Knjižnica sp ZASAVC 2007 352(497 12 Zagorje ob Savi) COBISS o 0087633,23 'AVCŠ/A ŠTEVILKA 23, LETNIK 1« 15. 11. 2007, CENA 1,13 €/270 sir | J/ Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, / ( 1420 Trbovlje ■ — a üzz wflmsOs® [H]0öö ^g^razkempromlsna Neva «I I Stopnikarji üEfi GRAFIKA GRACER stenski koledarji od 1 € naprej, rokovniki od 4,20 € naprej, namizni podložni koledar od 1,75 € naprej. namizni tedenski koledar od 2,10 € naprej, ^•UAOlfo.4 UMfMJ vec na www.grafika-gracer.si EP©t3©[r{]fl[I]©T7 P©[jD0<3 Ponudba velja do 20.11.2007 oz. do prodaje zalog. Hrenovke v naravnem ovitku postrežno, Mesnine dežele Kranjske, 1 kg Paradižnikovi koščki z baziliko in origanom Mutti, 410 g redna cena € 0,84 ^EZZETTI 716,52 SIT 141,39 SIT Najcenejši izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leaflet Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od 1.1. do 23.10/07 objavljen v različnih akcijskih letakih. <$> LITIJA! Dobrodošli v hipermarketu S RAR $ SUZUKI Odpeljite se z novo Suzuki Grand Vitaro 1.6 ali 2.0 bencin in prihranili boste 1.500 EUR! j * Naš prispevek k varnosti v zimskem času! Če ob nakupu kateregakoli vozila Suzuki kupite še 4 zimske gume KLEBER, COOPER ali ALU platišča ENZO, vam 2 podarimo. LAČATE 2, DOBITE 4! Nova Suzuki Grand Vitara (3 ali 5 vrat) je kompaktno in praktično terensko vozilo nove generacije. Zagotavlja varno, udobno in zanesljivo vožnjo v vseh vremenskih pogojih in naravnih okoljih oz. terenih. jy Ob nakupu ^ 0deSt0^S^P, nove Grand Vitare ^ dSBh," cti na zimske pnevmatike boste prihranili 1.500 EUR! o-,5.,.d“Ä « KLEBER in ALU platišča g ENZO. Ponudba velja od 15. 9. do 30. 11. 2007 Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www. avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov HHbMazdina zmaga na testu kakovosti NHiMNlk miomšh Mietern mooam MMKVMUA mazoa f BB' Hod športni lomno« Sony Utility VohWo fkY AKCIJA TRAJA DO 30.11. 2007 za omejeno količino vozil! Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 1/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. TESTNE V/OŽNIE : VSEMI MOD 1 II a MÄ1BÄ gr- m® n1 Morate prebrati: ff Ta veseli dan ali dobili smo nebo solo&vrtec Denziiometer tudi v Zasavju Notarska pisarna tudi v Zagorju Elektroneek -Zlata gazela 1007 Intervju. Dama iz vinograda V Čolnišeah proslavili Martina Šport Tradicija Peterlinov urejanje prijateljske vezi Mefistova razmišljanja/ Klepetalnica Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00srp, polletna 13,52 EUR (3.240.00 sip. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Pa ga imamo! Novega predsednika države! Ali se bo zdaj zDanilo? Pod njegovim vodstvom bomo rešili, ali pa tudi ne, vse silne probleme, ki so nad nami. Če jih ni, si jih pa sami naredimo. Zagotovo pa imamo en ' ' nov problem in to je predsednikov priimek. Računalniško ne-pismeni bomo krepko gubali čelo 1 1 ob iskanju črke,ki jo slovenski jezik ne pozna... Am-' pak, ves rompompom (beri: predvolilna kampanja) je 1 1 pa le mimo. Zakaj je bil potreben? Zagorski župan je že' ' pred leti povedal, da ta funkcija ni privlačna, ker predsed-i nik države le-to sicer predstavlja, nima pa pravic aktivnega1) An konkretnega delovanja v svoji skupnosti.Vsako leto dobi iz ( j proračuna popotnico in potem, kakor se znajde. Če pa se neA )dobi pa še kakšno poleno pod noge, da si podkuri in dr. Janez) (Drnovšek to dobro ve. ) Trboveljskemu županu Gorenje greje fotelj. Prevzema namreč1) e odgovornosti (natančno dogov-(pogodbo o pro-/zemljišča.To zna biti (nikakor še ne more /novem trgovinskem (ker lastniki zemljišč (nalagajo, da veselo /toplo. (Se je pa pred (poslanske srenje (v državnem zboru v zvezi z ne dovolj ( orjeno in sklenjeno! daji občinskega) ajs. Župan radeški si/ privoščiti šopinga v( centru v Radečah,) še kar na ogenjček! plapola. In je županu) kratkim utrgal iz( trboveljski poslanec) in se, za splošno/ (dobro slovenskega ljudstva, zavzel za spremembo kadilskega za-)kona. Po jutranjem kašlju sodeč spada med s proti-kadilskim za-) (konom izločene. Le-ta je menda povzročil,da so,že pregovorno/ Nnedružabni Slovenci, ki so bojda hladni do vsega in vsakogar, šef (bolj ne-družabno ne-družijo. (Ob nekajdnevni akciji Policije »Pešec v prometu« sta bili v/ (naših krajih dve zelo bližnji srečanji avtomobila s pešci in to ne) (brez posledic, v zadnji akciji »Kontrola psihofizičnega stanja/ (voznikov« pa številka 10 % , dosežena v enem kratkem/ (dnevu, dokazuje, da smo še vedno hudo družabni, kar/ (seveda trditev našega poslanca postavlja pod vprašaj./ (Naj še kdo reče, da se Zasavčani ne trudimo za/ /^družabno življenje, kaj se pa spravljajo na sv. Mar-J )tina dan v kontrolo. (Da se imamo v Zasavju radi in si družno ku-\hamo godlo, pove že to, da se še kar p rek-J sjadamo po (bodočih) regijah. Vježko, da se bo zDanilo, če ner \bomo spregledali... Urednica Martal. mLemičsesmeMo 2^. 