaj časa znana List misb dalje, da pripravlja nemška diplomatska akcija na jugovzhodu Evrope preko Madžarske in morda preko Rumunije med drugim tudi pot za prenod nemških čet za vojaško intervencijo proti Grči j L New York, 21. nov. e, (United Press.) List »Sunn« pravi, da ima pristop Madžarske k trozvezi tudi vojaški pomen List zastopa mnenje, da Nemčija ni dobila samo novega zaveznika. temveč tudi veliko cesto. Tako ima Nemčija sedaj preko Madžarske direktno zvezo z Rum unijo in preko Bolgarije z Egejskim morjem Na ta način obstoji možnost, da pride Nemčija na Sredozemsko morje, ne da bi se dotaknila teritorialnih voda Turčije na Bosporu in v Dardanelah. Diplomatska proti-ofenziva Anglije New York. 21 nov s. (Columb a B. S.) Kakor se izve, bo napiam diplomatska ofenzivi osnih vdesil tudi Anglija podvzela neko protiofenzivo Mislijo da bo Anglija najbrž v kratkem določncj označila svoje vojne cilje ter skipno z emigrantskimi vladami Poljske, CeškosV vaške Be^ije, Nizozemske in Norveške. k» vmaj«^ vse svoj sedež v Londonu proglasila načeia »svobodne Evrope« za katere se skupno s temi vladami bori. London, 21 nov. s, (Reurer) Snnči so izjavljali v angleških političnih krogm. da pristop Madžarske k berlmsk trozvezi ni zbudil v Londonu nit presenečenja niti velikega zanmanja. V ang'e>k'h krogih pripominjajo da se očividno Nemč ji zaenkrat ni posrečilo pridobiti nit' Rus^e. niti Španije za pristop, pa se zato zadovoljuje s sodelovanjem manjših držav Dre vi odpotuje Lav al v Pariz Ženeva, 21. nov. AA. (DNB.) Iz Vichyja poročajo, da bo podpredsednik vlade in zunanji minister Laval drevi odpotoval v Pariz v spremstvu veleposlanika de Bri-nona. Po dunajski pogodbi V Budimpešti izjavljajo, da bo Madžarska tesno sodelovala z Nemčijo in Italijo, toda brez vstopa v vojno Dunaj, 21. nov. AA. (Štefani). Ob pristopu Madžarske k trojni zvezi je vodja rajha in državni kancelar Adolf Hitler včeraj popoldne sprejel madžarskega predsednika vlade grofa Telekija. V navzočnosti zunanjega ministra rajha v. Ribben-tropa in madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja je imel z njim razgovor, ki je trajal dve urL Takoj nato je vodja rajha in državni kancelar sprejel tudi italijanskega zunanjega ministra Ciana, s katerim je Imel dolg razgovor v navzočnosti v. Ribbentropa. Pred in po slovesnosti ob pristopu Madžarske k trojni zvezi je Hitler priredij sprejeme, katerih so se udeležili grof Te-leki, grof Ciano, grof Csaky in japonski veleposlanik v Berlinu Kuruzu. zunanji minister v. Ribbentrop in številne druge nemške in italijanske ugledne osebnosti Dunajsko prebivalstvo je snoci ponovilo navdušene manifestacije Hitlerju in gostom. Snoči sta madžarski predsednik vlade ln zunanji minister odpotovala v Budimpešto, grof Ciano pa je s svojim spremstvom ob 22. uri odpotoval v Italijo. Povratek madžarskih državnikov Budimpešta, 21. nov. AA. (MTI). Ministrski predsednik grof Teleki in zunanji inlnister grof Csaky sta se vrnila v Budimpešto. Na železniški postaji so jih pozdravili nemški odpravnik poslov, japonski odpravnik poslov in mnogo uglednih osebnosti ter velika množica ljudstva. Obenem z madžarskima ministroma je odpotoval tudi nemški poslanik v Budimpešti von Ermansdorf. Grof Csaky bo v teh dneh obvestil zunanjepolitični odbor o razgovorih na Dunaju. Madžarske izjave Budimpešta, 21. nov. p. V madžarskih merodajnih krogih izjavljajo, da pristop Madžarske k trojnemu paktu ne pomeni, da bi Madžarska sedaj napovedala vojno >Tig»ji in Grčiji. Tudi se ne bo v ničemer izpremenila madžarska zunanja politika. Stališče Madžarske je sedaj slično položaju Japonske. Madžarska bo sicer tesno sodelovala z državama osi, vendar pa brez vojne udeležbe. Komentarji budimpeštan-skega tiska Budimpešta, 21. nov. AA. (DNB). Snoč-nji tisk v Budimpešti pod velikimi naslovi objavlja poročila o sprejemu predsednika madžarske vlade ln zunanjega ministra pri vodji rajha in ugotavlja, da je s tem sprejemom Madžarska pristopila k sistemu držav novega reda. Vladni list »Esti Ujsag« poudarja, da je Madžarska tokrat med prvimi, ki so se odločili za sodelovanje pri evropskem preporodu. To je na eni strani izraz večjega uvaževanja Madžarske v evropski politiki, na drugi strani pa Izraža priznanje njenemu pomenu in zgodovinski vlogi v Po-dunavju. Glasilo predsednik« madžarske vlade »Magvar Orszag« opozarja na dejstvo, da je madžarska takoj po izbruhu vojne objavila, da ni nevtralna, ampak nevojujoča se država. Madžarski narod je pristop Madžarske k trozvezi pozdravil z radostjo in zadovoljstvom. Budimpešta, 21. nov. AA. (MTI). Pod naslovom »Nemčija. Italija, Japonska in Madžarska« objavlja poluradni list »Pester Lloyd« uvodni članek, v katerem piše o pristopu Madžarske k berlinski -trozvezi. List podčrtuje. da s pristopom Madžarske k tej pogodbi ne bodo samo tesneje povezane prisrčne in prijateliske vezi med Madžarsko in velesilami, amnak se bo tudi potrdilo tradicionalno nrijatelistvo nai-stareiše svetovne monprhiie z naistarejšo evronsko krallevino Madžarska že 20 let z jekleno doslednostjo izvaja isto politiko in to 1e storila tudi tedal. ko le bila nevarnost velika. Sedai jI je bila izkazana čast. da kot prva evropska država pristopi k trozvezi ln jo razširi v zvpzo štirih dr« žav. Madžarska, ki je bila dolgo okrnjena, je bila rešena svoje osamljenosti in to za- j prijateljstvo med Nemčijo in Madžarsko, radi pomoči italijanskega fašizma in osvo- | ki je bilo do tedaj enostransko, ker ga je bodilnega dela narodnega socializma. Na | v glavnem gojila samo madžarska vlada, teh temeljih je bilo obnovljeno preizkušeno Kaj bo storila Bolgarija Po ameriških informacijah bo Bolgarija zapustila položaj stroge nevtralnosti ter bo postala nevojujoča se država — Bolgarski tisk napoveduje pomembne dogodke New York, 21. nov. s. (Columbia BS>. Poročila iz raznih evropskih prestolnic jav ljajo, da bodo za Madžarsko sedaj predvidoma pristopile k berlinskemu paktu št tudi Španija, Rumunija, Slovaška in Bolgarija. Glede Bolgarije napovedujejo in formacije iz diplomatskih krogov, da namerava spremeniti svoje stališče do dosedanje vojne v tem smislu, da bo odslej zavzela položaj n evo ju joče se države, ne pa več položaj striktno nevtralne države. V poučenih krogih smatrajo, da je namen najnovejših diplomatskih akcij osnih dr žav, da si pripravijo na jugovzhodu Evrope pot proti Bližnjemu vzhodu, kjer naj bi bil zadan potem udarec proti glavni življenjski poti angleškega imperija skozi Suez. Turška sodba Ankara, 21. nov. s. ^oiumbia BS) Uradni turški radio je snoci zelo ostre komentiral pristop Madžarske k berlinski trozvezi. V turšKih krogih tudi napovedujejo, da bo najc rž v kratkem Rumunija sledila madžarskemu zgledu s svojim pristopom. Turski radio pravi glede Bolga-rije, da zaenkrat ni nobenih sigurnih znakov, da bo Bolgarija res hotela spremeniti svojo politiko. Bolgarija si želi vrnite> gotovih ozemelj, ki jih je svoj čas izgubila, vendar pa ne za ceno svoje neodvisnosti. Nemško diplomatsko akcijo tolmači turški radio tako, da se je Nemčija prepričala, da bo sedanja vojna trajala še dalj časa in da je zato bilo treba osnovati blok držav proti Angliji. Ankara, 21. nov. s. (Reuter). V zvezi z vestmi, da naj bi nemške čete preko Bolgarije napadle Grčijo, izjavljajo v merodajnih turških krogih, da je Turčija odločena upreti se vsakemu prehodu nemških čet skozi Bolgarijo, tudi če bi Bolgarija sama pri taki akciji ne sodelovala. Nasproti tej verziji se glede Bolgarije pojavlja še druga verzija. Smatrajo namreč, da Italija iz gotovih vzrokov ne bi želela, da nemška vojska direktno pomaga italijanski vojski proti Grčiji. Zato smatrajo, da Izvaja Nemčija na Bolgarijo pritisk, naj bi šla Bolgarija sama v vojno proti Grčiji brez nemške pomoči. Izredna seja turške vlade Ankara, 21 nov. s (Columbia B S.) V zvezi s pristopom Madžarske k berlinski trozvezi in glede ns veliko medn.ar.jdno diplomatsko aktivnost je imet* snoči turška vlada izredno sejo, ki je trajala eno uro. O predmetu razprave m bilo mogoče dobiti nobenih podatkov. Ankara, 21 nov. s (Reuter) Po snočnji izredni seji vlade je ministrski predsednik dr. Saidan poročal na tajni seji poslancev turškega parlamenta o mednarodnem po-ožaju. Poročila bolgarskih listov Sofija, 21. nov. i. Bolgarski usu obširno poročajo o sestanku kralja Borisa s Hitlerjem ln poudarjajo, da imajo sestanki v Bergchtesgadenu in na Dunaju tudi vojaški značaj. Večina Listov je objavila te vesti pod pomembnimi naslovi, kakor: »Pomen obiska kralja Borisa v Berlinu« — »Uveljavljenje bolgarskih aspiracij in nov red v Evropi«. — »Državi osi podpirata bolgarske zahteve glede izhoda na Egejsko morje«. — »Bližnji dnevi bodo prinesb velike dogodke«. — Listi zlasti citirajo poročilo »Weltpresse« iz Berlina, kjer pod-Črtavajo odstavek, ki pravi, da je usoda bolgarskega naroda še izza prejšnjih borb vezana na usodo nemškega naroda. »Utro« prinaša komentar CBS. da je ta obLsk v zvezi z zadovoljitvijo ostalih bolgarskih zahtev, ki so prišle na dnevni red po priključitvi Dobrudže. Ameriški politični krogi izjavaljajo. da Bolgarija ne bo opustila nevtralnosti, toda se ne bo uprla nemškim ukrepom, ko bo ta hotela preprečiti Turčiji, da izpolni njene obveznosti do Anglije. V istem poročilu list tudi zatrjuje, da Grčijo ne bo zaščitil ozki pas zemlje, ki za njo ni pomemben. Tudi Turčija ne nasprotuje bolgarskemu izhodu na Egejsko morje, pravi list. Poročilo dalje navaja, da je v nemških krogih napravilo globok vtis dejstvo, da je merodajni bolgarski tisk omenil svoje želje glede Egej-skega morja, kakor tudi to, da spadajo te zahteve v okvir nove ureditve Evrope. Zakon za zaščito naroda v Bolgariji Sofija, 21. nov. e. Po včerajšnji razpravi in zaključnem govoru notranjega ministra Gabrovskega je narodno sobranje sprejelo zakon za zaščito naroda v prvem čitanju. Notranji minister Gabrovski je v svojem govoru izjavil, da je število 2idov v Bolgariji sorazmerno mnogo hitreje naraščalo kakor pa število Bolgarov. Minister je navajal, da imajo 2idje v svojih rokah nad 55°'o vsega uvoza in 35% vsega izvo- I za. V Sofiji je 240 velikih židovskih trgo- 1 vin, bolgarskih pa samo 195. 56 odstotkov celokupne proizvodnje je v židovskih rokah. Minister je poudarjal, da se bo likvidacija masonskih lož in vseh internacionalnih organizacij izvedla z brezpogojno strogostjo. Na koncu je pozval poslance, naj razumejo zahteve današnjega časa in voljo bolgarskega naroda in zaradi tega naj sprejmejo ta zakon. Vojne operacije v Grčiji Zadnja poročila javljajo nove grške uspehe, toda do j membnejšib sprememb na fronti ni prišlo Atene, 21. nov. a (Columbia B. S.) Zadnja poročila z grško italijanskega bojišča javljajo o novih grških uspehih Grki pravijo, da stoji grška vojska sedaj eno miljo pred Korico. Neki italijanski oddelek v bližini Korice je po grških poročilih obkoljen. Angleški bombniki so po teh vesteh včeraj ponovno napadli Korico. med tem ko je grško topništvo obstreljevalo cesto iz Korice proti Elbasanu. Gi ka poročila javljajo tudi, da so napredovali Grki na pet različnih točkah fronte ob albanski meji in da je bila na petih točkah sovražna fronta celo prebita. Atene, 21. nov. s. (Reuter) že snoči so prispele vesti o velikih grških uspehih na bojišču ob albanski meji. Atenski radio je javil, da je fronta v Epiru na več tečkah prebita in da se Italijani v neredu umikajo-Italijanska vojska je po teh vesteh izgubila mnogo vojnega materiala in ujetnikov. Grška poročila pravijo, da v bojih uspešno sodelujejo grška in angl* Ika letala Zlasti so se izkazala lovska letala, Id so včeraj tako rekoč preprečila udejstvovanje italijanskega letalstva. Vrhovni poveljnik grške vojske general Papagos je izdal v zvezd z rjcviml uspehi posebno dnevno povelje na vojsko, v katerem armadi čestita k uspehu. Grško vojno poročilo Atenet 21. nov. s. (Atenska tel. ag.) Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 25. vojno poročilo: Na ep irskem bojišču so grške armade na široki fronti prisilile sovražnika k umiku, po uspešnih bojih zadnjih dni Sedaj naše čete napredujejo proti severu. 200 to- j vornih avtomobilov, več tankov in vojnega J materiala vseh vrst, kakor tudd mnogo ujetnikov je padlo v grške roke. V odseku pri Korici je nasa vojska dosegla prepričevalne nove uspehe. Naše čete sd preko glavnega grebena planine Morava, prodrle v zapadni del planine. Naša letala so izvedla uspešen bombni napad na letališče v Argirokastru. Prav tako so naša letala uspešno bombardirala in obstreljevala s strojnicami sovražne vojaške oddelke na bojišču. Sovražna letala so bombardirala dve mesti v Epiru, oziroma v Tesaliji. Napada sta povzročila nekaj smrtnih žrtev, nekaj oseb pa je bilo tudi ranjenih. Nova angleška oporišča A "ene, 21. nov. s. (Columbia B. S.) Kakor poročajo iz dobro poučenih virov, so Angleži v zadnjih dneh dobili od Grkov še nekaj novih oporišč za svoja letala v Grčiji i na nož Djevdjelija, 21. nov. e. Močno topniško streljanje z grškega ozemlja se je včeraj zjutraj čulo zelo zgodaj. 2e ob 2. zjutraj se je slišalo streljanje grškega topništva, ki je prihajalo od južnozapadne strani. Boj težkega topništva je trajal ves dan z nezmanjšano srditostjo. Zdaj pa zdaj j« bilo delovanje tako močno, da se je zdelo, kakor da se boj vse bolj približuje naši meji. Na fronti Korici so bili včeraj srditi boji med obema pehotama. Grške čete so imele nalogo, da osvoje neke pomembne prelaze. Večkrat je prišlo do boja na nož, toda položaje, ki so jih napadali Grki, so Italijani branili z močnimi, dobro opremljenimi oddelki. Prav tako so se boji nadaljevali na pobočju pogorja Morave. Tudi na tem delu fronte so bili boji zelo srditi, toda pomembnih uspehov ni dosegla ne ena ne druga stran. Grško letalstvo je poskušalo bombardirati cesto Korica—Elbasan. Ob tej priliki je prišlo do velike letalske bitke med italijanskimi in grškimi ter angleškimi letali. Italijanske vojne ladje so z otoka Leros bombardirale grški otok Samos. Podrobnosti o žrtvah in škodi še niso znane. Borbe za Zvezdo Z jugoslovciiikko-gr&ko-uibaiisKe t r orne je, 21. nov. e. Krvavi boji na severnem bojišču še trajajo, toda včeraj so mestoma nekoliko popustili. Najbrž je na potek operacij vplivalo slabo vreme. Topniški dvoboj se je pričel zgodaj zjutraj in je nepretrgoma trajal cele tri ure. Potem je delovanje topništva nekoliko popustilo. Streljanje v začetku je bilo (zelo močno, zlasti še s strani italiajnskega topništva, ki je imelo tudi precej polnih zadetkov, a tudi delovanje grškega topništva je bilo nenavadno močno. Na levem krilu pri Leuku in v središču na Moravi so boji nekoliko popustili. Edini odsek, kjer so se vršili boji večjega obsega, je bilo pogorje Zvezda. Tu imajo Italijani betonske utrdbe, toda to ni oviralo Grkov, da ne bi stalno naskakovali položajev pod zaščito svojega topništva. Grki se zelo truaijo, da bi zavzeli pogorje Zvezda. Snoči so izvršili močan naskok. Italijani so ga odbili, toda v teku noči okrog 23. je grška pehota pod zaščito topništva spet naskočila italijanske postojanke. V teku dneva so grške čete večkrat z mno-žestvenimi napadi poskušale zavzeti italijanske postojanke. Včeraj so Grki desetkrat napadli položaje na Zvezdi. Letalska aktivnost v Grčiji in Afriki Kairo, 21. nov. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: Angleška lovska letala so dosegla v Grčiji že znatne uspehe. Neka edini ca, ki je dospela na bojišče v ponedeljek, je v torek popoldne v letalski bitki nad fronto sestrelila 5 italijanskih aparatov. Na avstralski in eno enosedežno. Dve drugi italijanski letali sta bili v borbi menda prav tako sestreljeni, vendar to ni nedvomno potrjeno. Vsa angleška letala so se vrnila lz te bitke. Samo en angleški letalski častnik je bil v boju lažje ranjen. Angleški bombniki so izvedli nov napad na Bari. Vse bombe so padle v območje odrejenih ciljev. Povzročeni so bili požari in eksplozije ob glavnem pomolu. Menda so bile zadete tudi ladje, prav tako pa so bombe povzročile glavno Železniško križišče. Druge skupine angleških letal so bombardirale Valono in Drač. Napad na Drač je bil posebno močan. Angleška letala so nadalje napadla v Libiji pristanišča Benghasi, Tobruk, Barce, Berka in Berlina. V Benghasiju sta bili dve ladji direktno zadeti, prav tako pa je bilo razstreljeno municijsko skladišče. V Tobruk u so bile napadene vojašnice. Nad Zapadno puščavo je prvič posegla v boj avstralska lovska eskadrilja. Izvidnica sestoječa iz štirih lovskih letal tipa Gladiator je naletela na večjo skupino sovražnih letal ter je v borbi z njimi sestrelila 5 Italijanskih aparatov. Na astralskl strani je bil sestreljen 1 Gladiator, drugI pa je moral zasilno pristati, vendar se je Južnoafriški bombniki so Izvedli vrsto napadov na objekte v Abesiniji in Eritreji. V Kassali so bila napadena vojaška skladišča. Z vseh teh operacij v Vzhodni Afriki pogrešajo eno samo letalo. Bombni napad na albansko prestolnico Atene, 21- nov. s. (Reuter) Pol uradno javljajo, da so včeraj angleški in grški bombniki izvedli močan napad na Tirano. Italijanski bombniki nad Aleksandrijo Kairo, 21. nov. s. (Columbia.) Včeraj so italijanska letala izvedla nov večji bombni napad na Aleksandrijo. Število žrtev napada na Aleksandrijo v ponedeljek je sedaj naraslo na 52 mrtvih in 79 ranjenih. Borzna poročila Gorili, 21. novembra. Beograd 10, Pariz 8.87, London 17.075, New York 431 Milan 21.75, Madrid 40, Berlin 172.50, Stockholm 102.775, Stran 2 Ster. 26/ KiNO MATICA — TeL 22-41 Predstave ob 10., 19. ln 21. url Danes Izborna amerikanska filmska veseloigra POLNOČ w o baronu-šoferju, lažni baronici, varanem možu, nezvesti ženi. s komičnimi situacijami, duhovitimi domisleki, prijetno glasbo in novim plesom LA KONGA!!! — Igralci: ClauoVtte Colbert, Don Ameche, John ODLIČNI cESKI FTJLM Predstave ob 16., 19. in 21. uri! kino cmon — Tel. 22-21 ki je bil deležen ogromnega obiska in je VBakdo priznaval njegovo odlično kvaliteto. Je danes nepreklicno zadnjikrat na sporedu! SKUŠNJAVA Prve »leteče trdnjave41 za Anglijo so že Izdelane in bodo v kratkem izročene Angliji, ki bo dobila tudi najnovejše tipe ameriških bombnikov Washington, 21. nov. s. (Reuter.) Sef angleškega generalnega štaba Marshall je sporočil snoči, da je komisija za oddajo vojnega materiala dovolila prodajo 26 štirimotornih bombnikov, ki jih je zgradila tvornica Consolidated Aircraft Co., Angliji. Prva letala tega tipa so bila že pred štirimi dnevi dovršena in bodo v kratkem poslana v Anglijo. Ta letala so podobna znamenitim ameriškim »letečim trdnjavam«. Nadalje je bilo sporočeno, da je izdelala letalska tvornica Bowing 20 štirimotornih »letečih trdnjav«, kn bodo prav tako v kratkem izročene Angliji Marshall je sporočil, da je v zameno za ta letala Anglija odstopila Zedln.ienim državam letalske motorje za 41 »letečih trdnjav*. Marshall je tudi pojasnil, da so Zedinjene države dovolile Angliji odstop teh najnovejših tipov svojih bombnikov zato, da na ta način praktično preizkusijo njihovo vrednost. Ameriški vojaški opazovalci so že v Angliji ter se osebno udeležujejo celo bojnih poletov angleških letal nad Anglijo in Kanalom. Uradno je bilo snoči še tudi sporočeno, da so Zedinjene države sklenile odstopiti Angliji eno izmed dveh svojih tajnih naprav za viziranje pri bombardiranju iz letal. Kanadsko sodelovanje Ottavva, 21. nov. s. (Reuter.) Uradno poročajo, da bo v kanadskih ladjedelnicah zgrajenih 18 velikih trgovinskih ladij za Anglijo. Kanadska proizvodnja topovskih granat znaša sedaj 2 milijona granat na mesec. Prav tako izdeluje Kanada sama vse vrne topov. Nova ameriška ojporišca že poslujejo Washkoda in so nastali veliki požari Vsa italijanska letala, ki so sodelovala pn tem napadu, so se nepoškodovana vrnila na svoj? oporišča. Italijanski letalci se ne ozirajo na slabo vreme, na siabe atmosferske in meteorološke razmere, ampak opravljajo svoje napade tudi ob slabem vremenu Po napadu na Birmingham Ameriški listi o povzročeni škodi in o nočnih napadili na Anglijo Boston, 21. nor. s. »Christtan Science Monitor« opozarja v zvezi z nedavnimi velikimi napadi na Birmingham in Coventrv. da se Angležem še ni posrečilo resiti vprašanja obrambe pred nočnimi letalskimi nApa-di. Je to resno vprašanje, ki s« mu posvečajo z vso skrbjo vsi angleški vojaški kakor tudi znanstveni krogi List izraža prepričanje, da se bo Angležem tudi proti tej nevarnosti posrečilo najti obrambo, kakor je to uspelo n. pr proti magnetskim minam. Vojaški dopisnik lista v Angliji, ki je posetil Coventrv. pravi, da je tfceT mesto samo trpelo, toda na industrijskih objektih je Škoda presenetljivo majhna. Gđavni industrijski objekti v Angliji bo izven mest, celo daleč stran od mestnih središč. Poleg teqa so važnejSe angleške tovarne razdeljene'preko v*e države od južne obaJe pa do Škotske, tako da bi bili potrebni naravnost nadčloveški napori, če bi jih Nemci hoteli vse uničiti. Tako prihaja poročevalec do zaključka, da je bila i v Coventrvju i v Birminghamu angleška vojna proizvodnja z nedavnimi velikimi letalskimi napadi zelo malo prizadeta. Christian Scionce Monitor pravi, da na tem majhnem učinku nemških letalskih napadov ne spremeni ničesar niti dejstvo, da se Nemci poslužujejo pri napadih ocividno ll^jodfirae^šul sredstev za odkritje cilja. Na sestreljenih nemških letalih sicer ni bilo mogoče najti nobenih posebnih navigacijskih naprav. Zato pa smatrajo da prejemajo nemška letala zlasti pri nočr.ih napadih navodila po radiu. Letalo se dr?i enega radijskega žarka, ki je oddan n. pr. iz Nemčije, te«a pa križa drugi žarek, ki ga oddajajo z Norveške Ko pride letalo na križišče, avtomatično odvrže bombo. List pripominja, da je na ta način sicer res lahko najti neko mesto n pi Coventrv. da pa ta pripomoček ne dovoljuje preciznega merjenja za n. pr. eno milio razdalje. Tako* nemška letala vendarle ne morejo točno najti najvažnejših angleških tovarn. Slovaška gospodarska delegacija v Moskvi Moskva, 21. novembra. AA. (DNB.) Včeraj popoldne je prispela semkaj slovaška gospodarska delegacija pod vodstvom svetnika Orszaga. Delegacija bo vodila gospodarska pogajanja s pristojnimi sovjetskimi uradniki. Cez nekaj dni pričakujejo prihoda še drugih članov slovaške delegacije, s katerimi bo prišel tudi slovaški poslanik Bolja. Na postaji v Moskvi je pozdravil slovaško delegacijo slovaški poslanik Tiso. Pri prihodu je bil navzoč tudi predstavnik ljudskega komisarja za zunanjo trgovino. v Moskvi Moskva, 21. nov. AA. (Tass) Ob priliki obletnice in proslave 231etnice oktobrske revolucije je predsednik predsedniStva vr-hovnegi sovjeta Sovjetske zveze Kalinin sprejel številne čestitke. Meo drugimi so čestitke predsedniki* kitajske republike, predsednika turške repuhHkt iransiceaa šaha, afganistanskega šaha itd. Komisar za zunanje zadeve Modotov je sprejel čestitke zunanjih ministrov iz raznih držav Izgon Francozov iz Alzacije odložen Vichy, 21. nov t (A** Press) Na protest francoske vlade pri komisiji za izvajanje nemško-francoskega premirja, so nemške oblasti sedaj odložile nadaljnji izgon Francozov iz Alzacije in Lorene ujetništvu (Aas Prete) Uradno V Vichy, 21. nov. poročajo, da je v vojnem ujetnšt\u umrl v starosti 58 let francuski general Cham-pon, bivši poveljnik 12 francoskepa armad negfa zbora. Francoska vlada odklonila predlog generala de Gaullea Vichy, 21. nov. s (As«, Press) Snoč: ic bilo uradno objavljeno, da je prejela fran coska vlada od generala de Gaullea brzojavko, v kateri se zavzema za one svoje pristaše v Franciji, ki so bili postavljeni pred vojaško sodišče ter jim grozi smrtna kazen. General de Gaulle obvešča francosko viado, da je pripravljen izročiti francoskim oblastem one pristaše vlade v Vichvju. ki so bili zajeti o priliki zavzetja mesta Li-breville v koloniji Gabun General de Gaulle pravi, da bodo sicer ti ujetniki smatram kot talci in da bedo morali s svojim življenjem jamčiti za usode dc Gaulleovih pristašev v Franciji General de Gaulle ponuja francoski vladi, da zamenja ujetnike iz Librevillea. za zaprle svoje pristaše v Franciji. Uradno francosko poročilo pravi, da je francoska vlada dc Gauuleo. predlog /. ogorčenjem zavrmla Kitajska zaprla mejo proti Indokini Neu- York, 21. nov. AA (Tas<0 »United Press« poroča, da je kitajska vlada zaprla mejo proti francoski Indokav n ustavila železniški promet ter nrekir.ila poštne in brzojavne zveze Zate se prekiniene tudi trgovinske zveze med lnd< kmt m Kitajsko. Omenjena agencija poroča da sc ukrenili vse, da b» se preprečil dovoz :z se\crne Kitajske v francosko Tndokino k, je pod japonsko kontrolo Promet skozi Birmo Ransoon, 21. nov. s, (Ass. Press.) Po cenitvah ameriških novinarjev gre sedaj skozi Birmo na Kitajsko približno 12.000 ton vojnega materiala mesečno. Iz birmanske obmejne postaje LaŠio poročajo, da so japonski bombniki nedavno napadli R postni na kitajskem delu ceste iz Birme. Več mostov je bilo porušenih, toda nikdar ni bil promet na cest* prekinjen za več nego 48 ur Vsak dan odhaja iz I.ašia na Kitajsko najmanj 200 vagonov avtomobilov z vojnim materialom. Orlkrita zarota v Na!f«:"t)^«i Sanehai. 21. nov. A \ (Reuter) V torek so odkrili zaroto, ki \e horteia pognati v 7rak poslopje vlade rnes*n<' hiš*. Ha %n zarotnike zaprli in da >o pr1 ntih naSJi in zaplenil' mnocjn orožja Izjavi Hi jO tudi da so nekaj oseb zaprli le malo čas<» pred na mcravnno 'rvrNibo tern':«t'fnpf i df-janift rasne moke It m£m m Z njo so založene le zelo redke pekarne v Ljubljani, za delj časa pa ni nihče preskrbljen Ljubljana. 21. novembra Ljubljanski peki so še vedno v hudih skrbeh, ker primanjkuje krušne pšenične moke. Sicer unaio. da bo kmalu d. išlo do ure i ene rrreskrbe z moko. sai Drebival-stvo ne more ostati deij časa brez kruha. Nedavno smo poročali zakaj je načelo primanjkovati krušne moke v Ljubi :ani. Ljubljanski veletrgcvc.; z moko ne d_.be več dovoljeni za nakun v Banatu in Vojvodini in moke niso prejeli tudi neksten, ki so jo nakupili že prej. Velika v~č:na pekarn kupuje moko pri trgovcih saj skromni obrtniki nimajo kan:tala in n? skladišč, da bi lahko kur>ovali moko na debelo. Moko kuDuieio za rxrabo snroti. zato so pa tudi najprej pnzadeti. čim je začne primanjkovati r>ri trgovcih. Kakor trde dobri poznavalci razmer, so s krušno moko založene le zelo redke pekarne v Ljubljani, toda za deli časa ni nihče preskrbljen. Zato so se tudi r-ekov-ski mojstri morali obrniti na mestno občino in banovino, nai bi takoi nekaj ukrenili, da bi pekarnam ne bilo treba ustaviti obratovanja. Poročali smo. da ie mestna občina dala ljubljanskim pekovskim podjetjem 20.000 ke moke. kar ie x>a le dovoli za en sam din. kaiti liub'ian^ke pekarne porabijo na dan najmanj 2 vagona moke. Nekatere pekarne so imele v zalogi še neka i ržene in koruzne moke. Ko ie bU predpisan tako zvani enotni kruh iz same pšenične ka ušne moke peki niso smeli več primešavati koruzne in ržene moke Dše-nižni. Znano ie da so bili nekateri celo strogo kaznovani ker so se pregrešil' zoper ta predpis. Zdaj. ko ni pšenične krušne moke. bi seveda prav lahko porabili koruzno in rženo. da bi ne primanjkovalo kruha. Sicer ie pa nesmiselno, če o^taia debra moka neporabljena in se kvari, revni obrtniki pa trpe škodo. Zato so se pekovska oodietia obrn la na banovino, nai iim dovoliio uoo.abliati koruzno in rženo moko dokler ne bo zopet dovolj pšenične krušne Zdai ie dovoljeno peči kruh tudi iz ržene in koruzne moke. a seveda ne iz same: dovoljeno ie primeša vanje teh vrst mok pšenični v primernem razmerju. Kruh s primesjo ržene moke ne smo biti dražji kakor i? same pšenične krušne, določena ie enaka cena kakor za enotni kruh Kruh s O'-imesio koruzne moke pa mora biti za 25 par cenejši pri kilogramu kakor enotni Pekovska oodietia še ne vedo kako bo urejeno vprašanje preskrbe s krušno moko, pa tudi trgovci Še vedn^ Čnkaio na zadovoljivejšo rešitev nakupa blaga. Delo za zaščito otrok m mladine Kaj je ugotovil banovinski odbor Jugoslovan* stke unije za zaščito o trt!; Ljubljana, 21. novembra. Banovinski odbor Jugoslovanske Unije za zašči.o otrok je na svoji seji 14. t. m. med razpravljanjem o važnih in najnujnej-6ih delih za zaščito otrok med drugim ugotovil: 1. Dosedanje delo za zaščito otrok za primer vojne je že zelo napredovalo, vendar je treba s pospešenim tempom te priprave čimprej dovršiti, zaradi česar je treba prvenstveno rešiti vprašanje finančnih sredstev. 2. Organiziranje krajevnih odborov je treba pospešiti, in sicer tako, da bo popolnoma zadoščeno vsem zadevnim razpisom ministrstev in pravilnikom o zaščiti otrok. Do sedaj je organiziranih 207 občin, ki imajo ustanovljene krajevne odbore. Ideja organizirane in načrtne akcije skrbstva in varstva našega narafičaja se je pričela s tem Siriti iz banovinskega in mestnih centrov na deželo v večja naselja in vasi. Ker je uvaianje strokovne, premišljene in načrtne zaščite otrok šele na začetku, je treba stremeti za tem. da bo vsaT* krajevni odbor predstavljal živo. agilno, navdušeno ter idealno delavno edinico, ki se bo vedno zavedala svoje velike naloge: bedeti in čuvati nad duševnim in telesnim zdravjem mladine svojega področia. — 6e pred božičem bo sklican sestanek zastopnikov krajevnih odborov, na katerem se bodo obravnavala tekoča mladinsko-zaščit-na vprašanja. 3. Delo za postavitev doma za socialno ogrožene noseče matere in porodnice se po- speši Banovinski odbor pričakuje od vseh prizadetih Izdatne pomoči. 4. Dosedanji krediti za zaščito otrok, s katerimi razpolagajo bodisi občine, banska uprava in država, so absolutno premajhni, ua bi bilo z njimi mogoče uspešno rešit' katero keli mladinsko zaščitno vprašanje. Dolžnost vseh občin je, da vnesejo v svoje proračune za leto 1941/42 posebne proračunske postavke za zaščito otrok, prav tako je treba zvišati tudi postavke za zaščito otrok v proračunih banske uprave in države. Dosedanjega pomanjkanja cedstev ne bo mogoče nadomestiti s or> stovoljnimi prispevki in darili, zaradi česar na i se pokrene akcija za ustanovitev banovirskesra mladirusko-zaščitnega fonda, kamor bi se stekale redne, obvezne dajatve, kakor je Lo uvedeno že v mnogih r'i zavah 5. Katastrofalno padanje rojstev, upadanje volje za rojstvo otrok, poraščanje nesmisla za družinsko življenje v našem narodu ;n dru?i podobni Dojavi zahtevajo enegičn'h ukrepov ne le od strani zasebne in-ciative. ampak tudi oi ftranl oblast^v. Pri vsem deln v tej ^rr.eTl se norajo o'•d-rediti vsi osebni principi in kaprice posameznikov interesu snlošno^ti da se ohrani življen'ska sila naroda in tako poveča moč dr- i.ve. Na nadTagi gornjih ugotovitev je banovinski °dbor sprejel vrs*o sklepov za nujno izvrš'tev z upanjem, da iniciativa unije ne bo naletela na težave ln nerazumevanj«. Sava povzročila veliko škodo Pretrgana je edina cesta, ki je vezala industrijski revir z gorjanskimi vasmi Jesenice, 20. novembra V zadnjem deževju silno narasla Sava je tudi v tukajšnjem okolišu napravila veliko Škodo. V naselju Podmežaklja je raz-bosnela reka odnesla nekatere zasilne mostove in brv na Javorniku, ki so jo pred leti napravili tovarniški delavci, ki hodijo iz gorjanskih vasi v železarne na Javor-nik in na Jesenice na delo. Najhujše razdejanje pa je Sava povzročila pred Kalanovo gostilno ob Jadranski cesti, kjer je v vznožju struge preplavila delavcem zemljišča in porušila visok breg, po katerem teče edina cesta z Jesenic na Bled. Cesta tam. Izredno oofcem prehodu pretrgana v dolžini kakih 60 m. Obstoja pa nevarnost, da se bodo visoke plasti peščene zemlje še nadalje rušile, tako da bodo ogrožene tudi bližnje hiše in vrtovi. Ta cesta ie edina, ki veže Industrijski revir z Bledom ln gorjanskimi vasmi. Na nji je vedno močnejši osebni, vozovni in avtomobilski promet. Zavarovanje, odnosno preložitev te ceste bo zahtevalo znatna denarna sredstva. Da bi ta sredstva zmogli prizadeti posestniki ali pristojne občine, je Izključeno. Pribiižno poldrugi kilometer nižje doli pa je Sava odnesla brv. katere se je dnevno posluževalo na stollne delavcev, ki hodijo z Blejske Dobrave ln lz gorjansioh vasi v jeseniške in javoiruške železarne ua delo. d tem so dejansko porušeni vdi prehodi pieko Save v aoižmi kakih 16 km. Za vozovni In avtomobilski promet preko Save sta uporabna saiiio fee betonska mostova na j*.senteab »n v Lescah, vsi ostali mostovi med tema dvema so ali porušeni ali pa so neuporabni za težja vodila. Ce hočejo goijiuiaki kmetje pripeljati na Jesenice drva ali poljske pridelke, morajo voziti cez iLesce, kar je skoraj isto, če Di segel z desno roko v levi hlačni žep. Delavci z Blejske Dobrave in iz Gorij, ki hodijo v tovarno na Javorniku na delo morajo napraviti 6 km dolgo pot skozi Jesenice na Javornik in 6 km poti zopet nazaj proti domu. Pred dobrimi 14 leti jc slična povodenj na tem mestu porušila most, odnesla del ceste in nekaj hiš. Med tem časom je bilo na mostu že nebroj komisij, ki so proučevale teren. Komisije so verjetno več stale kot bi stal most sam. Pri vsakih volitvah so politične stranke obljuhovale zgraditev tega mestu. Toda mostu se dane? ni in ga verjetno še dolgo ne bo. Posledice takega gospodarstva pa mora nositi mali človi k. ki mora zdaj po velikih ovinkih hoditi vsak dan na delo, da si zasluži svoj vsakdanji kruh. c trne a k o t e 0 a a Danes: četrtek, 21. novembra: Darovanje Marije Device današnji; r k i k k d i t v e Kino Matica: Polnoč Kino Sloga: Begunec iz Alcatraza Kino Union: Skušnjava Kino Moste: Jec.ette (Simone Simon; II. (47.) Delavski prosvetni večer »Zarje« ln »Vzajemnosti« ob 20. v dvorani Delavske zbornice DEŽURNI L E K A K N F, Danes: Mr BakarčiČ. Bv.Jakoba tij 0, Ramor, Miklošičeva cesta 20. Murmaj i\ Sv. Petra cesta 78. »las PreJernovUi d&Z« 2. tScc. v operi l Ez Kranja — Pomočniški zbor zdiuženja trgovcev sklicuie za dre v. (četrtek 12. XI.» ob 20. uri članski sestanek, ki se bo vršil V klubski sob: hotela »Evropa. II. nadstropje, Na sestanku se bodo obravnavna aktualna nameščenska vDrašania. oredv.