KINO DVORANA 1959 Kroniko življenja mest so vedno polnili dogodki, ki so se odvijali na javnih mestih in stavbah, ki jih danes s skupnim izrazom imenujemo javne zgradbe. Večino imen in pojmov nam je zapustila rimska antika, ki je za čuda visoko dvignila družabno življenje in razvila nekaj tipov zgradb do idealnih organizmov, ki so nam še danes vzor. Sijajni in veličastni templji so služili bogočastju, bazilike živilskim trgom in zborovanjem, terme zdravju in shajanju meščanov ter utnetnikov, a splošni zabavi amfitealri in cirkusi. Srednji vek. ki rodi in oblikuje loško mesto, pozabi in opusti večino teh razvad in užitkov. Pod šibo barbarskih navalov in sholastičnc filozofije se obrača smisel življenja k pripravam za ^poslednjo sodbo«. V čast in slavo božjo je takratni duh vložil svojo materialno in umsko moč in znoj, pustil nam je nedosežne stavbarske, kiparske in slikar.ske mojstrovine v francoskih, italijanskih in nemških katedralah, Naša domovina je le v malem čutila ta veliki zagon stavbarstva, a vendar njeni sadovi še stoje med nami v slovenskih mestih ali gorskih podružnicah. Vse do francoske revolucije se seznani javnih zgradb ne raztegne. Barok nam obnovi gledališče, šole in l>olnišnice pa z redkimi izjemami vodijo samostani. Šele 19. stoletje podvzame nove zamahe in listo civilizacije napolnijo znova že iz antike znani j)OJmi; kopališče, dirkališče, stadioni, svetovne razstave (London. Pariz), klinike, muzeji in javne šole. S tem uvodom som hotel bralce seznaniti s kratkim rodovnikom vseh tistih javnih elementov, ki mu dopolnjujejo družinsko in delovno življenje. Kino je mlada iznajdba in nima v zgodovini naše civilizacije izrazitih sorodnikov. Na svoj<'m pionirskem začetka se je potikal po hotelih in gledališčih, vse dokler ni praksa tehničnega razvoja pokazala, da mu le malo gledališč ugaja in da zahteva po svoje prikrojene prostore. Slovensko |>odeželje mu je bilo kmalu naklonjeno, a mu ni moglo nuditi dobrih pogojev. Gostuje po društvenih dvoranah, kjer so igrali Desetega brata, Divjega lovca, kjer so telovadili Orli in Sokoli... — in prav tako je še dandanes v Loki! .S tem smo pri jedru in problemu našega mesta: telovadba, veselice in kino ne morejo in ne smejo več biti v enem samem prostoru! Mora te druščine je že dolgo ležala nad javnostjo, še bolj pa nad telovadnim društvom in s to alternativo je bil sestavljen leta 1956 ustanovni odbor za gradnjo nove kino dvorane. Škoda, moralna kot gmotna, ki se je delala v tem stanju, bo ocenjena šele, ko bodo ti prostori dobili svojo pravo obliko in funkcijo. Prvi zantevi, namreč delitvi prostorov po namenu, sledi druga: to so turistične in kulturne potrebe mesta. Naj bo tujec ali domačin, oba naj čutita, da za starim 247 Z g o r a j : Tloris ulične stavbe bivšega Sokolskega doma in nekdanje gostilne »Pri Kernovi Urški« pred pričetkom del. — S p o d a j : Idejni načrt pritličja na novo adaptirane kino dvorane zidovjem utripa življenje z novim časom. Tretja zahteva: akcija gradnje kina sovpada z asanacijo mesta. Dvorišče in uporabljena hiša sta bila v tako žalostnem stanju, da je bilo treba za meritve obstoječega zidovja imeti zelo dobre želodce. S sklepom upravnega odbora TVD Partizan je bil torej kino vržen na cesto. A kam sedaj z njim? France Kavčič, tedaj na čelu te pobude, me je nekega dne previdno potipal, češ, ali je sploh možno na tem prostoru postaviti drugo kino dvorano. Še istega popoldneva sem stopil na zatohlo dvorišče ob Mestnem trgu, pregledal stanje iri mu čez nekaj dni odgovoril: »Se da! Še večja kot sedanja!