2007 Naslovnica: Staša Lepej - notarka v Zagorju Slika: Fanči Moljk Q fwftegc »Ta veseli dan ali debili smo šolo & vrtec« V ponedeljek, 11. novembra 1007 je bilo v prostorih OŠ Ivana Kavčiča Izlake in prostorih vrtca, enote Kekec, po dolgem času spet slišati otroški smeh ter njihove razigrane glasove. prostor, ki so namenjeni najmlajšim obiskovalcem šole, prvošolcem. Za njihovo varnost so poskrbeli tako, da so jim uredili poseben vhod v šolo ter kotiček, ki jim bo omogočil lažji prehod iz vrtca oz. doma v šolo. Prvošolci imajo v razredih poleg ostale opreme še igralni kotiček, kjer se lahko popolnoma prepustijo svojemu svetu igre in domišljije. Seveda poleg vseh omenjenih prostorov ne smemo pozabiti tudi na prostore, ki so namenjeni strokovnim delavcem šole. Le ti so prostorni in kar je najpomembnejše tudi funkcionalni. Prenovljena izlaška šola Potem, ko so izvajalci gradbenih del kar nekajkrat prestavili datum uradnega zaključka njihovih del, je le nastopil dan, ki so ga vsi že nestrpno pričakovali. Učenci, predšolski otroci, delavci šole in vrtca so se iz začasnih lokacij končno preselili v nove oz. obnovljene prostore. Enota Kekec je pridobila precej novih površin. Poleg lepo urejenih igralnic, večnamenskega prostora in razdelilnice hrane, so pridobili tudi prostorno teraso, ki jih vodi do igrišča z igrali na prostem. Površina šolskih prostorov se je povečala kar za 34 % in v njej je zdaj v vsej svoji lepoti zasijalo devetnajst učilnic ter devet kabinetov. V šoli je našla svoje mesto tudi sodobno opremljena knjižnica ter prostoren in svetel večnamenski prostor. Učilnica, v kateri se bodo učenci seznanjali s prvimi kuharskimi veščinami je urejena tako, da bo vsak z veseljem poprijel za delo ter si tako pridobil znanja, ki mu bodo kasneje služila v življenju. Izhod na teraso ima tudi učilnica, v kateri bodo učenci izražali svojo domišljijo na likovnem oz. kiparskem področju. Učenci izlaške šole bodo svoja znanja iz računalništva nadgrajevali v sodobno opremljeni računalniški učilnici. Omeniti velja tudi učilnici in večnamenski Pogled od zgoraj Prenovljen vrtec Klub temu, da zgradba kaže sodoben in moderen izgled, je v njenih detajlih opaziti tudi pečat prejšnje, stare šole. Pročelje je namreč narejeno tako, da je mogoče videti, kakšna je bila šola v času pred adaptacijo.Tudi notranjost šole in vrtca sta zadihala v novih in svežih barvah. Po hodnikih in stopniščih je prisotna rumena barva, ki ima bogato barvno simboliko. Žari, greje, je razpršena, spominja nas na sonce in s tem na vir življenja, na življenje samo. Dejansko vpliva na živčni sistem, deluje toplo. Kot taka velja za intelektualno, razumsko barvo, ki vzpodbuja duševno in umsko delo, jasnost misli, koncentracijo, obenem pa ponazarja tudi dobro komunikacijo.V vsakem prostoru najdemo tudi elemente modre barve, za katero vemo, da predstavlja modrost, inteligentnost. Poleg omenjenih barv ima posebno mesto tudi oranžna, ki je žareča, svetleča, topla barva ognja in sonca. Spominja nas na sončni vzhod ali zahod, na okusne sadeže kot so marelice, mandarine, pomaranče... Je vesela, prijetna barva, ki pomaga premagovati utrujenost. Oranžna izraža toplino, širokosrčnost, je lahkotna in igriva. Zaradi značaja vesele, igrive lahkotnosti, oranžna barva vzpodbuja ustvarjalnost. Uradna otvoritev nove oz. prenovljene šole ter vrtca bo v petek, 16. novembra bo 16. uri v večnamenskem prostoru šole. Takrat si bodo lahko zgradbo ogledali tudi tisti, ki so jo do zdaj sramežljivo opazovali le od daleč. Krajani Izlak kot tudi vsi, ki so kakorkoli povezani z omenjeno stavbo, so lahko veseli, da so končno dočakali »Ta veseli dan ali dobili smo šolo & vrtec«. S svojim izgledom predstavlja lep okras tako svojemu kraju kot tudi širši okolici. IRH Izredna seja OS Zagorje Zagorski župan Matjaž Švagan je 30.10.1007 sklical I .izredno sejo Občinskega sveta Zagorje v tem mandatu zaradi, po njegovem mnenju nesprejemljive, odločitve Agencije RS za okolje. Ta je občini poslala zavrnjeno vlogo za sodelovanje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja družbi Lafarge cement, Cementarna Trbovlje, za obratovanje naprave, ki lahko povzroči onesnaževanje večjega obsega. Smatrajo, da občina ne more biti stranski udeleženec, ker nima statusa nevladne organizacije, niti ima v lasti nepremičnine, ki se nahajajo na območju, na katerega lahko vpliva cementarna. Občina lahko zastopa le sebe kot institucijo, ne pa državljanov. OS je podprl pritožbo in revizijo Elaborata o določitvi vplivnega območja za cementarno in odločno nasprotuje kakršnemu koli projektu uporabe alternativnih virov energije. St.R. V Domexu Hrastnik novo vodstvo V Domexu, hčerinskemu podjetju Rudnika Trbovlje - Hrastnik, z decembrom prevzema vodstvo novi direktor Borut Dolanc iz Trbovelj. Darku Planincu z Dola, dosedanjemu direktorju, je potekel mandat, novim in strogim pogojem, ki so jih sprejeli pred kratkim, pa ne ustreza več. Domex je Darko Planinc vodil več kot dvanajst let. Leta 1995 je sprejel podjetje v slabem stanju, ga saniral in tako je pod njegovim vodstvom nekdanje pomožno hčerinsko rudniško podjetje postalo v Zasavju izjemno uspešno, uveljavljeno in spoštovano. Svojemu nasledniku Borutu Dolancu, ki zapušča Telekom, začasni vršilec dolžnosti direktorja pušča tako dobro organizirano podjetje z dobro kondicijo. Darko Planinc je sicer občinski svetnik v Občini Hrastnik, bil je tudi trener in dolgoletni član predsedstva RK Dol TKI Hrastnik. Novoimenovani direktor Borut Dolanc je predsednik občinskega odbora Slovenske demokratske stranke v Trbovljah. Slika in besedilo: Fanči Moljk Darko Planinc, dosedanji direktor Domexa Hrastnik FUtäeM Q Informacija* obravnava in razprava Osmo redno sejo Občinskega sveta Občine Trbovlje, ki je potekala, 05. novembra 1007, je zaznamovala informacija župana o predlogu razširjene regije v katero naj bi država uvrstila tudi Zasavje, prva obravnava predloga Odloka o proračunu Občine Trbovlje in razprava o prodanih zemljiščih, v lasti Občine Trbovlje, družbi Gorenje d.d. iz Velenja. Župan Bogdan Barovič je svetnike in svetnice seznanil o dogovoru na svetu zasavskih županov o regionalizaciji. Dejal