-.m o nokoininskom zavarovanju, minimalnih plačah in zvišanju zaslužki O vseh teh vprašanjih bodo ooročaii tovariši iz. L..iut>-ljane Tavčar Ivan. Sitar Loj«e in M^u-šai Stane Dolžnost vseh i.ano; ie. da >e sestanka adeleže v čim večjem števiiU. — K. šah. k. ie v ponedeljek poskroel za zanimivost in priredil brzoturnir. katerega se ie udeležilo oreceišnie Število članov. 2e takoi v začetku se ie razvila ostra borba med Rusom. Kosom in V i drvarjem in se ie slednjemu šele v zadniem kolu posrečilo uiti konkurent vma Kom-ni rezultati so naslednji: 1 Vidrcar 10. Kos in Rus 9. Zežek 6. Reiehel 4 m o >1 itd. — »Vesela božja pot« bo naslednia ki 1o Driredi gledališki oder Sokols'.sa društva v StražišČu v nedeli:> 24. t. m. ob 17. uri Igra ie žela v narednom £l€ lišču velik uspeh. Tudi straž'ški igralci so se potrudili, da bodo dali igro v cim boljši izvedbi Pri i eri sodeluiejj tudi Kranj, glasbeno đruStvo. moftki sekstet primor pevcev in orkester dom;.čeca dru-.štva. ki se bo tokrat prvič predstavil javnosti v novi zasedbi. Kdor si že'i onr uric veselja in smeha naj pride v Sokolski dom v nedelio popoldne. — Kino v Stražišču oredvaia od petka do ponedejka 3 lepe filme: »»Tarantc: * , »Don Alvarado« in »Stanlio in Oho v Alpah«. — Kino »Narodni dom« predvaja krasen film »Aloha« pesem otokov. Doda'.ek: Odkritie rpomenika Viteš kralja zedini-telja v Ljubljani. — Narasle vede upadajo. V torek in čredo so vode znatno upadle sevedn na fo mnogi kraii Se vedno poplavljeni, 'listi ob Savi. Ce tudi danes še ne bo dsžia bodo reke kmalu v normah-ii višni in strah ored poplavami bo od tranien Po dosedaniih vesteh so poplave povzrofi le večio Škodo kot se ie prvotno cenilo. Vče-rai ves dan ie bilo merto zavito v izosto meglo in nekateri prorokuieio. da bo pr'-šlo do -oremombo vremena. naiboHe bi seveda bilo, da bi postalo vreme eolj suho. Z Jesame — Literarni večer naših mladih pe ni-kov in pisateljev, ki se bo vršil v nedeljo zvečar v dvorani jeseniškega sokohke^a doma. bo za nas okra i pomembna, izredna narodno kulturna prireditev, kakršne na Jesnicah še ni bilo. Brali bodo svoia deln Vladimir Bartol, Ladislav Kiauta, Jože Kranjc, L. Mrzel in Nikolaj Pirnat. Častna udeležba naiširše zavedne javnosti iz vsega gorenjskega kota nai bo rkrom-na oddoižitev obisku ustvarjalcev slov. besede. — Brivnice bodo ob nedeljah zaprte. Po naredbi kr. banske up.ave bodo odslej vsi brivski -brati na Jesenicah, Javorniku in na Koroški Beli ob nedeljah zaprti. — Kino Matica: polnoč. Ameriški film, ki ie vreden, da ostane nn sooređu kar najdalje, da s: sa lahko ogleda kar nav- sč ljubiteljev dobresa filma la da Ldljo kakšna mora biti moderna filmska k >-medija Z mirno vestjo rečeno, da je mm med naiboljšimi. kar smo jih kdaj videli v Ljubljani iz vrste film-vkih komedii-Tudi v komediji mora bi ti log ka in tudi v komediji se mora zrcaliti pristno življenje, četudi je zasnutek še tako imaginaren. Tem zahtevam ustreza »Polnoč«. Nič za iase privlečenega ni v filmu, četudi na-rtaiaio neverjetna kombinacije, ko postane šofer baron in r.eznatra p'esalka baronica. Nič šablonske^a in do neumitnosti primitivnega ni v filmu, čotudi ie storija preprosta, celoten film pa ie izredno posrečena kombinacija naid h > i-tejših in koiničnJb rapletliaiev. Fin. nevsiljiv ln »trav h\'mcr. k; nastala sam rx* sobi zarftdl odb'čne-'a scenaHVi in tflfB'M odlične igre. ie zavHnn^ \Tcin,T kvaliteta tega filma Stev. 267 »SLOVENSKI NAROD«, ©ab-tsk, 21. novembra 1340. Stran 8 DNEVNE VESTI — Z barake uprave, v petek 22. XI. t. L gospod ban dr. Marko Natlačen ne bo sprejemal strank, ker je službeno odsoten. — Vodnikova družba v ljubljeni obvošča vse svoje poverjenike iz Ljubljane Ln bližnje okolice kakor tudi vse one Člane, ki so naročili knjige v družbeni pisarni, da so knjige za letošnje leto izSle, ter prosi, da jih clm prej prevzamejo. - Zastopniki našeg-a. turizma v Budimpešti. Sr-di lanskega leta so se mudili v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani zastopniki madžarskih turističnih ustanov, Ki so si og-ledali tudi mnoge naše turistične kraje, zlasti jadransko obalo. Zdaj so pa povabljeni na Madžarsko zastopniki naših turističnih ustanov, ki odpotujejo v Budimpešto 12. decembra in ostanejo na Madžarskem pet dni. Ogledali si bodo turistične ustanove v Budimpešti ln v nekaterih drugih mestih Madžarske. Obenem bo već posvetovanj med zastopniki našega in madžarskega turizma, na katerih se bo obravnaval predvsem razvoj turizma v prihodnji turistični sezoni. Na Madžarsko odpotujejo zastopniki turističnih ustanov iz vse države. Madžarska zavzema v našem turizmu zlasti zdaj. ko zaradi vojne letovi-ščarji iz drupih držav ne morejo k nam, zelo važno mesto. Zato bo potovanje zastopnikov naših turističnih ustanov na Madžarsko tem večjega pomena. — Potovanje vi cc guvernerja Narodne hanke dr. Belinu v Rim. Danes je odpotoval v Rim vicegnverner Narodne banke dr. Belin z višjim uradnikom Narodne banke Sofrenovicem in višjim uradnikom trgov inakega ministrstva dr. Motiko. Njegovo potovanje je v zvezi z obravnavanjem in ureditviio nekaterih vprašanj, spadajo-Čih v okvir sedanjih naših trgovinskih stikov z Italijo. Najbrž bo padla definitivna odločitev, kdaj se sestane jugosloven-sko-itol:;anski stalni gospodarski odbor na jesensko zasedanje, ki naj bi bilo v Beogradu. V Rimu se bo obravnavalo tudi vpraš?nje deblokiranja blaga, ki smo ga kupili v prekomorskih držnvah in ki je obtičalo zaradi vojne v Italiji. En del tega b-ag-a ie že debloklran. Naši izvozniki pa inajo v Italiji Se precej bombaža, loja in "to*: to blago so uvozil] iz Amerike. Polog tega Imaj-, naši uvozniki v italijanskih skladiščih blokiranega tudi nekaj blaga iz Francije. — Kontrol Izvoza krompirja in čehn'<\ Na pristojnem mestu se pripravlja naredba o ureditvi Izvoza krompirja in čebule. Izvoz toh pridelkov pride pod kontrolo ravnal »Ijstva za zunanjo trgovino. Krompir in čebulo boio lir-t-o izvaža samo pooblaščene r"ržnvne ustanove Prizad. Pogod, Prevod irs Diporis. — Klirinška centrali za Srednjo Evropo. ^F"ankfurt-r Zeitung« poroča, da ie bil dosežen med Nemčijo, Jugoslavijo. Grčijo in Po]-arijo sporazum o ustanovitvi klirinške centrale za Srednjo Evropo. Z drugimi državami srednje Evrope pogajanja še niso končana. List potrjuje nedavne informacije iz nemfk'h virov, po katPrih se vrše kltrmSka plačila takoj, ne glede na stanje saldov, zato se razvija plačilni promet nemoteno. — Poverjenike, šolska upraviteijstva in podružnice CMD, ki še niso doslej poslali obračuna in nakazali zbranih prispevkov za narodno zbirko >Bratom In sestram na meji pomoč«, prosi vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda, da to takoj store. Javnosti ni mogoče poprej podati pregleda o uspehu, dokler ne dobi vodstvo CMD vseh poročil. — Podaljšanje roka za prodajo starega mila. Trgovinsko ministrstvo ie z uredbo o izdelavi mila predpisalo, da morajo trgovci razprodati staro milo v roku 80 dni po objavi uredbe. Ta predpis se je izkazal za škodljiv in trgovci so se zelo pritoževali, pa tudi sami kupci so bili prizadeti, saj si vsak ne more napraviti zaloge mila. Zdai je rok za prodalo stareea mila podaljšan za nadalmjih 30 dni. — Večje ležišče nafte so našli. Po dolgem napornem iskanju se jim ie končno posrečilo najti večje ležišče nafte v okolici Murskega Središča. Nafta vsebuie 33" i * bencina. Strokovnjaki si od nadaljnja dela obeta;o zelo mnogo. — Izigravanje protldraginjsklh predpisov. Urad za kontrolo cen pri ministrstvu trgovine je prejel prijave o izigravanju prrdpisov o kontroli cen po veletrgovcih in producentih. Dogajajo se primeri, da veletrgovcl aH producenti v fakture, ki jih izstavljajo detajlistom, ne vpisujejo celih koHČin prodanega blaga, nego le del, zahtevajo pa, da jim ga detajlist plača po istTh cenah, nadalje pa da v mnogih primerih pošiljajo blago slabše kvalitete, nego je bilo naročeno, zahtevajo pa zanj plačilo po višjih cenah. t. j. po cenah za boljšo kvaliteto. Zaradi takega protizakonitega ravnanja opozarjamo vse prizadete ponovno na predpise uredbe o pobijanju draginje in uredbe o kontroli cen, zlasti pa na občutne kazni, ki jih navedene uredbe predvidevajo za take kršitve. Maloproda-jalci so pa pozvani, da vse podobne primere prjavijo pristojni policiji ali upravnim oblastvom, ker je to predvsem v njihovem Interesu in jim tudi sicer gre pravica do nagrade 10 do 20° 0 denarne kazni pc čl. 2 uiedbe o nadzorovanju izvrševanja uredbe o pobijanju draginje SI. 1, 222, kes 40, z dne 18. maja 1940. — Beograjski radio za našo voj*»kV. Beograjska radijska postaja pripravlja posebne koncerte za našo vojsko, namenjene podčastnikom in voj-kom po vojašnicah. V -začetku bo oddajala take koncerte en-knftt v mesecu in p va oddaja bo na praznik Zedinjenja 1. decembra od 17. do 19. Na tem koncertu bodo sodelovali simfonični orkester beograjskega radia, simfonični orkester kraljeve garde ln akademsko pevsko društvo Obilic, kot solist pa član beograjske opere Žarko Cvej: — Iz »Službenega lista«. S.užbeni list kr. banske uprave dravske banovine« 8t. 93 z dne 20. t m. ob.ir.vlja uredbo o spre- j membah zakona o Friv agrarni banki, uredbo o oprostitvi industrijskih podjetij od plačila taks ob prenosu sedeža v Jugoslavijo naredbo o spremembi mezdnih razredov, naredbo, s katero se razširja odškodni-a zn nezgod* po zakonu o zavarovanju delavcev. tabelo denarnega ekvivalenta naturalnih prejemkov za vse območje Osrednjega urada 7 a zavarovanje delavcev, naredbo o kontroli izvoza fižola, dopolnitev pravilnika o določanju in vračanju varščin, odločbo o izdelovanju obutve in delov obutve iz starega re- generiranega gumija, odločbo o vpisova-niu obresti v dobro na dolgove za blaso, uvoženo iz inozemstva, obiavo o novi izdaji postnih znamk s Dodobo kralja Petra II. v vrednosti po 5 in 5.50 din, objavo o novih taksah v telegrafsko telefonskem prometu med Jugos aviio in Bolgarijo. O pristojbinah za opremo časnikov in časopisov do pošti, o prijavljanju zaloz lesenega stavbnega materijala, zalog blaga in zalog nremoga. ooiasnilo o T>rijavlianju zaloge kož ter razne objave iz ^Službenih novin«. — Toplo, d<**evno vreme prinaša bolezni. Zaradi nenadnih in občutnih vremenskih izprememb v prvem in drugem tednu novembra «e je pojavilo mnogo bolezni, največ lahkih primerov gripe in angine. Angina sama ni nevarna, pač pa se rade pojavijo komplikacije v oblik: vnetja ledvic in sklepov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, zmerno hladno vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu, Sarajevu. Splitu, na Rabu Ln v Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Kum-boru 22. v Dubrovniku' 21. v Splitu 18, v Beogradu in na Rabu 17. na Visu 15, v Sarajevu 12, v Zagrebu 10. v Ljubljani 9.2. v Mariboru 6. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 76S.5. temperatura je ?na5ala 4.S v Mariboru 0.0. — Sin ubil očeta, ker mu je prevzel ljubico. V vasi Biskuolje pri Velikem Gradištu se je odigrala v torek zvečar pretresljiva družinska traeediia Dragoljub Bogić ie ubil svojega očeta Mha^la. ker mu je prevzel ljubico Miha j 1^ Bo-gič je bil premožen kmet. st.^r 40 let. :n znan kot velik prijateli žensk Še ko je h:ia njegova žena živa ie lazil za dekleti s sosedne vasi Nedavno se ie Da zaljubil v mlado vdovo Milico Konstantinovič iz domače vasi a njen ljubček ie bil nj^g^v 19Ietni sin Dragoljub Sinu to seveda ni bilo prav V torek sta se očetom npr!a Med prepirom ie sin posrabil sekiro in zadal očetu več smrtnih ran. — Samomor fotografa v Sisku. V torek ponoči se ie v S:skj obesil bivši trgovec, zdai fotograf Igniat Herces star 35 let. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi težkih gmotnih razmer in prosi na i njegovega trupla ne raztelesijo. Is L1nS?*^?ie —lj O basistu Francu Schiffrerju trdijo kritiki, da je mojstrski pevec, ki nudi vee-lej neskaljen užitek. Poje in zmaga bodisi na koncertnem odru ali v operi. Poslušalec ne ve, kaj naj bi pri Francu Schiffrer-ju bolj občudoval, ah krasoto njegovega glasu, ali pa njegovo mojstrsko znanje. Schiffrerjeva veličina pojmovanja in iskrenost v čustvenem Izraževanju kažejo, da je resen umetnik, ki zna tudi izbrati svoj koncertni spored. Njegov monumentalni glas pride do veljave bodisi v najprisrč-nejšem samospevu ali pa v mogočni ariji. Ta pevec rojak bo nastopil na našem koncertnem odru jutri v petek zvečer in sicer ob 20. v veliki Filharmonični dvorani. Izvajal bo 14 samospevov iz domače in ruske literature ter tri velike operne arije s Efpremljevanjem pianista dr. Danila svare. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. 4S6—n —lj Kongresni trg pred ureditvijo. Spodnji del Kongresnega trga proti VVolfovi ulici je bil za promet zaprt, ker so ga izravnavali in na novo tlakovali. Tlakoval -na dela so zdaj končana, kocke so posuli s peskom, na pomoč pa je moral priti še cestni valjar, s katerim utrjujejo cestišče. Za promet bo prehod čez Kongresni trg odprt najbrže v nekaj dneh- —lj Se vedno kro&njarji. policija je te dni polovila več nadležnih krošnjarjev. ki ponujajo v nakup blago. Vedno hodi okrog precej krosnjarjev z manufakturnim blagom, ki ga skušajo vsiliti nevednim ljudem kot prvovrstno blago tujega izdelka, seveda po sleparskih cenah. Po večini pa izvira blago iz starih trgovskih zalog, toda ne domačih, marveč tujih trgovcev. Aretirane krosnjarje je policija izročila sodišču, —li NA VSAKO MIZO LAftKO PIVO —lj . Upravo policije v Ljubljani prowimo za pojasnilo, ali je kolesar dolžan zvoniti, če vidi na cesti pred seboj pešca, obrnjenega v nasprotno stran tako, da za njim vozečega kolesarja ne more opaziti. i * i ali ne z zvoncem opozoriti pešca, naj se mu umakne. Cestno policijski red pa mora dati na to vprašanje jasen odgovor. —lj Zaradi sekanja ln prodajanja božičnih drevesc je kr. banska uprava že 14. novembra 1932 Izdala posebno naredbo z naslednjimi glavnimi določili: Kdor prodaja in prevaža božična drevesca, mora dokazati njih izvor s potrdilom županstva občine, v katere območju so bila posekana. To potrdilo, kolkovano z 20 din, ki ga izda županstvo po predpisanem vzorcu in iz katerega mora biti poleg imena lastnika razvidno tudi natančno število posekanih drevesc, prav tako pa tudi, do kdaj velja potrdilo za izvoz in kraj, kamor so drevesca namenjena mora imeti oseba, ki prevaža božična drevesca, vedno pri sebi pri prevozu ali prodaji ter ga mora pokazati med drugim tudi na zahtevo mestnih trošarinskih organov. Božična drevesca, ki se prodajajo ali prevažajo brez tega predpisanega potrdila. bodo zaplenjena, proti lastnikom ali prevoznikom pa uvedeno kazensko postopanje. —lj Društvo slovenskih književnikov priredi v spomin 301etnice smrti predavanje o L. N. T° Isto ju v ponedeljek 25. t. m. ob 20 v Hubadovi dvorani »Glasbene Matice« v Ljubljani. Predaval bo g. Jo^ip Vidmar. Vstop prost. —lj polnoč v Kinu Matici je amerikanska komedija velikega stila. Drži gledalca od začetka do konca v zanimivi napetosti. 