« Te usodne izjave sem se večkrat kesal, saj si tedaj nisem predstavljal težav, ki sem si jih nakopal. Pogled na dvorišče med gradnjo. {Foto inž. arh. Tone Mlakar) S tem je bil pravzaprav rešen problem lokacije, pot za naročilo načrtov odprta. Društvo TVD Partizan je postalo hkrati začasni investitor, plačalo je načrte, odstopilo del svoje parcele, izposlovalo ureditev lastninskih odnosov in izselitev vseh oseb, ki so bivale v obeh hišah. Skratka, sijajna gesta. Ustreženo je bilo pogojem, da mora stati nova dvorana v središču mesta — po možnosti ob korzu, da ni tovornega prometa in da je dana možnost parkiranja osebnih vozil. Ko je padla odločitev, sem se lotil prvih akcij. Bolj ko je stvar zorela, bolj so se nakazovale težave, ki jih bo še treba premagati. Po navadi smo že pripravljeni, da bo z lastninskim vprašanjem največ težav. A za čuda jih to pot ni bilo! Leva, siva stavba (Mestni trg št. 6) je bila že pred vojno last Sokola, a desna (Mestni trg št. 8) je bila za zamenjano. Ta markatna hiša z rdečo fasado ni imela prida stanovalcev. Spodaj, v temni luknji, je krpal čevlje mojster Tone Kramarič, zgoraj je pričakovala večer življenja stara ženica, dvoriščna stavba je imela prazno bokano klet, gorenje kamre pa so bile že zapuščene. Mestna kronika ve povedati, da je bila tukaj nekoč gostilna »Pri Kernovi Urški«. Kot ljubitelj starin sem spočetka upal, da bom tudi del notranjosti lahko ohranil v nekdanji podobi. Na posvet je bil poklican Zavod za spomeniško varstvo kot merodajni organ v vprašanjih, ko gre za usodo zaščitenih zgradb. Sklep po- 249 sveti je bil. da se mora za vsako ceno ohraniti fasada, ako že notranjosti, kot primerka baročne hiše. ni mogoče. Kot vidite sem se tega držal, kljub škodi, ki jo je trpela funkcionalna rešitev. .Moji kolegi so namreč že napovedali, da se bo rdeča stena sama porušila, kakor hitro bo izgubila oporo v obokih, kar se pa ni zgodilo. CK)rtnja hiša z okni na Me-ini trg je imela malo. u duhovito postavljeno krušno peč. Na dvoriščni strani pa je bila imenitna črna kuhinja, katero smo premerili in fotografirali, preden je njen olMik zgnnel na tla. Zidane stopnice so držale od veže \ eni rami do podstrešja, le ob izstopu v prvo nadstropje je bil majhen podestek. .Siva hiša, bivši .Sokolski dom. je bila že po prvi svetovni vojni predelana. V pritličju je še kazalu znake svoje starosti. Predvsem sem se razveselil gotskega stebra, ki smo ga izluščili iz stene in shranili v puštalskem muzeju. Glolx>ke kleti ni bilo. pač pa je obokani, pol metra pod vežo ležeči prostor moral svojčas služiti drugim namenom. Lepega dne, ko je padel obok. so se jjokazale slikarije.rumenih iDŽ. kar bi kazalo, da je bil to že drugi obok, le nižje od prvega in da je bila tudi tukaj boljša soba. Gostiln torej v loškem mestu ni manjkalo. Konec leta 19^6 je bil idejni načrt gotov. Držal sem se programa, ki ga je zastavil ožji gradbeni odbor, ki so ga sestavljali predstavniki 1 V"D Partizan (France Kavčiči, podjetje Kino Soras (line Suvniki. gradbenega p(Kljetja Tehnik (inženir Pavle Hafner) in jaz kot projektant. Uazlike in prednosti so bile očitne: tlobili smo dvorano za okroglo 410 sedežev (doslej 280!). ki služi kinoprojekciji. koncertom ali predavanjem. dvTehiiik« novo gradbišče, ki se ga je oprijelo ime na Partizanu«:. Tri tedne so n("pr(-stano pele macole in