je, da so bili tokrat na seji regije prisotni vsi trije župani. Dogovorili so se, da je potrebno voditi enotno politiko v okviru zakonodaje.To pa glede regionalizacije pomeni, da bodo od vlade zahtevali oceno rizika, ki ga nosijo manj razvite regije v primeru, da se pridružijo neki drugi regiji in obratno. Zahtevali bodo natančno oblikovano sliko zakona o oblikovanju regij. Predlagali so, da je potrebno ponovno sklicati seje občinskih svetov, ki naj se ponovno odločijo o novem predlogu oblikovanja regij. Nov predlog je vsebinsko povsem drugačen kot osnovni po katerem naj bi Zasavsko regijo predstavljale zgolj občine Zagorje ob Savi,Trbovlje in Hrastnik. Dogovorili so se tudi, da RCR naredi študijo kaj pomeni, če bi bilo Zasavje samostojna regija in kakšne bodo posledice, če se zasavske občine vključijo v Kamniško- Zasavsko regijo ali v Zasavsko - Posavsko regijo. Na seji zasavskih županov so izoblikovali nekatera stališča. Župan Hrastnika Miran Jerič in Trbovelj Bogdan Barovič vztrajata na samostojni Zasavski regiji, v primeru, da bi se že morali priključiti h kakšni drugi obliki regije, pa sta bolj naklonjena Zasavsko - Posavski regiji, ki je po vseh kriterijih bolj logična kot kamniško - zasavsko združevanje občin v regijo. Občina Zagorje ob Savi pa je bolj naklonjena oblikovanju Kamniško - Zasavske regije. Pod točko 8 so svetnice in svetniki obravnavali predlog Odloka o proračunu Občine Trbovlje za leto 2008. Po razpravi je mogoče sklepati, da je predlog proračuna zadovoljil želje vseh svetnikov in svetnic, saj so vsi menili, da je predlog dober in da ga bodo podprli. Predlog proračuna bo 15 dni v javni obravnavi. Pod 9. točko so svetnice in svetniki obravnavali prodajo zemljišč v lasti Občine Trbovlje družbi Gorenje d.d. iz Velenja. Zadeva je prišla v obravnavo na OST na zahtevo svetnika LDS Milenka Škrinjarja, ki je županu očital, da je bila občina zaradi pomanjkljive pogodbe s kupcem Gorenje d.d. oškodovana za dva milijona evrov. V pogodbi namreč, po besedah omenjenega svetnika, ni bilo klavzule, ki bi v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti kupca, le-ta moral občini prodati zemljišče za isto ceno kot je znašala pogodbena kupnina. »S takšno klavzulo bi se preprečile vse morebitne špekulacije okoli preprodaje zemljišč, katerih cene so se vrtoglavo dvignile,« je menil Milenko Škrinjar. Župan Bogdan Barovič še vedno meni, da bo Gorenje svoje obljube na nek način izpolnilo, čeprav mogoče na drugačen način, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Župan je vso odgovornost prevzel nase in dodal, da je potrebno počakati do leta 2009, ko se bodo roki, določeni v pogodbi in aneksih iztekli. MAŠ. 0 FUNŠJ&C Denzritometer tudi v Zasavju Denzitometer je rentgenska naprava za odkrivanje osteoporoze, ki izmeri mineralno gostoto kosti. Preiskava je neboleča, hitra, varna in zelo natančna. Od julija letos, 1007, ga imamo tudi v Zasavju. »Do konca oktobra smo pridobili vsa dovoljenja in za delo izobrazili diplomirano medicinsko sestro,« je povedala direktorica ZD Hrastnik Jelka Markovič Grahek, dr. med. »Prepričana sem, da bomo s tem aparatom prispevali k odkrivanju osteoporoze in s tem Zasavčanom omogočili pravočasno in učinkovito zdravljenje ter tako preprečili marsikakšen zlom...« je še dodala. Za koga je preiskava posebno priporočljiva? »Za vse bolnike z rentgensko dokazano deformacijo hrbtenice, pri izgubi telesne višine in razvoj grbe v prsnem delu hrbtenice.« Dejavniki tveganja za razvoj osteoporoze pa so še menopavza pred 45. letom, zdravljenje z določenimi zdravili kot so gluko-koritkoidi, telesna teža pod 60 kilogrami... In koliko stane takšen aparat? « Z DDV-jem je vreden slabih 48.000 €. Sredstva za nakup smo zagotovili iz sredstev lastne amortizacije, s sredstvi pozitivnega poslovanja v letu 2006, s V hrastniških vrtcih so gasili V drugi polovici oktobra -18. in 19. X. 1007 in 8. novembra, so imeli v hrastniških vrtcih Sonček, Dolinca in Lučka vaje v evakuaciji, kar vsebuje tudi njihov delovni načrt. V obliki igre so se naučili, kako bi se obnašali v primeru požara, pri čemer so pomagali gasilci in strokovna sodelavka Darja Pospeh iz Sineta. Slavko Draksler, Mirko Jamšek in prostovoljni člani GD Hrastnik mesto so jim razkazali tudi gasilsko avto z vsemi napravami, ki jih ob požaru uporabljajo. Mali hrastniški vrtičkarji so se ob gašenju tudi zabavali Navdušil jih je tudi način komuniciranja s centrom za obveščanje, sirene in cevi z vodo. »Se posebno imenitna se jim je zdela maska, ki so si jo nadeli gasilci,« je povedala Slavi Pavlič, ravnateljica vrtca, »najmlajši pa so jo pogledovali nekoliko s strahom...« Svoje znanje o uporabi gasilnikov so obnovile tudi vzgojiteljice in drugi delavci vseh treh enot ter tako zrasli v očeh nadebudnežev, ko so svoje spretnosti tudi pokazali. »Seveda bomo z gasilci sodelovali tudi v bodoče in vključili v naš program še druge vsebine,« je zaključila Slavi Pavlič. Besedilo in slika: Fanči Moljk sredstvi, ki ji ZD prejme ker zaposlujemo več invalidov kot predvideva zakon in se le-ta namensko porabijo za nova delovna mesta le-teh ali za izboljšanje delovnega okolja. Dobili smo tudi donatorska sredstva in ob tej priložnosti bi se donatorjem v imenu vseh uporabnikov iskreno zahvalila,« je še povedala Jelka Markovič Grahek. Jelka Markovič Grahek, dr. med, - direktorica ZD Hrastnik Doslej smo hodili na tovrstne preglede v Celje, Ljubljano, Zreče,... Zdaj lahko zvrtimo telefon 03 56 54 475 od torka do petka med 10. in 12. uro in se za preiskavo