1e polna duhovitih opazil in kemičnih situacij. Amerikanci imajo pač svojevrsten humor, ki je za naše pojme večkrat nekoliko preveč materiialen, toda ta veseloigra se vrši o okolju, ki 1e bilo tudi pri nas večkrat na odru in ki je vedno znova privlačno... Ljudje so se precej nasmejali pri dosedanjih predstavah, mogoče celo bolj kot pri nedavni Koraiža velja«. Poseben čar daje filmu lena glasba in nov. temperamenten r>les La Konga. 1652 —i j Sentjakobčani bodo ponovili Gena Senečiča aktualno igro »Nenavaden človek« v soboto in nedeljo t j. 23. in 24. t. nx ob 20.15. Igra ima mnogo izvrstnih dornislekov in ie skrbno pripravljena. Občinstvo je odhajalo od predstav izredno zadovoljno ter ie pri odprti sceni prekinjalo igro z navdušenim aplavzom. Sodelujejo: Košak. Lavrenčič. Moser, Eyp-per. Kos. Vidičeva in clrujzi. Predorodaia vstopnic od danes dalje v društven h prosi on h v Mestnem domu. —V, Prosvetni večer se vrši danes točno ob 20. uri v dvorani Delavske »bornic«* Miklošičeva cesta 22 A. Na SpOredu glasbene in pevske točke, predavanje in re- ei ta v Up 435 'n —li Dobre knJi^e dobite na posodo v Gregorčič Gruntarjevi Knjižnici, ki se nahaja na'"troti cerkve Srca Jezusovega, v paviljonu Sokola I. Odprta je knjižnica vsak torek, četrtek in soboto oi 4. do 8. ure zvečer in nedeljo od 9. d a 12. ure dopoldne. Pridite: —lj Mor«ke ribe danes in jutri. Gostilna Lovšin. 4DO—n Iz Celja —c Gradnja temeljev pa poslopje ot7zd v Vodnikovi ulici kljub neugodnemu vremenu dobro napreduje. Kaže pa, da novega poslopja do konca decembra ne bo mogoče dograditi v surovem stanju, kakor so v začetku upali. —c Bela kuga. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Ivanko Hrčkovo lz Trbovelj zaradi odprave telesnega plodu na 16 mesecev zapora, dve soobtoženki pa sta dobili pog-ojno kazen. —e Konj ga je brcnil v glavO. V torek je konj bremi 17letnega hlapca Josipa Skaleta iz Kaplje vasi pri St. Pavlu pri Preboldu v glavo ln ga hudo poškodoval. Skaleta so oddali v celjsko bolnico. —c Mizarsko orodje so kradli. V noči na torek je nekdo vlomil v Vehovarjevo tovarno pohištva, odprl s silo več omar in odnesel razno mizarsko orodje v vrednosti 1400 din. Celjska policija je prišla pri preiskavi na sled družbi, ki je izvrševala tatvine v Vehovarjevi tovarni. Pri nekem mizarskem pomočniku so našli fino mizarsko orodje v vrednosti okrog 3500 din. ki ga Je Veh o var spoznal za svojo last Pomočnik trdi. da je dobil orodje od nekega dmgega pomočnika. Policija nadaljuje preiskavo. Nase «?!«*folišče OKAMA Začetek ob 20 url Četrtek. 21. novembra: Romeo in Julija Red Četrtek Petek. 22. novembra: ob 15. uri: Mali lord Mladinska pr< ^stava. Premiera. Izven Sobota, 23. novembra: Lepa Vida. Izven Nedelja. 24. novembra: cb 15. uri: Mah lord. Mladinska predstava. Izven. Ob 20. uri: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol * Premiera prve mladinske igre v letošnji sezoni. V mladinski igri »MALI LORD«, katere avtorica je Frances Hodgson Bur-nettova, bo igrala naslovno vlogo Simči-čeva. Nadalje nastopajo v igri: Skrbinšek kot grof Dorincourt, šaričeva — Errolova, Drenovec — Havisham. Presetnik — Tho-mas, Bratina — Hipgins, Potokar — Wil-kins, Danes — Hobbs, Sever — Dick. Ga-brijelčičeva — Mina in Slavčeva — Mary. Originalni prevod avtoričine dramatizacije je delo gospe Minke Govekarjeve. IgTo je zrežiral prof. šest. Premiera bo -utrl, v petek, ob 15. uri v dramskem gledališču. Na to predstavo opozarjamo starše in mladino. OPERA četrtek, 21. novembra: Figarova svatba. Red A Petek, 22. novembra: zaprto Sobota, 23. novembra: Carmen. Izven Nedelja, 24. novembra: ob 15. uri: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Baletni večer. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Baletni večer, v nedeljo zvečer bodo plesali v operi razne točke iz oper in baletov, ki obsegajo deloma spored prejšnjega baletnega večera, deloma pa so nove Pilato-ve koreografije, ki doslej pri nas še niso bile izvajane. Nove točke bodo: Sibelius: Valse triste (Piiato in Moharjeva), Osterc: Nocturno, Chopin: Valse (Piiato, Moharjeva) in Dvofdk: Harmonija (ples, ki sta ga izvajala oba plesalca samo na dveh baletnih večerih). Nadalje je na sporedu ples toreadorja (solo Pilata, solo Bravničarje-ve) in ansamblski ples iz Bizetove opere 2-Carmen« v koreografiji šefa baleta inž. Golovina ter furiant in polka iz »Prodane neveste« Ostali spored obsega suito plesov iz čajkovskega baleta »HRESTAC« i,solistične ln ansamblske ples), švarin Valse (solo Bravničarjeve s sodelovanjem RemŠkarjeve, Golovina ln zbora) ln šker-jančev Plesni motiv (Bra\*ničarjeva). Na to baletno predstavo opozarjamo. Veljale bodo globoko znižane cene od 24 din navzdol. Opozarjamo na uprizoritev Leharjeve operete »FRIDERIKA«, katere premiera bo prihodnji teden. Delo je zanimivo radi lepih melodij in libreta. V nJem je pokazan mladi Goethe in njegova ljubezen med njim in Friderike mladim, lepim dekletom, ki se odreče svoji ljubezni do njega, ker spozna, da mu ns cme biti ovira na njegovi pesniški poti. Friderik o bo pela Ivančičeva. Goetheja pa Gostič kot gost. Dirigent: D. zebre. R?ilser: Emil Frelih. Divjaški napad na dva brata Okrožno sodišče v Celju je obtočilo vsem oseon obtožencev Celje, 20. novembra Pred tričlanskim Senatom okrožnega sodišča v Celju 9o se zagovarjali zaradi težkih in lahkih telesnih poškodb naslednji obtoženci iz okolice Rogaške Slatine: 19-letni posestnikov sin Stanko Kos iz Rajn-kovca, 261etni Franc Cernoša od Sv. Katarine, 301etni tovarniški delavec in posestnik Vinko cernoša iz Gaberc. 211etni posestnikov sin Franc Krivec \z Brestovca, 27letnl Janez Perkovtč iz Brestovca. 27-letni Anton ČJOnC iz Zsr. Nezb^š. 20tetni posestnikov sin Janez Prah iz BrestovcA in 19letni posetnikov sin Franc Prah iz Brestovca. One 24. marca okrog 16. sta prišla brata Leopold in Ivan Stres s svojo družbo iz NezbiŠ v vinsko klet posestnika Avgusta Anderliča v št. Vidu. Kmalu so prišli tja tudi obdolženci, ki so doma iz sosedne župnije Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Ko je stopil Leopold Stres pozneje med Križe v- ljane in vprašal enega izmed njih. zakaj je nekoč metal kamenje, so Križe vi jan! navalih nanj z nozn in koU ter ga teSko poškodovali Ko je začel bežati, so mu prizadejali še nekaj poškodb Stanko m Franc čemeča sta zabodla Leopolda Stresa v levo in desno stran hrbta, pri Čemer je nož obakrat prodrl v pljučno votlino. Vinko Cernoša je udaril Leopolda Stresa s kolom in mu zlomil levo roko, Stanko Kos pa ga je z nožem laže poškodoval po levi roki. V Anoerličevi zidanici so obdolženci pokvarili uvoje oknlc ln »drobili dve sipi. Ko se je Ivan Stres pridružil bežečemu težko ranjenemu bratu, so obdolženci navalili tudi nanj in ga poškodovali. Napadenca sta bežala v hišo Štefana Ivanka in se skrila na podstrešje. Kmalu pa se je vrnil Ivan Stres s podstrešja v vežo. da bi dobil obveze zase ln za svojega brata. Ko so ga obdolženci zagledali, so v jezi zdrobiU na Ivankovi hiši 39 šip. poškodovali okensks okvire, vrata, pohlštvc ter uničili več petroleja vina in masti. S tem so povzročili Ivfl-ntr.i 1.396 din škede. I\ an Stres je hetol preH fanti pobegniti po lestvi na podstrešje. Franc černoša pa mu je izpodnese! lestvo. Ivan Stres je padel na tla, napadalci pa so začeli udrihati po njem. Frane Cernoša ga je zabodel z -ožem v desno stran prsi. tako da je nož prodrl v prsno votlino. Stanko Kos je prizadejal Ivanu Stresu lažjo poškodbo nad desnim očesom. Vsi obdoTženci so se uobele-žUi tepeža, v katerem so bile prizadete bratoma Stresoma tudi lažje poškodbe pO glavi. Obsojeni so bili: Stanko Kos in Franc Cm-noša na 1 leto. Janez Pcrkovič in Fran Prah na 6 mesecev. Vinko Cernoša Franc Krivec Anton Oonč in Janez Prnn pa na 4 mesece zapora. Hladilne omara je popravljal Ljubljana, 21. novembra Pred dnevi je začel v mestnih gosti mah samozavestno nastopati mlad vljuden uslužbenec pivovarne »Union«, kakor se je predstavljal. Govoril je, da prihaja po nalogu pivovarne pregledovat hladilne omare za točenje piva. Njegovo in?pekcijsko potovanje se je v začetku v šifcki dobro obneslo. Fant se je povsod lotil pogumno dela z orodjem, ki g? je nosil s seboj v aktovki. Bil je spreten in delo je bilo kmalu končano. Potem je postal Še posrumnej-ši in je nadaljeval »popravilo« omar še v mestu, dokler ga niso prijeli na Smartin-ski cesti. Gostilničarji so namreč kmalu opazili, da se je fanta pri njegovem popravljanju vselej prijela cinkasta cev, ki jo je odvil iz hladilne omare ter pobasaJ v aktovko. Cin je prav lahko prodal, saj je zdaj zelo drag. Po dosedanjih ugotovitvah je prodal cin neki trgovini z železnino za 1.500 din. Toda denarja niso več dobili pri njem. ker ga je znal prav tako spretno zapraviti, kakor si ga je »prislužil«. Nekaj noči se je imenitno zabaval s tovariši in lahkoživ kami. Fant, Milan R., je šele 19 let star. Nekaj časa se je učil kleparstva, a samo tako dolgo, da zna tako imenitno »popravljati« hladilne omare. Zdaj bo nekaj Časa prisiljen razmišljati, da je vendar bolje, če se izučiš poštenega rokodelstva. SOKOL — Sok°l Ljubljana-Moste. Akcija za naš leseni dom lepo napreduje. Od izrednega občnega zbora, torej v enem mesecu je članstvo zbralo nad 30.000 din. kar je za naše razmere gotovo lep uspeh. Upamo, da bomo do novega leta zbrali vsaj polovico predvidenih stroškov- Najbolj je razveseljivo, da ni do sedaj še prav nobeden član cdklonil društvenih funkcionarjev, ampak po svoji moči akcijo podprl. Komisijski ogled gradbenega urada se je tudi že izvršil. Radi projektiranega podaljška Ci-glarjeve ulice ne bo mogoče postaviti doma na južni strani telovadila, ampak na severni, ob Domžalski cesti. V kratkem bodo izdelani nacrti do podrobnosti, kakor tir proračun, tako smemo upati, da b^do pričeli najpozneje spomladi z delom. Naš gledališki odsek vprizori 28. t. m. veseloigro »Pri belem konjičku^-. — Odsek pripravlja par točk tudi za proslavo našega Uedi-njenja 1. decembra. 5. decembra priredimo miklavževanje za našo deco. Pred obdaritvijo vprizori deca enccejanlco »Zlati orehe. Vabimo starše, da si pridejo s svojimi malimi to igro ogledati. Naše članstvo in prijatelje naprošamo, da darujejo in poma- gajo pri obdaritvi dece ker društvo samo nuna zadosti srec^stev. Letos je potreba še večja kaker prejšnja leta.Kaor ne more v denarju, naj pomaga v biagu. Sprejemamo tudi stare obleke in perilo, ki ga borno prekrojili za deoo Zdravo! — Sokol i Ljuluj 'na-Tabor pripravlja s svojimi naraščajskuni in članskimi oddelki za iJO. november t. 1. slavnostno akademijo ter napioša sokolsko javnost, da si ta dan rezervira za poset te prireditve. Podrobnosti slede v prihodnjih dneh. — Zdravo! — Načelništvo. Iz Radeč — Pomočniški izpit so pcl?gali naši vajenci v torek 19. t. m. Z dobrim uspehom sta ga položila dva k vača. drva čevljarja, en mizar, dve šivilji in ena frizerka. Nova uprava Jugoslovensko nemškega združenja v Beogradu Beograd, 21. nov. AA. V zvezi s povečanjem dela Jugoslovensko-nemškega združenja so bile nove volitve predsedništva in uprave tega združenja. Nova uprava je na slednja: Predsednik dr. Miloš Trifimnc, dekan filozofske fakultete; podpredsednik inž. Branko Nedelj kovic, občinski svetnik v Beogradu; glavni tajnik dr, Danilo Gre-gorič, ravnatelj »Vremena«; tajnik dr. Jovan Bogičevič, prof. trgovske akademije. Člani odbora: Dušan Pantic, minister za telesno vzgojo naroda; Danilo Vulovič, gradbeni nvnister; Milan Acimovič, minister v p.; Bcško Bogdanovič, pomočnik prosvetnega ministra; dr. Veselin Cajka-novic, univ. profesor; dr. Gerhard Geze-mann, univ. profesor in predsednik nemškega znanstvenega instituta; dr. Svetislav Stefanović, književnik; Va!ter Krieg, ministrski svetnik; dr. Jožef Berge, svetnik nemškega poslaništva; Gjorgje Peric, direktor Agencije Avale; Jovan Tanovič, ravnatelj »Politike«; Stanislav Krakov, »Vreme«; Milan Stoimirović-Jovanović, ravnatelj »Samouprave <; dr. Herbert Kier, kulturni ataše pri nemškem poslaništvu: dr. Alojz Schmaus, lektor na univerzi; Nikola Polovina. ravnatelj gimnazije in inž. Milo-av Vasiljevič, ravnatelj beograjskega ve^soima. Nadzorni odbor: Lujo Harazin, indu-strialec; dr. Jolič-Jovanovič, uradnik finančnega ministrstva: Milica Krstić, arhitekt; Nastas Krstić, uradnik Narodne banke; Radosav Vesnić. književnik. Istočasno s spremembami v upravi sta beograjski župan Jevrem Tomič in nemški poslanik Viictor v. Herren izbrana za Častna pred ednika združenja kot znak priznanja za njune zasluge za združenje. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave oeaeda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov )e treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. DAME, POZOR! Mrežico iz las dobita v frizerskem salonu Godina, Sv. Petra cesta 3. 2637 Poslužite «e malih oglasov ;3!sv- Narodu« M so najcenejši! TRGOVINA »EDO« ČEVLJI Prešernova 48 Vam postreže v modi, kvaliteti in po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. Seseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek 6.— din -i*— ŽENSKA srednjih let, vešča vsega gospodinjstva in šivanja, ki govori perfektno nemško, išče mesto kot gospodinja ali k dojenčku. Ponudbe na Dežman, Zagorje ob Savi St. 64. 2649 SLAŠČIČARSKEGA POMOĆNIKA samo prvovrstnega, samostojnega in vestnega delavca z daljšo prakso v beljših delavnicah, takoj spiejmem. Slasti-Sam^ Drobac, Zagreb, Prer^i-I -dovićava uL L 2600 i (Bi ■ z- Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din I .a. SUHE SLIVE 10 kg din 135, 50 kg din 550 franko Tuzla, plačljivo vnaprej razpošilja G. Drecheler, Tuzla 2646 VSAKOVRSTNO ZLATO oriljante ln srebro kupuje po najvišjih cenah A. BOŽIČ — Ljubljana, Frančiškanska 3. 49 L. KUPUJE« IN PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo ln stare cunje. Popravljam arežke ln galoše. KLAVŽER, Vošnjakova ul. 4. 2653 NARODNA 2SKARNA UUBUANA KNAFLJEVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE Iti NAJFINEJŠE Inserlrai&e v »Slav. Narodu«! 599999999999999999^ Ali je mogoče vzrediti čebele brez žel? Zanimiv razgovor z ravnateljem berlinskega zavoda za čebelarstvo dr« Ulricbom V >českem čebelarju« objavlja A. Ku-čera zajiimiv razgovor z ravnateljem berlinskega zavoda za čebelarstvo dr. Ulricbom o tem, ali je mogoče zrediti čebele brez žel. O tem se je zadnje čase mnogo debatiralo v Ameriki. Ravnatelj Ulrich je vzel iz svojega arhiva šop časopisnih izrezkov. — Glejte tu imam zbirko poročil o nevarnosti čebelnega pika. Čebelam se neprestano očita, da rabijo svoje orožje proti nedolžnim ljudem in živalim. Iz tega Izvira sploh strah pred čebelo in tudi želja, da bi se kakorkoli odstranilo to strasno morilno orožje. Tu Imam dva posebno kričeča primera iz lanskega rojenja. V prvem je roj čebel napadel žrebe in ga opikal do smrti. V cLugem so Čebele napadle kmeta, ko je oral s parom konj na polju. Kmeta so rešili, oba konja sta pa postala žrtvi čebelnega strupa. V obeh primerih se mi je posrečilo dokazati vzrok te zares obžalovanja vredne nesreče Žrebe, nerodno kakor vsi mladiči, je naletelo na ulj in ga prevrnilo. To je seveda čebele razdražilo in samo ob sebi umevno je, da so se branile s svojimi želi. O čebelneni »napadu« torej ni mogoče govoriti, temveč kvečjemu o nesreči, kakršna se lahko pripeti povsod. V drugem primeru je kmet oral ledino, ki je na eni strani mejila na cvetoče repno polje. Na drugi strani je bila kolovozna pot, na kateri je stal kakor je v Nemčiji v tem letnem času navada, potujoči čebelnjak in v njem je bilo okrog 100 uljev. Bilo je krasno vreme, med čebelnjakom in repnim poljem se je spreletavalo mnogo čebel. Orač je moral pri vsaki brazdi prekrižati Čebelam pot. Pri tem so se seveda mnoge čebele zaletavale v prepotena konja, ki je njihov duh čebelam zelo neprijeten. Stalno oviranje dela je čebele take razdražilo, da so jele pikati Ce pa piči nekaj čebel je to za druge kakor »signal na pomoč« Nesreča je bila tu. Dotični kmet je že več let vedei, da stoji potujoči čebelnjak na polju kadar cvete repa Lahko bi bil torej počakal nekaj dni z oranjem. Od njega bi pač lahko pričakovali toliko poznavanja čebel, da bi jih po nepotrebnem ne dražiL Nobena čebela namreč ne piči brez povoda. Čebela ni zahrbtna Zato se nikomur ni treba bati. če sreča kje roj Čebel, samo dražiti jih ne sme. Nimam nobenega interesa, da bi vzredil čebele brez žel. Ne glede na to. da potrebuje čebela svoje orožje v boju z raznimi škodljivci v ulju, z gosenicami čebelnega zavijača in drugim ropajrskim mrčesom ima čebelar še druge, bližje gospodarsko utemeljene cilje. Poseben sestav čebelnega roja postavlja čebelarje pred vrsto težavnih problemov, kajti prav če-bela-delavka, ki se za njeno marljivost in odpornost posebno zanima, ne prihaja v poštev za čebelni zarod. Cebela-delavka se namreč ne more oploditi. Ce bi se torej našla recimo v roju čebela s posebno dolgim sesalcem — In zato zmožna večje storitve, — bi to nič ne zaleglo, kajti ta edinec ne more imeti potomstva. Zato je mogoče spariti kraljico posebno pridnega roja s trotom drugega roja in sicer tako. da jo izpustimo na »poročni polet« v kraje, kjer zajamčeno ni drugih Čebel, da bi tega poskusa ne motili nekontrolirani drugi troti. Nemški čebelarji uporabljajo za podobne poskuse otok Bor-kum v Severnem morju Med približno 12.000 vrstami čebel so tudi čebele brez žeL Take čebele žive divje v pragozdovih tropične Amerike Tudi one zbirajo med. ki ga radi 1edo ondotni sekači. Pri tem morajo pa paziti, da se ne najedo medu ki je strupen 2e razlika v gradnji satovja, — ameriške gozdne čebele brez žel zbirajo med v »posodicah, podobnim sodčkom. Id jih zlepijo skupaj v grozde«' kaže. da teh čebe* ni mogoče križati z našimi Naši čebelici moramo pustiti želo. kaitl proti človeku ga rabi samo. če ne zna ravnati z njo. odnosno, če jo draži Tak človek pač nič drueeera tudi ne zasluži. Krško Je dobilo lep muzej Kdo je omogočil ustanovitev in kaj vse vidimo v muzeju Krško. 