kram|ji. razbijali so trdo zidovje in kadar je telebnil olK>k na tla, je oblak prahu puhnil čez slemena. V preteklih letih sem imel mnogo stikov s filmom, saj sem insceniral že 5 filmov, a ta projekt je bil moja prva naloga za gledalce in ne za režiserja. Grenka in potrebna šola za mlade arhitekte, a za nagrado si želim le dobro [»čutje gledalcev, ko bodo gledali predstave. Po izkušnjah pri filmu sem imel najboljše predstave o idealni dvorani, a da tega nisem dosegel, se opravičujem zaradi izretif rik7onnrMcu gr' 'a'd' [n"je' ^ bt ra*t"a^ -PG^r'a'"h"e''k, '^iz ' VL"ju' 'b' ^lj"a'n- e.^ '>^ načrtovalca klimatskih Lprav. kniol tj^^t^'^''^'"^?^^' j'' !'•''' "marsikatera zamisel težko uresničljiva, a prenekatera neizpeljana. ker je denarja vseskozi zmanjkovalo. Izvajalci in iK>budnik na zid nrvafiih r " - ^ V ' " . " " ^ ' ^ ' * ' ' " ^ j ' ' '^" P""<>'^ nadstropja, smo nale eli a sta šč, e-?. .nteresov Otnlrnjanje in tarnartje je v takem trenutku naravno, d stališče levega soseda hišnega posestnika A. Savnika, pri vsem tem da mu ie graditelj popravil nevredrio stan<.vanje. res ni bilo razumljivo. Posebne težave ml i ' " . S m i ' J r n t r - ^ ' ' ' / " ' 'l ^'- ^f^^i parcelacija se e vedno jasno odražala na pročeljih ah na požarnih zidovih, .Sedaj je i>ožarni zid premaknren fasadne meje pa so se na starem inestu. Mislim, da sem našel dobro rešitev tega probk ml z zgraditvijo pomolov podobnih onim na l.ontrgu. žal se je operativa gradbenega Pii'il\iili'vanii rrstavviriinjc uličiu- fasade nove kino dvorane. Pomol, ki naj l)i /drn/cval obe bivši stavbi, je ob končni izvedbi, žal. od[)adel podjetja teh pomolov tako dolgo otepala, da sem popustil: mi j<> pa zaradi tega še danes žal. Tudi pri opremi luttraiijosti je bilo iniiogo omahovanja. Republiška komisija, ki prevzema kino prostore, je bila sila neizprosna do lesa in lahko gorljivih konstrukt ij. Zato sem prvotno zamišljeno leseno oblogo zamenjal s cenej- .šimi, a negorljivimi površinami. Dela .se vlečejo že v tretje leto. Ljudje, ki hodijo skozi gradbišče k predstavam. se s posmehom siirašujejo. kdaj l>o tega konec. Dvakrat so zidarji zaradi izčrpanih kreditov /apiistili gradbišče, dokler ni letos spomladi tukajšnja Komunalna banka pristala na financiranje in s tetn tudi končanje tega poglavja. Še beseda o pobudnikovih perspektivah. S tem, da je velikodušno odstopil levji delež kinu. se je TVD Partizan sam zaprl na dvorišče, kjer ima le malo zraka za dihanje in prav nič prostora za bodoče načrte. Med projektiranjem so mi prišli v roke načrti, datirani iz prvih povojnih let in katerih avtor je Vojo Veselinovič, takratni in sedanji gradbeni inšpektor. Iskanje življenjskega prostora je pri društvu davna potreba. Veselinovič predlaga in vidi rešitev v zazidavi terase nad Spodnjim trgom, katere se pa meni zdi v tem času, ko je telovadnica pridobila celotno površino odra. res škoda. Na kinov današnji zasnovi takrat še niso mislili. Po sedanjih načrtih društvo izgubi na_račun razširjenega dvorišča še nekaj. Ta žrtev bo pritlična stavba, ki meji na Žigonovo dvorišče. 251 Kako najti in urediti nove društvene prostore, to je stvar novih načrtov in ljudi, ki ga vodijo. Zaupam pa, da načelno rešitev že nosim v glavi. Vsekakor je pred društvom odločilno obdobje, v katerem ga morata podpreti javnost in oblast, saj je za uresničevanje tako popularnega cilja — nov. sodobni kino — žrtvovalo in dalo od sebe, kar je največ moglo. Inž. arh. Tone Mlakar 252