naročimo v hrastni-škem ZD. Kontaktna oseba je Zdenka Kolar. V Hrastniku in v Zagorju potekajo tudi aktivnosti za ustanovitev društva za bolnike z osteoporozo.To si prizadeva Slavi Gala z ekipo, ki ima tovrstne izkušnje že iz Trbovelj. Besedilo in slika: Fanči Moljk Zagorjane obiskali predstavniki nemške občine Kemnath V dneh ed 1. do 4. novembra 1007 so Občino Zagorje ob Savi obiskali predstavniki nemške (bavarske) občine Kemnath na čelu i županom Wernerjem Nicklom. Namen obiska je bil vzpostaviti prijateljske odnose med obema občinama in se dogovoriti o možnostih medsebojnega sodelovanja na različnih področjih (kulturnem, športnem...). V času obiska se je nemška delegacija seznanila z glavnimi aktivnostmi zagorske občine ter si tudi ogledala znamenitosti in lepote naše zagorske doline. Na povabilo župana mesta Kemnath bo delegacija občine Zagorje ob Savi v mesecu aprilu leta 2008 vrnila obisk, nakar naj bi oba župana podpisala listino o sodelovanju med Občino Zagorje ob Savi in Občino Kemnath. zas mtem Ql Tržnica naravoslovja in tehnike Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, so profesorji in učenci pripravili v sredo, 14. 10.1007, zanimivo TRŽNICO NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE. Šlo je za promocijo poklicev in strokovnega izobraževanja s področja tehniških smeri. Osnovnošolcem in odraslim so na tržnici predstavili vse poklice, za katere se lahko izobražujejo mladi in odrasli, ki želijo ob delu pridobiti dodatno znanje in več izobrazbe. Gre za vse bolj deficitarne poklice pri nas in v celotni Evropski uniji.Vse manj je mladih avtomehanikov, oblikovalcev kovin, avtoličarjev, inštalaterjev, elektrikarjev in podobnih poklicev, pa tudi elektrotehnikov in strojnih tehnikov. Da je pomanjkanje teh poklicev postalo že kronično, je bilo razvidno tudi na sami tržnici, ki je poleg možnih izobraževalnih smeri obiskovalcem ponujala tudi številna povpraševanja delodajalcev po tehniško izobraženih kadrih. Tržnica je obiskovalcem ponudila praktičen prikaz posameznih poklicev za katere je Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje usposobljena. Naravoslovje in tehnika pa je tudi vse bolj zanimivo področje izobraževanja za mlada dekleta, vsaj tako je mogoče sklepati po številu obiskovalk, ki jih je bilo mogoče opaziti na TRŽNICI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE. Šolski ansambel je z poskočnimi vižami poskrbel za vedro razpoloženje na prireditvi. Slika: Simon Kmetič, tekst: M.A.Š. Graiel v občini Radeče V čereh 6. novembra 1007 sta župan Občine Radeče Matjaž Han in Drago Štrafela, direktor ptujskega podjetja Cratel, na sedežu Občine podpisala služnostno pogodbo za gradnjo najsodobnejšega optičnega telekomunikacijskega omrežja na območju Občine Radeče. Začetek gradnje omrežja bo v letu 2008, montažna dela, vzpostavitev central in priključevanje uporabnikov v optično omrežje bo končano do konca leta 2010. Z letom 2011 bo vzpostavljen tudi celoten sistem pokrivanja občine z UMTS signalom, s čimer bo zaokrožen projekt vzpostavitve sodobnega informacijsko komunikacijskega omrežja v občini Radeče. Župan Matjaž Han poudarja, da je za lokalno skupnost vzpostavitev omrežja strateškega pomena, saj bo pospešila razvoj lokalnega gospodarstva, povečala zaposlovanje in zagotovila trajnejšo rast lokalne skupnosti: "Zavedamo se, kaj bo poslovnim okoljem in občanom prinesla vzpostavitev novega optičnega omrežja. Hitri internet, digitalna televizija in govorna ter video telefonija so prednosti, ki jih želimo koristiti čim prej, z moderno telekomunikacijsko infrastrukturo pa bo tudi razvoj naše občine hitrejši. Projekt smo podprli in danes s podpisom pogodbe podjetju G ra tel že zaupali izvedbo, občina pa bo na ta način omrežje pridobila v razmeroma kratkem času.” R.Š. Nič več blatno dvorišče Podružnična osnovna šole Ivana Kavčiča na Mlinšah je dobila novo podobo. Nova streha jo krasi že nekaj časa, letos pa se jim je uresničila še dolgoletna želja - asfaltirano dvorišče in okolica šole, uredili pa so tudi brežino potoka. Finančna sredstva za posodobitev je zagotovila Občina Zagorje ob Savi. Zas Zenske ustvarjalke Z istim imenom je bila v ponedeljek, $. novembra 1007, odprta razstava v avli Občine Litija. Razstavljalke so ustvarjalke likovnih in kiparskih del Marija Bregar Hostnik, Maja Brilej, Bojanka Drnovšek, Gabrijel^-Hajjptman, Berta Juvan, Danijela Kunc, Marjeta Mlakar Agrež, Miša Murn Urankar, Joža Ocepek, Sonja Perme, Maria FMofožič, Jefi^ Polak, Judita Raj nar, Lidija Skubic, Marija Smolej, Marijana Šuštaršič. ' MaH ' i 2 2 > M Telefon:................................... g o O O Davčna številka:........................... ^ E i >o o b c: 0 "t/5 =3 Q_ O O. <Č O ® W£KfiHO Pohodniško kofetkanje: Tradicija Peterlinov utrjuje ^ prijateljske veii ^ Spominski pohod Peterlinov in pridruženih elanov se je tako prijel, da si elani te druščine ne morejo več predstavljati 31. oktobra brez njega. Tako je bilo tudi letos, ko se je 9 članov izmed 13 podalo na pot proti Zasavski Sveti gori. Na sporedu je bil uradno njihov I I. pohod, ki ga organizirajo v spomin na deda in pradeda njegovih začetnikov. Pohod so leta 1996 začeli Janez, Jernej, Lovro in Miha Peterlin iz Šmartnega pri Litiji in okolice. Na spominskem obeležju pred svetogorskim pokopališčem je namreč tudi ime njihovega pradeda Ivana Peterlina, ki je padel med I. svetovno vojno. Hkrati želijo s pohodom prispevati k negovanju tradicije narodnoosvobodilne borbe. Slednjo spoštujejo zaradi njenega prispevka k