18. novembra Predzadnio nedelio je bil svečano otvor-jen pokrajinski muzei v Krškem Do 11 se ie zbralo na maihnem Drostoru pred bivšo cerkvico sv. Duha. sedaniim muze jem. okrog 1000 ljudi, ki so z zanimaniem sledili svečanosti. Med prisotnimi smo videli kot eoste banov, konservatoria dr Mesesnela. kot zastopnika g. bana. univ. prof dr. Milka Kosa iz Ljubljane univ prof. dr. Mihajla Rostoharia dr Vilka Pfeiferia. ban. načelnika v p., sreskesa načelnika iz Brežic e Krajška Antona, zastopnike duhovščine, župane iz obeh sre-zov. učitelistvo. zastopnike raznih društev in korporacii šolsko mladino ter števPno zastopano u radništvo ter okoliško prebivalstvo. Kmalu po 11. ie stopil pred zbrane goste sreski načelnik dr. Tomšič Josip kot predsednik muzejskega društva za krški in brežiški otkrai ter najprej oozdravil vse prisotne, potem ie pa v kratkih besedah orisal razvoi muzei a od ustanovitve do danes. Pobudo za ustanovitev je dala zasebna zbirka o kamenin in starih spominkov g Aumana Otona v Krškem, s katero ie opozoril znanstvenike na bogato, še neraziskano polie naše zgodovine, posebno pa ga je vzpodbujal k delu ban, zdravnik v Sevnici dr. Mušič. Naši časopisi so v precejšnji meri pripomogli, da ie na razna odkritja na Krškem polju postala pozorna vsa javnost. Ustanovil se ie pripravljalni odbor, ki ie pripravil vse potrebno, nakar je bil lani 30. septembra ustanovni občni zbor. Prva naloga, ki si jo ie nadel odbor, da pridobi mlademu društvu lasten dom. je bila rešena tako. da ie dobilo društvo zapuščeno cerkvico sv Duha. katero je preuredilo, vendar tako. da ie ostal slog nepoškodovan. Seveda so bila ta popravila združena tudi s preceišniirni izdatki ki jih ie društvo zmoglo le s podporo uvidevnih dobrotnikov. V prvi vrsti gre zahvala banski upravi, znanemu mecenu ve-ledndustrijalcu g. Bonaču Franu iz Ljubljane, ki ie daroval za muzei dragoceno zbirko slik, g. Kalinu Pavlu iz Mokronoga, g. Jakilu Venčetu iz Krmelia. tvrdki »Bratje Piatnik« iz Njivic pri Radečah, ter tvrdki Medic in Zanki iz Ljubljane. Vsa dela pri popravilih in restavr raaiu je vodil brezplačno veletreovec g Engels-berger Rupert ir. Krškega ki ie polee tega društvo še gmotno podprl Slike ie restav-riral akadem. slikar g. Fran Stiolovšek. pomagal pa je tudi kipar g. Stoviček Vlado. Predsednik društva se je še enkrat zahvalil vsem. ki so pomagali k otvoritvi muzeja, nakar je naprosil zastopnika bana ban. konservatorja dr Mesesnela naj otvori muzej. S kraišim nagovorom ie aflednji v prvi vrsti čestital agilnemu dru- štvu na doseženih uspehih, nato pa poudaril pomen in dolžnost muzeja za širjenje domoznanstva. nakar ie svečano otvo-ril muzei katerega si ie z gosti kot prvi ogledal Seveda ie tudi vse ostalo občinstvo pohitelo v kolikor ie moglo v cerkvico, da si tudi ono ogleda med prvimi naš muzej. Notranjost je okusno urejena in predmeti razvrščeni no dobah V Drvi vetrini najdemo izkopanine iz jame Višmevec s fragmenti človeških lobanj lončevine. razne okraske ter kosti Na polici ie rimska glava iz Gutmannstlove zbirke nadalje cevi za rimski vodovod in cevi za paro. najdene ori Đi'iMJvem kjer ie stale nekdaj rimsko meste V* drugi vetrini so dokazi iz kulturne iame pri Nemški vasi tako žgana pšenica, kosti iamskega medveda in fragmenti lončevine ter človeška kost. Tudi so v tej vetrini predmeti iz kulturne jame pri Dolu pri Šutni ter rimski lonci, rimski denar s Krškega oolia ter še neka i manjših predmetov Na drugi oo-lici ie star kip sv. Florjana iz stare flor-janske cerkve v Krškem fragmenti resk iz nekdanje radeške cerkve, star kamen z napisom iz Krmelia in kip Matere božje, kmečko ročno delo iz lesa iz krške okolice. Tretja vetrina obsega ročna dela iz okolice, keramiko, razne rezbarile ter okrasie. star denar in nekaj okamenin Ob zidu oa so prislonjene tri stare sulice in hele-barde Na levi strani je takoi pri vhodu spominska knjiga s predgovorom aka.i slikarja g Stiplcvška Frania; Muzej ie zrcalo naše zgodovine kar smo zamudili v prošlosti raznesli na vse vetrove popraviti in zbirati moramo v sedanjosti. Sleherni nai sodeluje ta hram ie last nas vseh Takoi nato ie v vetrin: zastopana hall-statska doba z brončenim okrasiem koral dam: iz iantaria (15 po številu) lončeno posodo z ornamentiko iz gomile na Libni. V drugi vetrini ie prav tako zastopana hallsatska doba iz gomile na Libm z bronastim okrasjem in orožiem ter žaro in razno okrasno lončevino Med obema vetrinama se nahaja majhna vetrina z m-signijami. pečati raznimi dokumenti mestnih pravic Krškega in sodniška palica i? leta 1628 V tretji vetrin: je razno srednjeveško orožje, nadalie gas 1 sita oprema in oprema bivše meščanske garde v Krškem z zastavo, ki stoji poles vetrine Ob zidu so stare puške ter topovske krogle izkopane na starem gradu nad Krškim nekdanjo lastnino grofov Celjskih V sredini so stare sanke iz spremstva Manje Terezije, katere ie poklonila nekemu Auerspergu Stene so pokrite z rodbinsko galerijo baronov Mosconov iz Pisec o-r-Brežicah, katere ie kupi] in poklonil mu- zeju veleindustrijalec g. Bonač Fr., nadalje s tremi slikami iz nekdanje cerkvice sv Duha delo slovitega slikarja Herr-leina in sliko sv Janeza Evangelista lz stare farne cerkve delo priznanega slikarja Mencingerja. Nekdanji kor ie izrabljen za muzeisko knjižnico in arhiv Tu so predvsem stari mestni arhiv in razne zemljiške knjige S tem. kar nam ie razkril ob svoji otvoritvi muzej smo nrav zadovoljni ter celo ponosni, da imamo že po enem letu tako lepo zbirko. Mlademu agilnemu društvu iskreno čestitamo ter mu želimo še nadaljnjih uspehov na tem kulturnem poli u L. C Iz Kamnika petito z avtobusom, ki je vedno poln ljudi? Ali ni skrajno lahkomiselno zapreti glavno cesto in ne prej vsaj eno za silo urediti za avtobusni promet- — Od sobote dalje vozi avtobus skozi Vodice (!), večerni avtobus pa je ukinjen vse dotlej, da bo zopet otvorjena glavna cesta ali pa vsaj za silo urejene stranske ceste in popravljeni mostovi — Kamniške ponočnjake so temeljito zdelali v »Podgrintovcih«. Tako so jih pa že okrcali, da bedo gotovo lep čas mirovali. Mi se bomo pa kljub temu v prihodnjih dneh še nekoliko podrobneje pozabavali z njimi in z vsem. kar je s tem v zvezi. — Po st°pinjah »Gospoda Janeza« gre tudi dopisnik naših »Podgnntovcev«. V zadnji številki se je med drugim skopal tudi nad kino podjetje in prav tako preprosto nerodno kakor »Gospod Janez« v »Slovencu« piše o pohujšanju v dolini šent-florijanski. Sicer ne pove. ali gre tu za gola bedra ah za »flam«, pač pa piše o kupih »mesa« kot na klavnici. Pa tudi o tem še prihodnjič nekoiiko podrobneje Za danes vprašamo samo, kako take vrste debata vpliva na otroke, s katerimi urednik tega usta dopisuje na zadnji strani pod »Otroškim kotičkom«. — O stisnjenih zobeh pa v istem lističu piše nekdo drugI V kolikor nam bo dana možnost, tudi glede tega prihodnjič Za danes naj mu zadostuje odgovor da je lahko več vzrokov, da so stisnjeni zobje Včasih je še celo dobro, če so stisnjeni zobje. Ce bi imel nekdo stisnjene zobe. mesto da poje kake »okrogle« ob priložnostnih prilikah, bi bilo najbrže tudi bolje Kot pa že rečeno o vsem tem še prihodnjič malo podrobneje, pa še o drugih zanimivostih iz kamniškega življenja. — Vode so narasle tudi v Kamniku Bistrica in Nevljica sta napolnili strugo kakor že dolgo ne. Ce bo deževalo še naprej, grozi nevarnost poplav in občutne škode. — Otežkočen avtobusni promet. Avtobusni promet na progi Kamnik—Ljubljana in obratno je z raznimi popravili cest zadnje čase močno oviran, kar pomeni veliko izgubo na času za poslovne ljudi, ki se v veliki meri poslužujejo te prometne zveze, pa tudi stalno nevarnost zaradi cest, ki niso urejene za avtobusni promet, pa se mora kljub temu po njih vršiti, ker glavno cesto enkrat tu, drugič tam, kar na vsem lepem zapro. Tako so nam pred kratkim zaradi prekopavanja zaprli Tyr-ševo cesto na JežicL Avtobus je moral kreniti po neprimerni poljski poti proti Klecam in od tu dalje proti Bežigradu. ze tu je bilo polno nevšečnosti in zamud, ker je bilo na ozki poti izključeno vsako srečanje s katerimkoli drugim vozilom. Komaj so nam zopet odprli Tvrševo cesto, so pa na vsem lepem zaprli cesto na progi Ljubljana—Domžale. Menda zaradi popravila odn. trasiranja nove ceste. Avtobusni promet, na katerega je zadnje čase občinstvo močno navezano se vrši zato od Domžal dalje skozi St. Jakob. Sedaj se je pričel pravi križev pot za naš avtobusni promet. Ne samo da je cesta preozka in v skrajno slabem stanju, ampak moramo tudi pasirati dva mesta, ki gotovo nista bila predvidena za take vrste promet. Posebno manjši je v skrajno slabem stanju in ga menda popravljajo. Popravila pa izvršujejo kot Noe barko 2e dve leti je bil pripravljen les za popravilo, sedaj ko bi bilo nujno potrebno, da bi bil most v dobrem stanju, ga pa popravljajo Zato mora vo- * žiti avtobus, kakor tudi ostala vozila po poleg napravljenem, zasilnem mostu, kar ie seveda skrajno nevarno, v soboto zjutraj je Rodetov tovorni avto natovorjen s praznimi sodri zaradi zanikrnega mosta gladko zdrsnil v strugo. Stalno naraščajoča voda ga je kmalu zalila tako. da ga je samo približno 20 cm gledalo še iz vode Menda bi mora) biti tu vedno čuvaj; prav gotovo bi pa moral biti sedaj ko gre tu skozi ažna prometna žila in naraščajo vode ter je mah most v skrajno zanikrnem in zanemarienprr, stanju Kdo je odgovoren za škode ki jo trpi avtopedjetnik ? Kdo bi odgovarjal, če bi se kaj sličnega pri- Iz Šoštanja — Poverjenlštvo Društva absolventov trgovskih šol v S°štanju. V nedeljo popoldne je Društvo absolventov trgovskih šol v Celju priredilo v Šoštanju sestanek šaleških absolventov trgovske šole z namenom, da se tudi za ta okraj ustanovi poverje-ništvo tega društva. Ce upoštevamo, da je v tukajšnjih krajih razmeroma precej absolventov trgovske šole in da se bo njihovo število še povečalo, potem je treba pobudo društva toplo pozdraviti Sestanek je bil lepo obiskan lz Celja so pnšli med tukajšnje stanovske tovariše nekateri odborniki društva s predsednikom g. Vučerjem na čelu, ki so podali izčrpna poročila o namenu in delu društva Ta poročila so obenem prikazala težaven socialni položaj velikega števila absolventov, katerim razne uredbe še danes ne priznavajo stopnje srednješolske izobrazbe. — Po teh poročilih je bil izvoljen poverjeniški odbor, ki ga bosta vodila poverjenik g. Oton Beranik in tajnica gdč Micka Medvedova. Poverjen: št vo bo vodilo evidenco o zaposlitvi tovarišev, prirejalo pa bo tudi jezikovne tečaje. — Katarinskj sejem, zadnji v letošnjem letu, je bil dokaj obiskan, kljub temu. da ga je motilo deževno vreme. Na živinski sejem je bilo prignanih 62 volov in bikov, S7 krav. 7 juncev in 45 konj. Kupčije so bile to pot zelo živahne. Cene živini so bile: voli I. vrste 8.50 din za kg, n. vrste 7.50 do 8 din. krave po 1500 do 3500 din, konji pa po 2000 do 700 din. — Poroka. Na Brezjah sta se poročila g. Tone D e k o s t a, učitelj v Šoštanju, in 'd* Pepca G o 1 e ž e v a, posestnikova hči iz št. Vida pri Grobelnem. Mlademu paru iskreno čestitamo! I* Trfiovelf — Najvišje cene za jedilno olje so za rboveljski okoliš odrejene na 25.25 din za liter. Trgovci na drobno, katerih obrati so oddaljeni od razkladalne postaje nad 5 km, mejo za vsak kilometer preko te razdalje dodati k tej ceni 2 pari pri litru. Trgovci na drobno morajo prodajati jedilno olje na trsko mero v razmerju 1 liter = 90 dkg, i sicer po vseh oblastno dopustnih merah. opičenje jedilnega olja pri posameznih premožnejših konsumentih je prepovedano. Posameznik sme kupiti in trgovec sme prodati posamezniku samo ono količino jedil-neg olja, ki jo je približno porabil v normalnih časih v istem razdobju. Konsumen-ti naj kupujejo olje pri onem trgovcu, ki jih je oskrboval z oljem že prej. Prodaja jedilnega olja eni in isti osebi na več krajih je nedopustna. Kadar primanjkuje je- tnega olja. se sme prodati posamezniku največ četrt litra. Ako v tem primeru niso vsi trgovci na drobno založeni z oljem, mora trgovec ki uma zalogo, prodajati olje tudi onim konsumentom, ki jih ni oskrboval z oljem že prej, če le-ta predloži potrdilo svojega stalnega trgovca, da ~a nima ol:a prekrški se strogo kaznujejo. — prepoved alkoholnih pijač. V Interesu javnega miru in reda ob priliki popisa ži-.me bo ta dan vsem točilnicam alkoholnih pijač prepovedano od polnoči dalje točiti ilkoholne pijače gonjačem kakor tudi ose- ni v katerih spremstvu so gonjači, in to občini, iz katere prihajajo gonjači, kakor 'idi v občinah, skozi katere gonjači potu- jejo v kraj, kjer se bo vršil popis živina, 'rekrški so strogo kaznivi. — Zaprta cesta. Občinska cesta Klek— Sv. Planina bo od 18. t. m. dalje do preklica v odseku od Kalca do Pečnika za vozovni promet zapita. V tem odseku bodo namreč kopali jarek za novi vodovod izpod Sv. Planine — Stara občinska hiša bo v kratkem preurejena v stanovanjsko poslopje. Prvotno se je nameravalo zgradbo preurediti za stanovanje občinskega zdravnika. Taka .adaptacija bi pa bila predraga. Sedaj bodo občinski hiši. ki je ena najstarejših v rbovljah. urejena štiri stanovanja. Dela >o poverjena gradbenemu podjetju Ročak in drug ter bodo stala okrog 18.000 din. Stanovanja so predvidena za občinske nameščence, ki so dosedaj še brez občinskih stanovanj. Občina bo imela torej za svoje uradništvo pet lastnih stanovanjskih hls. — Za oddajo gradbenih del pri razširitvi občinskega vodovoda so bile vložene tri ponudbe, in sicer od stavbenika Draga Mandeljca iz Ljubljane, gradbenega podjetja Olda Belina iz Trbovelj in G Toniesa iz Ljubljane. Slednjemu kot najugodnejšemu ponudniku so bila dela poverjena. Stroški bodo znašali 446.621 din Delo mora biti dovršeno v treh mesecih Znano ljubljansko podjetje je zadnje čase v Trbovljah izvršilo že več večjih javnih zgradb, med drugimi novo občinsko poslopje, zavetišče rudnika in tudi privatne stavbe. Slovenci v Ameriki Janez Ambrožič iz Chisholma, ki j« rezervni častnik v ameriški zvezni mornarici, je postal poveljnik vseh rezervnih enot v Minnesoti in obeh Dakotah. To pomeni za našega rojaka lepo priznanje. V Milvvaukee so se poročili Chester Lark z Rozo Ziherle. Jakob Rebernik z Julijo Klančar in Emery Marr z Marijo PintarlČ. V Shebovganu pa Jože Zore z Ivanko Zakrajšek in Franc Steh z Marijo Repenšek. V Girardu pa Anton Gabrov-šek in Rosemaria Zupec. V Clevelandu so umrli Franc Verblč, star 47 let, doma iz št. Vida pri Stični, Frančiška Suhadolnik stara 60 let, doma lz Notranjskega in Jože Zupančič, star 16 let, doma iz Sadinje vasi pri Žužemberku. V Barbertonu je umrl Jože Hiti, doma z Blok. V Ameriki je živel okrog 40 let. V Milwaukee je umrl Franc Jenič, star 54 let, doma iz Stranske vasi na Dolenjskem. V Motite! ellu Orearor Stare-šinlč. star 54 let. doma lz Kraslnra pri Podzemlju v Beli Krajini, v Auburnu Viktor Hace. star 65 let. doma iz Trbovelj, V PIttsburgu Simon Lončar, star 55 let. V Evelethu Martin Godlč. star 62 let, v Virginijl Jože Jakše, star 49 let. v Fltts-bursru pa Jože Kršulj, star 53 let, doma lz okolice Volovskega. Zdravje Eskimov Znano je, da se hranijo Eskimi izključno z mesom, pa vendar niso skoraj nikoli bolni. Če ima Eskimo dovolj mesa. pa naj bo že meso severnega jelena, tjulna, mroža, ali kita, ga poje na dan okrog 4 kg Naj-priljubljenejša poslastica Eskimov je drobovje, praženo na tjulnovi masti. Zelo radi jedo Eskimi tudi tjulnove jetra. Jetra belih medvedov jedo Eskimi samo v sili, kitovo mast pa smatrajc za neužitno. FiSkinihka lepotica Sočivja jedo Eskimi zelo ma'o in še to samo poleti. Polletje pa traja v polarnih krajih komaj dva meseca V tem času zbirajo drobne čebulice in jih 5edo surove, alt pa primešane jedi Poslastica jim je tudi vsebina želodca severnega jelena, v katerem so napol prebavljeni mahovi. Naš kruh jim ne diši in če ga kdaj dobe od evropskih lovcev, si pokvarijo z njim želodce. Bolezni, kakor so sladkorna, rak aili poapnenje žil, Eskimi sploh ne poznajo. Druge bolezni pa dobe le^ če pridejo ▼ stik z belokožci. Edmimd O' Hara: Tajna 36 profesorja Morbidusa Roman — Pojdiva, — je zašepetal naenkrat. Krčmarjevo razburjenje je prešlo tudi na Town- Benda. Obšla ga je neka čudna tesnoba. Ves v skrbeh se je oziral na vse strani in prisluškoval vsakemu šelestu. ko je stopal tiho za Bellorinijem v točilnico in dalje v tesno sobico. Preden je krčmar prižgal luč, je skočil k oknu. Okno ie bilo odprto in lahni zastori so se gugali y jesenskem vetru. — Ne, nikogar ni blizu, — je zašepetal Bellorini pomirjeno in spravil v žep luč, s katero je bil posvetil skozi okno. Takoj potem je električna luč razsvetlila tesno sob'f ' ' wrn« $<=> 'p n^rl na^krog Bila ie zelo skromno opremljena spalnica. Postelja, umivalnik, omara in dva stola. Vse čisto enostavno. Bellorini je zaprl okno in ga zagrnil z drugim težjim zastorom. — Torej čujte me, — je zašepetal. Kar je zaslišal rahel šum in zdrznil se je. Napeto je prisluhnil. Ne, nič ni .. • — Ali ne bi vendarle raje odšla tjale v kot. f>d-loder naju skozi okno nihče ne more videti? — je vprašal Townsend malo razdraženo. — Prav pravite, — je priznal Bellorini in že se je hotel obrniti, ko mu je padel v oči čuden izraz Tovvn-sendovega obraza. — Kaj je vam? — je vprašal osuplo. — Kaj vam je vendar? Townsendove oči so buljile v okno. — Kaj je vam? — je ponovil Bellonni svoje vprašanje, ne da bi si upal okreniti glavo. — Kaj se je zgodilo? — je zasklepetal z zobmi in se stisnil k Townsendu. — Ozrite še, — je dejal detektiv povsem tiho. — Ne, ne, bojim se! Ne, ne. jaz tega ne morem . .. Townsend je nepremično gledal čez ramo prestrašenega moža proti oknu naravnost v črno luknjico samokresa. Nič drugega se ni videlo, razen ozke bele roke in čisto majhnega samokresa. Vse drugo je zakrival zastor. — Pomagajte mi, — ga je rotil Bellorini. Bilo je, kakor da je spoznal, da gre za njegovo življenje. — Pomagajte mi vendar! Krčevito ihtenje ie pretresalo njegovo težko telo. Townsend je molčal. Kakor začaran je zrl na nemo pričo tega prizora, na majhen svetel samokres. In potem — potem ie bilo prepozno Drug za drugim, malone istočasno, so počili trije streli. Tišina... XIX. To\vnsend j< začutil, kako postaja mož v njegovih rokah težak "in kako se to težko telo seseda Ozrl se je proti oknu Samokresa tam ni bilo več. Kar je detektiv oživel Telo ranienega krčmarja je poležil previdno na tla in pokleknil k njemu. Krčmarjev obraz je bil povsem bled. njegove oči od sroze razširjene. Ustne so mu drgetale v brezuspešnem nanom. da bi kaj povedal. Tn tedaj je Town-send opazil nekaj kaoliic krvi in majhno okroglo ukniico v prsih Bellorinijeve srajce — Jaz . jaz jaz . . umiram! — je zašepetal krčmar z drhetčimi usti Townsed ie vedel, kai to pomeni. Za hip je okleval, potem se je pa odločil. — Kako se je pisal ta inženir? — je vprašal brezobzirno. Iz oči umirajočega krčmarja je odsevalo začudenje. — Kako se je pisal inženir? — je ponovil Town-mend trdovratno svoje vprašanje. — Jaz. jaz sem tako bolan. — je zašepetal mož na tleh — Vi umirate. — mu je pojasnil detektiv neusmiljeno. — Povejte hitro ^ako se ie pisal. Kako se je Dišal ta inžen'r iz Russellove tvornice? — Ne vem se je glasil tih. komaj slišen odgovor — In kako se je pisal oni drugi? Tisti, ki ga je izpraševal? — je vprašal Townsend malone besno — Kako se je pisal? Hitro! Molk . . . Samo oči umirajočega so govorile, toda one niso povedale tistega, kar je hotel Townsend slišati. — Ime! — je zaklical detektiv osorno. — Vidim, da ga poznate. Povejte njegovo ime! Tedaj so se blede ustnice premaknile. Townsend se je moral globoko skloniti, da bi slišal odgovor umirajočega. In kakor tih vzdih se je zaslišala zadnja beseda umirajočega: — Ainmiller. In naenkrat so se blede ustne zalile s krvjo, kri je udarila iz ust in v tenkem curku je jela teči čez obraz na tla . .. Z drhtečimi, nerodnimi rokami je dvignil Town-send zgornji del telesa umirajočega. Njegova roka je iskala umivalnik in se iztegnila po vrču z vodo. — Oprostite mi, — je prosil z drhtečim glasom. Toda nič, niti najmanjša iskrica v steklenih očeh ni dala slutiti, da je umirajoči krčmar razumel vsaj to zadnjo toplo besedo. Počasi je Townsend vstal Topo se je pogledal v zrcalce nad umivalnikom. Zagledal je mrtvaško bledo lice in debele znojne kaplje na čelu. A oči? Da. take morajo biti ubijalčeve oči. Detektivova roka je segla po čelu in dvakrat, trikrat zdrsnila po njem Kakor morje je težila njegovo vest krivda, ki je ni mogel z ničemer več popraviti Počasi se je sklonil nad Bellorinijevo truplo in previdno zatisnil velike oči, ki je bil njihov pogled v tihi, težki obtožbi uprt v strop. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani Stran 3 Rušenje obrežja Ruške ceste Nevarnost za cesto in hiše ob nji — Javna sme tisni ca Maribor, 20. novembra. Ni treba biti ne geolog ne inženjer in Riti ni potrebno, da je kdo to nabrežje videl le pred desetletji in bi hotel primerjati tedanje in sedanje stanje nabrežja — •ecimo od Jožefove cerkve pa tja do zadnje hiše ob križišču cest in Taborske ulice. Ze .i sam pogled mimogrede na to-nabrežje zadostuje za nič presmelo trditev, da je -es ta del nabrežja neizogibno obsojen po-arrezu v Dravo. Eni deli prej. drugi (deloma zasebno negovani s podzfdki itd.) :.iorda malo pozne>, ampak že v dogled-nem času mora priti do katastrofe. In sleer mora priti, če se to sedanje stanje pusti le še malo časa tako zanemarjeno, kakor je ianes. Od te usode nabrežja ne od\'ra*''o na nekaterih mestih napravljeni podzidki -amo ogrožene ceste. Treba je namreč upoštevati, da voda. zlasti pa tako deroča, ka-Kor je Drava, lzpodjeda bregove m trga ter odnaša s seboj zemljo in gruSČ In sploh oodstavke -abržij. Zaradi tega naravnega rakona je le iluzornega pomena vsnko pod- zidavanje le od zgoraj, kjer zlasti v strminah, kakor je tu ob Ruški cesti, ni in rudi ne more biti prave trdne podstave za temelje take površne podzidave. Sploh pa teh cestnih podzidav ob Ruški cesti ako malo. da ne prihajajo v poštev pri usodi celotnega nabrežja. V najbolj obupnem stanju je oni del na- ;r^ija, ki leži nasproti dekliški ljudski šoli. zadnj! pogTez je še mlajšega datuma. Pri ugrezu se je zrušil tudi del kanalizacije ta zelo ogrožen je bil mestoma tudi rob r~Bte. TJgrezanje in pogrezanje se je za- r»di trajno deževnega vremena vidoma na-i lijevalo. Sele zdaj skušajo nadaljevanje preprečiti s tem. da navažajo material od ;r«ivbišča nove palače pod državnim mostom. To pa seveda ne pomaga nič. ker bo rvf večji naliv potegnil ves material s seboj. Raren tega pa je ostal nedotaknjen srednji najbolj nevarni del kanala pod ce-~to. Nevarnost za cesto in vsaj posredno i'đl z-» Solo obstoji torej Še dalje. Ruška cesta z vsem nabrežjem tuđi od kapucinske župnije navzgor proti Studerti-kem gozdu spada nedvomno med periferijske točke generalnega regulacijskega "•ačrta ln obenem tudi nacrta za regulacijo Drave v območju Maribora — torej r>ada tu sem tudi regulacija Fobreške čete, vprašanje drugega mostu ln seveda dt levega nabrežja. Toda že danes kar najresneje opozarjamo, da bi bilo zgrešeno. Če bi glede tega nabrežja hoteli čakati na lzvršetek celotnega načrta. Ruška cesta ni. kakor je Po-breška. neposredno vezana na vprašanje gradnje drugega mostu, je regulacija tega dela nabrežja čisto zase in le ozirajoč se seveda na ostale točke generalne regulacije. Nekaj prav posebnega na tej cesti In na tem obrežju, nekaj ogabnega, škandaloznega pa je, kar se da ln se tudi mora takoj in brez vseh stroškov odpraviti: javno smetišče ob tem delu Ruške ceste! Ali bo treba jasneje govorit! o tem javnem škandalu ? Mladina za mladino Lep uspeh dobrodelne akademije, ki jo je priredilo mariborsko ženstvo Maribor, 20. novembra Kratko smo Že poročali o lepi dobrodelni akademiji v Mariboru, ki jo je organiziralo plemenito mariborsko ženstvo v prid zimski pomoči revni mariborski šolski deci. Poročilo 4zpopolnjujemo s primerno oceno kulturnega uspeha, ki ga je pokazal Izredno posrečeni nastop nase idealne mladine. Moški zbor klasične gunnazije je ubrano odpel pod vodstvom osmošolca Er-nesta Zakrajška Schwabovo »Večer na morjuin Aljaževo »Triglav«. Zelo prisrčen je bil Chopinov »Minutni valček«, ki ga je v plesu izborno podala Duška Se-kulova ob klavirski spremljavi Mance Dc-bevčeve. Boris Nebesaf, ki je znan po svojih nastopih na produkcijah matične glasbene šole, je na svojih goslih učinkovito izvajal »Seienado ob klavirski spremljavi prof. TJ. Vrabca. Lep glasovni material je izpričala Dana Piščanec, ki je pela narodne pesmi, dočim jo je spremljala na klavirju Ina Kauklerjeva. Kot zelo vešča harfist ka se je izkazala Milena Lukeževa s svojo -Pesmijo brez besed«. Sledil je uspešen nastop goslača Pavla Gy6rfyja, ki je ob klavirski spremljavi Milka Pečka lepo izvajal prvi stavek Concertina L. Janše. Sklepna točka prvega sporedovega dela je bila x Polka, v kateri je strumno zarajal naraščaj Sokola Maribor I. V drugem delu je najprej nastopil dijak Borut Gniušek, ki ga je spremljal pri klavirju prof. H. DruzoviČ. Tudi Gniušek je znan po svojem lepem uspehu z lanske produkcije glasbene šole iDrave«. S prepričevalnim uspehom ^ zapel Nikolajevo arijo »Falstafia« in Prelovčevo »Moja kosa je krizavna«. Sledile so klavirske solistične točke, ki jih je smiselno interpretiral Milko Pečko. Izvajal je Dovvellove klavirske skladb*5 »Amerikanske gozdne idile*, >Cvet na vodi« in »Na plantaži«. Hieronim žunec je ob klavirski spremljavi prof. dr. Klasinca zanosno odpel čajkov-skega arijo iz Evgenija Onjegina »Oh kam ste šli pomladni dnevi ter Pavčičevo »Mlado pesem«. Že pravi virtuoz na goslih je Ivan Pali, gojenec. glasbene šole »Drave«, ki je tudi topot ob klavirski spremljavi Milka Pečka izpričal svojo nadarjenost. Rajalni nastop »Češke besede« so odlično izvajali gojenci državne učiteljske šole pod vodsLVom prof. Zejeve. Ob sklepu je nastopil še mešani zbor državnega ženskega učiteljišča, pod odličnim vodstvom prof. Pahorja. Zbor je učinkovito in ubrano odpel Doktoričevo »Našo bol« ter Adamičevo »Kresovale tri devojke«. Zboru se je poznala izborna šola in mojstrsko vodstvo. Vsi nastopajoči so bili deležni prisrčnega priznanja od strani številnega občinstva za požrtvovalno in uspešno sodelovanje, s katerim so tako izdatno omogočili uspešno akcijo plemenitega mariborskega ženstva za zimsko pomoč revni mariborski šolski deci. SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA priredi v proslavo zedinjenja v soboto, dne 30. novembra 1940 ob 20. uri slavnostno telovadno akademijo; vstopnina din 10.— do din 25.—; v nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 11. uri dopoldne: slavnostno zborovanje; v nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 20.30 uri: slavnostni ples; vstopnina din 15; slavnostni kroj, narodne noše, temna obleka. — Vse prireditve se vršijo v Sokolskem domu. — Predprodaja vstopnic pri Putniku. Ne kupujte ničesar od neznancev! Mala trgovka kupila 160 kg ukradene moke Maribor. 20. novembra In če ne gre drugače, bodite sicer zelo previdni pri vsakem nakupu! Prišli sli pravilneie rečeno, zašli smo že tako daleč, da je čim daiie težie ugotoviti, katero blago še prihaja iz poštenega vira. To nam ootrjuie zopet primer, o katerem smo iz drugeaa vira že poročali. r>a prihaja zdaj zadevno potrdilo tudi iz Selnice ob Dravi, kjer se ie to zgodilo. V noči od 5. na 6. t. m. ie bilo vlomljeno v mlin Zorka Ivana in ukradeno 160 kfi različne moke v vrednosti 800 din. Tatovi so svoj plen naložili na dvokolnico in brez sledu izginili. 10 dni pozneie pa ie policija v Mariboru doznala, da je to moko kupila trgovka Frlder.ka Fiiamuš in ie za njo plačala 461 din. Tatvine osumljeni so bili trije in sicer: Škerbinek Stanko iz Smolnika. Vodušek Kari. brezposelni ključ, vajenec iz Orlice na Pohorju ln Gselman Ivan, I okradenemu mlinarju. zidarski pomočnik iz Limbuša. Vsi trije io >blodni kometi« na nebu kriminalitete. Vodušek in Gselman sta med tem že »na | P^leg odlomka iz ^Velike puntarije varnem«, ker imata tudi še druge grehe na vesti. Škerbinek pa ie še bolj zvit in se dojedai še uspešno skriva pred rjko pravice. Očividno so se »za vsak slučaj ; že vnaprej dogovorili glede zagovora zaradi te moke. Vodušek in Gselman namreč priznata le, da sta Skerbineku pomagala samo pri prodaji moke v Mariboru, da pa nista imela prav nič opravka tudi s tatvino moke v Zorkovem mlinu. To delo da ie Škerbinek sam opravil, če ga je sploh on opravil, škerbineka se- X\J£ veda skrbno zasleduje i o potom vseh naših orožnišldh postaj in javne straže po mestih. — Pri celi stvari je zdaj najbolj prizadeta omenjena trgovka, ki ie bila I tako neprevidna, da je to moko kupila. Moka ie seveda zaplenjena in vrni ena Jožef Horvat iz Gerečje vasi, ki si j« pri padcu s kolesa poškodoval roke in noge. — Rdeči križ v Mariboru obvešča vse udeležence in udeleženke, ki so se prijavili za bolničai*3ki tečaj, da se priĆno predavanja v četrtek 21. novembra ob 19. uri v poslopju državne realne gimnazije v Mariboru. Gregorčičeva ul. 2. — Tatvine koles se mnotij0. v zadnjem času je na delu očividno organizirana tatinska skupina, ki v Mariboru in okolici krade kelesa ter jih potem spravlja na podeželje. To domnevo potrjuje dejstvo, da je v zadnjih 8 dneh v Mariboru Izginilo več ko 20 koles- Včeraj so izginila spet 4 kolesa, in sicer zaviraču Ferdinandu iabertu Iz Rošpoha, ki je ob kolo znamke »Tribuna« z evid. štev. 2—138721, tesarju Viktorju šnauperlu iz Peker ( Baltimore štev. 2—124981), delavcu Ignaciju Koželju iz Jenkove ulice 6 (Anker 2—20440) ter tehniku Albertu Eggerju iz Maistrove ulice 2 (Stever 2—23957). — Tudi pletenje nogavic za predajo je prepovedano, če izdelovalec ali izdelovalka nima za to delo posebnega dovoljenja, torej obrtne pravice. Dozdaj je to delo spadalo med tista domača dela, za katera se oblast ni zanimala vse dotlej, dokler ni prešlo v obseg redne obrti ln razpečavanja. Navadno pa je bilo to delo organizirano potom tovarniških pletilnic po mestih ali pa po naroČilih potom trgovcev. Med te slecnje spada najbrž tudi Pe-trič Ivan Iz šmartna pri Slovenjem GradV 1 cu. Orožniki so ga te dni izsledili na cesti ] proti Mežici z malim kovčegom, v katerem je imel nekaj parov športnih moških no-t gavic, katere je nameraval prodati pri tr-I govcu Zimerlu v Mežici. Pa kakor kaže, { je bilo to delo združeno s stroški za na-| bavo materiala zaman. Petrič namreč nima obrtnega lista, priznava pa sam, da izde-[ luje nogavice za prodajo. Na vprašanje, zakaj ruma obrtnega lista, Je sledil nam že ! znani — in za naše razmere žalostni od-| govor: Ker zaslužek ne znaša za nabavo obrtnega dovoljenja, najmanj pa tudi za — obdavčenje. — Sokol Maribor I poziva svoje članstvo, da se udeleži danes ob 15. uri pogreba p°k. br. Vlastimila Vane na pobre-ško pokopališče. Bratje, ki imajo kroje, v krojih, ostali v civilnih oblek?h z znakom! — Literarni večer priredi Ljudska univerza v petek 22. t. m. Pisatelj In režiser ljubljanskega Narodnega gledališča Brat-ko Kreft bo čltal iz svojih del. in sicer kra- ek esej o gledališču, ki ga je govoril na mednarodnem gledališkem kongresu v j Pragi, in izbrano poglavje iz svojega naj-| novejšega dela »Kranjski komedijant-t. — Zveza Maistrovih borcev v Mariboru j vab: vse svoje člane na slavo 45. pehotnega n^lka. ki bo 23. novembra ob 10.30 na dvo-iišču vojašnice Viteškega kralja Aleksan-;ra I. Zedinitelja. Zbirališče ob 10.20 isto-arru Mariborske In okoliške novice — Proti navijanju ce:i m draginji so se izrekli zausebni nameščenci na svojem zborovanju pn Zamorcu«. — JStuU^iibke novice. Drevi ob 10. uri predava v dvorani deske šole v okviru Ljudske univerze v Studencih prof. Franjo škof iz Maribora o sladkorju nekdaj in danes. Predavanje penazorujejo skioptične slike. — Letošnje sCabo in vetrovno vreme povzroča precejšnjo škodo. Studenška občina ima letos posebne izdatke pri cestni razsvetljavi, ker so zaradi slabega in vetrovnega vremena dnevno potrebne izmenjave žarnic, kar sicer ni bilo. — Soddšču je bil ovaden 331etni Josip Vešnar iz Studencev, ker je prizadejal poškodbe 61etne-mu Alojziju Jaseniku. — Sezonski delavci **e vračajo. Dne 27. t. m. prispe v Maribor prvi transport vračaj oči h se sezonskih delavcev, ki so šli spomladi na delo v Nemčijo.' Sledili bodo nadaljnji trajurportL Verjetno je, da ne bo ob vrnitvi njihovo število toliko kakor spomladi, ker jih bo precej ostalo v Nemčiji tudi čez zimo. Zaposleni bodo po večini po posameznih industrijah kot pomožni delavci. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Mavcrieva lekarna pri Zamorcu v Gosooski ulici 12, tel. 28—12. ter Vaupo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22—13. — Sp°rlne novice. V nedeljo 24. novembra bo peto kolo povratnih tekem za prvenstvo Slovenske nogometne zvezo. Razpored tekem je sledeč: ISSK Maribor : SK železničar v Mariboru. SK Ljubljana : SK Mars v Ljubljani. SK Kranj : SK Olimp v Kranju in SK Bratstvo : SK Amater na Jesenicah. — V nedeljo 24. t. m, bo v Mariboru zadnja jesenska juniorska prvenstvena tekma in elcer med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Rezultat omenjene tekme pa ne more vplivati na tabelo, ker si je naslov jesenskega, prvaka že priboril ISSK Maribor, ki ima 4 točke, dočim ima SK Rapid le eno točko. — ISSK Maribor pripravlja tudi za letošnjo zimskosportno sezono obširen tekmovalni spored v alpskih in klasičnih disciplinah, ki se bodo deloma vršile v bližini Maribora ter Ribnici na Pohorju. — Na svoji prvi seji ee je upravni odbor Slovenske težkoatletske zveze v Mariboru konstituiral sledeče; Leopold Matela predsecinik, Štefan Krišec in Jože Vidic po^pre^isednika, Ivan Lašie in Miloš Zidanšek tajnika, Josip Jazbinsek blagajnik, Friderik šapec tehnični referent. Vlado Kozič gospodar. Odborniki: Ivan Pircher, Drago Rano, inž. Vlado Stergar. Nadzorni odbor: inž. Lah, Karel Fišer, tehnični odbor: St. Krusec. F. Sapec, M. Zidanšek- — Razne vesti, t2 drvarnice inž. Janka Urbasa v Dvofakovi ulici 14 je neznan zlikovec odnesel okoli 500 kg premoga. — Na Glavnem trgu je padla s kolesa delavka Alojzija Ditmajerjeva, stanujoča v Bet-navski ulici 6, ki je obležala nezavestna. Prepeljali so jo v splošno bolnico. — Iz hc^lnika II. nadstopja tukajšnje klasične gimnazija je izginil osmošolcu Bogdanu Mariniču 1800 din vreden zimski plašč ter 200 din vreden šaL — Mesarski mojster Josip Močnik z Radvanjske ceste je v mestni klavnici tako nesrečno padel, da so ga morali poklicani reševalci odpremiti v bolnico, kjer se zdravi tudi 281etni delavec Kacijan Krusnik iz Maribora, ki mu je pri delu na novi zgradbi pod državnom mostom padlo kamenje na noge. — Mariborska policija je aretirala 2lletnega Stanka Mauka iz Studencev ter nekega 151etnega fanta, ki sta osumljena, da sta v zadnjem čisu izvršila več tatvin koles. Stražnik ju je aretiral na Meljski cesti, ko sta se peljala brez luči na ukr idenem kolesu. — Kos opeke je vrgel neki napadalec v glavo 2 S letnega vini Carja Franca BelSaka iz Brezovce v. Poškodovanec se je zatekel v bolnico, za napadalcem poizvedujejo orožniki. — Težak hlod je padel na 191etnega kočarja Maksa Kunsteka iz Podtobnika. Kunstek je dobil po vsem telesu težke poškodbe in so ga morali odpremiti v bolnico, kamor se je zatekel tudi 242etrd dninar Red C. Četrtek, 21. nov. ob 20.: »Na dnu*. Petek. 22. nov.: zaprto. Sobota, 23. nov. ob 20.: »Cvrano de Ber-gerac«. Zadnjič. Znižane cene. * Nespremenjena Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«. To Cankarjevo delo je izmed vseh njegovih tako rezko pisana obtožba in tako ostra obsodba tedanje vodilne slovenske družbe v Ljubljani, da je vse pričakovalo veliko črtanja ln sprememb v besedilu izvirnika. Pa je šlo skozi vse hude boje nespremenjeno v prvo književno iadajo (1901) in pet let pozneje tudi na ljubljanski oder, kjer naj bi so bila ta igra že oktobra 1900 uprizorila. Seveda pride tudi to pot nespremenjena na mariborski oder. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 20. nov. ob 20.: > Nenavaden človek«. Gostovanje mariborskega gledališča. Iz Cefia —c Gradnja temeljev pa poslopje OUZD v Vodnikovi ulici kljub neugodnemu vremenu dobro napreduje. Kaže pa, da novega poslopja do konca decembra ne bo mogoče dograditi v surovem stanju., •v začetku upalL —c Bela kuga. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Ivanko Hrčkovo iz Trbovelj zaradi odprave telesnega plodu na 16 mesecev zapora, dve soobtoženki pa sta dobili pogojno ka^en. —c Konj ga je brcnil v glav°. V torek je konj brcnil 171etnega hlapca Josipa Skaleta ia Kaplje vasi pri st. Pavlu pri Preboldu v glavo in ga hudo poškodoval. Sksieta so oddali v celjsko bolnico. —e Mir.-r.^Uo orodje so kradli. V noči na torek Je nekdo vlomil v Vehovarjevo tovarno pohištva, odprl s «ilo več omar in odnesel razno mizarsko orodje v vrednosti 1400 din. Celjska policija je prišla pri preiskavi na sled družbi, ki je izvrševala tatvine v Vehovarjevi tovarni. Pri nekem mizarskem pomočniku so našli fino mizarsko orodje v vrednosti okrog 3500 din. ki kakor so 1 ga je Vehovar spoznal za svojo last. Pomočnik trdi, da je dobil orodje od nekega drugega rx>močnlka. Policija nadaljuje preiskavo. Zanimive tihotapske EgMUse Saharin v premogu »a lokomotivi — Tihotapci med seboj — Reir er obsojen Maribor, 20. novembra. Dne 27. februarja letos je prijavil znani siudenški mesar in hišni pobcsuiik Fianc Giaser stuaensKim oiožnikom, Oa je 24. februarja izrodi 451eLnemu kurjaču državnih žeieznic Francu Remerju iz Studencev 14.400 din, da mu za ta znesek kupi v Pliberku v Nemčiji saharina. Franc Ke-mer je denar sicer sprejel, toda ni prinesel saharina ter se je izgovarjal, da je saharin sicer kupil, toda moral ga je med vožnjo vreči v peč lokomotive, ker so finančni organi preiskali vlak in se je bal, da bi jim padel v roke vtlhotapljeni saharin. Na podlagi omenjene prijave so Franca Remerja zaslišali in ga zaprli. Remer pa je pri zaslišanju tajil vsako krivdo. Dejal je, da Glasarja komaj poz ia in da m nikdar sprejel od njega kakšnega denarja. Ms podlagi preiskave in zaslišanja številnih prič je državni tožilec Frauca Romerji r'otciii zaradi poneveroa. Pred 14 dnevi je bila že prva razprava prot* obtoženemu Fr**ncu Remerju, pa je oils zaradi zaslišanja novih prič preložena. Pri prvi raz-rr^vi ic Franc Giaser podrobno povedal, kako se tihotapi sahaiin, igralne karte in drugi predmeti preko rreje. Dejal je, da so mu tedensko prinašali železmćarii iz Nemčije po 15 do 20 kg saharina. Cena s>alia-rina v Nemčiji je 500 do 600 din za kg. Po Glaserjevih izpovedbah so železničarji skrili saharin v premog. Ko je vlak vozil proti Mariboru, so železnica rji vrgli saha- rin navadno z lokomotive v bližini postaje Lim buš, kjer so že čakali Giaser je vi pomagači, ki so saharin pobrali in ga potem jdnesli v Studence, od koder so potem razpečavali vtihotapljeni saharin. Tudi s Francem Remerjem se je Franc Giaser zmenil, da bo saharin odvrgel pri postaji Limbuš. Denar za saharin je Giaser izročil Remerju 24. februarja zvečer v kurilnici državnih železnic. Tudi je Franc Giaser pred sodnikom okrožnega sodišča dr. Ml-haličem izpovedal, da ga je Remer večkrat obiskal na njegovem domu, kar pa je Rem?r odločno zanikal. Pri današnji razpravi je obtoženi Franc Remer spet odločno tajil vsako krivdo. Dejal je. da ni bil nikdar na Glaserjevem domu. številne priče, ki jih je Giaser navedel, pa so odločno zatrjevale, da je bil obtoženi Remer večkrat pri Glaserjevih, prav tako tudi njegovi sinovi. Današnja razprava, ki je trajala skoraj tri ure, je bila mestoma precej razgibana, in sicer predvsem zaradi tega. ker ie obtoženi Franc Remer vedno znova trdil, da je nedolžen. Sodnik dr. Mihalič pa je bii drugega mnenja in je Franca Remerja obsodil na jO r^esecev strogesra zanora, na izgubo čnstnih državljanskih pravic za dobo 3 let ter na izgubo državna suižbe. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. Sever, obtoženca ie zferovarjal odvetnik g. Cvetko, zasebnega tožitelia na odvetnik dr. Ko-mavli. Kak£ sem <gočeakem čebelarju« objavlja A. Ku-čera zariimiv razgovor z ravnateljem berlinskega zavoda za čebelarstvo dr. Ulrt-chom o tem, ali je mogoče zrediti čebele brez žel. O tem se je zadnje čase mnogo debatiralo v Ameriki. Ravnatelj Ulrich je vzel iz svojega arhiva šop časopisnih izrezkov. — Glejte tu imam zbirko poročil o nevarnosti čebelnega pika Čebelam se neprestano očita, da rabijo svoje orožje proti nedolžnim ljudem in živalim. Iz tega izvira sploh strah pred čebelo in tudi želja, da bi se kakorkoli odstranilo to strasno moril no orožje. Tu imam dva posebno kričeča primera iz lanskega rojenja. V prvem je roj čebel napadel žrebe in ga cpikal do smrti. V o. ugcm so čebele napadle kmeta, ko je oral s parom konj na polju. Kmeta so rešili, oba konja sta pa postala žrtvi čebelnega strupa. V obeh primerih se mi je posrečilo dokazati vzrok te zares obžalovanja vredne nesreče, žrebe, nerodno kakor vsi mladiči, je naletelo na ulj in ga prevrnilo. To je seveda čebele razdražilo in samo ob sebi umevno je, da so se branile s svojimi želi. O čebelnem >napadu« torej ni mogoče govoriti, temveč kvečjemu o nesreči, kakršna se lahko pripeti povsod. V drugem primeru je kmet oral ledino, ki je na eni strani mejila na cvetoče repno polje. Na drugi strani je bila kolovozna pot, na kateri je stal kakor je v Nemčiji v tem letnem času navada, potujoči čebelnjak in v njem je bilo okrog 100 uljev. Bilo je krasno vreme, med čebelnjakom in repnim poljem se je spreletavalo mnogo čebel. Orač je moral pri vsaki brazdi prekrižati čebelam pot. Pri tem so se seveda mnoge čebele zaletavale v prepotena konja, ki je njihov duh čebelam zelo neprijeten. Stalno oviranje dela je čebele tako razdražilo, da so jele pikati. Ce pa plCi nekaj čebel je to za druge kakor >signal na pomoč« Nesreča je bila tu. Dotični kmet je že vec let vedel, da stoji potujoči čebelnjak na polju kadar cvete repa. Lahko bi bil torej počakal nekaj dni z oranjem. Od njega bi pač lahke pričakovali toliko poznavanja čebel, da bi jih po nepotrebnem ne dražil. Nobena čebela namreč ne piči brez povoda, čebela ni zahrbtna Zato se nikomur ni treba bati. če sreča kje roj čebel, samo dražiti jih ne sme. Nimam nobenega Interesa, da bi vzre- i dil čebele brez žel. Ne glede na to, da I potrebuje čebela svoje orožje v boju z raznimi škodljivci v ulju, z gosenicami čebelnega zavijača in drugim roparskim mrčesom, ima čebelar še druge, bližje gospodarsko utemeljene cilje. Poseben sestav čebelnega roja postavlja čebelarje pred vrsto težavnih problemov, kajti prav če-bela-delavka, ki se za njeno marljivost in odpornost posebno zanima, ne prihaja v postev za čebelni zarod. Cebela-delavka se namreč ne more oploditi. Ce bi se torej našla recimo v roju čebela s posebno dolgim sesalcem — in zato zmožna večje storitve, — bi to nič ne zaleglo, kajti ta edinec ne more imeti potomstva. Zato je mogoče spariti kraljico posebno pridnega roja s trotom drugega roja in sicer tako. da jo izpustimo na >poročni polet« v kraje, kjer zajamčeno ni drugih čebel, da bi tega poskusa ne motili nekontrolirani drugi troti. Nemški čebelarji uporabljajo za podobne poskuse otok Bor-kum v Severnem morju. Med približno 12.000 vrstami čebel so tudi čebele brez žel. Take čebele žive divje v pragozdovih tropične Amerike Tudi one zbirajo med. ki ga radi 1edo ondotni sekači Pri tem morajo pa paziti, da se ne najedo medu. ki e strupen 2e razlika v gradnji satovja. — ameriške gozdne čebele brez žel zbirajo med v -»posodicah, podobnim sodčkom, ki 1ih zlepijo skunaj v srozde« kaže. da teh čebe1 ni mogoče križati z našimi NaiH čebelici moramo pustiti želo. kajti proti človeku ga rabi samo. če ne zna ravnati z njo. odnosno, če jo draži Tak človek pač nič dmsreea tod ne zasluži. Krško je dobilo lep muzej Kdo je omogočil ustanovitev in kaj vse vidimo v muzeju Krško. 18. novembra Pred7adnio nedelio Je bil svečano otvor-jen pokrajinski muzei v Krškem Do 11 se ie zbralo na maihnem Drostoru pred bivšo cerkvico sv Duha. sedaniim muzejem, okroe 1000 ljudi ki so z zanimanjem sledili svečanosti. Med orisotnimi smo videli kot eoste banov konservatoria dr Mesesnela kot zr.st« onika e bana tmiv prof dr Milka Kosa iz Ljubiiane univ prof dr. Mihajla Rostoharia dr Vilka Pfeiferia ban. načelnika v d sreskeaa načelnika iz Brežic 2 Kraiška Antona, zastopnike duhovščine žunane iz obeh sre-zov. učitelistvo. zaMormik«* raznih društev in korooracii šoV^ko mladino tQr 5'evi'no zastarano uradrrištvo ter okoliško orebi-val^tvo Kmalu r>o 11. ie stopil pred zbrane eoste sreski načelnik dr. Tomšič Josip kot predsednik muzejskega društva za krški in brežiški o-krai ter naiprei pozdravni vse prirotne. Dotem ie na v kratkih besedah orisal razvoi muzeia od ustanovitve do danc^s Pobudo za ustanovitev ie dala zasebna zbirka okamenin in starih spominkov fi Aumana Otona v Krškem, s kamero ie opozori1 znanstvenike na bodalo, še neraziskano poiie naie zgodovine, posebno pa pa ie vzpodbujal k delu ban zdravnik v Sevn.ci dr Mušič Naši i-asopisi so v precejšnji meri p: ip<_mogii. da ie na razna odkritja na Krškem ooliu postala pozorna vsa javnost Ustanovil se ie pripravljalni odbor, ki ie pripravi] vse potrebno, nakar je bil lani 30 septembra ustanovni občni zbor. Prva nalcea. ki si io ie nadel odbor da pridobi mlademu društvu lasten dom. je bila rešena tako. da ie dobilo društvo zapuščena cerkvico sv Duha katero ie preuredilo vendar tako. da ie ostal slos nepoškodovan. Seveda so bila ta popravila združena tudi s precejšnjimi izdatk1. ki jih ie društvo zmoglo le s podporo uvidevnih dobrotnikov. V prvi vrsti gre zahvala banski upravi, znanemu mecenu ve-leindustrijalcu g. Bcnaču Franu iz Ljubljane, ki ie daroval za muzei draeocenc zbirko slik. e. Kalinu Pavlu iz Mokronoga, g. Jakilu Venčeru iz Krmelia. tvrdki >Bratje Piatnik* iz Njivic pri Radečah, ter tvrdki Medic in Zanki iz Ljubljane. Vsa dela pri popravilih in restavr ramu je vodil brezplačno veletrgovec e Engels-berger Rupert iz Krškega ki je poleg tega društvo še gmotno podprl Slike ie restav-riral akadem slikar g. Fran Stirriovšek pomagal pa je tudi kipar g. Stoviček Vlado. Predsednik društva se ie še enkrat zahvalil vsem. ki so pomagali k otvoritvi muzeja, nakar je naprosil zastopnika bana ban. konservatorja dr Mesesnela naj otvori muzej. S kraiš'm nagovorom ie slednji v prvi vrsti čestital agilnemu dru- štvu na doseženih uspehih, nato pa poudaril pomen in dolžnost muzeja za širjenje domoznanstva nakar ie svečano otvo-ril muzei katerega si ie z gosti kot orvi ogledal Seveda ie tudi vse ostalo občinstvo pohitelo v kolikor ie moglo v cerkvico da si tudi ono ogleda med arvirni naš muzej. Notranjost ie okusno urejena in predmeti razvrščeni po dobah V prvi vetrini najdemo izkopanine iz iame ViŠnievec s fragmenti človeških lobanj lončevine. razne okraske ter kosti Na polici ie rimska glava iz Gutmannstlove zbirke nadalje cevi za rimski vodovod in cevi za paro. najdene pri Dmovem kier ie stalo nekdaj rimsko mesto V drusi vetrini so dokazi iz kulturne iame pri Nemški vasi tako žsana pšenica, kost: iam?keea medveda in fragmenti lončevine ter človeška kost. Tudi so v tej vetrini predmeti iz kulturne jame pri Dolu pri Sutni ter rimski lonci, rimski denar s Krškega oolia ter še