osvoboditvi izpod okupatorjevega jarma, k čemur je svoj delež prispeval tudi njihov ded Alojz Peterlin, partizanski intendant. Leta 1997 so po drugem pohodu sklenili, da bo postal tradicionalen, zato ta pohod štejejo za prvega uradnega. Dobesedno, saj dajo vsako leto izdelati priložnostno majico ali drugo oblačilo. Vodijo evidenco udeležbe, tako da je iz števila zvezdic na vsakoletni majici mogoče razbrati, katerega pohoda po vrsti se udeležujejo. Štirje Peterlini imajo tako na letošnji majici I I zvezdic. Leta 1998 se jim je pridružil prvi prijatelj. Do vključno lani so vsako leto sprejeli po enega pridruženega člana, nato pa so se odločili, da širjenje zaustavijo in tako ohranijo homogenost skupine. Pohoda ne more preprečiti slabo vreme ali kakšna druga nevšečnost. Najmlajši Peterlin, Miha, je imel ob prvem pohodu 16 let. Čas je prinesel svoje, zaradi študija, poklicnih in družinskih zahtev ter selitev so se poti pohodnikov razšle, toda prijateljstvo je ostalo. Tradicionalni pohod je enkratna priložnost, da preživijo dan skupaj, zato jim pomeni še toliko več.V sproščenem vzdušju obujajo spomine, med letom pa jim misel na pohod vliva dodatnih moči za soočanje z vsakodnevnimi življenjskimi izzivi. Tako pristno druženje, kot ga doživijo na tem pohodu, je mogoče samo v zaprtem prijateljskem krogu. Iz tega razloga nikoli ne vzamejo zraven žena, deklet, otrok in drugih družinskih članov. V uricah, preživetih v njihovi družbi, lahko človek začuti, da pohod nanje deluje poživljajoče, celo zdravilno Dejstvo namreč je, da dobra volja in pretok pozitivne energije še kako blagodejno vplivata na telo in duha. Kako je bilo letos? Ni moj namen preveč filozofirati, saj verjamem, da se že spra- šujete, kakšno je bilo letošnje pohodniško dogajanje. Odvijalo se je po ustaljenem scenariju. Udeleženci so se srečali že 30. oktobra zvečer, da so se spodobno osredotočili na veselo druženje. Nekaj kozarčkov je sprostilo vzdušje, izmenjali so si številne vtise in doživljaje iz obdobja, ko se niso videli. Po bolj ali manj prespani noči so se 31. zjutraj odpravili do naselja Sava, tam pustili avtomobile in se podali v Timsko reber. Vzpon so končali v Tirni pri Knezovih, kjer so naredili prvi daljši postanek. Po aperitivu in okrepčilu, ki je poskrbelo za potešitev žeje, ter prvem fotografiranju smo se podali proti domačiji Golobovih, od koder izvirajo Peterlinovi. Domači so nas pričakali s trdnimi in tekočimi izdelki sadnega vrta (beri: žganjem in suhim sadjem). Zahvalili smo se jim za topel sprejem, nato pa nov postanek naredili že pri sosedovih, po domače Koncenarjevih, kjer smo se ustavili na obilni malici, ki jo je pripravila boljša polovica enega izmed Peterlinovih pohodnikov. Ajdovi žganci z ocvirki, preliti z domačim mlekom, so se topili v ustih. Blagodejno so legali v lačne želodce, v kri so prehajale prepotrebne hranilne snovi, obramba pred morebitnim nenadejano nadležnim delovanjem vinske kapljice. Slednja ni smela manjkati, a to še ne pomeni, da se je pohod sprevrgel v pijančevanje. Odrasel človek ima pamet in izkušnje, zato je vsakdo pil na lastno odgovornost. Lahko vam zagotovim, da zaradi alkoholnih hlapov nihče ni izgubil razsodnosti. K temu je prispevala tudi interna nogometna tekma na igrišču v Tirni, kjer je bil rezultat drugotnega pomena. Tovrstna popestritev pohodniške eno- ličnosti nam je dala novih moči za nadaljevanje poti. Skozi slikovito pokrajino smo odšli proti Roviščam in naprej skozi gozd, kjer med drugim rastejo opojni borovci, proti Zasavski Sveti gori. Nikamor se nam ni mudilo, kajti dan za pohod je dan, ko čas drugače teče. Nekajkrat smo se še za kratko ustavili, pred planinskim domom na Sveti gori pa naredili daljši postanek. Pojedli smo malico v obliki domače suhe salame in kruha ter se kakovostno odžejali. Počitek je dobro del. Sveži smo odšli na glavno postajo in osrednje prizorišče pohoda. Pred svetogorskim pokopališčem smo se poklonili spominu na Ivana Peterlina in druge vojne žrtve. Poti pohodniške druščine in spodaj podpisanega sta se zatem razšli. Devet Peterlinov in pridruženih članov je živahno druženje nadaljevalo. Odpravili so se proti Vačam, od tam jih je pot vodila na Konja, kjer so počasi zavili za Savo, kjer so v poznih večernih urah zaokrožili praznični dan. Znova jih je oplemenitil s čudovitimi doživetji, zato je logično, da bodo prihodnje leto spet nabrušeni pričakali štart novega spominskega pohoda. Vsi za enega, eden za vse! Dokaz več, da lahko prijateljstvo preživi tudi v družbi, ki se ji mudi. Znati se je treba ustaviti in prisluhniti drug drugemu. To je recept za zmago nad stranskimi učinki vrtinca civilizacijskega hitenja. Nobena tehnološka pridobitev namreč ne more nadomestiti pristnih medčloveških stikov, po katerih vsakdo hrepeni. Pričujoči zapis naj bo spodbuda, da bi jih kljub obveznostim negovali v dobro sebe in celotne družbe. Besedilo in slika: Boštjan Grošelj Del pohodniške druščine Peterlinov in pridruženih članov pred pokopališčem na Zasavski Sveti gori. ______fimc ® Poglej v življenje tako kot je! Razstava Heroin, hi je odprta v zagorskem Delavskem domu, prikazuje življenje osebe, ki uživa nedovoljene droge in življenje na »narko sceni«. Ljudje različnih starosti, poklicev in izkušenj, predvsem iz Ljubljane, so se organizirali in pripravili projekt preventive za leto 2008. Razstava v avli Delavskega doma v Zagorju je začetek tega projekta. heroin Boštjan Slatenšek Domen Pal ■EÄSi Razstava Heroin avtorjev Domna Rala in Boštjana Slatenška v avli D D Zagorje KI SE GA LAHKO Klin, ki se ga lahko oprimeš, je biti clean (čist) Izkoristite priložnost, da z obiskom te razstave obogatite svoje vedenje o odvisnosti in pokažete, da ni vseeno, kaj se dogaja tukaj, zdaj. Slike, besedilo: St.R. Izdelki z delavnice učencev OŠ Ivana Kavčiča Izlake Nove vodstvo 00 SDFI Trbovlje Sredi oktobra so se na volilni konferenci zbrali člani Slovenske demokratske mladine - občinskega odbora Trbovlje. Novo vodstvo 00 SDM Trbovlje Na konferenci, ki jo je vodil predsednik Slovenske demokratske mladine Nikolaj Oblak, je bil izvoljen nov predsednik OO SDM Trbovlje Gregor Zelenšek, ki je predstavil svojo vizijo delovanja OO SDM. Izvolili so tudi nov štiričlanski izvršilni odbor, katerega člani so postali Janez Jontez, Hana Jontez, Cvetka Erjavec in Sašo Dobovičnik. Konferenca je bila dobro obiskana. MaH 10 m mme Kronična obstruktivna pljučna bolezen Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično, počasi napredujoče bolezensko stanje z zože-njem dihalnih poti. Bolezen sestavljajo kronični bronhitis, bolezen malih dihalnih poti in pljučni emtizem, Značilna je napredujoča in nepopravljiva zapora dihal, ki se kaže kot postopno vse večja izguba pljučne funkcije. KOPB se pojavlja pri 4-7% odraslih belcev in pri 1-3% odraslih belk, v Sloveniji naj bi bilo vseh bolnikov med 50.000 in 100.000. Najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje cigaret, saj za KOPB zboli kar 20% kadilcev. Poleg cigaretnega dima sta pomembna še velika izpostavljenost prahu in kemikalijam (hlapi, dražljivci, dim) na delovnem mestu in onesnažen zrak. Ob predolgi in preveč intenzivni izpostavljenosti kemikalijam se razvije KOPB neodvisno od kajenja, vendar pa sočasno kajenje tveganje še dodatno poveča. Najbolj znan genetski dejavnik ogrožanja je redko dedno pomanjkanje a I -antitripsina. Prezgoden in pospešen razvoj emfizema in upad pljučne funkcije se pojavljata pri številnih kadilcih in nekadilcih s hudim pomanjkanjem tega encima, čeprav kajenje nevarnost bistveno poveča. Bolniki pred pojavom zapore dihalne poti vrsto let kašljajo in izkašljujejo, predvsem zjutraj in težave opisujejo kot »normalen kadilski kašelj«, ki pa vsekakor ni normalen. Temu se pridruži počasi napredujoč občutek težke sape ob telesnih obremenitvah in kasneje tudi v mirovanju. Zaradi vpliva vnetnih mediator-jev se pojavijo hujšanje, oslabelost dihalnih mišic in včasih tudi depresija. Za razvito obliko bolezni so značilni: sod čast, slabo gibljiv prsni koš, uporaba pomožnih dihalnih mišic in dihanje z ustnično priporo (napihovanje lic med izdihom in pihanje skozi na pol priprte ustnice) ter ugrezanje medrebrnih prostorom med vdihom. Bolniki običajno obiščejo zdravnika šele takrat, ko se jim razvije huda zapora dihal in je pljučna funkcija že močno okrnjena, zato je zgodnje odkrivanje bolezni, preden se bolezen razvije in pusti trajne posledice, bistvenega pomena. KOPB aktivno iščemo pri vseh kadilcih, pozorni pa moramo biti na zgoraj naštete simptome tudi pri nekadilcih. Osnovna diagnostična preiskava je spirometrija, ki nam pokaže prisotno zaporo oziroma zmanjšanje pretoka zraka v dihalih. Pri vseh bolnikih se opravi tudi rentgenogram prsnih organov, ki lahko pokaže prenapihnjenost pljuč, nizko položeno prepono, kapljasto srce, lahko tudi emfizemske bule. Možna je določitev antitripsina v serumu pri sumu na njegovo pomanjkanje. Ker je kajenje cigaret najpomembnejši vzrok KOPB, je glavni ukrep zdravljenja opustitev kajenja, ki upočasni razvoj hudo težkega Tvs -P ZAVOD ZA INFORMIRANJE J.IJLX U * BXaU _________________IN IZOBRAŽEVANJE ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI o DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO 40 ur, 300 EUR (DDV vključen) RAČUNALNIŠKI TEČAJI p - delavcem, ki so zaposleni pri s.p.vsaj eno leto, stroške izobraževanja povrne > Sklad za izobraževanje pri obrtnikih._____ .52, Ljubljanska 80 (SRB 1), Domžale £ tel. 721-94-61, faks 721-94-64, GSM 041/734-658 e-pošta: infobiro@siol.com, www.infobiro.si dihanja. Bolnik se mora izogniti tudi drugim dražečim snovem v zraku. Od zdravil uporabljamo bronhodilatatorje, ki zmanjšajo mišični spazem v dihalih.Vnetje poskušamo ublažiti s kortiko-steroidi in z nekaterimi drugimi zdravili. Pri dedno obremenjenih bolnikih lahko nadomeščamo manjkajoč 01 -antitripsin, za redke bolnike pa pride v poštev tudi kirurško zdravljenje (redukcijska operacija, presaditev pljuč). Letos poteka že šesti Svetovni dan KOPB, ki bo 16. novembra, zato bodo v nekaterih slovenskih mestih opravljali brezplačne meritve pljučne funkcije. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Svetovni dan sladkorne bolezni 14. november Poleg osrednje skupne prireditve, ki Jo namenjajo 14. novembru, dnevu sladkorne bolezni, vsa društva ta dan organizirajo razna predavanja, skupinske pohode in druge prireditve. Vsako leto ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni IDF pripravi poseben plakat, k temu pa priložene zgibanke s poučno vsebino. Društva sladkornih bolnikov obstajajo v mnogih zasavskih krajih, o trboveljskem, ki domuje v rudniškem gasilskem domu, smo v letošnjem letu v Zasavcu že pisali. Že od samega začetka leta 2000 obstaja tudi spletna stran, kjer redno osvežujejo vsebine in novice dodajajo vsaj enkrat mesečno. Nove članke pridno pišejo različni avtorji in jih pošiljajo na zvezo. V Sloveniji izhaja tudi glasilo Sladkorna bolezen, ki si ga je mogoče ogledati tudi na spletni strani. V glasilu, ki ga prejemajo vsi člani društev brezplačno, in na spletu obveščajo o akcijah v društvih in o novostih pri zdravljenju sladkorne bolezni, zakonih in pravicah prizadetih članov. Objavljajo zanimive prispevke o sladkorni bolezni, zdravljenju, pripomočkih in drugo. V rubriki Zdrava prehrana seznanjajo bralce o zdravi prehrani, novem načinu prehranjevanja in dodajajo recepte za pripravo jedilnikov, saj je dietna prehrana ob sladkorni bolezni zelo pomembna za lajšanje težav, ki jih povzroča povišan oziroma visok sladkor v krvi. Svoj kotiček imajo tudi mladi. Prav tako se sproti obnavljajo novice o tekmovanju v šolah in drugo. z os mvA NfišA E0WČN09/fimJfi © Naša bodočnost Zabloda, neumnost in laž ne izhajajo iz misli, temuec iz besed. JdajČapel Obilen sad - petindvajset jesenčkov: dvanajst fantkov in trinajst deklic. 29.10.2007 Simona Hriberšek, Čeče 55c, Hrastnik — sin Lovro Arzenak Fikrete Salijaj, C. DVD brigade I6a, Dol pri Hrastniku - sin Ervin Katarina Hočevar, Dolenja vas 168, Prebold — hči Neža Žlof 30.10.2007 Majda Hodžič, Cesta XIV. divizije 31, Štore - hči Aiša Borštnar Nives Laznik, Cesta Tončke Čeč 2, Trbovlje - sin Lovro Likar 31.10.2007 Petra Hvalič,Trg svobode 2,Trbovlje - sin Leon Noah Senada Omerhodžič, Rudarska cesta 20a, Kisovec - hči Sheila Ksenija Diaci, Obrtniška cesta 7, Trbovlje - sin Dominik Klanjšek 01.1 1.2007 Anita Molka,Tirna 23, Sava pri Litiji - sin Matic Peterlin 02.1 1.1007 Irma Kordež, Livarska cesta 7, Kamnik - hči Martina Repovž Maja Bučar,Trg revolucije 18,Trbovlje - sin Žan Jurečič Manca Hostnik. Podvasca I I,Tržič - sin Nejc Mali 03.1 1.2007 Helena Gregorčič Lebar, Rove 19, Zagorje - sin David Lebar Nataša Klinc, Cesta 9.avgusta 80, Zagorje - sin Matic Lamovšek Maja Prašnikar, Cesta 20.julija 37, Zagorje - hči Neža Prašnikar 04.1 1.2007 Mihela Strniša, Pot na Brod I, Radeče - hči Neža 05.1 1.2007 Suzana Hribar, Ribnik 16, Zagorje - sin Jurij Zagorc 06.1 1.2007 Nataša Jovan, Turje 31, Dol pri Hrastniku - hči Anna Čehovin Mihaela Obrovnik, Šuštarjeva kolonija 31, Trbovlje - hči Jana 07.1 1.2007 Tanja Prvinšek, Zavrh pri Domžalah Id, Trojane - hči Anasandra Prvinšek Almedina Spahič,Trbovlje - hči Melina 09.1 1.2007 Jasmina Okrogar, Gimnazijska cesta 15,Trbovlje - sin Andraž Medved Mojca llijevec, Huda jama 3, Laško - hči Ajda llijevec Vodišek 10.1 1.2007 Mira Jereb, Pristava 26e, Podčetrtek - hči Amadeja Sida Osmanovič, Kolonija I .maja 27,Trbovlje - hči Tajda ISKRENE ČESTITKE! Popravek V Zasavcu, ki je izšel 2. I 1.2007, je prišlo do vnosa nepravih podatkov v rubriki Naša bodočnost. Pravi podatki so: 23.10.2007 Klavdija Feguš, Poljska cesta 8, 2250 Ptuj - hči Živa Benko ••'W zasävc Predstavite £aS°Ps1povečaniero IZBIRAMO NAJPRIJAZNEJŠEGA /^elepo nagrado'. ,N NAJUSPEŠNEJŠEGA PRODAJALCA aje žago o VAŠEGA ZASAVCA! KDO JE PRODAL NAJVEČ? I. mesto: MARKET TUŠ, Zagorje ob Savi 2. mesto: MERCATOR CENTER Kisovec 3. mesto: MERCATOR, Cesta zmage 31, Zagorje ob Savi 4. mesto: MINIMARKET, Cesta 9.avgusta 109, Zagorje ob Savi S. mesto: MARKET TUŠ, Trbovlje 6. mesto: SPAR, Hrastnik msspsdtas eMjj® asstßfa Nočemo prehitro napovedovati, toda vse kaže, da bo "NAJ PRODAJALEC" gospod NIKO, ki je prejel že preko 100 glasov. NAJ PRODAJALEC ZASAVCA JE: fm/E i I 0 1 (ime, priimek ali "kolektiv trgovine") Moji podatki: L. Na drugem mestu: TUŠ Zagorje ob Savi. Tretje mesto: MINIMARKET v Zagorju, ( ime, priimek, naslov ) Od "manjših" trgovin moramo omeniti "najbolj" pridne prodajalce ZASAVCA: Trgovina KOŠARICA v Trbovljah, Market-mesarija Kum v Zagorju, Trgovina AJDA, Izlake. __________ ® H£mo/lü£P£mil(Yl Nizko udarjanje Včasih sem rad gledal vrhunske boksarske dvoboje. Šport trdih pesti je videti krut in krvav. K sreči pa veljajo pravila, ki se jih morata nasprotnika v ringu strogo držati. Sodniki so še najbolj pozorni na nizke udarce, zato pa ima vsak boksar sorazmerno širok pas na sicer kratkih hlačah. Pas predstavlja mejo, v kateri predel telesa je še dovoljeno udarjati nasprotnika. V primeru, da eden od nasprotnikov udarce usmerja prenizko pod pas, sledi opozorilo sodnika. Lahko pride tudi do diskvalifikacije kršitelja, kar posledično pomeni zmago nasprotnika, ki je bil deležen nedovoljenih nizkih udarcev. Predsedniška kandidata, Lojze in Danilo, v predvolilni kampanji nista imela sodnika, niti pasu, po katerem bi se gledalci TV soočenj lahko opredelili ali so posamezni besedni udarci usmerjeni prenizko ali ostajajo v mejah dovoljenega. So pa TV gledalci lahko samostojno presojali izjave enega in drugega kandidata in se razumsko in povsem individualno odločali, kdo je s posameznimi izjavami zašel pod nivo lastnega dostojanstva in spoštovanja nasprotnega kandidata. Zbirali so vtise v svojih glavah, seštevali točke in II. II. 2007 izrekli sodbo v imenu ljudstva na volitvah. Ker pa sta individualnost in razum lahko dokaj relativni kategoriji, so lahko tudi mnenja posameznikov v absolutnem razkoraku. Gre torej za raznolikost dojemanja, pogojeno z ideološko opredeljenostjo posameznih individuumov, ki spremljajo dvoboj, ki ga ponuja predvolilna predstava. Vsi imamo po malem ideološko onesnažen um. Saj veste, svetovni nazori in na to vezane podobne malenkosti. Bolj, ko je um posameznika ideološko onesnažen, bolj je dovzeten za izjave, ki vsebujejo pol resnice in izkrivljena dejstva. Za povsem ideološko onesnažen um je značilno, da je usmerjen samo v eno resnico in ga nobena dejstva ne uspejo prepričati. Sposoben je slediti zgolj ideji, ki ji pripada.Takšen um, podvržen fanatizmu, slepemu pripadanju in verovanju samo eni resnici, postane nesposoben zaznavati dejstva in je nesposoben presojati kaj je prav in kaj ni. Slepo verjame tistemu, ki s svojimi izjavami ugodi njegovemu fanatičnemu verovanju. Zmernost, popustljivost, poskušanje razumevanja drugačnih dejstev, toleranca so za takšen um nekaj nedojemljivega, nesprejemljivega.Takšen um ponavadi tudi izgubi občutek za nizke udarce. Nasprotno, celo odobrava jih, da bo le njegovo prepričanje zmagovito. Lojze in Danilo sta se v zaključnih predvolilnih bojih spopadla za glasove volivcev. Kdo je pri tem ostal bolj všečen širši publiki, so pokazale volitve v nedeljo, ravno na Martinovo. Volilna udeležba in izid volitev so znani. Sklepamo lahko, da ima slovenski volivec sorazmerno čist um. Saj so volivci izvolili tistega, ki je manjkrat poskušal prizadeti nasprotnika z nizkotno vsebino v svojih izjavah. Pa, da ne bi poražena stran za takšne rezultate slučajno praznovanje mladega vina obsojala. Za povprečnega Janeza je preverjeno in že od nekdaj značilno, da sladko vince Slovenca um plemeniti in duha bistri. Mefisto Depresija in kako se boriti z njo Pred dnevi sem poslušala oddajo, v kateri so razlagali, da bo čez nekaj let depresija na prvem mestu na seznamu bolezni v svetu, sedaj je menda na dvanajstem. Pozanimala sem se še dodatno o tem, še posebej, ker tudi sama nisem imuna. Nekateri znanstveniki zagovarjajo tezo, da je za vse bolj pogosto depresivno stanje, poleg stresnega življenja, kriva nepravilna prehrana, ki vpliva na kemične procese v možganih. Pravilno prehranjevanje vpliva na boljše razpoloženje in pomaga prebroditi depresivne turobne dneve. Priporočljivo je, da hrano izbiramo po svojih merilih, ki jih narekujejo okus, vonj, videz,cena...običajno poiščemo takšno, ki nas privlači. Zaradi naglice, v kateri živimo, pa to ni vedno mogoče. Dolgotrajno in kronično pomanjkanje določenih hranljivih snovi je povezano z drsenjem v depresijo. To so vitamini, maščobe, minerali.... Znano je, da bivši kadilci jedo več, da bi nadomestili pomanjkanje nikotina. Če so še bolj čemerni, živčni, depresivni pomeni, da niso našli pravega nadomestila. Snovi v hrani vplivajo na nevrotransmiterje, ki so prenašalci sporočil med možganskimi celicami. Med njimi je najbolj vpliven serotonin, hormon sreče, ki uravnava naše razpoloženje, depresijo in celo napadalnost. Če ga preveč primanjkuje v možganih, se pojavijo duševne težave, kar lahko preprečimo le z jemanjem zdravil. Pri obdukcijah samomorilcev, zločincev in napadalnih ljudi so ugotovili v veliki večini premalo serotonina v možganih. Premalo sonca in svetlobe tudi povzroča depresijo. Torej depresije je več v jesensko-zimskih dneh. Poslabšana je »možganska presnova«, zato radi posegamo po sladkarijah. Sladkor in ogljikovi hidrati res pomagajo lajšati tesnobo,zato je bolje, da v takšnih dneh ne zaviramo poželenja po sladkarijah.To pa zopet lahko škoduje zdravju in postavi.Torej v takih dneh ne bomo jedli le sladkarije in ogljikove hidrate. Bolj zdrave so jedi iz kompleksnih ogljikovih hidratov. Nahajajo se v fižolu,zelenjavi, polnozrnatem žitu, testeninah.... Delujejo počasneje, so pa manj nevarne za vitek stas. Tudi o kavi bi se dalo kakšno reči. Kadar imamo slabe dneve, se radi zatekamo h kavi. Res je, da olajša jutranje nerazpoložene in pomaga pri dopoldanski depresiji, preveč kofeina v našem telesu pa povzroča povratni udarec. Večje količine namreč škodijo dobrem počutju in naši duševnosti. Pomanjkanje kofeina pa lahko sproži depresijo, kar najprej občutimo kot glavobol in slabše duševno počutje oziroma depresijo. Torej, ne premalo ne preveč! Kako? Počasi je treba zmanjšati količino kave in jo nadomestiti s čajem, z medom ali sladkorjem. Jesti je treba več močnatih jedi in hrano s kompleksnimi ogljikovimi hidrati. Zelenjava, morski sadeži in žita so prvi v borbi proti depresiji. Pomanjkanje folne kisline povzroča duševne motnje, depresijo itd. zaradi njenega pomanjkanja postanemo tudi pozabljivi, razdražljivi in muči nas nespečnost. Kislina spada v skupino vitaminov B in je najbolj pogosta v zelenolistnati zelenjavi in stročnicah., špinači, blitvi, pšeničnih kalčkih, pomarančnem soku...Zelo pomemben je tudi selen, ki ga je veliko v morski hrani. Če niste prevelik ljubitelj tovrstne hrane, pojejte samo košček ribe, špinačo s česnom in malo krompirja. Pa bo! St.R. IZBERITE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja išče nove sodelavce/sodelavke v PE Podružnica Ljubljana ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE / ZASTOPNICE ZA OBMOČJE ZASAVJA IN LJUBLJANE Z OKOLICO Vas mika dobra služba, izvrsten kolektiv in dobri delovni pogoji? Pogoji za zasedbo : • prodornost, motiviranost, naravnanost k uspehu, samozavest, fleksibilnost ter komunikativnost • vsaj srednješolska izobrazba (stopnja V) • vsaj dve leti delovnih izkušenj v prodaji • vozniški izpit B kategorije • zaželjeno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja (ni pa pogoj) • poznavanje orodij MS Office • osebna urejenost in delovne navade Nudimo: • zaposlitev v urejenem in dinamičnem okolju • kontinuirano izobraževanje za pridobivanje zavarovalniških znanj in prodajnih veščin e stimulativno nagrajevanje • možnost izgradnje osebne poklicne kariere Izkušnje v zavarovalništvu bomo obravnavali kot vašo prednost. Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Služba za razvoj zaposlenih. PRIDRUŽITE SE USPEŠNIM! TJ "d * ro <9 N (O c <0 00 o m m tj ™ O 2 0) ^ o o 00 to »O (\| to to m io co co o o C to p 0) in 0) co c/> ro N cu c CÖ .Q @ o ro >to o Q_ (D www.banka-zasavje.si