neka i manjših predmetov Na drusi polici ie star kip sv Florjana iz stare flor-janske cerkve v Krškem fragmenti resk iz nekdanje radeške cerkve, star kamen z napisom iz Krmelia in kip Matere božje, kmečko ročno delo iz lesa iz krške okolice. Tretja vetrina obsega ročna dela iz okolice, keramiko, razne rezbarile ter okrasie. star denar in nekaj okamenin Ob zidu pa so prislonjene tri stare sulice in hele-barde Na levi strani je takoi pri vhodu spominska knjiga s predgovorom akad slikarja g Stiplcvška Frania: Muzej ie zrcalo naše zgodovine kar smo zamudili v prošlosti raznesli na vse vetrove poDraviti in zbirati moramo v sedanjosU Sleherni nai sodeluje ta hram ie last nas vseh, Takoi nato ie v vetrini zastopana hall-statska deba z bron ceni m okrasiem ko-raldami iz jantarja (15 oo številu), lončeno posodo z omamenUko iz gomile na Libni. V drugi vetrini ie prav tako zastopana hallsatska doba iz gomile na Libni z bronastim okrasjem in orožiem ter žaro in razno okrasno lončevino Med obema vetrinama se nahaja majhna vetrina z m-signijami. pečati, raznimi dokumenti mestnih pravic Krškega in sodniška palica iz leta 1628 V tretji vetrini je razno srednjeveško orožje, nadalje gas lska oprema in oprema bivše meščanske garde v Krškem z zastavo, ki stoji poleg vetrine Ob zidu so stare puške ter topovske krogle izkopane na starem gradu nad Krškim nekdanjo lastnino grofov Celjskih V sredini so stare sanke iz spremstva Marije Terezije. katere ie poklonila nekemu Auerspergu Stene so pokrite z rodbinsko galerijo baronov Moseonov iz Pisec ori Brežicah, katere je kupil in poklonil mu- zeju veleindustrijalec g. Bonač Fr.. nadalje s tremi slikami iz nekdanje cerkvice sv Duha delo slovitega slikarja Herr-leina in sliko sv Janeza Evangelista iz stare farne cerkve delo priznanega slikarja Mencingerja. Nekdanii kor ie izrabljen za muzeisko knjižnico in arhiv Tu so predvsem stari mestni arhiv in razne zemljiške knjige S tem. kar nam ie razkril ob svoji otvoritvi muzei smo orav zadovolini ter celo ponosni, da imamo že no enem letu tako lepo zbirko Mlademu agilnemu društvu iskreno čestitamo ter mu želimo še nadaljnjih uspehov na tem kulturnem ooliu L. C Iz Kamnika — V«de so narasle tudi v Kamniku Bistrica in Nevljica sta na polnih strugo kakor že dolgo ne. če bo deževalo še naprej, grozi nevarnost poplav in občutne škode. — Otežkoče.n avtobusni promet. Avtobusni promet na progi Kamnik—Ljubljana in obratno je z raznimi popravili cest zadnje čase močno oviran, kar pomeni veliko izgubo na času za poslovne ljudi, ki se v veliki meri poslužujejo te prometne zveze, pa tudi stalno nevarnost zaradi cest, ki niso urejene za avtobusni promet, pa se mora kljub temu po njih vršiti, ker glavno cesto enkrat tu. drugič tam, kar na vsem lepem zapro. Tako so nam pred kratkim zaradi prekopavanja zaprh" Tyr-ševo cesto na Jezici. Avtobus je moral kreniti po neprimerni poljski poti proti Klecam in od tu dalje proti Bežigradu. 2e tu je bilo polno nevšečnosti in zamud, ker je bilo na ozki poti izključeno vsako srečanje s katerimkoli drugim vozilom. Komaj so nam zopet odprli Tvrševo cesto, so pa na. vsem lepem zaprli cesto na progi Ljubljana—Domžale. Menda zaradi popravila oon. trasiranja nove ceste. Avtobusni promet, na katerega je zadnje čase občinstvo močno navezano se vrši zato od Domžal dalje skozi St. Jakob. Sedaj se je pričel pravi križev pot za naš avtobusni promet. Ne samo da je cesta preozka in v skrajno slabem stanju, ampak moramo tudi pasirati dva mosta, ki gotovo nista bila predvidena za take vrste promet. Posebno manjši je v skrajno slabem stanju in ga menčk. popravljajo. Popravila pa izvršujejo kot Noe barko Ze dve leti je bil pripravljen les za popravilo, sedaj ko bi bilo nujno potrebno, da bi bil most v dobrem stanju, ga pa popravljajo. Zato mora voziti avtobus, kakor tudi ostala vozila po poleg napravljenem, zasilnem mostu, kar je seveda skrajno nevarno. V soboto zjutraj je Rodetov tovorni avto natovorjen s praznimi sodd zaradi zanikrnega mosta gladko zdrsnil v strugo. Stalno naraščajoča voda ga je kmalu zalila tako. da ga je samo približno 20 cm gledalo še iz vode. Menda bi moral biti tu vedno čuvaj; prav gotovo bi pa moral biti sedaj, ko gre tu skozi zazna prometna žUa in naraščajo vode ter je mali most v skrajno zanikrnem tn zanemarjenem stanju. Kdo je odgovoren za škodo, ki jo trpi avtopodjetnik? Kdo bi odgovarjal, če bi se kaj sličnega pri- petilo z avtobusom, ki je vedno poln ljudi? Ah" ni skrajno lahkomiselno zapreti glavno cesto in ne prej vsaj eno za silo urediti za avtobusni promet. — Od sobote dalje vezi avtobus skozi Vodice (!), večerni avtobus pa je ukinjen vse dotlej, da bo zopet otvor jena glavna cesta ali pa vsaj za silo urejene stranske ceste in popravljeni mostovi — Kamniške ponočnjake so temeljito zdelali v >Podgrintovcih<. Tako so jih pa že okrcali, da bedo gotovo lep čas mirovali. Mi se bomo pa kljub temu v prihodnjih dneh še nekoliko podrobneje pozabavali z njimi ln z vsem. kar je s tem v zvezi. — Po stopinjah »Gospoda Janeza« gre tudi dopisnik naših > Pod grintav cev«. V zadnji številki se je med drugim skopal tudd nad kino podjetje ln prav tako preprosto nerodno kakor > Gos pod Janez« v >Slovencu« piše o pohujšanju v dolini sent-florijanski. Sicer ne pove, ali gre tu za gola bedra ali za »flam«, pač pa piše o kupih »mesa« kot na klavnici. Pa tudi o tem še prihodnjič nekoliko podrobneje. Za danes vprašamo samo, kako take vrste debata vpliva na otroke, s katerimi urednik tega lista dopisuje na zadnji strani pod »Otroškim kotičkom«. — O stisnjenih zobeh pa v istem lističu piše nekdo drugi V kolikor nam bo dana možnost, tudi glede tega prlhodmjič. Za danes naj mu zadostuje odgovor, da je lahko veC vzrokov, da so stisnjeni zobje. Včasih je še celo dobro, če so stisnjeni zobje. Ce bi imel nekdo stisnjene zore. mesto da poje kake »okrogle« ob priložnostnih prilikah, bi bilo najbrže tudi bolje. Kot pa že rečeno o vsem tem še prihodnjič malo podrobneje, pa še o drugih zanimivostih iz kamniškega življenja. Iz Šoštanja — Poverjeništvo Društva absolventov trgovskih šol v S°štanjn. V nedeljo popoldne je Društvo absolventov trgovskih šol v Celju priredilo v Šoštanju sestanek šaleških absolventov trgovske šole z namenom, da se tudi za ta okraj ustanovi poverjeništvo tega društva Ce upoštevamo, da je v tukajšnjih krajih razmeroma precej absolventov trgovske šole in da se bo njihovo število še povečalo, potem je treba pobudo društva toplo pozdraviti. Sestanek je bil lepo obiskan Iz Celja so prišli med tukajšnje stanovske tovariše nekateri odborniki društva s predsednikom g. Vučerjem na čelu, ki so podali izčrpna poročila o namenu in delu društva Ta poročila so obenem prikazala težaven socialni položaj velikega števila absolventov, katerim razne uredbe še danes ne priznavajo stopnje srednješolske izobrazbe. — Po teh poročilih je bil Izvoljen poverjeniski odbor, ki ga bosta vodila poverjenik g. Oton Beranik in tajnica gdč Micka Medvedova. Poverjen štvo bo vodilo evidenco o zaposlitvi tovarišev, prirejalo pa bo tudi jezikovne tečaje. — Katarinski sejem, zadnji v letošnjem letu, je bil dokaj obiskan, kljub temu, da ga je motilo deževno vreme Na živinski sejem je bilo prignanih 62 volov in bikov, 87 krav. 7 juncev in 45 konj. Kupčije so bile to pot zelo živahne. Cene živini so bile: voli I. vrste 8.50 din za kg, II. vrste 7.50 do S din. krave po 1500 do 3500 din, konji pa po 2000 do 700 din. — Poroka. Na Brezjah sta se poročila g. Tone D e k o s t a, učitelj v Šoštanju, in d* Pepca G o 1 e ž e v a. posrstnikova hč! iz St. Vida pri Grobelnem, Mlademu paru iskreno čestitamo! Iz Trbovelf — Najvišje cene za jedilno olje so za trboveljski okoliš odrejene na 25.25 din za liter. Trgovci na drobno, katerih obrati so oddaljeni od razkladalne postaje nad 5 km, mejo za vsak kilometer preko te razdalje iodati k tej ceni 2 pari pri litru. Trgovci na drobno morajo prodajati jedilno olje na i trsko mero v razmerju 1 liter = 90 dkg, i sicer po vseh oblastno dopustnih merah. 'opicenje jedilnega olja pri posameznih premožnejših konsumentlh je prepovedano. Posameznik sme kupiti in trgovec sme prodati posamezniku samo ono količino jedil-neg olja, ki jo je približno porabil v normalnih časih v istem razdobju. Konsumen-ti naj kupujejo olje pri onem trgovcu, ki jih je oskrboval z oljem že prej. Prodaja jedilnega olja eni in isti osebi na več krajih je nedopustna. Kadar primanjkuje je- ilnega olja, se sme prodati posamezniku največ četrt litra. Ako v tem primeru niso vsi trgovci na drobno založeni z oljem, mora trgovec, ki ima zalogo, prodajati olje tudi onim konsumentom, ki jih ni oskrboval z oljem že prej, če le-ta predloži potrdilo svojega stalnega trgovca, da ta nima olja. Prekrški se strogo kaznujejo. — prepoved alkoholnih pijač. V Interesu javnega miru in reda ob priliki popisa živine bo ta dan vsem točilnicam alkoholnih pijač prepovedano od polnoči dalje točiti alkoholne pijače gonjačem kakor tudi ose- m. v katerih spremstvu so gonjači, in to • občini, iz katere prihajajo gonjači, kakor -nđi v občinah, skozi katere gonjači potu- jejo v kraj. kjer se bo vršil popis živine, Prekrški so strogo kaznivi — Zaprta cesta. Občinska cesta Klek— Sv. Planina bo od 18. t. m. dalje do preklica v odseku od K al ca do Pečnika za vozovni promet zaprta. V tem odseku bodo namreč kopali jarek za novi vodovod izpod Sv. Planine. — Stara občinska hiša bo v kratkem preurejena v stanovanjsko poslopje. Prvotno se je nameravalo zgradbo preurediti za stanovanje občinskega zdravnika. Taka adaptacija bi pa bila piediaga. Sedaj bodo • občinski hiši, ki je ena najstarejših v rbovljah, urejena štiri stanovanja. Dela so poverjena gradbenemu podjetju Ročak in drug ter bodo stala okrog 18.000 din. Stanovanja so predvidena za občinske nameščence, ki so dosedaj še brez občinskih stanovanj. Občina bo imela torej za svoje uradništvo pet lastnih stanovanjskih hiš. — Za oddajo gradbenih del pri razširitvi občinskega vodovoda so bile vloženo tri ponudbe, in sicer od stavbenika Draga Mandeljca iz Ljubljane, gradbenega podjetja Olda Belina iz Trbovelj in G Toniesa iz Ljubljane. Slednjemu kot najugodnejšemu ponudniku so bila dela poverjena. Stroški bodo znašali 446.621 din. Delo mora biti dovršeno v treh mesecih. Znano ljubljansko podjetje je zadnje čase v Trbovljah izvršilo že več večjih javnih zgradb, med drugimi novo občinsko poslopje, zavetišče rudnika in tudi privatne stavbe. Slovenci v Ameriki Janez Ambrožlč lz Chisholma, ki je rezervni častnik v ameriški zvezni mornarici, je postal poveljnik vseh rezervnih enot v Minnesotl in obeh Dakotah. To pomeni za našega rojaka lepo priznanje. V Milvvaukee so se poročili Chester Lark z Rozo Ziherle. Jakob Rebernik z Julijo Klančar in Emerv Marr z Marijo Pintarič. V Shebovganu pa Jože Zore z Ivanko Zakrajšek in Franc Steh z Marijo Repenšek. V Girardn pa Anton Gabrov-šek in Rosemaria Zupec. V Clevelandu so umrli Frane Verbfč, star 47 let, doma iz St. Vida pri Stični, Frančiška Suhadolnik. stara 60 let. doma lz Notranjskega in Jože Zupančič, star 16 let, doma iz Sadinje vasi pri Žužemberku. V Barbortonu je umrl Jožo Hiti doma z Blok. V Ameriki je živel okrog 40 let. V Miiwaukee je umrl Franc T star 54 let, doma lz Stranske vasi na Dolpnjskcm V RCor»teHelltj •••rvr Ptnr**-šinič. star 54 lot. doma iz Kraslnea pri Podzemlju v Bel! Krajini, v Aubumu Viktor Hace. star 65 let. doma iz Trbovelj, v Plttsburgn Simon Lončar, star 55 let. V Evelethu Martin GodiČ. star C2 let, v Virginiji Jože Takse, star *9 let, v Pitta-burtru pa Jože Kršulj, star 53 let, doma iz okolice Volovskega, Zdravje Eskimov Znano je, da se hranijo Fskimi izključno z mesom, pa vendar niso skoraj nikoli bolni. Če ima Eskimo dovolj mesa. pa naj bo že meso severnega jelena, tjulna. mroža, ali kita, ga poje na dan okrop 4 kg Naj-priljubljenejša poslastica Eskimov ie drobovje, praženo na tjulnovi masti Zelo radi jedo Eskim« tudi tiulnove jetra Jetra belih medvedov jedo Eskimi samo v sili, kitovo mast pa smatrajo za neužitno. Eskimska lepotica Sočivja jedo Eskimi zelo ma'o in še to samo poleti PoJetje pa traja v polarnih krajih komaj dva meseca V tem času zbirajo drobne ćebu'ice in jih *'ed ^ »e ozrl n- akrog Bil^ ie zelo skromno opremljena spalnica. Postelja, umivalnik, omara in dva stola. Vse 6isto enostavno. Bellorini je zaprl okno in ga zagrnil z drugim težjim zastorom. _Torej čujte me, — ie zasepetal. Kar je zaslišal rahel šum in zdrznil se je. Napeto je prisluhnil... Ne, nič ni ... — Ali ne bi vendarle raje odšla tjale v kot, odkoder naju skozi okno nihče ne more videti? — je vprašal Townsend malo razdraženo. — Prav pravite, — je priznal Bellorini in že se je hotel obrniti, ko mu je padel v oči čuden izraz Town-sendovega obraza. — Kaj je vam? — je vprašal osuplo. — Kaj vam je vendar? Townsendove oči so buljile v okno. — Kaj ie vam ? — je ponovil Bellorini svoje vprašanje, ne da bi si upal okreniti glavo. — Kaj se je zgodilo? — je zašklepetal z zobmi in se stisnil k Townsendu* — Ozrite se, — je dejal detektiv povsem tiho. — Ne, ne, bojim se! Ne, ne, jaz tega ne morem ... Townsend je nepremično gledal čez ramo prestrašenega moža proti oknu naravnost v črno luknjico samokresa. Nič drugega se ni videlo, razen ozke bele roke in čisto majhnega samokresa. Vse drugo je zakrival zastor. — Pomagajte mi, — ga je rotil Bellorini. Bilo je, kakor da je spoznal, da gre za njegovo življenje. — Pomagajte mi vendar! Krčevito ihtenje je pretresalo njegovo težko telo. Townsend je molčal. Kakor začaran je zrl na nemo pričo tega prizora, na majhen svetel samokres. Tn potem — potem je bilo prepozno. Drug za drugim, malone istočasno, so počili trije streli. Tišina... XIX. Townsend jo začutil, kako postaja mož v njegovih rokah težak in kako se to težko telo seseda. Ozrl se je proti oknu. Samokresa tam ni bilo več. Kar je detektiv oživel. Telo ranjenega krčmarja je položil previdno na tla in pokleknil k njemu. Krčmarjev obraz je bil povsem bled. njegove oči od groze razširjene. Ustne so mu drgetale v brezuspešnem naporu, da bi kaj povedal. In tedaj je Town-send opazil nekaj kapljic krvi in majhno okroglo luknjico v prsih Bellorinijeve srajce. — Jaz ... jaz ... jaz ... umiram! — je zasepetal krčmar z drhetčirni usti. Townsed je vedel, kaj to pomeni. Za hip je okleval, potem se je pa odločil. — Kako se je pisal ta inženir? — je vprašal brezobzirno. Iz oči umirajočega krčmarja je odsevalo začudenje. — Kako se je pisal inženir? — je ponovil Town-mend trdovratno svoje vprašanje. — Jaz, jaz sem tako bolan, — je zasepetal mož na tleh. — Vi umirate, — mu je pojasnil detektiv neusmiljeno. — Povejte hitro, kako se je pisal. Kako se je pisal ta inženir iz Russellove tvornice? — Ne vem .. se je glasil tih, komaj slišen odgovor. — In kako se je pisal oni drugi? Tisti, ki ga je izpraševal? — je vprašal Townsend malone besno — Kako se je pisal? Hitro! Molk .. . Samo oči umirajočega so govorile, toda one niso povedale tistega, kar je hotel Tovvnsend slišati. — Ime! — je zaklical detektiv osorno. — Vidim, da ga poznate. Povejte njegovo ime! Tedaj so se blede ustnice premaknile. Tovvnsend se je moral globoko skloniti, da bi slišal odgovor umirajočega. In kakor tih vzdih se je zaslišala zadnja beseda umirajočega: — Ainmiller. In naenkrat so se blede ustne zalile s krvjo, kri je udarila iz ust in v tenkem curku je jela teči čez obraz na tla___ Z drhtečimi, nerodnimi rokami je dvignil Town-send zgornji del telesa umirajočega. Njegova roka je iskala umivalnik in se iztegnila po vrču z vodo. — Oprostite mi, — je prosil z drhtečim glasom. Toda nič, niti najmanjša iskrica v steklenih očeh ni dala slutiti, da je umirajoči krčmar razumel vsaj to zadnjo toplo besedo. Počasi je Townsend vstal. Topo se je pogledal v zrcalce nad umivalnikom. Zagledal je mrtvaško bledo lice in debele znojne kaplje na čelu. A oči? Da. take morajo biti ubijalčeve oči. Detektivova roka je segla po čelu in dvakrat, trikrat zdrsnila po njem Kakor morje je težila njegovo vest krivda, ki je ni mogel z ničemer več popraviti. Počasi se je sklonil nad Bellorinijevo truplo in previdno zatisnil velike oči, ki je bil njihov pogled v tihi, težki obtožbi uprt v strop. Urejuje Josip Zupančič II Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani