V goriškem zaporu bodo presedeli od enajst do trinajst mesecev / Tržaški črpalkarji odločno zahtevajo večji deželni popust Tržaški zdravniki nezadovoljni z direkcijo katinarske bolnišnice /8 V Gorici obsodili tatu na tri leta zapora in globo Primorski dnevnik SREDA, 25. JANUARJA 2012 Št. 20 (20.343) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Železarna rešena, a ne za vselej Aljoša Gašperlin Škedenjske železarne 1. februarja ne bodo zaprli. To je dobra vest, ki je včeraj delno razveselila številne delavce železarne in povezanih podjetij po srečanju med družbo Lucchini in družbo Elettra. Zaposleni so namreč izvedeli, da sta družbi dosegli okviren sporazum in da se bo proizvodnja nadaljevala. Manj ugodna je pa novica, da je delo zagotovljeno le do konca februarja. Kaj bo potem, se ne ve. Dejstvo je, da so se stvari premaknile. Zaslugo za to nosi mnogo ljudi, od sindikalnih predstavnikov do javnih upraviteljev na čelu s tržaškim županom Robertom Cosolinijem, ki so se takoj odzvali na hudi izziv. Pomemben mejnik je bila izjava pooblaščenega upravitelja družbe Lucchini Marcella Cal-cagnija, ki je zagrozil z zaprtjem plavža. Temu je sledila vrsta pozivov, naj se takojšnje zaprtje prepreči, vsi pa so v glavnem zahtevali ukrep deželne vlade. Poglavitno je namreč, da se produktivna dejavnost nadaljuje do leta 2015, ko naj bi prišlo do spremembe namembnosti območja, na katerem stoji železarna. Po srečanju na sedežu deželne vlade so se temačni oblaki zaenkrat razpršili. Deželna uprava, ki se je vendarle spet spoprijela s tem vprašanjem, mora zdaj nadaljevati na tej poti. Dežela FJK je namreč najpomembnejši posrednik z Rimom. Zato mora skupaj z ostalimi dejavniki pospešiti izdelavo programskega sporazuma za spremembo dejavnosti železarne po letu 2015. Obenem pa mora zagotoviti ustrezne pogoje morebitnim vlagateljem, ki bi lahko konkretno prispevali k ponovnemu gospodarskemu razvoju mesta. italija - Stavka avtoprevoznikov naj bi se nadaljevala do petka Vlada nastopila proti prometnim blokadam Stavko zasenčila nesreča, v kateri je umrl tovornjakar - Motena dobava blaga trst - Sporazum med družbama Lucchini in Elettra Železarne ne bodo zaprli Srečanje na sedežu deželne vlade - Stavka, sprevod in demonstracija delavcev škedenjskega obrata TRST - Družba Elettra bo plačala 12 milijonov evrov družbi Lucchini za plin iz škedenjske železarne v obdobju od decembra do februarja. S tem bo delno pokritih 46 milijonov evrov, ki jih dolguje družbi Lucchini. Spor v zvezi z ostalim denarjem bosta skušali družbi zgladiti v prihodnjih mesecih, dogajanje pa bosta nadzorovali deželna in občinska uprava. Plavž škedenjske železarne torej ne bo prenehal delovati 1. februarja, kot je to prejšnji teden zagrozil pooblaščeni upra- vitelj družbe Lucchini Calcagni. To je izid srečanja med deželno, pokrajinsko in občinsko upravo ter vodstvoma družb Lucchini in Elettra, ki je bilo včeraj na sedežu deželne vlade na Velikem trgu. Na 6. strani RIM - Včeraj se je nadaljevala stavka avtoprevoznikov, ki protestirajo zaradi podražitve goriva, cestnin in sploh zaradi vse hujših razmer, v katerih delujejo. Stavka se bo nadaljevala do petka, stavkajoči pa so včeraj po posredovanju policije postopoma umaknili prometne blokade. Do tega je prišlo, potem ko je vlada dala jasno vedeti, da ne bo dopuščala kršenja legalnosti. Včeraj pa se je zgodila tragična nesreča. Umrl je italijanski avtopre-voznik, ki ga je povozila nemška avtopre-voznica. Zaradi stavke pa je medtem vse bolj motena dobava blaga, kar povzroča hude težave potrošnikom in proizvodnji. Na 5. strani V Sloveniji zelena luč desnosredinski vladi Na 2. strani V FJK v prihodnjem letu 22 šol manj Na 3. strani V FJK kupujemo vse manj trajnih dobrin Na 4. strani Roberto Antonione v mešani skupini Triestina pred stečajem Na 7. strani Na 8. strani Črpalkarja nadaljujeta gladovno stavko Na 15. strani opčine - Skupna pobuda Primorskega dnevnika in ZSŠDI Podelili smo »Naše športne oskarje« in priznanja ZSŠDI V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je naše športno uredništvo v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji podelilo sinoči »Naše oskarje«, to je priznanje najboljšim zamejskim odboj-karjem, nogometašem in košarkarjem v letu 2011, ki smo jih razglasili v včerajšnji športni prilogi. Najboljše v našem uredništvu imenujemo že deset let, tokrat pa smo jih prvič tudi nagradili. Na isti prireditvi, vodil jo je Peter Verč in je naletela ne lep odziv, je ZSŠDI podelilo priznanja športnim delavcem Marti Vižintin, Liviu Perto-tu in trenerki Tanji Cerne. Na 21. strani doberdob - V pripravi odredba Prepoved za »softair« in druge vojaške igre 2 Četrtek, 26. januarja 2012 ALPE-JADRAN slovenija - Včeraj zasedali najvišji organi SDS, Liste Virant, SLS, NSi in DeSUS Zelena luč vseh petih strank za koalicijo, ki jo bo vodil Janez Janša Danes podpis koalicijske pogodbe in vložitev Janševe kandidature za mandatarja LJUBLJANA - Najvišji organi strank SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi so včeraj podprli vstop v vladno koalicijo, ki jo bo najverjetneje vodil prvak SDS Janez Janša. Predstavniki omenjenih strank bodo v sredo podpisali koalicijsko pogodbo in v DZ vložili Janševo kandidaturo za mandatarja, Slovenija pa bo tako v soboto predvidoma dobila mandatarja 10. vlade. Besedilo koalicijske pogodbe, ki so ga obravnavali in potrdili najvišji organi vseh petih strank, so pogajalci v programskem delu uskladili minuli vikend. Nazadnje so zeleno luč za omenjeno koalicijo sinoči podali v največji od omenjenih strank, v svetu SDS. Kot je po seji sveta dejal Janša, glede sobotnega glasovanja v DZ pričakuje, da se bodo vse koalicijske stranke, če bodo danes podpisale koalicijsko pogodbo, slednje tudi držale. Janša sicer poudarja, da gre za koalicijo enakopravnih partnerjev, ki bodo "vsi imeli realno težo in bodo tudi odgovorni za izvajanje programa". V koalicijski pogodbi so se po njegovih besedah zavezali, da bo Slovenija v tem mandatu, "kolikor bo pač dolg", rasla hitreje od Evropske unije, da bodo zmanjšali brezposelnost in zagotovili pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest. Prav tako bodo stabilizirali javne finance in ponovno omogočili, da Slovenija na mednarodnih finančnih trgih nastopa kot kredibilen faktor. "Če čez dve leti ti cilji ne bodo doseženi, potem tudi te koalicije ne bo več," je dodal. Predsednik SDS sicer ne pričakuje, da bi ga predsednik republike Danilo Türk danes predlagal za mandatarja. Po njegovih besedah namreč predsednik predlog predloži po posvetovanjih, ki jih pa v zadnjih dneh ni bilo, kar pa je sedaj "popolnoma vseeno". Türk bo sicer svojo odločitev glede predloga za mandatarja sporočil danes opoldne, ko je v DZ predviden tudi podpis koalicijske pogodbe strank, ki so ji danes dale zeleno luč. Najbolj ključna je bila včeraj odločitev v organih stranke DeSUS, saj bi imela koalicija ostalih štirih strank brez DeSUS le 44 poslanskih glasov, oziroma potrebnih 46 le s podporo obeh poslancev narodnih skupnosti. Hkrati podpora stranke DeSUS ni bila samoumevna, saj so v nekaterih strankinih pokrajinskih odborih nasprotovali sodelovanju z Janševo koalicijo oziroma predvsem imenovanju Janše za mandatarja. A po besedah predsednika stranke Karla Erjavca druge izbire niti niso imeli, če niso želeli predčasnih volitev. Od 48 prisotnih Predsednik SDS Janez Janša bo v soboto kot kandidat za mandatarja desnosredinske koalicije po vsej verjetnosti dobil potrebno večino v državnem zboru arhiv članov sveta stranke jih je za vstop v koalicijo danes glasovalo 37. Predčasne volitve, ki bi jih povzročili z zavrnitvijo vstopa v koalicijo, bi povzročale težave tudi sami stranki, zlasti zaradi morebitnega izida na volitvah, ocenjuje Erjavec. Še zlasti pa bi, kot pravi, pomenile poslabšanje položaja Slovenije, razdeljenosti volilnega telesa v Sloveniji pa ne bi spremenile. Kot je po seji sveta stranke ocenil Erjavec, utegne včerajšnja odločitev v stranki povzročiti nekaj turbulenc in nekaj izstopov, izrednega kongresa stranke pa zaradi te odločitve po njegovem mnenju ne bo. Da so skupni imenovalec koalicijske pogodbe vprašanja gospodarstva, financ in pravne države, je po seji sveta Liste Virant dejal tudi predsednik stranke Gregor Virant. Soglasno so vstop v koalicijo podprli tudi v SLS in NSi. Predsedniki petih strank, ki bodo najverjetneje oblikovali vladno koalicijo po decembrskih predčasnih volitvah, pa zatrjujejo, da kadrovska vprašanja, razen kandidata za mandatarja, še niso dokončno dogovorjena, čeprav v javnosti že krožijo nekatera imena. Janša pa je na vprašanja novinarjev o kadrovski razdelitvi resorjev odgovoril, da je bilo treba najprej doseči dogovor o tem, kakšna naj sploh vlada bo. Šele s podpisom koalicijske pogodbe bodo po njegovih besedah nastali pogoji, da se vlado tudi formalno oblikuje. (STA) dežela fjk - Deželni sedež RAI Tondo podtajnika Peluffa opozoril na kritično stanje Tondo upošteval resolucijo Igorja Gabrovca in še osmih deželnih svetnikov TRST - Predsednik FJK Renzo Tondo je v pismu podtajniku za založništvo in komunikacije Paolu Peluffu izrazil zaskrbljenost dežele FJK zaradi možnega krčenja programov deželnega sedeža RAI v Fur-laniji-Julijski krajini zaradi finančnih manevrov vlade v Rimu v lanskem letu, v katerih je predvideno znatno zmanjšanje sredstev za financiranje konvencij med predsedstvom vlade in RAI. Pri tem je Tondo zapisal, da razume težak finančni položaj, v katerem se je znašla Italija, vendar pa bi to onemogočilo učinkovito delovanje deželnega sedeža RAI v FJK pri zagotavljanju ustrezne informativnih in kulturnih programov. Tondo je v zvezi s tem še poudaril, da ima deželni sedež izredno pomembno vlogo tudi pri uveljavljanju kulturne in jezikovne različnosti v FJK. Tondo se je s tem odzval na resolucijo, ki so jo 20. decembra lani na pobudo Igorja Gabrovca (SSk) sprejeli v deželnem svetu, podpisali pa so jo še Gianfranco Moretton in Sergio Lupieri (DS), Roberto Sasco (UDC), Ugo De Mattia in Enore Picco (SL), Igor Kocijančič in Roberto Antonaz (SKP) ter Stefano Pustetto (Sel). Z resolucijo je deželni svet pozval predsednika Dežele Renza Tonda naj nemudoma intervenira v odnosih z rimsko vlado za zagotovitev neokrnjenosti finančnih dotacij za deželni sedež RAI. Resolucija sloni na ugotovitvi, da odigrava krajevna struktura italijanske javne radiotelevizije neprecenljivo vlogo na področju uveljavljanja jezikovne in kulturne raznolikosti v FJK. Napovedano zmanjšanje finančnih dotacij bi namreč postavilo pod vprašaj ohranitev sedanjih razsežnosti programov v slovenskem jeziku, kot tudi onemogočilo pričakovane programe v furlanskem jeziku. V Podpeci vse nared za gradnjo gradov kralja Matjaža / ČRNA - Črno na Koroškem in okolico je včeraj pobelil naravni sneg, že nekaj tednov pa v Podpeci nad Črno na ravnici Mitnek izdelujejo umetni sneg, ki bo služil graditeljem za gradnjo gradov kralja Matjaža. Graditelji iz vse Slovenije in tudi tujine jih bodo izdelovali to soboto, ki je osrednji dan že 20. prireditve Gradovi kralja Matjaža. Ob letošnji jubilejni prireditvi so se na Občini Črna na Koroškem odločili, da celotno leto poimenujejo kar Matjaževo leto. V povezavi z legendo o kralju Matjažu, po kateri Matjaž spi za kamnito mizo v nedrjih Pece, se bodo prireditve odvijale vse leto, začele pa so se včeraj z odprtjem razstave o zgodovini prireditve Gradovi kralja Matjaža, ki je na ogled v poročni dvorani občine. Začetki te največje zimske tekmoval-no-zabavne prireditve na Koroškem segajo v leto 1993, ko je gradove v Pod-peci zgradilo osem ekip. Prireditev je z leti pridobivala na pomenu in odmevnosti, največ graditeljev se je prireditve udeležilo leta 2006, ko je na ravnici Mitnek nastalo 106 snežnih skulptur. Na vseh 20 prireditvah doslej pa je sodelovalo 1074 ekip. Lani je snežne skulpture zgradilo 86 ekip, za sobotno prireditev pa se je do danes prijavilo 45 ekip, je povedala županja Črne Romana Lesjak. Glede na izkušnje županja v naslednjih dneh pričakuje še najmanj enkrat toliko prijavljenih ekip, prireditev pa naj bi si v soboto in nedeljo ogledalo okoli 10.000 obiskovalcev. Ekipe sestavlja od pet do osem članov, ki lahko snežne skulpture gradijo po predloženem načrtu in za to uporabljajo sneg, vodo, led in šibje. Županja je napovedala, da bodo letos prvič ekipo sestavljale slovenske županje, pri čemer jih je šest že potrdilo udeležbo. Pričakuje tudi mešano ekipo slovenskih in avstrijskih županov, svojo ekipo pa naj bi sestavili tudi vojaški atašeji, ki služijo v Sloveniji in ki jih bo vodil ataše ZDA. Gradnja gradov bo potekala od 10. do 16. ure, pri čemer je prijava ekip možna še pred začetkom gradnje. Po zaključku gradnje bodo na snežnih skulpturah zagorele bakle, ogledal si jih bo kralj Matjaž z izbrano Alenči-co, najlepše gradove pa bodo razglasili okoli 18. ure. Denarno nagrado bo prejel najlepši grad po izboru obiskovalcev, ki z vstopnico dobijo tudi glasovnico, najlepšega pa si bosta izbrala tudi županja in kralj Matjaž, ki bosta nagrajeni ekipi namenila praktično nagrado. Že v petek bo na smučišču v Črni na Koroškem nočni slalom ob soju bakel za pokal kralja Matjaža, nedelja pa je namenjena predvsem družinam z otroki, saj na ravnici Mitnek pripravljajo vrsto zabavnih prireditev za najmlajše. (STA) koper - Danes V knjigarni Libris predstavitev knjige o Iganciju Oti KOPER - Knjigarna Libris v sodelovanju z literarno revijo Fontana pripravlja predstavitev knjige »Ignacij Ota - življenje darovano glasbi« avtorja Borisa Pangerca iz Doline. Predstavitev bo danes ob 18. uri v knjigarni Libris v Kopru. Knjigo bo predstavila Rossana Paliaga ob sodelovanju Borisa Pangerca in urednika Fontane Danila Japlja. Za glasbeno popestritev bo poskrbel MoPZ Jagodje-Dobrava pod vodstvom zborovodkinje Mirjane Bonin. Literarna revija Fontana, ki je lani praznovala 25-letnico svojega delovanja je ob 10-letnici smrti skladatelja in zborovodje Ignacija Ote izdala knjigo »Ignacij Ota - življenje darovano glasbi«. To je knjiga o človeku, ki so ga vsi pevci in pevke primorskih zborov še kako dobro poznali, človeku z velikim posluhom in skrbjo za obstoj in napredek ljubiteljske kulture in petja, še posebej med Slovenci v Italiji - v bistvu je to poklon Ignaciju Oti in njegovemu obsežnemu življenjskemu opusu. koper - Predstavili zbornik Poti zgodovine med Jadranom, srednjo in vzhodno Evropo Poklon Jožetu Pirjevcu Zbornik ima 800 strani in 40 prispevkov avtorjev iz več držav - Uredila sta ga Borut Klabjan in Gorazd Bajc KOPER Ob 70-letnici akademika Jožeta Pirjevca (rodil se je sicer 1. junija 1940, tako da bo letos dopolnil 72 let) so včeraj v Kopru predstavili Pirjevčev zbornik z naslovom Poti zgodovine med severnim Jadranom, srednjo in vzhodno Evropo. Pirjevčev opus je zaznamovala vloga veznega člena med italijansko publiko na eni ter slovenskim in širšim slovanskim prostorom na drugi strani, je poudaril Egon Pelikan. Kot je na predstavitvi v prostorih koprskega Znanstveno-razisko-valnega središča (ZRS) še navedel predstojnik inštituta za zgodovinske študije pri ZRS Pelikan, ni zanemarljivo, da večina avtorjev prispevkov v pričujočem zborniku spada med iskrene Pirjevčeve prijatelje, zbornik pa tako odseva tudi življenjsko pot slavljenca. Zbornik šteje skoraj 800 strani in 40 prispevkov avtorjev iz Slovenije, Italije, Češke, Rusije in od drugod, razdeljenih v tri tematske Jože Pirjevec sklope, je pojasnil eden od obeh urednikov Borut Klabjan. Gre za problematiko slovensko-italijanskih odnosov, zgodovino Jugoslavije vse do njenega razpada ter problematiko odnosov z Rusijo oziroma Sovjetsko zvezo in z državami srednje in vzhodne Evrope. Po besedah sourednika Gorazda Bajca predstavlja zbornik "elegantno darilo" sla-vljencu.Direktor ZRS Darko Daro-vec pa je poudaril pomembno vlogo, ki jo je Pirjevec imel tudi pri oblikovanju "zgodovinske šole" v okviru Univerze na Primorskem kot tudi same koprske univerze. Pirjevec se je zahvalil urednikoma in avtorjem, od katerih so bili nekateri tudi navzoči na včerajšnji predstavitvi. Med drugim se je spomnil svojega delovanja v Kopru in ocenil, da so skupaj s sodelavci ustvarili neko središče slovenske kulture in povezali čezmejni prostor. Slavljenec je opozoril še, da čeprav zgodovinopisje ne pomeni izmišljanja, vendarle zahteva sestavljanje vseh informacij v kompleksno celoto, kar ni ta- ko enostavno. Za to, da ustvariš zgodovinsko pripoved, je tako po njegovem prepričanju "potrebno znanje, a tudi nekaj umetniške žilice". Pirjevec se je rodil v Trstu leta 1940, na različnih italijanskih univerzah je predaval zgodovino vzhodne Evrope, kasneje je bil tudi vodja oddelka za zgodovino na Univerzi na Primorskem. Med njegovimi deli v slovenskem jeziku pa velja omeniti naslove: Jugoslavija 1918-1992 (1995), Jugoslovanske vojne 1991-2001 (2003) ter Tito in tovariši (2011). / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 25. januarja 2012 3 fjk - Na sejah deželnega odbora in komisije za šolstvo špeter - Jutri Preureditev šolske mreže: p**^ Večstopenjske ŠOle pOVSOd koledarja m W m 0H10 Sklep deželne vlade - Poročili Molinara in Beltramejeve - Gabrovec (DS-SSk) o specifiki slovenskih šol 2012 TRST - V prihodnjem šolskem letu 2012/2013 bo v Furlaniji-Julijski krajini delovalo 173 šol vseh stopenj, kar pomeni 22 šol manj kot zdaj, ko jih trenutno deluje 195. Tako je na ponedeljkovi seji v Amaru sklenila deželna vlada, ki je na predlog odbornika za šolstvo Roberta Molinara sprejela načrt o preureditvi deželne šolske mreže, o čemer je bil govor tudi na včerajšnji seji šeste komisije deželnega sveta, ki je pristojna tudi za šolstvo, kulture ter jezikovne in kulturne identitete, kjer sta svetnikom o tem in drugih šolskih vprašanjih govorila odbornik Molinaro in deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame. Večstopenjske šole povsod Največjo racionalizacijo bodo doživeli vrtci ter osnovne in nižje srednje šole, saj bodo povsod uvedli le t.i. večstopenjske šole, se pravi zavode, ki združujejo vrtce ter osnovne in nižje srednje šole pod eno ravnateljstvo, medtem ko število višjih srednjih šol ostaja za zdaj nespremenjeno, se pravi 64. Trenutno deluje v FJK trideset didaktičnih ravnateljstev, ki združujejo vrtce in osnovne šole, dvajset je samostojnih nižjih srednjih šol, 79 pa večstopenjskih šol. Omenjenih zavodov je tako vsega skupaj 129, v prihodnjem šolskem letu pa jih bo 108, vse pa bodo večstopenjske šole, vključno s tistimi, ki imajo slovenski učni jezik: gre za preostala didaktična ravnateljstva (opensko, nabrežinsko in dolinsko) in nižje srednje šole (Srečka Kosovela na Opčinah, Iga Grudna v Nabrežini in Simona Grego-čiča v Dolini) na Tržaškem. V načrtu deželne vlade je tudi zmanjšanje števila t.i. »vsestopenjskih« šol (istituti omnicomprensivi), se pravi zavodov, ki obsegajo tako otroški vrtec kot osnovno, nižjo in višjo srednjo šolo z dveh na enega, povprečno število na posamezno samostojno šolo bo 834 učencev oz. dijakov, še naprej pa bo delovalo dosedanjih šest izobraževalnih središč za odrasle. Gabrovec o specifiki slovenskih šol Odbornik Molinaro je na seji komisije med drugim poudaril stališče deželne uprave, da je treba ugodnejše številčne parametre, ki jih italijansko ministrstvo za šolstvo predvideva za slovenske šole, razširiti tudi na druge šole v deželi, saj v FJK prebivajo tudi druge manjšine, kot sta npr. furlanska in nemška. Glede tega je svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Igor Gabrovec opozoril, da je treba tu ločiti status slovenskih šol, ki so ga zakonsko uredili veliko pred sprejetjem okvirnega zakona za manjšine v Italiji št. 482 iz leta 1999. Prav tako je opozoril, da so slovenske šole v težavah tudi ne glede na ugodnejše številčne parametre za ohranitev samostojnosti posameznih šol. Na seji pa je deželna šolska ravnateljica Beltramejeva napovedala, da bi morali za prihodnje šolsko leto pokriti vseh 46 ravnateljskih mest, ki jih predvideva razpis natečaja za ravnatelje. Prav tako je opozorila, da se je trend naraščanja deželne šolske populacije letos upočasnil, dalje so ugodili prošnjam za uvedbo celodnevnega pouka, rahlo se je skrčil obseg pouka s podaljšanim bivanjem, število večrazrednic pa se je zvišalo od 92 na 96. Codega proti občinam Svetnik Demokratske stranke Franco Codega pa je po včerajšnji seji izrazil svoje začudenje ob zadržanju občin, saj je deželna uprava prav v sodelovanju z njimi in pokrajinami pripravila načrt o preureditvi šolske mreže. Namesto da bi branile avtonomijo svojih šol, so se večkrat odločile za ukinitev te avtonomije in združitev v večje šole, je v sporočilu zapisal svetnik DS. Tako imamo 23 šol manj, medtem ko bi jih bili lahko mirne duše imeli dvajset več, kar osemnajst šol pa bo štelo preko 1200 učencev, kar bo povzročilo težave, vezane na upravljanje in varnost. Kakšna logika se nahaja za to izbiro občin, se sprašuje Codega. Deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame (v ospredju) in odbornik za šolstvo Roberto Molinaro na včerajšnji seji šeste komisije deželnega sveta ŠPETER - V Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 69) bodo jutri ob 18. uri predstavili letošnji Trinkov koledar, ki kot običajno prinaša vrsto zanimivih prispevkov, ki tako ali drugače zadevajo življenje Slovencev in tudi drugih ljudi, ki živijo na tem obmejnem območju. Trinkov koledar 2012 je ustvarilo enaintrideset avtorjev iz Benečije in obmejnega prostora Furlanije-Julijske krajine ter iz Posočja in drugih sosednjih krajev Slovenije, ki na 210 straneh predstavljajo dogajanje, življenje in ustvarjanje ljudi ob meji ter zgodovinske povezave in nove integracijske procese v tem našem delu Evrope. Zbornik je letos stopil v tretje desetletje izhajanja v režiji kulturnega društva Ivan Trinko. celovec - Podelitev letošnje Tischlerjeve nagrade Rudi Vouk: Prišla bo boljša rešitev Dobitnik nagrade vztrajni borec za manjšinske pravice - Ude kritiziral politiko Slovenije v zvezi s tablami - Srečanje Inzko - Štoka CELOVEC/DUNAJ - Slovenski odvetnik Rudi Vouk je v ponedeljek zvečer na odmevni slovesnosti v nabito polni Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu prejel Tischlerjevo nagrado Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Krščanske kulturne zveze (KKZ) za leto 2012 »za zgledno pokončno držo in dosledno dejavno skrb za pravice koroških Slovencev v politiki, šolstvu, kulturi in gospodarstvu.« Nagrado je Vouk prejel še posebej za svoje zasluge v zadevi dvojezičnih krajevnih tabel, čeprav je na proslavi dal vedeti, da se ne strinja z doseženim kompromisom, na katerega so na pogajanjih aprila lani pristali tudi predstavniki koroških Slovencev. Nagrajenec je zato v svojem zahvalnem govoru dejal: »Prišla bo boljša rešitev, ker verjamem v pravo in verjamem tudi v razumnost Korošcev.« Slavnostni govornik na podelitvi je bil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, ki je izpostavil, da je letošnji nagrajenec svetel primer za vsakega člana manjšine, predvsem za mlajše. »Predvsem za to, kako smo koroški Slovenci lahko uspešni, če smo aktivni, optimistični in vztrajni - z eno besedo, če smo kvalitetni. Magister Vouk je bil vztrajen, včasih trmast, dosleden in trdoglav, idealističen, resnicoljuben in konec koncev uspešen. Če strnemo vse njegove napore v enem stavku: brez Rudija Vouka rešitve o krajevnih napisih, rešitve, ki jo sicer sam ocenjuje kritično, ne bi bilo!« Istega mnenja so bili tudi mnogi drugi govorniki, mdr. univerzitetni profesor na inštitutu za državno in upravno pravo na Dunajski univerzi Theodor Oehlinger ter predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije in ugledni ustavni pravnik Lojze Ude iz Ljubljane. Oba sta poudarila, da brez pritiska Voukovih pritožb na ustavno sodišče slovenska manjšina od Avstrije ne bi bila deležna niti te skromne rešitve, kot jo je sprejel avstrijski parlament v obliki ustavnega zakona o dvojezičnih napisih julija 2011. Ude je pri tem kritično pristavil, da je sprejet kompromis s 17,5-odstotnim pragom v nasprotju z odločitvami avstrijskega ustavnega sodišča, ki je jasno določilo 10-odstotni prag, a tudi z določili Avstrijske državne pogodbe. Slovenija pa da zdaleč v podporo slovenski manjšini na Koroškem ni storila tega, kar bi lahko in kot jo celo obvezuje 5. člen slovenske ustave. Pravnik Rudi Vouk, ki je na slovesno podelitev prišel s svojo družino in bil Letošnji Tischlerjev nagrajenec Rudi Vouk (desno) s predsednico KKZ Sonjo Kert-Wakounig in predsednikom NSKS Valentinom Inzkom ob podelitvi deležen več minut trajajočega aplavza do zadnjega sedeža napolnjene dvorane, je v svojem zahvalnem govoru odkrito opozoril tudi na okoliščine in pritiske na predstavnike manjšine pri pogajanjih. Poudaril je, da Avstrija ni postavila dovolj tabel in da še vedno ne spoštuje svojih osnovnih zakonov. Posebej je kritiziral, da je osnova »rešitve« ljudsko štetje 2001 in 17,5-odstotni prag, »kot da bi koroški Slovenci živeli v deželi šele deset let in ne že stoletja.« Zastopnikom manjšine, ki so se pred pogajanji dogovorili za skrajno mejo 15 odstotkov, pa je priklical v spomin: »Najprej je mejo prekoračil eden, potem drugi, tako da tretjemu (Inzku - prip.ured.) nimam kaj očitati, ker sta prva dva že porušila vse.« Za glasbeni okvir odmevne prireditve, na kateri je pozdravila koroške Slovenke in Slovence iz celotnega dvojezičnega ozemlja predsednica Krščanske kulturne zveze Sonja Kert-Wakou-nig, je poskrbel Mešani pevski zbor Srce iz Dobrle vasi, domačega kraja nagrajenca. Podelitve se je udeležil tudi predsednik SSO Drago Štoka, ki se je isti dan srečal z vodstvom Narodnega sveta koroških Slovencev. S predsednikom NSKS Valentinom Inzkom se je Štoka dogovoril za nadaljnje stike med krovnima organizacijama in za nadaljnje korake v korist slovenske narodne skupnosti v Avstriji in v Italiji. Ivan Lukan koroška - Konflikt zaradi dvojezičnih tabel Socialdemokratski župani ogorčeni, ker bo danes predsednik Fischer odlikoval samo Dörflerja CELOVEC - Vprašanje dvojezičnih tabel očitno še vedno straši po Koroški, še posebej med politiki oz. političnimi strankami. Potem ko je končno uresničen največji del kompromisnega dogovora, se je v zadnjih dneh pojavilo novo jabolko spora - kdo ima največje zasluge za »rešitev« in s tem do javnega odlikovanja? Pri tem je v „koroško osišče» dregnil celo sam avstrijski predsednik Heinz Fischer, ki je odločil, da bo koroškemu deželnemu glavarju Gerhardu Dörfler (FPK) danes na Dunaju izročil srebrni častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo. Z odlikovanjem pa se nikakor ne strinjajo socialdemokratski župani občin na južnem Koroškem, v katerih sedaj stoji največji del dvojezičnih tabel. Zupani so namreč prepričani, da so h kompromisni rešitvi prispevali najmanj toliko kot deželni glavar, ki bo sedaj (iz rok nekdaj socialdemokratskega politika) prejel visoko državno odlikovanje. Namestnik predsednika koroških socialdemokratov (SPÖ) in župan dvojezične občine Zitara vas, Jakob Strauß, v tiskovni izjavi svoje stranke med drugim piše, da bi takšnega odlikovanja morali biti deležni tudi župani. Straußu se pri tem zdi čudno, da se Dörfler polašča doseženega soglasja za ureditev dvojezičnih napisov, »dejansko pa smo župani tisti, ki smo bistveno podprli rešitev - pa tudi predsednik koroške SPÖ Peter Kaiser in državni sekretar Josef Ostermayer (SPÖ), ki sta imela izostren čut pri tem vprašanju«, je še pristavil socialdemokratski politik, ki med zaslužnimi za kompromis navaja tudi še t.i. konsenzno skupino in predstavnike slovenske narodne skupnosti. Deželni glavar Dörfler je ob napovedanim odlikovanjem vnovič izrazil svoje zadovoljstvo in rešitev označil za »zgodovinski mejnik v smislu dežele in slovenske narodne skupnosti«. Na izjavo socialdemokratskega župana Straußa pa je prepustil odgovor namestniku predsednika poslanske skupine FPK, deželnemu poslancu Gerno-tu Darmannu. Le-ta je socialdemokratom očital, da so imeli desetletja deželnega glavarja, pa jim ni uspelo urediti dvojezičnih napisov. Sedaj pa zavidajo deželnemu glavarju... (I.L.) 4 Četrtek, 26. januarja 2012 GOSPODARSTVO raziskave - Lansko gibanje dohodka in porabe v severovzhodni Italiji Dohodek na prebivalca v FJK še nad povprečjem, poraba upada Nakupovanje trajnih dobrin se je lani najbolj zmanjšalo v tržaški pokrajini PADOVA - Gospodarska dejavnost v Furlaniji-Julijski krajini se je po močni ekspanziji v letu 2010 lani upočasnila in se spustila na raven povprečne nacionalne dinamike rasti, medtem ko je bila v primerjavi z gospodarsko dinamiko severovzhodne Italije v povprečju za nekaj decimalk nižja. Ugotovitev je iz raziskave banke Findomestic Banca, ki je včeraj objavila svojo periodično konjunkturno raziskavo s posebnim ozirom na gibanje potrošnje prebivalcev regije. Dohodek na prebivalca Furlanije-Julijske krajine je lani znašal 20.878 evrov in bil za 2,1 odstotka višji kot v letu 2010, kar je ena najživahnejših rasti v tem delu države. Po pokrajinah je bila rast dohodka na prebivalca lani največja v videmski pokrajini, skoraj 3-od-stotna, v tržaški in goriški pokrajini je bila z 2,1 in 2,2 odstotka v skladu s povprečjem, najmanj, za odstotek, pa se je dohodek na prebivalca zvišal v pokrajini Pordenon. Tržaška pokrajina je ohranila primat razpoložljivega dohodka na prebivalca, ki je znašal 23.716 evrov in bil precej višji kot v ostalih treh pokrajinah: predvsem v Gorici, kjer je znašal 19.503 evre, približno štiri tisoč evrov manj kot v Trstu. Poraba prebivalstva za nakup trajnih dobrin se je lani zmanjšala za 4,8 odstotka, kar je sicer znatno manj od znižanja v nacionalnem povprečju, ki je bilo 6,1-odstotno. Sektor mobilnosti je trpel manj kot v državnem povprečju na področju nakupov novih avtomobilov, ki so se v Furlaniji-Julijski krajini zmanjšali za 9,5 odstotka, v državnem povprečju pa za 13,7 odstotka, medtem ko je bil pod povprečjem pri nakupih motornih koles (17,7%, državno povprečje -13,0%). Med najbolj odzivnimi je bil lani tudi v Furlaniji-Julijski krajini trg rabljenih avtomobilov, ki je zabeležil 5-odstotno rast, medtem ko je v državnem povprečju povečanje znašalo 2,5 odstotka. Poraba prebivalcev Furlanije-Julij-ske krajine za nakup dobrin za gospodinjstvo se je lani v povprečju zmanjšala za 6,4 odstotka, kar je največji padec med vsemi poglavji široke porabe. Močno se je zmanjšal nakup temnih gospodinjskih strojev (-18,3%), ki je utrpel učinke močne tehnološke prenove konec leta 2010 z uvedbo digitalne televizijske tehnologije. Pri nakupu bele gospodinjske tehnike (pralni stroji, hladilniki, majhni kuhinjski pripomočki itn.) so najmanjši padec zabeležili v videm- Denarja je vse manj, kar se še posebno pozna pri nakupovanju trajnih dobrin arhiv ski pokrajini (-6,7%), v Pordenonu je bil padec 7,6-odstoten, v Gorici 8-odstoten in v Trstu, najgloblji z 8,8 odstotka. Poraba za nakup avtomobilov in motornih koles, ki se je zmanjšala v vseh štirih pokrajinah, je doživela največji padec v Trstu (-15,0% in -20,1%), najmanj izrazito pa je bilo zmanjšanje v Vidmu (-6,7% in -11,9%). Enako gibanje velja tudi za nakupe, ki zadevajo stanovanje, kot npr. pohištvo in oprema, kjer so najmanjši padec zabeležili v videmski pokrajini (-5,6%), največjega pa v tržaški z -7,9 odstotka. Področje proizvodov za računalništvo je lani beležilo precej izenačeno zmanjšanje povpraševanja v vseh štirih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine. Največ so na tem podorčju porabili prebivalci videmske pokrajine s 17 milijoni evrov (-9,8% v primerjavi z letom 2010), sledijo jim Pordenončani z 10 milijoni (-10,2%), tretji so Tržačani s 7 milijoni (-11,8%), na zadnjem mestu pa prebivalci goriške pokrajine s 4 milijoni evrov (-10,7%). Kot so na koncu ugotovili raziskovalci, so sodelujoči v anketi pokazali veliko dozo nezaupanja in negotovosti, predvsem pa pri njih prevladuje občutek, da ne morejo načrtovati dohodka in še manj porabe. Kot je zapisano v sklepu raziskave, so anketiranci pokazali več »pasivnega upanja« kot pa »volje, da bi se borili«. (vb) izvoz - Raziskava banke Intesa SanPaolo Industrijski okoliši v Trivenetu z rastjo izvoza BENETKE - V letu 2011 je izvozna dejavnost 34 industrijskih okolišev v severovzhodni Italiji oziroma na območju Triveneta ohranila dober ritem rasti, saj se je vrednost izvoza glede na leto 2010 povečala za 7,7 odstotka. Podatek izhaja iz raziskave banke Intesa SanPaolo. V tretjem lanskem četrtletju, torej od julija do septembra 2011 se je vrednost izvoza iz te regije povečala na 5,8 milijarde evrov, kar je 415 milijonov evrov več, kot v primerljivem obdobju leta 2010, in za 1,1 milijarde evrov več kot v času najgloblje gospodarske krize v tretjem četrtletju 2009. Na področju visoke tehnologije so se lani zelo dobro odrezali trije tehnološki poli v Trivenetu, ki so v tretjem četrtletju lanskega leta zabeležili 13,1-odstotno rast izvoza glede na enako obdobje leta 2010. Izstopata posebno okoliša za biofarmacijo v Pa-dovi in informatski tehnološki pol v Venetu, katerih izvoz je zrasel na kri- lih povpraševanja iz Nemčije. Po ugotovitvah raziskave banke Intesa SanPaolo se je lani znova povečala nagnjenost k izvozu na »nove« trge z visokim potencialom, na katere so tradicinalni okoliši iz Trivene-ta - kljub upočasnitvi trenda - zabeležili 9,8-odstotno rast izvoza v med-letni primerjavi. Volan za tovrstni izvoz je ruski trg, kamor so industrijski okoliši iz severovzhodne Italije lani izvozili za 28,2 odstotka več kot predlani, na drugem mestu med hitro rastočimi trgi pa je Brazlij. Na splošno pa gre največ izvoza iz Tri-veneta še naprej na tradicionalne trge, med katerimi je daleč na prvem mestu Nemčija. V lanskem tretjem četrtletju je bil izvoz na njen trg za 73 milijonov evrov večji kot v enakem četrtletju 2010, na drugem mestu po vrednosti izvoza je bila Rusija (57 milijonov), na tretjem Francija (43 milijonov) in na četrtem ZDA (34 milijonov evrov). V deželni komisiji razgrnjen načrt za dela v tržaškem pristanišču TRST - Predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi je včeraj v četrti komisiji deželnega sveta orisala glavne točke operativnega načrta za dela v pristanišču. Govorila je tudi o režimu prostega pristanišča in prostih pristaniških točk, o strategiji v zvezi s podjetjema Alpe Adria in Adriafer, pojasnila je razloge za izstop Pristaniške oblasti iz združenja Assoporti, o položaju družbe Trieste Terminal Passegeri, ki se je preimenovala v Tani, kot tudi o odnosih z ladjarji in dobavitelji. Monassijeva je izpostavila pomoč, ki jo pristanišču zagotavlja Dežela FJK, izrazila pa je skrbi zaradi pomanjkanja prostora spričo rasti kontejnerske-ga pretovora in potniškega prometa. Monassijeva je tudi zagotovila, da njena uprava plačuje fakture v predpisanem roku 30 dni. Deželni kmetijski sektor opozarja na težke učinke novega davka IMU VIDEM - Deželni predsednik kmetijske stanovske organizacije CIA Ennio Benedetti je poslal pismo predsedniku združenja občin ANCI v Furlaniji-Julijski krajini Mariu Pezzetti, v katerem ga opozarja na hude učinke, ki jih bo imel nov davek IMU na kmetijske nepremičnine. Obdavčenje proizvodnih sredstev, kot so hlevi in drugi kmetijski objekti, poleg stanovanjskih, lahko namreč postavi na kocko preživetje številnih majhnih kmetijskih podjetij, je opozoril Benedetti. energija Ruski Gazprom pospešil priprave Gradnja Južnega toka bo stekla decembra letos MISKVA - Gradnja plinovoda Južni tok, ki bo ruski zemeljski plin v Evropo pripeljal mimo Ukrajine, se bo začela decembra letos in ne leta 2013, kot je bilo sprva predvideno. Prvi mož Gazproma Aleksej Miller je ob odločitvi za zgodnejši začetek gradnje poudaril, da imajo zagotovljene finančne vire, zadostili pa so tudi mednarodnim pravnim pogojem. »Gazprom je storil vse potrebno za zgodnejši začetek gradnje plinovoda,« je poudaril Miller. Po njegovih pojasnilih za projekt v Evropi vlada velik interes. »Projekt je nujen in pričakovan, mi pa smo pripravljeni na njegovo uresničevanje,« je, kot so sporočili z Gazproma, izpostavil predsednik tega energetskega velikana. Dokončna odločitev o trasi plinovoda, pri katerem sodeluje tudi Slovenija, medtem še ni znana. Podpredsednik Gazproma Aleksander Medvedjev decembra ni izključil možnosti, da bi se lahko Južni tok končal v severni Italiji. Mednarodne sporazume o sodelovanju pri plinovodu so poleg Slovenije podpisale še Bolgarija, Srbija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija. S Turčijo pa je Rusija podpisala sporazum, po katerem bo Ankara omogočila gradnjo plinovoda skozi turške ozemeljske vode oz. po dnu Črnega morja. Kot je pojasnil prvi mož družbe Plinovodi Marjan Eberlinc, aktivnosti na projektu Južni tok tečejo z EVRO 1.3ÚÚ3 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. januarja 2012 valute evro (povprečni tečaj) 24.01. 23.01. nezmanjšano dinamiko. Konec leta 2010 je bila izdelana študija izvedljivosti, marca lani je sledil podpis med družbo Plinovodi in Gazpromom o ustanovitvi skupne družbe Južni tok Slovenija. »Družbi sta podpisali sporazum, skupno podjetje pa še ni ustanovljeno,« je dejal in spomnil, da je dokončno odločitev o tem, kje bo potekal plinovod, ne le po slovenskem ozemlju, temveč tudi po ostalih državah, pričakovati od zaključka celovite konsolidirane študije izvedljivosti. »Glede projekta Južni tok na ozemlju Slovenije sta partnerja na projektu ugotovila, da je umestitev plinovoda mogoča,« je poudaril Eberlinc. Po njegovih besedah je bil projekt hkrati »obojestransko prepoznan kot projekt širšega pomena, ne le za paleto gospodarskih priložnosti, ki jih v slovenskem prostoru odpira takšen projekt, temveč tudi za še bolj vidno in vplivno vlogo Plinovodov in Gazproma, predvsem v smislu zanesljivosti in varnosti dobav ter diverzifikacijo transportnih energetskih poti za Evropo«. Plinovod, za katerega investicija je ocenjena na 16,5 milijarde evrov in po katerem bo letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, naj bi bil končan leta 2015. Delež Gazproma pri Južnem toku je 50-odstoten, 20-odstotni delež ima italijanski Eni, s po 15 odstotki pa pri projektu sodelujeta tudi nemški Wintershall Holding in francoski EDF. (STA) ameriški dolar 1,3003 1,3017 japonski jen 100,89 100,10 kitajski juan 8,2062 8,2179 ruski rubel 40,1911 40,3340 indijska rupija 65,1520 65,0780 danska krona 7,4352 7,4358 britanski funt 0,8346 0,8362 švedska krona 8,7940 8,7791 norveška krona 7,6390 7,6645 češka krona 25,422 25,349 švicarski frank 1,2065 1,2061 madžarski forint 302,38 301,89 poljski zlot 4,2984 4,2853 kanadski dolar 1,3164 1,3129 avstralski dolar 1,2429 1,2332 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3430 4,3423 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6977 0,6986 braziljski real 2,2923 2,2825 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3767 2,3690 hrvaška kuna 7,5685 7,5703 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 24. januarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,27730 0,56110 0,79175 - LIBOR (EUR) - LIBOR (CHF) 0,03667 0,06167 0,10917 EURIBOR (EUR) 0,775 1,182 1,471 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ^^ ■ 41.138,12 € -241,92 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 24. januarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTFREI IROPA 4,20 1 31 INIEREUROPn KRKA 1 I IKA KOPER LIKA KOPER 49,00 -0,38 +6 36 MERCATOR PETROL 8,20 140,00 167 00 +0 57 TELEKOM SLOVENIJE 68,00 +1,49 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 11,50 - AERODROM LJUBLJANA 11,00 -0,05 DELO PRODAJA ETOL 24,00 136 00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 17,00 ") ci NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,02 h/11 IMnTCCT -) 7n -3,46 -2,58 KOMPAS MTS MIKA 6,00 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAIMICA SAVA 9,51 518 -4,90 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS MI IB! IANA 9,90 -- SALUS, L_IMBt__IANA SAVA TERME ČATEŽ 250,00 11,95 178 00 -0,42 IERME ČAIE7 ŽITO 73,00 -0,82 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 11,00 +4,76 MILANSKI BORZNI TRG FTSE MIB: 24. januarja 2012 +0,13 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,70 +1,58 ALLIANZ ATIAMTIA 85 12 25 -0,47 -1 29 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,06 +1,43 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,27 0,39 +3,66 +0,93 +1 58 EDISON ENEL ENI 0,83 3,09 1728 +1,58 FIAT FINMECCANICA 4,57 +1,73 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,54 12,42 +0,45 +0,24 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,45 12 44 -0,21 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,97 -0,08 +1,27 -1 30 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,28 5,00 1 44 +0,91 +1 54 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,14 113 -1,92 -3 17 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 35,56 +0,54 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,35 5,32 +3,96 -5,42 TENARIS TERNA 0,78 15,39 -3,55 -0,45 +2 16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,74 0,03 -0,60 -1 93 UNICREDIT 3,35 3,75 +2,51 SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 98,58 $ -1,00 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. januarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 578,65 +0,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.715,67 820 51 -0,52 FIRS, Banjaluka 1.682,66 .171 a? -3,58 +0,11 _n 11 UtlCA I J, UOjyiOU i / \J,I SRX, Beograd - - DICV Ç^^i^wz-v 1 /1ÛÛ71 _niQ un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.943,09 -0,15 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.665,45 -0,34 Nasdaq 100 2.434,76 -0,10 S&P 500, New York 1.314,09 -0,10 MSCI World, New York 1.242,69 +0,57 DAX 30, Frankfurt 6.419,17 -0,80 FTSE 100, London 5.751,90 -0,53 CAC 40, Pariz 3.322,65 -0,47 ATX, Dunaj 2.047,80 -1,88 PX, Praga 947,4 -1,00 EUROSTOXX 50 2.432,07 -0,38 Nikkei, Tokio 8.785,33 +0,22 STI, Singapur 2.849,38 +1,36 Hang Seng, Hongkong 20.110,37 +0,84 Composite, Šanghaj 2.319,12 +1,00 Sensex, Mubaj 16.995,77 +1,46 / ITALIJA Sreda, 25. januarja 2012 5 stavka avtoprevoznikov - Protest se bo predvidoma nadaljeval do petka Blokade večinoma prekinjene Vse bolj motena dobava blaga Vlada zahteva spoštovanje legalnosti - Nemška voznica do smrti povozila protestnika RIM - Tudi včeraj se je skoraj po vsej državi nadaljevala stavka avtoprevoznikov, ki protestirajo zaradi podražitve goriva, cestnin in sploh zaradi vse hujših razmer, v katerih delujejo. Kot je potrdila njihova stanovska organizacija Trasportouni-to, se bo stavka nadaljevala do petka. Stavkajoči pa so včeraj po posredovanju policije postopoma umaknili blokade, ki so v ponedeljek in torek ovirale in marsikje celo povsem ohromile promet na italijanskem cestnem in avtocestnem omrežju. Do tega so jih pripravile oblasti, ki so zagrozile s sprejemom strogih odredb za zagotovitev nemotenega prometa in jih ponekod tudi sprejele. Za tak korak se je odločil rimski prefekt. K zgladitvi ostrin na strani pro-testnikov je prispevala tudi nesreča, v kateri je včeraj zjutraj v Astiju v Pie-montu izgubil življenje 46-letni tovor-njakar Massimo Crepaldi. Povozil ga je kamion, ki ga je Crepaldi skušal ustaviti, ker ni hotel pristati na blokado. Kamion je vozila 52-letna nemška voznica, ki so jo po incidentu priprli. Notranja ministrica Annamaria Cancellieri je med poročanjem o protestu avtoprevoznikov v senatu izrazila svojcem nesrečnega tovornjakarja sožalje, poudarila pa je, da bo vlada poskrbela za odstranitev blokad in sploh za uveljavitev legalnosti. To stališče je potrdil tudi predsednik vlade Mario Monti ob robu zasedanja finančnih ministrov EU v Bruslju. K odločnejšemu ukrepanju v tem smislu so vlado sicer pozvali predstavniki mnogih političnih strank in sindikatov, pa tudi Evropska komisija. Zaradi stavke avtoprevoznikov je med tem ponekod že začelo primanjkovati blaga. Zlasti v Kalabriji so nekatere črpalke že zaprte zaradi pomanjkanja pogonskega goriva, police veleblagovnic se marsikje po državi hitro praznijo tudi zaradi tekme, ki se je sprožila med potrošniki za zagotovitev zalog ipd. Zaradi težav z dobavo delov je delo v tovarnah proizvajalca avtomobilov Fiat včeraj zastalo. Kot pojasnjujejo v vodstvu družbe, je zaustavljeno delo v tovarnah v krajih Pomigiliano, Cassino, Melfi, Mira-fiori in Sevel Val di Sangro. Kdaj bi proizvodnja znova lahko stekla, ni jasno. Italijo je sicer v teh dneh zajel val stavk zaradi nezadovoljstva s protikrizni-mi ukrepi Montijeve vlade. Spontani protesti proti liberalizaciji že nekaj dni potekajo med taksisti, nezadovoljni so odvetniki in železničarji, deset dni trajajoče stavke pa so na primer napovedali tudi nekateri distributerji pogonskih goriv. Nemški tovornjak je v Astiju v Piemontu do smrti povozil protestnika ansa imf - Napoved Italija bo v recesiji do l. 2013, pozitivna ocena o delu vlade NEW YORK - Italijanski bruto domači proizvod bo letos padel za 2,2 odstotka, prihodnje leto pa za 0,6 odstotka. Tako predvideva Mednarodni denarni sklad (IMF) v svoji najnovejši napovedi o rasti svetovnega gospodarstva. IMF ob tem poudarja potrebo po večjem sodelovanju med državami evrskega območja za prebroditev krize, s katero se poleg Grčije in Portugalske spopadata zlasti Italija in Španija. Direktor proračunskega oddelka FMI Carlo Cottarel-li je dejal, da se je položaj Italije z vlado Maria Montija v marsičem izboljšal. Lanskega decembra sprejeti varčevalni ukrepi bodo bistveno pripomogli k sanaciji italijanskih javnih financ, velikega pomena pa so tudi strukturne reforme, ki se jih je lotila sedanja vlada za oživitev gospodarske rasti. »Kljub temu pa se Italija sama ne bo mogla izvleči iz krize,« je pristavil Cottarelli, po oceni katerega bi moralo evrsko območje nujno priskočiti na pomoč Italiji, da ne bi plačala nevzdržnih obresti na svoj ogromen javni dolg. Cottarellijeve besede so takoj močno odjeknile v italijanskih gospodarskih in političnih krogih. V dnevu, ko je razlika v donosnosti med italijanskimi desetletnimi obveznicami in nemškimi bundi prvič po dveh mesecih padla pod mejo 400 točk, je njegova izjava učinkovala kot hladna prha. K sreči se Cottarelli potem popravil. »Nikoli nisem rekel, da se Italija sama ne bo mogla izkopati iz krize, pač pa da je potrebno večje sodelovanje v evrskem območju,« je dejal. polemika - Podminister za delo Martone: Mladih, ki pri 28 letih še nimajo univerzitetne diplome, se drži smola RIM - Mladih, ki pri 28 letih nimajo še univerzitetne diplome, se drži smola (v italijanščini »sfigati«), kdor pri 16 letih izbere poklicni zavod, je priden, biti piflar (kdor se vneto uči za dobro oceno, po naše »bifla« ali »biflon«) pa je lepo, saj pomeni, da si vsaj nekaj naredil. To so nova kulturna sporočila, ki jih je po mnenju pod-ministra za delo Michela Martoneja treba posredovati mladim, povzročila pa so že val polemik in protestov proti stališčem, ki jih je minister izrazil včeraj na nekem srečanju v Rimu, ki je bilo posvečeno vajeništvu. Na Martonejev račun se je vsul plaz kritik, predvsem od študentskih organizacij, pa tudi iz sveta politike, kjer so podmini-stru očitali popolno nepoznavanje stvarnosti italijanske študentske populacije, v kateri so mnogi ob študiju prisiljeni delati in zaradi tega zamujajo z dosego diplome. Martone se je po vseh teh kritikah sicer opravičil z obrazložitvijo, da ni govoril s potrebno zmernostjo, pri tem pa je poudaril, da v Italiji vprašanje srednje starosti univerzitetnih diplomantov vsekakor obstaja. Michel Martone Fornerova: Preuranjeno govoriti o spremembi dopolnilne blagajne RIM - Govoriti o spremembi dopolnilne blagajne je absolutno preuranjeno. Tako meni ministrica za delo Elsa Fornero, ki je na nekem posvetu zavoda Istat poudarila, da v vladnem dokumentu o reformi trga dela nič ne piše o morebitnem spreminjanju izredne dopolnilne blagajne. Tako Fornerova, ki je svoja stališča ponovila tudi v nekem radijskem intervjuju, po izbruhu polemike, nastale po omembi te možnosti, čemur so se uprli sindikati. Po besedah ministrice, ki vsekakor verjame v potrebo po spremembah, a se o tem želi pogovarjati s sindikati, je vlada postavila vprašanje potrebe po boljšem in učinkovitejšem sistemu socialnih blažilcev, pri tem pa bi postopnost olajšala dialog. Referendum o volilnem zakonu: ustavno sodišče utemeljilo razsodbo MILAN - Pomanjkanje jasnosti in nevarnost zakonske praznine: to sta glavna razloga, zaradi katerih je italijansko ustavno sodišče zavrnilo referendum o volilnem zakonu. Ustavno sodišče je včeraj objavilo utemeljitev razsodbe in pri tem poudarilo, da če bi bilo dovolilo referendum, bi se bila država znašla brez norm, ki določajo potek volitev, tej nevarnosti pa ustavni organi oz. organi ustavnega pomena ne smejo biti prepuščeni niti začasno. Z odpravo zakona, ki nosi ime po nekdanjem ligaškem ministru Robertu Calderoliju, se namreč ne bi avtomatično vrnili k prejšnjemu volilnemu zakonu, ampak bi se utegnilo zgoditi, da ponovno stopijo v veljavo svojčas odpravljena stara določila in to z nepredvidljivimi posledicami. Finančna straža včeraj še pri bonitetni hiši Fitch MILAN - Finančni stražniki so včeraj opravili hišno preiskavo v prostorih bonitetne hiše Fitch v Milanu. Preiskava je stekla v okviru postopka proti bonitetnim hišam, ki naj bi z napačnimi informacijami zavajale finančne trge. Prejšnji teden so policisti preiskali prostore bonitetne agencije Standard & Poor's (S&P). Tožilstvo iz Tranija na jugu Italije je sprožilo preiskavo, ki je povezana z nenavadnimi gibanji tečajev delnic na milanski borzi in znižanji bonitetne ocene Italije. Postopek sta sprožili dve skupini potrošnikov. Tožilci iz Tranija sicer nameravajo v postopku kot priče zaslišati tudi predsednika vlade Maria Montija ter predsednika regulatorja kapitalskega trga Giu-seppeja Vegasa. Zaslišanja bi se lahko zgodila že prihodnji teden. tragedija na morju - Na nasedli ladji je skoraj 2400 ton dizelskega goriva Na Costa Concordii se pripravljajo na prečrpavanje goriva Včeraj v razbitinah ladje reševalci odkrili šestnajsto truplo PORTO SANTO STEFANO - Nizozemska družba Smit Salvage je včeraj začela priprave na prečrpavanje goriva iz Costa Concordie, ki je pred dobrim tednom nasedla pred toskansko obalo. Potapljači podjetja, ki je specializirano za reševanje na morju, so najprej pregledali trup ladje, da bi preverili, v kakšnem stanju je. Na ladji je skoraj 2400 ton dizelskega goriva. V akciji sodelujejo štiri ladje. Sodelavci nizozemskega podjetja so se medtem povzpeli na premec ladje, bliže k ladji pa so premaknili tudi ploščad z opremo za prečrpavanje goriva. S prečrpavanjem goriva sicer naj ne bi začeli pred soboto, so povedali dobro obveščeni viri. Po navedbah oblasti bi lahko prečrpavanje trajalo dva tedna ali še več. Medtem so tudi že določili prvih šest rezervoarjev, iz katerih bodo začeli prečrpavati gorivo. Gre za rezervoarje, ki se nahajajo v lahko dostopnem delu ladje. Po besedah vodje civilne zaščite Franca Gabriellija bo, ko bodo ti rezervoarji enkrat izpraznjeni, na ladji le še polovica goriva. Hkrati s prečrpavanjem goriva iz ladje bodo v Costo Concordio črpali vodo, da bi ohranili ravnotežje plovila. Obenem bodo zavarovali okolico ladje, če bi slučajno prišlo do izlitja goriva. Ravno včeraj je preplah vzbudil velik madež na morski gladini, za katerega pa so potem ugotovili, da ne gre za gorivo, ampak za večjo količino jedilnega in strojnega olja ter čistil, ki se je izlila v morje skozi odprtino, ki so jo naredili reševalci. Zeleno luč za prečrpavanje goriva je v ponedeljek dala civilna zaščita, potem ko so potrdili, da je ladja stabilna in da ni nevarnosti, da se potopi. Medtem se iskanje pogrešanih nadaljuje. Potapljači so včeraj, enajst dni po nesreči, v razbitinah ladje odkrili še eno truplo, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na 16, še najmanj 16 ljudi pa pogrešajo, kot je potrdil tudi vodja civilne zaščite Gabrielli. Generalni državni tožilec v Toskani Be-niamino Deidda je medtem odgovornost za nastalo situacijo pripisal ladjarskemu podjetju Costa Crociere. »Delodajalec je odgovoren, zato je treba pogledati odločitve, ki jih je podjetje sprejelo,« je v izjavi za tisk dejal Deidda. Tožilec je ob tem namignil na dejstvo, da je podjetje Francesca Schettina, ki je trenutno v hišnem priporu, postavilo za kapitana. Tudi glede varnosti in organizacije so bili »problemi in neverjetna lahkomiselnost«, je bil kritičen Deidda. Ploščad z opremo za prečrpavanje goriva pred nasedlo ladjo ansa / SVET Sreda, 25. januarja 2012 6 E—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu železarna - Družbi Lucchini in Elettra sta na pobudo občinske uprave dosegli okvirni sporazum Delavci so malce zadihali Škedenjskega obrata 1. februarja ne bodo zaprli - Družba Elettra bo plačala 12 milijonov evrov V železarni dopoldne skupščina, nato zaposleni z družinami v sprevodu do Velikega trga Družba Elettra bo družbi Lucchini plačala 12 milijonov evrov za plin iz škedenjske železarne v obdobju od decembra do februarja. S tem bo delno pokritih 46 milijonov evrov, ki jih dolguje družbi Lucchini. Spor v zvezi z ostalim denarjem bosta skušali družbi zgladiti v prihodnjih mesecih, dogajanje pa bosta nadzorovali deželna in občinska uprava. Plavž škedenjske železarne torej ne bo prenehal delovati 1. februarja, kot je to prejšnji teden zagrozil pooblaščeni upravitelj družbe Lucchini Marcello Calcagni. Ta je takrat v bistvu povedal, da bodo škedenjski obrat zaprli 1. februarja, če družba Elettra ne bo poravnala dolga. Družbi Lucchini in Elettra sta zdaj pred javnimi institucijami zagotovili, da se bosta pred koncem in predvidoma sredi februarja ponovno sestali z namenom, da rešita spor in nadaljujeta (so)delovanje, tudi tokrat ob navzočnosti predstavnikov javne uprave. Še pred tem pa bo srečanje med družbo Lucchini in sindikati. Zaposleni nameravajo namreč od vodstva družbe izvedeti, kaj bo konkretno storila z 12 milijoni svežih evrov. Mnogo je namreč z železarno povezanih podjetij, ki jim družba Lucchini dolguje denar. Tak je izid srečanja med deželno, pokrajinsko in občinsko upravo ter vodstvoma družb Lucchini in Elettra, ki je bilo včeraj dopoldne na sedežu deželne vlade na Velikem trgu. Kot smo poročali, je soočanje spodbudil tržaški župan Roberto Cosolini že isti dan, ko je Calcagni napovedal morebitno zaprtje železarne. li na cesti, so očitno Tržačani razumeli. Ob prihodu na Veliki trg je šel demonstrantom nasproti Cosolini. Ta je skupaj z Omerom poudaril, da bo po končanem srečanju poklical sindikalne predstavnike in jih seznanil z izidom srečanja. To se je kasneje tudi zgodilo. Pred sedežem deželne vlade se je nadaljevala demonstracija tudi z enkrat zabavnimi, drugič manj zabavnimi gesli. Demonstranti so v glavnem vzklikali proti deželnemu predsedniku Renzu Tondu (ki se srečanja ni udeležil), pa tudi proti deželnemu svetniku Ljudstva svobode Mauriziu Bucciju, ki je javno pozdravil Calcagnijevo napoved o zaprtju železarne. Toda po eni uri je postalo ozračje napeto, ko je kazalo, da Cosolini zapušča deželno palačo. Vendar ni bilo tako, ker je prišlo do premora. Calcagni je prosil za 15-minutni odmor, da prouči ponudbo Elettre. Demonstranti so za približno 20 minut prekinili promet (starčka s še starejšim avtomobilom Fiat 500 so vsekakor spustili skozi), člani politične policije Digos pa so se rahlo vznemirili. Hujšega k sreči ni bilo. Kaj čuti, kdor lahko čez dva tedna izgubi delovno mesto, je bilo vsekakor jasno. Končno je policist v civilu poklical na srečanje s Co-solinijem predstavnike sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl, Uilm-Uil in Failms ter enotnega sindikalnega predstavništva delavcev železarne Rsu. Dodatno čakanje je bilo še bolj napeto. Po 15 minutah so se nazadnje prikazali člani sindikatov in napovedali, da 1. februarja železarne ne bodo zaprli. Sestanka na Velikem trgu so se poleg župana in pristojnega občinskega odbornika Fabia Omera udeležili deželne od-bornice Federica Seganti, Alessandra Sa-vino in Angela Brandi ter pokrajinski odbornik Vittorio Zollia. Družbo Lucchi-ni je zastopal Calcagni, družbo Elettra pooblaščeni upravitelj Ramella. Na srečanju, ki je trajalo okrog 75 minut, sta uvodoma sedela daleč drug od drugega in se v bistvu nista niti pogledala. Pred sedežem deželne palače je bilo medtem 600 do 800 delavcev ške-denjske železarne, družbe Sertubi in drugih povezanih podjetij, ki so se skupaj s sindikalnimi predstavniki in družinami zbrali na skupščini v železarni. Vodstvo iz varnostnih razlogov vseh ni pustilo v jedilnico, zato so delavci z otroki ostali zunaj. Po skupščini so se podali v sprevodu po mestnih ulicah do Velikega trga. Pri tem so seveda ohromili promet, vendar večjih težav ni bilo. Nasprotno, občani niso protestirali, niti ko so morali stopiti z avtobusa in nadaljevati peš. Problem 1.200 ljudi, ki bi lahko čez noč osta- Ploskanju je kmalu sledilo nelagodje, ko je bilo jasno, da zadeva še zdaleč ni rešena. Iz palače sta izstopila tudi Coso-lini in deželna odbornica Segantijeva. Župan je bil redkobeseden in je le povedal, da je najhujše mimo in da sta se družbi Lucchini in Elettra obvezali, da bo prišlo februarja do dodatnega srečanja z namenom skupnega načrtovana prihodnosti. Na osnovi dogovora bosta prihodnje skupne pobude družb Lucchini in Elettra nadzorovali deželna in občinska uprava z namenom, da se bo proizvodnja v železarni nadaljevala do leta 2015. Družbi Elettra in Lucchini sta tudi zagotovili, da bosta skušali rešiti spor v institucionalnem okviru. Sindikat je poleg tega zahteval srečanje z družbo Lucchini, do katerega naj bi prišlo v roku 10 dni. Od Calcagnija nameravajo izvedeti, kaj bo storil z denarjem, ki ga bo dobil od Elettre, in ali bodo v prihodnosti redno prihajale v Trst surovine, ki bodo zagotavljale nemoteno delovanje plavža. Sindikat nenazadnje zahteva od Tržaški župan Cosolini je po skoraj dve uri trajajočem srečanju ob udeležbi deželne odbornice Seganti najavil, da je bil dosežen sporazum. Spodaj levo: Dolgo čakanje je bilo za delavce napeto in mestoma dramatično kroma deželne in občinske uprave, da se pospeši postopek za izdelavo programskega sporazuma za spremembo dejavnosti železarne po letu 2015. Na tem območju naj bi v prihodnosti nastale nove dejavnosti, vezane vsekakor na industrijski sektor (bonifikacija zahteva ogromne stroške, pravi sindikat). Pri tem bo nujna udeležba zasebnega sektorja in vseh, ki so pokazali zanimanje za odkup železarne. Ponudbe namreč že obstajajo (vlagatelji sicer »čakajo«, da se reši vprašanje milanskega sodišča in tudi spor z Elettro) in naj bi bila na prvem mestu indijska grupaci-ja Jindal, ki je prevzela v najem podje- tje Sertubi. Družba Lucchini je namreč že odločila, da bo železarno prodala. Pomembno je, da obstajajo pogoji za prodajo. Rešitev spora z Elettro omogoča izvajanje industrijskega načrta družbe Lucchini, in to je predpogoj za prodajo škedenjske železarne. Aljoša Gašperlin železarna - Pokrajinska predsednica pisala trem ministrom Bassa Poropat: Nevarnost je mimo, zdaj moramo vsi skupaj graditi naprej Najhujša nevarnost je mimo, zdaj pa moramo vsi skupaj gledati naprej in delati na tem, da bo prišlo leta 2015 do spremembe dejavnosti škedenjske železarne. V tem smislu je treba zagotoviti delovanje obrata še za dve leti, medtem pa bo treba postaviti temelje za nov razvoj tistega območja. Dosežen dogovor je torej majhen korak naprej. To nam je povedala včeraj popoldne pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ki smo jo vprašali za oceno o sklenjenem sporazumu med družbama Lucchini in Elettra. Predsednica je namreč včeraj pisala kar trem ministrom z zahtevo po odprtju omizja za rešitev vprašanja železarne, medtem ko je pokrajinski svet v ponedeljek zvečer tudi sprejel urgentno resolucijo leve sredine. V resoluciji je bila zahteva, da se italijanska vlada in deželna vlada zavzameta za hitro rešitev problematike. Predsednica Bassa Poropat je pismo z zahtevo po odprtju omizja formalno naslovila na ministra za gospodarski razvoj Corrada Passero, na ministrico za delo Elso Fornero in na ministra za okolje Corrada Clinija. Predsednica se je prejšnji teden srečala s sindikalnimi predstavniki delavcev železarne in se z njimi obvezala, da se bo obrnila na italijansko vlado. Predsednica je namreč soglašala, da je v zvezi z napovedanim zaprtjem železarne nujno takoj poiskati rešitev. To lahko zagotovi skupno delo v okviru državnega omizja, ki mora postaviti temelje za spremembo dejavnosti škedenjskega obrata, je dodala predsednica Bassa Poropat. Pri tem bo treba seveda po eni strani jamčiti delovna mesta tako zaposlenih v železarni kot v povezanih podjetjih, po drugi strani pa bo treba zagotoviti upoštevanje okolja. A.G. Sprevod po mestnih ulicah kroma sindikat - Osnovni sindikati USB V petek splošna stavka tudi v FJK V petek bo tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini splošna stavka, ki so jo oklicali osnovni sindikati USB. Pri stavki bodo sodelovali razni bazni sindikati, od sindikata Orsa do sindikatov Usi in Cobas, protest na državni ravni pa je »proti vladi bančnikov, diktatom Evropske unije, povišanju življenjskih stroškov in napadu na delavce«. Zaradi splošne stavke bodo težave tudi v javnem prevozu. Avtobusi bodo v Trstu redno vozilio med 6. in 9. uro ter med 13. in 16. uro. Na Goriškem bodo stavkali od 2. do 6. ure, od 9. do 12. ure in od 15. ure do 2. ure naslednjega dne. Na Videmskem bodo stavkali od 2. do 6. ure, od 9. do 12. ure in od 15. ure do 2. ure naslednjega dne, medtem ko bodo v Pordenonu prekrižali roke od 9. ure do 12.30 in od 15.30 do konca turnusa (na podeželju od 8.30 do 12.30 in od 16. ure do konca delovne izmene). / TRST Sreda, 25. januarja 2012 7 bencinski servisi - Protest proti podražitvi goriv Slovenija in »abesinske« trošarine nočna mora za tržaške črpalkarje Marino Košuta in drugi podjetniki o težavah v obmejnem pasu - Teža trošarin in davkov v Italiji in Sloveniji Protest črpalkarjev proti podražitvi goriva se je začel v Gorici, kjer je prišlo celo do gladovne stavke, v prejšnjih dneh pa je »nalezel« tržaško pokrajino. V ponedeljek so se avtocisterne zadnjič pojavile na tržaških bencinskih servisih, kjer bodo točili motorna goriva, dokler ne bodo izčrpali zalog. Za to obliko protesta so se črpalkar-ji odločili zaradi stiske, na katero vplivajo seveda nižje cene v sosednji Sloveniji. Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo je v ponedeljek napovedal osnutek amandmaja za zvišanje popusta na cene motornih goriv v obmejnem pasu, s katerim bi cene dejansko izenačili s slovenskimi. »Če ne bo večjih novosti, bo na črpalkah do konca tega tedna pošlo gorivo,« je včeraj povedal predsednik podjetja Adriae-nergy Marino Košuta. Podjetje ima svojo črpalko (pod zastavo družbe OMV) tik ob zgoniški obrtni coni, nedaleč od slovenske meje. Košuta se je prejšnji teden udeležil tako sestanka na tržaškem sedežu zveze črpal-karjev FIGISC, kjer so se odločili za protest, kot srečanja v Vidmu, na katerem je bilo ob Renzu Tondu navzočih več politikov: »Razložili smo jim, da je naš položaj postal neznosen, Tondo pa je nato vzpostavil stik z Rimom. V četrtek se bomo črpalkarji spet sestali in odločili, kako naprej, v petek pa naj biDežela sprejela odločitev o amandmaju.« Od razvoja dogodkov bo odvisno, ali se bo protest nadaljeval. V Sloveniji se je v ponedeljek podražil bencin, razlika z italijanskimi cenami pa ostaja precejšnja. Marino Košuta je pojasnil, da goriški črpalkarji odločneje protestirajo, ker jih je slovenska konkurenca prizadela v še večji meri. »Podobno pa je z nami na Krasu, saj smo od mejnih prehodov oddaljeni le nekaj kilometrov«. Slovenija po Košutovih besedah zadržuje ceno pogonskega goriva, ker le-ta vpliva na rast inflacije: »Trošarine so v Sloveniji neprimerno nižje. V Italiji so jih lani petkrat zvišali, ker država potrebuje denar. V Italiji imamo najdražji bencin v Evropi. Ker je sistem star, je tudi zelo drag. Premier Monti ga hoče posodobiti, to pa mu ne bo uspelo čez noč. Liberalizacije in drugi ukrepi bodo terjali nekaj časa.« V teh dneh so nekateri protestniki omenjali »nelojalno konkurenco iz Slovenije«, za Košuto pa so te trditve neumne, ker ima vsaka država pravico, da zaščiti svoj trg. Cene naftnih derivatov uravnava svetovni trg, države pa določajo trošarine in davek na dodano vrednost. »Slovenija je mlada država in nima megalomanskih struktur, kakršne poznamo v Italiji, kjer z bencinom še vedno plačujemo vojno v Abesiniji,« je bil jasen Košuta. Roberto Di Ilio upravlja bencinski servis Esso na Drevoredu Campi Elisi. Razložil Marino Košuta kroma je, da so tržaški črpalkarji v zelo slabem položaju in ni upanja, da bi se vrnili na nivo izpred nekaj let. Sam obžaluje, da se je veliko Tržačanov že navadilo na bencinske črpalke v Sloveniji: »Navad ni lahko spet spremeniti. K temu pa so pripomogli tudi krajevni mediji, ki vztrajno poudarjajo, kaj se potrošnikom najbolj splača. Pri tem včasih pretiravajo. Danes prodajamo bencin z deželnim popustom po 1,46 evra za liter, v Sloveniji pa stane liter 1,38 evra (po novem 1,40 evra, op. nov.). Razlika ni tako velika, kot pišejo. Gromozanske cene 1,80 evra za liter pa v Trstu še nismo videli ... « se je pritožil Di Ilio in povedal, da je po decembrskem zvišanju trošarin zabeležil 40-odstotni upad prodaje goriva. »Beg voznikov čez mejo ne škodi samo 30 tržaškim črpalkarjem, ampak tudi državni blagajni,« je še poudaril. Podobnega mnenja so na bližnjem servisu Agip, kjer beleži lastnik od 30 do 40-odstoten upad prodaje: »Občani imajo pravico do večjih popustov. Mi pa tvegamo, da zapremo in odpustimo delavce.« Po zadnjih podatkih Petrolove spletne strani znaša trošarina na 95-oktanski bencin v Sloveniji 0,49 evra za liter, davek DDV pa 0,23 evra (skupno 0,73 evra za liter). Po včerajšnjih podatkih italijanskega ministrstva za gospodarski razvoj pa znašajo trošarine za neosvinčeni bencin v Italiji 0,70 evra, davek IVA pa skoraj 0,30 evra za liter (skupno približno en evro, torej 0,27 evra več kot pri sosedih). Davek na dodano vrednost je v Italiji visok, ker so obdavčene tudi same trošarine. S slednjimi pa še vedno plačujemo vojno v Abesiniji (1935), Sueško krizo (1956), tragedijo Vajonta (1963), poplavo v Firencah (1966), številne potrese in vojaške misije ter obnovo kolektivne pogodbe železničarjev in voznikov avtobusov (2004). (af) občina trst - Občinski svet zasičen z dokumenti Resolucije prekipevajo Od junija lani predloženih 137, na obravnavo jih čaka še 81 - Stališče Gibanja 5 zvezd Tržaški občinski svet je na sinoč-nji seji nadaljeval razpravo o posameznih resolucijah, ki jo je bil začel na ponedeljkovi seji, potem ko je - s soglasno odobreno resolucijo - izrazil solidarnost delavcem škedenjske železarne in bližnjega podjetja Sertubi. Resolucije predstavljajo eno od »bremen«, ki so se od poletja nakopičile v občinskem svetu. Ta tema je bila predmet tiskovne konference Gibanja 5 zvezd. Njegova občinska svetnika Paolo Menis in Stefano Patuanelli sta podala zanimiv statistični pregled. Od začetka Co-solinijevega županskega mandata je bilo vloženih v občinski svet skupno 137 resolucij. Dvajset so jih podpisniki umaknili, pet jih je mestna skupščina zavrnila, 15 jih je občinska uprava sprejela, štiri jih je sprejela kot priporočilo, dvanajst pa jih je odobril občinski svet. Na obravnavo čaka še 81 resolucij. Ogromno, upoštevajoč, da se je sedanja mandatna doba začela šele pred osmimi meseci. Menis in Patuanelli pa sta opozorila na drugo kritično točko. Po določi- Paolo Menis kroma lih pravilnika občinskega sveta (72. člen) bi moral občinski odbor v roku 45 dni po odobritvi resolucije sporočiti konferenci načelnikov skupin, katere sklepe je sprejel, da bi zadostil zahtevam, iznesenih v resolucijah. »To se še ni zgodilo,« sta ugotovila predstavnika Gril-lovega gibanja. Obstaja pa še druga nedoslednost. Pravilnik občinskega sveta predvideva obravnavo resolucij v roku 30 dni po predstavitvi. Mestna skupščina se ne drži tega določila, saj so bile nekatere resolucije predložene že junija lani, po sedmih mesecih pa še čakajo na obravnavo v skupščini. Take zamude niso za mestno skupščino novost. V drugem Dipiazzovem županskem mandatu so resolucije svetnikov leve sredine čakale leto in še več na obravnavo, nekaterih pa sploh niso obravnavali. To seveda ne pomeni, da bi morali za časa Cosolinijevega mandata nadaljevati po tej poti kršitve pravilnika občinskega sveta. Zato sta se Menis in Pa-tuanelli odločila, da ne bo Gibanje 5 zvezd več predložilo resolucij, razen v primerih, ko bi to bilo nujno potrebno. Ta odločitev bo veljala, do »vzpostavitve zakonitosti in spoštovanja pravilnika,« sta izrecno poudarila. Namesto resolucijam se bosta svetnika Grillovega gibanja posvetila pripravi odlokov, o katerih naj bi razpravljal občinski svet. Prvi tak odlok bo zadeval ustanovitev občinskega registra za biološke oporoke, drugi pa bo zadeval smernice in kriterije imenovanj, ki so v županovi pristojnosti. M.K. tržaški občinski svet - Nekdanji županski kandidat Ljudstva svobode Antonione v mešani skupini Zapustil je Berlusconijevo stranko - Ljudstvo svobode ima sedaj v mestni skupščini le šest svetnikov Med ponedeljkovo razpravo o resoluciji v podporo delavcem škedenjske železarne in podjetja Ser-tubi je lanski županski kandidat Ljudstva svobode Roberto Antonione prvič posegel v svoji novi politični preobleki. Ze na začetku seje je predsednik mestne skupščine Iztok Furlanič sporočil, da je Antonione zapustil svetniško skupino Ljudstva svobode in prestopil v mešano skupino. Sprememba je bila v dvorani občinskega sveta vidna: Antonione se je presedel. Medtem ko je do ponedeljka sedel v klopi ob Ma-nueli Declich in drugih svetnikov Berlusconijeve stranke, sedi sedaj ob svetniški skupini Grillovega Gibanja 5 zvezd, tik pred sedežem njegovega velikega volilnega sponzorja, nekdanjega tržaškega župana Roberta Dipiazze. Tako je Ljudstvo svobode ostalo s samimi šestimi svetniki. Antonionejeva odločitev je bila pričakovana. Potem ko se je v začetku novembra lani v parlamentu javno ogradil od politike tedanjega predsednika vlade Silvia Berlusconija in s svojo odločitvijo prispeval k njegovemu odstopu, so se njegovi že itak zelo krhki politični odnosi s tržaškim vodstvom stranke še bolj skrhali. Antonione je po novem letu opravil vrsto srečanj z mestnimi predstavniki desne sredine, tistimi, ki kritično ocenjujejo Camberjevo vodstvo stranke ter se naposled odločil, da dokončno zapu- Levo Roberto Antonione, desno Stefano Patuanelli sti Ljudstvo svobode. Nekaj mesecev po majskih volitvah je kazalo, da bo Antonione zapustil občinski svet ter se osredotočil na svoje parlamentarno delo. Številne odsotnosti na sejah mestne skupščine so to nakazovale in potrje- vale. Jeseni pa so se politični dogodki v Rimu zapletli, Antonione je odigral vlogo enega od protagonistov. Njegova odkrita, javna kritika Berlusconiju in njegovi vladi je odjeknila tudi v mestu. Tržaško vodstvo stranke je hotelo, da bi odstopil. Tako bi njegovo mesto v občinskem svetu prevzel prvi neizvoljeni, nekdanji svetnik Forze Italia Lorenzo Giorgi. Politični dogodki pa so se drugače zasukali. An-tonione je res zapustil svetniško skupino Ljudstva svobode, ni pa zapustil mestne skupščine. Le presedel se je in pristopil k mešani skupini. Tako je zmešal štrene Camberju in predvsem Giorgiju, ki bo moral še čakati pred vrati občinskega sveta na morebiten odstop drugih svetnikov Ljudstva svobode (kar pa bi se lahko zgodilo le v primeru ko bi eden od sedanjih svetnikov bil prihodnje leto izvoljen v deželni svet in bi zapustil svoje mesto v občinskem svetu ...). Tržaška desna sredina res »nima sreče« s svojimi izvoljenimi predstavniki. Antonionejev primer ni prvi. V preteklem mandatu je takratno skupino Forze Italia najprej zapustil svetnik Paolo Di Tora ter pristopil k mešani skupini, potem je skupini Forza Ita-lia-Nacionalno zavezništvo dal košarico Salvatore Porro, za njim še Claudio Frommel. Oba sta nato pristopila k Bandellijevi Un'altra Trieste. M.K. promet Mestno središče spet odprto Sprememba vremenskih razmer je omogočila preklic županovega odloka o omejevanju prometa zasebnih vozil v središču Trsta. Kot je deželna vremenoslovska služba napovedala že v ponedeljek, sta včeraj najprej dež in potem burja očistila in prevetrila mestno ozračje, kjer so se v prejšnjih dneh zadrževali zdravju škodljivi prašni delci PM10. Včeraj so prometne omejitve še veljale, po oceni podatkov deželne agencije za okolje ARPA pa je župan Roberto Cosolini na predlog občinskega odbornika za okolje Umberta Laurenija podpisal odlok o preklicu. Z današnjim dnem bo tako promet spet dovoljen v centru mesta. V veljavi bodo le redne omejitve na posameznih ulicah in trgih. Občinski redarji, ki so bili včeraj obremenjeni tudi zaradi shoda škedenjskih železarjev, so izvedli 43 vzročnih kontrol v centru in zapisali 8 glob (po 155 evrov) kršilcem. Otroške urice v NŠK: jutri bo na vrsti že prva Z zimskimi dnevi prihajajo v Narodno in študijsko knjižnico nove otroške urice, med katerimi bodo najmlajši obiskovalci spremljali živahne dogodivščine gozdnih prebivalcev. Tokratni ciklus treh pravljic bo na sporedu ob četrtkih ob 17. uri, in sicer jutri, 26. januarja, 16. februarja in 15. marca. Kot pravljičarki se bosta predstavili Alenka Hrovatin in Biserka Cesar, ki so ju otroci spoznali že v lanskem letu. Na prvi urici, ki bo na sporedu jutri ob 17. uri, bodo prisluhnili zgodbi Diamant v snegu o krtku, ki ga očara zasnežena pokrajina, saj snega še ni videl, še posebno pa ga prevzame diamant. Želi ga pokazati svojim prijateljem, a diamant hitro kopni. V topli zgodbici o hladni zimi izvemo, da nas čarobni trenutki lahko presenetijo kadar koli. Srečanje DS o krizi in Montijevi vladi V hotelu Savoia Excelsior (Nabrežje Mandracchio 4) bo jutri ob 18. uri javna debata v priredbi tržaške Demokratske stranke o Italiji oziroma o krizi in Montijevi vladi. Francesco Russo se bo o tem pogovarjal s senatorko Tamaro Blažina in poslancem Ettorejem Rosatom. Zaključke bo potegnila evropska poslanka Debora Serracchiani. V Rossettiju od danes Schillerjevi Masnaderi Na odru gledališča Rossetti bodo v okviru proznega programa od danes do nedelje »nastopili« Schillerievi Masnadieri v režiji Gabrieleja Lavie. Dramo o uporu oblasti in želji po svobodi bo uprizoril mlad gledališki ansambel. Seminar o fotografiji Madnarodna visoka šola Sissa prireja danes od 17.30 do 19.30 fotografsko delavnico, ki jo bo vodil fotograf in zgodovinar Mose Franchi. V dvorani 128 v Ul.Bonomea 265 se bodo udeleženci podali na potovanje skozi zgodovino in razvoj fotografije. Predčasno zaprtje okenc za rezervacije (CUP) Tržaško bolnišnično univerzitetno podjetje sporoča, da bo delovni čas okenc za rezervacije specialističnih zdravniških pregledov (CUP) v tržaških bolnišnicah jutri skrajšan. Rezervacijo bo mogoče opraviti le do 13. ure, osebje pa se bo nato udeležilo sindikalne skupščine. 8 Sreda, 25. januarja 2012 TRST / tržaško sodišče - Skupščina kluba ni obrodila rezultatov Triestina pred stečajem Aletti priznal, da nima ne denarja ne partnerjev - Dolgovi znašajo dobrih pet milijonov evrov Triestina je na robu stečaja. Njenemu predsedniku Ser-giu Alettiju je sodnik Giovanni Sansone pred tremi tedni začasno prizanesel. Ob privoljenju državnega tožilca Federica Frezze je nogometnemu klubu dal tri tedne časa, da se tako ali drugače dokoplje do 2,5-3 milijonov evrov, kolikor jih klub potrebuje za poravnavo dolgov in zagotavljanje dejavnosti do konca nogometne sezone. Danes dopoldne bo na vrsti nova, odločilna obravnava, vodstvo kluba pa se je sestalo sinoči. Pričakovati je bilo, da bo prišlo do napovedane dokapitalizacije, vendar skupščina, ki se je zavlekla do poznih ur, ni obrodila nobenega rezultata. Aletti, ki je poleti odkupil klub in se bahal z velikimi načrti, je na njej sinoči preprosto priznal, da nima denarja! Položaj je torej dramatičen. Sodnik ima danes dve možnosti: ali bo odredil stečaj ali imenoval stečajnega upravitelja, ki bi imel morda še nekaj dni časa, da najde kakšnega »rešitelja«. Zagotovo to ne bo bogati tržaški izseljenec iz Avstralije, ki ga je pred dne- vi sodniku omenjal Aletti in trdil, da se z njim pogaja. Zdaj je jasno, da je bilo vse to le plod njegove domišljije. »Kar se dogaja, je groteska,« nam je po skupščini povedal jezni in obupani generalni direktor kluba Marco Cernaz. Dolgovi Triestine znašajo dobrih pet milijonov evrov, seznam upnikov je kar dolg, prve odgovore pa zahtevajo nogometaši in trener Giuseppe Galderisi ter uslužbenci kluba. Pri Fernetičih prijeli domnevno goljufinjo Pri Fernetičih so karabinjerji nabrežinskega poveljstva aretirali 26-letno romunsko državljanko, za katero so v Romuniji razpisali evropski priporni nalog. Ženska naj bi bila članica kriminalne združbe, ki je v Romuniji in Nemčiji zlorabljala številke debetnih kartic. Na meji so jo ustavili, ko se je z avtomobilom BMW 320 peljala v Slovenijo, po opravljenem postopku pa so jo odvedli v tržaški zapor. Izročili jo bodo Romuniji. Tržaški zdravniki so včeraj javno izpovedali svoje nelagodje kroma katinarska bolnišnica - Mnenje zdravnikov Demotivacija in malodušnost ... v operacijskih sobah pa skladišča Ko stvari ne funkcionirajo, je zadrego občutiti tako med čistilkami kot med prima-riji, je prepričan dr. Bruno Gambardella, sindikalni predstavnik tržaških primarijev. Kaj mislijo čistilci, bolničarji, bolniške sestre in ostali zaposleni v katinarski bolnišnici ne vemo, včeraj pa so svoje nelagodje javno izpovedali predstavniki zdravnikov; ob omenjenem pri-mariju še Laura Stabile, Sandro Ciampalini in Cosimo Quaranta, ki zastopajo združenje Anaao Assomed, Cimo Asmd in druge stanovske organizacije. Njihova ocena ni razveseljiva, saj naj bi med zaposlenimi prevladovala demotivi-ranost in malodušje, ki bi lahko bili za podjetje uničujoči. V enem mesecu so katinar-sko bolnišnico zapustili predstojniki kar štirih oddelkov, kar po njihovem mnenju priča o nelagodju, ki vlada v najvišjih sferah: veliki profesionalci naj bi zapustili svoje delovno mesto, ker naj ne bi bili več v stanju zagotavljati visokih standardov. Zakaj? V katinarski bolnišnici primanjkujejo zdravniki, bolniške sestre ...in bolniške postelje. 10. januarja smo bili priča tako ekstremni situaciji, ko ni bilo v vsej bolnici na razpolago eno samo prosto ležišče. Istočasno pa je kar 55 pacientov moralo ležati na oddelkih, kamor po pravilih ne bi spadali; pacienti interne medicine na primer na plastični kirurgiji ... Pomanjkanje prostih ležišč in »romanje« pacientov postajata iz leta v leto bolj pereč problem, kot opozarjajo sindikalni predstavniki zdravnikov pa občutijo težave tako pacienti kot bolnišnično osebje. Kompeten-ce bolniških sester in zdravnikov se namreč razlikujejo glede na oddelek, prav tako razpoložljiva zdravila. Poleg tega so zdravniki prisiljeni svojim pacientom slediti po vseh nadstropjih obeh bolnišničnih stolpov, kar je seveda zamudno. Zaradi stalnih »selitev« se dokumentacija večkrat izgubi, prav tako kaka pacientova proteza ...včasih pa se celo za pacienti izgubi vsaka sled ... Zdravniki so se zato že večkrat pritožili na direkcijo, kjer pa naj bi bili odgo- vorni na razpolago le med uradnimi urami. V zameno naj bi največkrat, tako trdijo, dobili isti odgovor: pomagajte si. Na včerajšnji tiskovni konferenci je beseda tekla tudi o urgenci, kjer primanjkujejo zdravniki in ostali zdravstveni delavci, a tudi ustrezni prostori. Tržaška ur-genca ne dosega predvidenih standardov, trčenje - V bližini Goldonijevega trga Trčenje motorista z avtom na srečo brez hujših posledic Nekaj po 22. uri je na križišču med Ul. Ginnastica in Ul. Car-ducci prišlo do silovitega trčenja med avtomobilom in motorjem, ki pa se je na srečo za motorista končalo, vsaj po zagotovilih Rdečega križa, brez hujših posledic. Kot kaže, je motorist pravilno s kawasakijem pripeljal z Ul. Gin-nastica na Ul. Carducci, ko naj bi mu izsilil prednost voznik avtomobila temne barve. Motor je odbilo skoraj 20 metrov daleč, motorist pa je obležal na asfaltu. Na kraj nesreče sta prispela dva reševalna avtomobila, z enim so motorista zaradi številnih udarcev prepeljali v bolnico, vendar njegovo zdravsatveno stanje ni zaskrbljujoče. Po aleksandrijskih poteh danes v dvorani Tessitori V Trstu je decembra 2008 potekal mednarodni simpozij Le rotte di Alexandria - Po aleksandrijskih poteh; posegi številnih zgodovinarjev in ostalih strokovnjakov, ki so z različnih gledišč analizirali migracijo na relaciji Primorska - Egipt, so sedaj zbrani tudi v obsežnem zborniku, ki ga bodo danes ob 17.30 predstavili v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan. Dvojezično publikacijo, ki jo bogatijo tudi izvlečki v angleškem jeziku, sta uredila Franco Pero' in Patri-zia Vascotto, v njej pa najdemo razčlenjeno analizo trgovskih, kulturnih in migracijskih stikov med Aleksandrijo in Trstom. Policija se spominja Giovannija Palatuccija Na dan spomina, v petek, 27. januarja, se bo sklop spominskih pobud začel ob 9. uri pri koronejskem zaporu, kjer bodo predstavniki policije položili venec k obeležju, ki spominja na tamkajšnji pripor kvestorja Giovannija Palatuccija. Palatucci je bil zadnji reški kve-stor, ki je med drugo svetovno vojno pred deportacijo v nemška taborišča rešil pet tisoč Judov. 13. septembra 1944 so ga SS-ovci odvedli v tržaški koro-nejski zapor, nakar so ga 22. oktobra deportirali v taborišče Dachau, kjer je umrl 10. februarja 1945. Muzej holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu ga je leta 1990 uvrstil na seznam »pravičnih med narodi«, ki so Jude rešili pred holokavstom. Baklada TPPZ za spomin, mir in sožitje Tako kot je že tradicija bo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič jutri, na predvečer dneva spomina, priredil baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče bo ob 17. uri pri stadionu Grezar pri Sv. Soboti, odhod tihega sprevoda pa je predviden ob 17.30. Baklada se bo vila po ulicah Valmaura in Ratto della Pile-ria, zaključila pa v Rižarni, kjer bodo pevke, pevci in or-kestraši pod taktirko Pie Cah zapeli nekaj priložnostnih pesmi. Partizasnki pevci vabijo vse udeležence, naj s seboj prinesejo cvet, ki ga bodo položili na mesto, kjer je nekoč stala krematorijska peč, v poklon žrtvam nekdanjega nacističnega taborišča. Včeraj danes Danes, SREDA, 25. januarja 2012 DARKO Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 9.25 - Luna vzide ob 8.17 in zatone ob 19.47 Jutri, ČETRTEK, 26. januarja 2012 PAVLA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje C, zračni tlak 10107 mb raste, vlaga 80-odstotna, veter 8 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. [I] Lekarne trdijo sindikalni predstavniki, poleg tega je preobremenjena z delom. Po drugi strani pa razpolagajo na Kati-nari z odlično opremljenimi operacijskimi sobami, za katere naj bi davkoplačevalci odšteli 15 milijonov evrov. Škoda, da so štiri neuporabljene, dve pa so spremenili v skladišče ... Poljanka Dolhar U Kino f NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA TRST SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vljudno vabijo C NA PREDSTAVITEV KNJIGE ŽIVIM V BESEDI Izbrana dela Zorka Jelinčiča D Do sobote, 28. januarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. DANES, 25. januarja 2012, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14 v 0 knjigi bodo spregovorili Žarko Rovšček, ki je dela izbral in uredil, ^ Dušan Jelinčič in Aleksej Kale NAZIONALE - Dvorana 1: 17.15, 19.15, 21.15 »Benvenuti al Nord«; 18.30 »The Artist«; Dvorana 2: 16.45, 20.30 »La chiave di Sara«; 17.00, 19.30, 22.00 »The Help«; Dvorana 3: 17.50 »Midnight in Paris«; 22.15 »Non aver paura del buio«; Dvorana 4: 16.30, 20.45, 22.15 »Underworld 4 - Il ris-veglio«; 19.20 »L'ora nera«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 18.15, 20.30, 22.20 »Un-derworld 4 - Il risveglio (dig.) 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.40 »La talpa (dig.)«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Immaturi - Il viaggio (dig.)«; Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«. Čestitke AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.05, 22.15 »La talpa«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Le ne-vi del Kilimangiaro«. CINECITY - 16.30, 18.50, 20.00, 21.15, 22.15 »Benvenuti al Nord«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Underworld 4 -Il risveglio 3D«; 21.50 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 16.10, 18.05 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 16.30, 20.00, 22.20 »Immaturi, il viag-gio«; 18.50, 21.45 »J. Edgar«; 16.30, 19.05, 21.40 »La talpa«; 16.20, 18.10, 20.00 »Succhiami, la vera storia di Edward e Bella«; 16.30 »L'incredibile sto-ria di Winter il delfino«. FELLINI - 18.15 »Almanya - La mia fa-miglia va in Germania«; 16.00, 20.00, 22.15 »J. Edgar«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Nord«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.00, 20.00, 21.50 »E ora dove andiamo?«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.05, 22.00 »Shame«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50 »Alvin in veverički 3«; 16.00, 18.30, 21.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 16.10, 18.50, 21.30 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 18.40, 20.50 »Trgovci s časom«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.15 »Pisma sv. Nikolaju«; 16.40 »Alvin in veve-rički 3«; 20.50 »Dekle z zmajskim ta-tujem«; 16.10 »Muppetki«; 15.15, 17.15, 19.15, 21.15 »Jack in Jill«; 18.40, 21.00 »Tihotapci«; 18.30, 20.40 »Angleška pita«; 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 »Obuti maček 3D«; 15.10, 17.10 »Obuti maček (sin-hr.)«; 19.30, 21.40 »Podzemlje: Prebujenje 3D«. Toplo ognjišče in smeh v očeh, zdravja in srečnih trenutkov nešteto. V veselju tvojih dragih to želijo tebi, dragi SAŠKO, ob tvojem rojstnem dnevu Anuča, Uči, Karlo in vsi, ki te imajo radi. Danes na Opčinah naš prijatelj SAŠKO slavi 60. rojstni dan. Iskrene čestitke in želje za nadaljnja uspešna leta mu želijo Neva, Carlo, Rosanna, Vladi, Lucia, Marco, Helena in Ivan. Danes se v Slivnem velika fešta napoveduje, saj naš SAŠKO HRO-VATIN okroglo obletnico praznuje! Veliko lepih, zdravih in srečnih dni, pa tudi smučarije mu želimo pri SK Devin vsi! JOSETTE, vse najboljše za tvoj 8. rojstni dan! Imava te neskončno rada! Mama in tata. Moja sestrična JOJA me danes pričakuje, ker njen rojstni dan praznuje. Ko svečke na torti bodo gorele, skupaj z dadi ji bova vse najboljše zapele. Kimy. Ko teloh zacveti se JOSETTIN rojstni dan slavi. Nežna, srečna, vztrajna in delavna rasti ti, to ti tvoji nonoti, tete in strici želimo vsi. Naj voščilo v Slivno poleti, tam kjer IVAN okrogla leta slavi. Še veliko srečnih, zdravih in lepih dni mu družina Milič in Purič želi. Loterija 24. januarja 2012 Bari 23 28 65 44 69 Cagliari 80 60 68 31 24 Firence 63 28 79 10 45 Genova 54 28 66 67 86 Milan 27 79 88 58 15 Neapelj 6 3 90 37 68 Palermo 9 46 25 71 12 Rim 37 29 56 40 22 Turin 7 69 60 67 46 Benetke 83 20 90 15 69 Nazionale 66 43 80 85 90 Super Enalotto Št. 10 27 32 55 68 72 75 jolly 84 Nagradni sklad 2.494.111,51 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 57.139.895,47 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 28.778,21 € 1.210 dobitnikov s 4 točkami 309,18€ 41.645 dobitnikov s 3 točkami 17,96 € Superstar 61 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 30.918,00 € 166 dobitnikov s 3 točkami 1.796,00 € 2.741 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.895 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 41.761 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 25. januarja 2012 9 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo informativni sestanek OV v Devinu danes, 25. januarja, ob 16. uri. Dan odprtih vrat COŠ S. Grudna v Šempolaju bo 26. januarja od 11.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo predstavitev vrtca Barkovlje (Ul. Vallicula 11) potekala danes, 25. januarja, od 14. do 15. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča urnike informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: Šola P. Tomažič (Treb-če) 30. januarja ob 15.00; Šola A. Gradnik (Col) 6. februarja ob 15.00. Dan odprtih vrat za otroški vrtec l. Fakin (Col) 30. januarja 10.00-11.00. Vrtec J. Košuta (Križ) bo imel samo informativni sestanek za starše 26. januarja ob 16.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 28. januarja in 11. februarja od 8.30 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. Informativni sestanki: OV Palčica Ri-cmanje 8. februarja, ob 11.00; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski 8. februarja, ob 17.00. Prošnje za vpis dobite na spletni strani ravnateljstva www.didol.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da 20. februarja zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.preseren.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole bo potekalo do 20. februarja. M Izleti NA OGLED JASLIC v Mokronog, Šentjanž, Boštanj in okolico se bomo podali v soboto, 28. januarja. Avtobus bo spremljal udeležence po ustaljeni navadi. Imeli bomo tudi sv. mašo in dobro kosilo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 3479322123. SKD VALENTIN VODNIK - planinski odsek organizira v nedeljo, 29. januarja, pohod na vrh Slavnika nad Podgorjem. Zbirališče v Dolini pred zadružno gostilno ob 10.00. Pohod ni naporen in je primeren tudi za otroke, kosilo v nahrbtniku. Info: 3469707776 (Alen). KRUT - na razpolago še nekaj dodatnih mest za voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villi Manin in ogled bližnjega mesteca Portogruaro, v soboto, 4. februarja. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 3 Obvestila SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na tel. 3358180449 (Erika). TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec se je začela. Za informacije in vpis pokličite tel. št. 335-8045700 (Albert). Kombi odpelje ob 8.45 izpred gledališča v Boljuncu, sledi postaja Borštu, avtobusna postaja na trgu v Ricmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin. SKD VIGRED vabi danes, 25. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na ve- čer »Hrana: za zdravo in mlado srce, za pravilno razmerje holesterola, za znižanje maščob v krvi, za ureditev krvnega tlaka, za boljši pretok krvi in zmanjšanje krčnih žil«, predavala bo strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. Ob tej priliki bo oljarna predstavila svoja olja. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje Deželnega sveta danes, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora agrarne skupnosti v četrtek, 26. januarja, ob 20. uri na sedežu na Pa-dričah v sejni dvorani Mirka Špaca-pana. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 26. januarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v četrtek, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje« zbirališče ob 17. uri (stadion Grezar). Odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci vabljeni da prinesejo s seboj cvet, v po-klon žrtvam Rižarne. ARGENTINSKI TANGO - prva brezplačna lekcija bo v petek, 27. januarja, ob 19.30 pri SKD Igo Gruden v Na-brežini. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS s sodelovanjem Centra za prostovoljne dejavnosti vabi v skupino za samopomoč ob izgubi drage osebe, ki jo vodi psihologinja in psihoterapevtka dr. Marzia Rucli v petek, 27. januarja, ob 17. uri v prostorih CSV (centro servizi volonta-riato), galleria Fenice 2, 3. nad., (TS). Informacije na tel. 328-3717147. LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje v soboto, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah. PRAVLJIČNA URICA pri SKD Igo Gruden bo v soboto, 28. januarja, ob 15.30; sodelujejo baletke plesne šole iz Sežane. SKD IGO GRUDEN vabi na družabni večer, ki bo v soboto, 28. januarja, ob 20. uri; večer bodo popestrili pevski zbori in pevka Laura. ŽUPNIJA SVETE TROJICE na Katinari vabi v nedeljo, 29. januarja, na umestitev novega gospoda župnika patra Rafka Ropreta pri maši ob 9. uri. Umestil ga bo tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi ob prisotnosti vikarja za slovenske vernike gospoda Toneta Bedenčiča. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 29. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 3355476663 (Vanja). SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempola-ju na ogled mladinske igre »Razboj-nice« v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Patrizia Jurinčič in Maruška Guštin. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 29. januarja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. januarja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na kramljanje o matematiki s prof. Dragom Bajcem. Začetek ob 20.30. KRUT vabi na predstavitveno srečanje o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola, ki bo v torek, 31. januarja, ob 18. uri na društvenem sedežu. Informacije v Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmen-tacija proizvodov in kupcev, marke- ting mix. Izbor kandidatov: 13. februarja. Za dodatne informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Gin-nastica 72, Trst (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). AD FORMANDUM prireja brezplačni tečaj (po diplomi) »Marketing za promocijo turističnih storitev« namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Izbor kandidatov bo 1. februarja. Informacije na tel. št.: info@adforman-dum.eu, tel. 040-566360. ŠKK KOMEN prireja začetniški tečaj poslušnosti za pse od 4. do 7. meseca starosti. Začetek tečaja v četrtek, 2. februarja, ob 18. uri na klubskem vad-bišču v Komnu. Za informacije pokličite: +39339-2863299 ali +38641887272. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja vodeni ogled razstave »Ekspresionizem«, Vila Manin, v nedeljo, 5. februarja. Informacije na tel. št.: 3383476253 ali 040-2602395. TEČAJ COUNTRY PLESA za odrasle (posameznike ali pare) v večnamenski dvorani Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, na Ul. Gin-nastica 72, ob torkih od 20.00 do 21.30. Prvo srečanje v torek, 7. februarja, (predvidenih 8 srečanj). Plesno predznanje ni potrebno. Vpis in informacije: 040-573141, petra.pe-ki73@gmail.com! Plesni tečaj vodi Sonja Covolo. SLOVENSKI KLUB IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prirejata delavnico Kako promovira-mo društveno delovanje - pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, II). Delavnica je namenjena tistim, ki se v društvih ukvarjajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Vodi jo novinarka Poljanka Dolhar. Ob zaključku je predvidena družabnost. Prijave do vključno 10. februarja na tel. št. 040635626, info@zskd.org. ŠC MELANIE KLEIN - tečaji v Otroški hišici (Ul. dello Scoglio 14/1): »Masaža dojenčka« od 2. do 7. meseca od 16.00 do 16.45. Masaža krepi otrokovo čustveno navezanost na starše in izboljša njegovo počutje. Začetek 13. februarja; »Baby fitness« od 1. do 12. meseca, ob ponedeljkih od 17.15 do 18.00. Starši bodo pridobili znanje za razvijanje motoričnih sposobnosti otrok. Začetek 13. februarja; »Delavnica štikanja« - starodavna umetnost, ki omogoča, da se oseba posveča sami sebi, izraža svojo domišljijo in se sprosti, ob ponedeljkih od 18. do 20. ure. Število mest je omejeno. Začetek 13. februarja; »Štikanje ob čaju« - izboljšanje tehnike ob skodelici čaja, ob petkih od 18. do 20. ure, začetek 13. februarja; »Shiatsu za otroke« od 3. do 5. leta, ob torkih med 16.30 in 17.00. Pri masaži gre za intimni trenutek, za tesen odnos med starši in otrokom, ki ga dopolni tudi igra. Začetek 14. februarja. Prijave: ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure v Ul. Cicerone 8, www.melanieklein.org, tel. št.: 3457733569. TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Tečaj se bo začel 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka) od 15.30 do 19.00 Pridi z nami, ne bo ti žal! 0 Prireditve KD FRAN VENTURINI DOMJO organizira v nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri v centru A. Ukmar Miro pri Domju družabnost za tretje življenjsko obdobje. Vabljeni prebivalci občine Dolina, ki so dopolnili najmanj 75. leto. Člani društva bodo poskrbeli za pogostitev in kulturni program, vabila lahko dvignete na sedežu društva danes, 25. januarja, od 16.30 do 18.30 in v soboto, 28. januarja, od 14. do 17. ure. NŠK TRST, SPDT IN ZTT vabijo na predstavitev knjige »Živim v besedi«, ki bo danes, 25. januarja, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Izbrana dela Zorka Jelinčiča. O knjigi bodo spregovorili Žarko Rovšček, ki je dela izbral in uredil, Dušan Jelinčič in Aleksej Kalc. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: četrtek, 26. januarja, »Diamant v snegu«; četrtek, 16. februarja, »Nekoč je bila...«; četrtek, 15. marca, »Ku-kavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA - v petek, 27. januarja, v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti št. 3 v Trstu, srečanje namenjeno mladim z naslovom »Dileme bioetike - presenetljiva razpotja sodobne medicine«. Uvedel ga bo dr. Tadej Strehovec, profesor moralne teologije v Ljubljani. Začetek ob 18.00. Vabljeni mladi! SKD TABOR - Ob dnevu spomina v petek, 27. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predvajanje dokumentarca Deželnega sedeža »Rai Porrajmos« - holokavst Romov v drugi svetovni vojni. Predstavitev Eva Ciuk. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 28. januarja, na Dan slovenske kulture. Nastopili bodo Nediški puobi - MVS iz Slovenske Benečije. Priložnostna misel prof. Duša Gabrijelčič. Začetek ob 20.30. SKD TABOR vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opčine na predstavo »Quelle (belle) parole (Tiste lepe besede)«, režija Sandro Rossit, v izvedbi gledališke skupine Teatro incontro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, God-beno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, Godbeno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Komen. SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni! B Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu blizu Devina, dajem v najem. Cena 420,00 evrov mesečno (v ceno niso vključeni stroški za ogrevanje in vzdrževanje). Tel. 040-208989. ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. IŠČEM DELO kot negovalka (5 dni tedensko v jutranjih urah). Tel. št.: 389-9619888. PRODAM - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo ter štirikolesni voziček, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM AVTO renault new megane 1.6 atractive, letnik 2011, prevoženih 3.000 km, kovinsko sive barve z alarmno napravo in drugimi dodatki. Informacije na tel. št. 040-212228. PRODAM 50 special, letnik 1980 v zelo dobrem stanju za 900,00 evrov. Tel. št.: 338-4966680. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. št. 040-229586. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Prispevki V spomin na gospo Frido darujejo Alberto, Daniela, Marzia in Stefania 50,00 evrov za združenje AGMEN. Gospa Violeta Crevato daruje 10,00 evrov za SPD Krasje - Trebče. V spomin na Frido Valetič daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za Zvezo cerkvenih pevskih zborov. Ob smrti Ottavie Cerin darujeta Edvin in Marija 30,00 evrov za AŠD BREG. Ob obletnici smrti dragega Edija darujeta Ivana in Lidija 50,00 evrov za SKD Barkovlje. HI Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. + Zapustila nas je naša draga Erminia Skerk vd. Pertot Žalostno vest sporočajo snaha Pierina, vnukinji Adriana in Barbara z družinama Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v ulici Costalunga v soboto, 28. januarja, od 10.00 do 11.15. Pogreb z žaro bo v torek, 7. februarja, ob 11.00 v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 25. januarja 2012 t V soboto, 21. januarja, nas je zapustil naš dragi Srečko Štolfa i Žalostno vest sporočajo sestra Dragica, nečaki Roberto, Paolo in Agata z družinami, sestra Marica, nečaka Ivo in Damijan z družino Za zadnji pozdrav bo pokojnik ležal v četrtek, 26. januarja, od 10.30 do 12.30 v mrliški vežici v ulici Costalunga. Sledil bo pogreb ob 13.30 v cerkvi v Zgo-niku. Salež, Lonjer, 25. januarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi Srečko, prezgodaj in nepričakovano si odšel. Sestrama Marici in Dragici ter njunim otrokom izrekamo občuteno sožalje. Bratranec Janko in sestrična Marta ter Marjetica, Magda in Maja z družinami Ob izgubi dragega Srečka, večkratnega občinskega svetnika in poštenega prijatelja, izreka občuteno sožalje svojcem sekcija Slovenske skupnosti Zgonik Zveza neposrednih obdelovalcev -Coldiretti iz Trsta izreka občuteno sožalje svojcem ob izgubi Srečka Štolfe, zvestega člana in prijatelja. 10 Sreda, 25. januarja 2012 TRST / dsi - Avtorici Alenka Puhar in Maja Weiss na ponedeljkovem večeru Dokumentarec razkril skrit spomin Angele Vode Premočrtna predvojna komunistka in feministka žrtev različnih totalitarizmov Tako je naneslo, da smo imeli v Trstu v preteklih dneh možnost, da si na platnu ogledamo kar nekaj novosti s področja slovenskega igranega in dokumentarnega filma. Za to sta poskrbela bogati Tržaški filmski festival, a tudi Društvo slovenskih izobražencev, ki se je že pred časom dogovorilo za srečanje s časnikarko, publicistko in raziskovalko naše polpreteklosti Alenko Puhar ter s scenaristko in režiserko Majo Weiss ob izidu dokumentarca Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode, za katerega sta napisali scenarij, Weissova pa ga je tudi režirala. Dokumentarec traja 54 minut in je premiero doživel 12. decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na malih zaslonih bo v nedeljo ob 21.20 na 1. sporedu TV Slovenija, ki ga je producirala. Tržaško predvajanje filma in pogovor z avtoricama je v ponedeljek v Pe-terlinovi dvorani vodil Ivo Jevnikar, ki je med drugim podčrtal, da je dokumentarec sicer povsem samostojno delo, vsebinsko pa zelo lepo dopolnjuje igrani film Skriti spomin Angele Vode, ki ga je Weis-sova posnela leta 2009 po scenariju, ki ga je napisala skupno z Alenko Puhar in Ano Lasic. Nastajal je vse od leta 2007, vzporedno z igranim filmom, ko sta Pu-harjeva in Weissova iskali sorodnike, prijatelje in znance protagonistke, torej v pozabo potisnjene javne delavke, pisateljice in večkratne politične preganjanke Angele Vode (1892-1985). Bila je predvojna komunistka in feministka, publi-cistka in aktivistke Osvobodilne fronte, ki je svoj idealizem in premočrtnost drago plačala. Iz partije so jo izključili, ker je leta 1939 obsodila pakt Hitler - Stalin. Med vojno so jo Italijani zaprli, Nemci pa poslali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Njene povojne kritične ocene komunističnega totalitarnega sistema so jo leta 1947 spravile med obsojence na montiranem Nagodetovem procesu. Do leta 1953 je životarila po zaporih, na prisilnem delu, v samici. Skoraj do smrti je potem v Ljubljani živela kot "ne-oseba". Skrivaj pa je v letih 196070 pisala iskrene in zelo kritične spomine, ki so ostali v rokopisu, dokler jih Alenka Puhar ni pripravila za tisk, opremila z opombami in izdala leta 2004 pod naslovom Skriti spomin. V DSI sta bili v preteklih letih predstavitvi tako knjige kot igranega filma, tako da snov za občinstvo ni bila nova, in vendar je bilo ob koncu ponedeljkovega predvajanja dokumentarca ploskanje zadržano, a to zaradi pretresljive vsebine in mojstrskega spleta izjav 13 pričevalk in pričevalcev (Franca Buttolo, Jelka Mrak Dolinar, Tatjana Hojan, Angelika Hribar, Maca Jogan, Mija Kandus, Silva Požar, Ljubo Sirc, Audrey in John Spindler, Polonca Steinmann, Rapa Šuklje in Katja Vodopivec), odlomkov iz igranega filma, dokumentarnih posnetkov in povezovalnih nastopov "deklice v rdečem" Maše Košak. Potrdilo se je, da igrani film ni bil sad umetniške fantazije ustvarjalk, temveč da je bila resničnost še bolj trpka in turobna. Ob tem se je razvil razgovor z občinstvom, saj sta režiserka Maja Weiss in Alenka Puhar marsikaj povedali o svojem odnosu do obravnavane tematike, o stanju duha na Slovenskem, zlasti glede obravnave polpreteklosti, o svojem delu. Ob 120-letnici rojstva Angela Vode še naprej opozarja na nečlovečnost totalitarizmov, na usodne napake in stranpoti, ki se jim je treba tudi danes in jutri izogibati. na kavi s knjigo N. Roncelli in njen film o priimkih Sredina dopoldanska srečanja v Tržaški knjigarni se bodo danes nadaljevala s prav posebno gostjo, ki jo poznamo kot dolgoletno urednico pri založbi Mladika. Na današnji kavi s knjigo se bodo pogovarjali z Nadio Roncelli, ki se tokrat predstavlja kot soscenaristika in režiserka dokumentarnega filma Un onoma-sticidio di Stato (Državni ime-nomor). Film je bil pravkar predstavljen na 23. tržaškem film festivalu. Delo je bilo posneto po istoimenski knjigi beneškega zgodovinarja Mira Tassa, ki je izšla pred dvema letoma pri tržaški založbi Mladika. Osrednja tema filma je bridko poglavje tržaške preteklosti, ki zadeva poita-lijančevanje slovenskih priimkov v času fašizma. Fašistični dekret iz leta 1927 je čez noč spremenil priimke v italijansko obliko več kot 50.000 Slovencem iz takratne tržaške pokrajine. O tem kako je film nastal, o njegovi strukturi in vsebini se bo pogovor razvil danes ob 10. uri v Tržaški knjigarni. Avtorici film z Ivom Jevnikarjem na večeru v DSI kroma slovenski visokošolski sklad sergij tončič - V ponedeljek v Dijaškem domu Podelili tri štipendije in devet podpor Štipendije v višini 1.500€ prejele Ana Košuta, Taddea Druscovich in Iva Pertot - Vsi nagrajenci študirajo v Kopru, Ljubljani in Trstu Skupinska fotografija nagrajencev in odbornikov Tončičevega sklada kroma trst film festival - V dvorani Ariston so predvajali Un onomasticidio di stato Čez noč smo postali Italijani Režiserja Miro Tasso in Nadia Roncelli sta izrazila željo, da bi si dokumentarec ogledala šolska mladina - Zanimiv zgodovinski presek V kinodvorani Ariston se je v ponedeljek na platnu zavrtela trpka stran naše zgodovine, tista o sistematskem uničevanju vsega, kar ni bilo italijansko. Dokumentarni film Un onomasticidio di stato, ki sta ga režirala beneški raziskovalec in zgodovinar Miro Tasso ter urednica založbe Mladika Nadia Roncelli (na fotografiji s predsednico TFF Annamario Percavassi, foto IG), se namreč poglablja v poglavje poitalijančevanja ne-ita-lijanskih priimkov - slovenskih, madžarskih ali nemških na primer med Trstom, Gorico in Vidmom. Po objavi istoimenske Tassove knjige sta se odločila, da zgodbo zabeležita še v video obliki in jo tako ponudita širšemu občinstvu, predvsem italijanskim someščanom, ki o tem premalo vedo ... Sicer sta Tasso in Roncellijeva (knjiga je izšla pri založbi Mladika) knjigo že večkrat predstavila na Tržaškem in Goriškem, ko pa sta jo ponudila drugje, sta naletela na gluha ušesa. »Občutek imam, da marsikoga še vedno to ne zanima. No, in potem se zgodi, da te znanka iz Neaplja vprašala, katera je razlika med istrskimi ezuli in slovensko manjšino,« je ironično povedal Tasso ob zaključku predvajanja filma. Kakor smo že poročali, je film razdeljen na tri dele. Prvi je igrani prizor, ki je postavljen v leto 1927, ko se prvič sestane komisija, ki je na podlagi dekreta z dne 7. aprila 1927 zadolžena, da pripravi seznam vseh priimkov zapisanih s tujo pisavo. Andrej Pisani, Tomaž Susič in Nikolaj Pintar poosebljajo Pizzagallija ter fašističnega oz. nacističnega komisarja; menijo se o najprimernejših italijanskih prevodih priimkov, tako da s pomočjo slovarja postanejo Vodopivci Bevilacqua, Lovšini Cacciafigli, Plesničarji Ballerini, Benedetiči Benedetti, Pustoslemške pa po daljši debati raje preskočijo. V drugem delu se v intervjujih oglašajo novinarji, zgodovinarji in pisatelji, ki kritično analizirajo delo komisije, dekret o poitalijanče- vanju in njegove posledice, ob tem pa ponujajo obširen pregled zgodovinskega dogajanja od leta 1920 do današnjih dni. Tretji del pa zaobjema pogovore z ljudmi, ki so si povrnili priimek v slovensko obliko v različnih obdobjih. Režiserja si želita, da bi si dokumentarec ogledala predvsem šolska mladina, da bi spoznala nečloveško ravnanje do ne-Italijanov, da bi prisluhnila zgodbam ljudi, ki so na lastni koži doživeli to tragedijo. Izvedeli bi tako o hudomušnem zdravniku Slavichu, ki predlaga, da bi ga preimenovali kar v Italiancicha ali o grobnici družine Borisa Pahorja, pred katero stojijo grobnice drugih treh družin Pa-hoi; sicer Pacorinijev, Parrinijev in Pa-corrijev. (sas) Danes konecTFF Trst film festival se drevi zaključuje. Še ves dan bodo v gledališču Miela vrteli filme, ob 20. uri pa bodo slovesno razglasili letošnje zmagovalne kratkometražne in dolgometražne filme ter dokumentarce. Ob 20.30 pa si bo mogoče ogledati film Vaclava Havla Odchazeni (Odpotovati). Dvanajst študentk in študentov -toliko je letošnjih dobitnikov štipendij in podpor za akademsko leto 2011/2012, ki so jih v ponedeljek podelili odborniki Slovenskega visokošolskega sklada Sergij Tončič. Tončičev sklad je novembra lani razpisal tradicionalni natečaj za štipendije in podpore, namenjene rednim študentov iz Furlanije-Julijske krajine, ki se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembni za slovensko skupnost v Italiji. Na razpis se je prijavilo 18 kandidatov. Odbor sklada je pregledal dokumentacijo prosilcev in med tistimi, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, izbral tri kandidate za štipendije in devet za podpore. V ponedeljek so jih na sedežu sklada v Dijaškem domu podelili njegov predsednik Marko Kravos in od-bornici Nerina Švab ter Barbara Zlobec. Štipendije v višini tisoč petsto evrov so prejele tri študentke. Ana Košuta, vpisana v četrti letnik univerzitetnega študijskega programa Športna vzgoja na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, Taddea Druscovich, vpisana v četrti letnik na ALUO- Akademija za likovne umetnosti Univerze v Ljubljani (študijski program Oblikovanje) in Iva Pertot, ki obiskuje tretji letnik Inženirske fakultete za elektroniko Univerze v Trstu. Podporo v znesku od petsto do tisoč evrov so prejeli Jernej Šček, vpisan v prvi letnik magistrskega študija na tržaški Filozofski fakulteti (študijski program: družbene vede). Študentka muzikologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Sara Zau-pančič, študent sodobne zgodovine na Univerzi v Trstu Jurij Klanjšček in Jure Kopušar, ki obiskuje četrti letnik Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med prejemniki Tončičevih podpor so še Sanja Mikac, ki obiskuje prvi letnik študijskega programa Industrijsko in unikatno oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Elena Rita Pesaro, vpisana v drugi letnik na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru (smer: Predšolska vzgoja). Goran Košuta, ki zaključuje študij na tržaški Pravni fakulteti, Manja Košuta, vpisana v tretji letnik medijskih študijev na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru, in Tinkara Košuta, ki na isti univerzi obiskuje prvi letnik Fakultete za menedžment. / PRIREDITVE Sreda, 25. januarja 2012 1 1 trst - Koncert 10. februarja, od danes predprodaja Siddharta v SSG Bend je v zadnjih 15 letih zaznamoval mednarodni vzpon slovenske rock glasbe Po lanskem, izjemno dobro obiskanem koncertu legendarne skupine Laibach, bo Slovensko stalno gledališče v Trstu ponovno postalo prizorišče rock dogodka z enkratnim gostovanjem benda, ki je v zadnjem petnajstletju zaznamoval mednarodni vzpon slovenske rock glasbe. Skupina Siddharta deluje od leta 1995; tri leta po nastanku je že prejela platinasto ploščo za izjemen uspeh prvenca ID. Z medijsko prepoznavnostjo sta se povečala tudi število koncertov in popularnost videospotov največjih uspešnic kot sta Pot v X ali B Mashina. Kasnejši single Rave je postal hit na domačih videolestvicah in se je vrtel tudi na MTV-ju v okviru oddaje World Chart Express. Julija 2004 je sledilo najvišje priznanje za prodajne uspehe, diamantna plošča, leto kasneje MTV-jeva nagrada EMA za najboljšega izvajalca, leta 2009 pa nagrada Viktor za medijske dosežke. Najnovejša plošča skupine je nastala v živo na lanskem koncertu v areni Stožice. Koncert skupine Siddharta v okviru abonmaja super-sodobni in mega ter izven bo v petek, 10. februarja, ob 21.uri. Predprodaja se bo pričela danes, 25. januarja, pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča (vsak delavnik od 10. do 15. ure - tel. 040 362542/ brezplačna številka 800214302). Spletna prodaja na www.vivaticket.it. trst - Danes v Narodnem domu Predstavitev knjige Živim v besedi Žarko Rovšček, sicer doktor veterinarske medicine, v prostem času pa planinec in neutrudni raziskovalec življenja in dela Zorka Jelinčiča je po Jelinčičevem zborniku (Nad prezrtjem in mitom, 2000) in Pod rdečim svinčnikom (Pisma Zorka Jelinčiča iz ječe, 2005) pri Založništvu tržaškega tiska izdal novo knjigo, v kateri je zbral in izbral različna Jelinčičeva besedila in članke pod naslovom Živim v besedi (Izbrana dela Zorka Jelinčiča). Avtor je iz obširnega Jelinčičevega opusa (preko 400 naslovov z različno tematiko) opravil izbor tekstov, ki ga najbolje predstavljajo kot osebnost. Izbor Jelinčičevih besedil je kronološko razporejen skozi knjigo od predvojnega obdobja (objave v ilegalnem tisku, vključno z nekaj teksti iz planinske tematike) vse do povojnega obdobja (planinski članki oz. članki s področja jamarstva, teksti, ki se nanašajo na aktualno politično situacijo, kakršno je v zamejstvu doživljal avtor, različne publicirane in nepublicirane raziskave: domoznanstvo, arheologija, likovne kritike itd.). Tudi v pričujočem delu nam Rovšček želi predstaviti Zorka Jelinčiča kot pronicljivega kulturno-prosvetnega delavca in publicista, ki se je lotil narodnostnega boja na sebi lasten način: s pisanjem. Kot pravi sam avtor, je bilo brskanje po njegovem opusu pravzaprav iskanje sledov njegovih naporov za svetlejšo bodočnost slovenskega naro- da, predvsem v primeru najbolj izpostavljene slovenske narodne manjšine na Tržaškem oz. v Italiji nasploh. Jelinčičeva pisana in natisnjena beseda so svojevrsten dokument njegovega časa in njegovih prizadevanj, vpetih v boj primorskih ljudi za obstoj na svoji zemlji in končno priključitev matični domovini. Potreba po tem boju iz bližine je tudi botrovala njegovi zavestni odločitvi, da ostane v zamejstvu, "kjer sem najbolj potreben", kot je pripomnil sam Jelinčič. Imel je namreč možnost, da se po vojni preseli v Ljubljano, na veliko bolj udobno delovno mesto. Besedila so še dodatno dokumentirana s fotografijami iz Jelinčičevega arhiva (posnetki, ki so nastali med njegovim javnim delovanjem na Tržaškem ter posnetki raznih dokumentov), ki ga skrbno čuva njegov sin Dušan in kateremu gre posebna zahvala za moralno in na sploh podporo pri nastajanju omenjene knjige. Avtor Žarko Rovšček je knjigi dodal tudi obsežno spremno besedo, v kateri komentira posamezne Jelinčičeve članke in tudi razmere, v katerih so nastajali. Predstavitev knjige, ki bo danes, 25. januarja, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu so skupaj pripravili Zgodovinski odsek Narodne in študijske knjižnice Trst, Slovensko planinsko društvo Trst in Založništvo tržaškega tiska. O knjigi bodo spregovorili avtor Žarko Rovšček, Dušan Jelinčič in Aleksej Kalc. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK II Rossetti Dvorana Generali Danes, 25. januarja, ob 20.30 / Friedrich Schiller: »I masnadieri«. / Režija: Gabriele Lavia / Ponovitve: v četrtek, 26. januarja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 25. januarja, ob 21.00 / prevzeto od Shakesperjevega dela: "All's Well That Ends Well" / Alessandro Marinuzzi: »Bene finisce bene« / Režija: Alessandro Ma-rinuzzi / Ponovitve: v četrtek, 26. in četrtek, 27. ob 21.00, v soboto, 28. ob 17.00 in ob 21.00 v nedeljo, 29. ob 17.00 in v ponedeljek, 30. januarja, ob 21.00. V četrtek, 2. februarja, ob 21.00 / Da-cia Maraini: »Picasso e la ragazza ra-pata« / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: od četrtka, 2. do sobote, 4. ob 21.00, v nedeljo, 5. ob 17.00, od torka, 7. do sobote, 11. ob 21.00 ter v nedeljo, 12. februarja, ob 17.00. Gledališče Verdi V sredo, 1. februarja, ob 20.30 / Giorgio Albertazzi in Marta Graham Dance company: »Cercando Picasso« / Režija: Antonio Calenda. / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: od četrtka, 2. do sobote, 4. ob 20.30, v nedeljo, 5. ob 16.00, od torka, 7. do sobote, 11. ob 20.30 ter v nedeljo, 12. ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 27. januarja, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »La bottega del caffe« / Režija: Giusepe Emiliani / Nastopajo: Marina Bonfigli, Antonio Salines, Virgilio Zernitz in Massimo Loreto. / Ponovitve: v soboto, 28. ob 20.30, v nedeljo, 29. in v torek, 31. januarja ob 16.30, od srede, 1. do sobote, 4. ob 20.30 ter v nedeljo, 5. februarja, ob 16.30. V petek, 10. februarja, ob 20.30 / Jean Calude Carrière: »II catalogo - Aide Momoire«. Nastopajo: Ennio Fantastichini in Isabella Ferrari. / Ponovitve: v soboto, 11. ob 20.30 in v nedeljo, 12. ob 16.30. Gledališče dei Fabbri Danes, 25. januarja, ob 21.00 / Vadim Leanov: »Uno, due, tre«. / Režija: Franco Pero / Nastopajo: Sara Beinat, Giulia Corrocher, in Enza De Rose. / Ponovitve: do sobote, 28. janurja, ob 21.00 ter v nedeljo, 29. januarja, ob 16.30. V nedeljo, 29. januarja, ob 11.00 / Predstava za otroke / »Hansel e Gre-tel«. V petek, 3. februarja, ob 21.00 / William Shakespeare: »Essere o non es-sere Amleto«. / Ponovitve: v soboto, 4. ob 21.00 in v nedeljo, 5. februarja ob 16.30 ■ Trieste film festival 2012 Gledališče Miela Danes, 25. januarja, ob 11.00 / Gregorz Krolikiewicz in kaos kot vizija sveta / »Kratkometraže, program št. 2« / ob 14.00 / nagrajevanje tečaja Salani, zmagovalec edicije leta 2011 / Stefano Savona, Alessia Porto in Ester Spara-tore: »Palazzo delle Aquile« / Cone kina, posebna izdaja / »L'ultimo Impe-ratore - la visita a giugno di Carlo I a Trieste, giugno 1917«. / ob 18.00 / dan spomina / Sandor Lasz, Robert Kollar: »Holtak orszaga« film v madžarščini / ob 20.00 / nagrajevanje 23. izdaje trieste film festival / ob 20.30 / poseben dogodek / Vaclav Havel: »Odchazeni« film v češčini. VIDEM Novo gledališče "Giovanni da Udine" V sredo, 1. februarja, ob 20.45 / Anton Čechov: »Il giardino dei ciliegi«. / Režija: Paolo Magelli / Ponovitve: do sobote, 4. februarja, ob 20.45. V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.45 / prevzeto od 1984, Georgeja Orwella: Enrico Remmert in Luca Ragagnin: »2984« / Režija: Emanuele Conte. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 26. januarja, ob 20.45 / Roberta Biagiarelli in Simona Gonella: »Reportage Chernobyl; L'atomo e la van-ga. La scienza e la terra« / Režija: Simona Gonella. V torek, 7. februarja, ob 20.45 / Prevzeto od knjige Gianricoja Carofiglioja, Stefano Massini: »L'arte del dubbio« / Režija: Sergio Fantoni / Ponovitev v sredo, 8. februarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Danes, 25. januarja, ob 20.00 / David Mamet: »Romanca«. / Ponovitve: do sobote, 28. januarja, ob 20.00. Jutri, 26. januarja, ob 20.00 / Predstava za šole / Po Franu Milčinskem: ustvarjalci predstave: »Butalci«. NOVA GORICA V petek, 27. januarja, ob 20.00 / Roland Schimmelpfennig :»Zlati zmaj«. V soboto, 28. januarja, ob 10.30 / gledališka igralnica / Gledališka igralnica z Nevenko Vrančič: »Sneguljčica«. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 25. januarja, ob 19.30 / Bertolt Brecht: »Ustavljivi vzpon Artura Uia«. / Režija: Eduard Miler / Ponovitve: do četrtka, 27., ob 19.30, v nedeljo, 29. ob 18.00, v ponedeljek, 30. januarja, ob 19.30 ter v torek, 31. januarja, ob 17.00. Klub CD V soboto, 28. januarja ob 20.00 / Ha- zarderska črna komedija / Vladimir Durdevič: »Ne stavi na angleže«. / Režiser: Gašper Tič / Nastopajo: Jernej Čampelj, Tomislav Tomšič in Andrej Murenc/Primož Vrhovec. SNG Drama Veliki oder V petek, 27. januarja, ob 17.00 / Otfried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitev: v ponedeljek, 30. ob 18.00 in v torek, 31. januarja. V soboto, 28. januarja, ob 19.30 / Dušan Jovanovič, Mitja Čander, Eva Mah-kovic: »Bobby in Boris«. Mala drama Danes, 23. januarja, ob 20.00 / Avtor neznan »Reznos«. / Ponovitev: v torek, 24. januarja, ob 20.00. Danes, 25. januarja, ob 20.00 / Evripid: »Kiklop«. / Ponovitev: v četrtek, 26. januarja, ob 20.00. V petek, 27. januarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V soboto, 28. januarja, ob 20.00 / »Senca tvojga psa« / Gostuje Branko Zavr-šan s triom Brki latino pozabe. V ponedeljek, 30. januarja, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »Man-dicStroj«. V torek, 31. januarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. Slovensko mladinsko gledališče Spodnja dvorana V petek, 27. januarja, ob 19.00 / Ivo Svetina: »Stolp«. / Ponovitev: v nedeljo, 29-. januarja, ob 19.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 25. januarja, ob 20.30 / Gaeta-no Donizetti: »Anna Bolena« / Dirigent: Boris Brott / Orkester in zbor gledališča Verdi / Nastopajo: Mariella Devia, Cinzia Forte, Luiz Ottavio Faria, Laura Polverelli, Rossana Rinaldi, Celso Albelo Deniz Leone, Elena Traver-si in Alla Gorobchenko. / Ponovitve: do petka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 28. januarja, ob 17.00. VIDEM Jutri, 26. januarja, ob 20.45 / Balet / Malandain Biarritz Ballet: »Roméo et Juliette«. / Umetniški vodja in koreo-graf: Thierry Malandain / glasba: Hector Berlioz. GORICA Kulturni dom Jutri, 26. januarja ob 21.00 / koncert jazz glasbe / Sherman Irby Quartet« iz ZDA / Sherman Irby - saksofon; James Hurt - klavjature; Marco Marzola (Italija)-kontrabas in Darrell Green - bobni. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 27. januarja, ob 20.15 / Koncert / Uroš Perič s skupino The Blue-note Quartet & The Pearlettes. LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD V torek, 31. januarja, ob 20.30 / Koncert / »Savina Yannatou & Primavera En Salonico (Grčija)« nastopajo: Savina Yannatou - glas; Kostas Vomvolos -kanun, harmonika; Kyriakos Gouven-tas - violina; Harris Lambrakis - nej; Yannis Alexandris - oud, kitara, tam-boura; Michalis Siganidis - kontrabas in Kostas Theodorou - tolkala. Slovenska filharmonija V soboto, 28. januarja, ob 19.30 / Koncert / »Duo Leskovar & Sollima« / Nastopata: Monika Leskovar in Giovanni Sollima - violončelo. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella: do 1. aprila v okviru »150-letnice Itala Sveva«, je na ogled razstava tržaških slikarjev: Isidoro Grunhut, Carlo Wostry in Umberto Veruda in to v četrtem in tretjem nadstropju. _SLOVENIJA_ ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Knjižnica Otona Župančiča (Kersnikova ulica 2): do konca januarja so na ogled Ilustracije iz knjige Rimljani v Ljubljani, avtorice Ane Plestenjak in ilustratorja Marka Zorovica. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. 1 V vV v JANUAR prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu 12 Sreda, 25. januarja 2012 KULTURA / kulturni dom - Navdušujoča predstava trobilnega septeta Mnozil Brass Od dunajske gostilne do vrhunskih glasbeno-gledaliških predstav Njihovi nastopi slonijo na humorju in parodiji - Lotijo se tako pop glasbe kot klasike Najbolj uspešne ideje se bolj pogosto rojevajo na neformalnih druženjih kot na delovnih sestankih: že dvajset let je minilo od časa, ko se je sedem dunajskih študentov srečevalo v gostilni Josefa Mnozila zraven univerze ter iskalo možnost, da bi svoj bodoči poklic popestrili z originalno in po možnosti zabavno domislico. Sedem odličnih trobilcev, a ne samo: mladeniči so bili neusahljiv vir idej, ki so postopoma nadgrajevale začetno zamisel ter oblikovale svojevrstne koncerte, posrečeno zmes med neoporečno profesionalnostjo ter gledališko zasnovanimi predstavami, ki slonijo na humorju in parodiji. Rodil se je septet Mnozil Brass, ki je iz fantovske skupine prerasel v pravi fenomen. Sicer ima dunajski sestav kar resno konkurenco, kar zadeva humoristične parodije, naj omenimo samo odlični francoski godalni kvartet Le Quatuor in duo Igu-desman & Joo, ki že dolga leta dokazujejo, da je glasba lahko tudi vir prisrčne ter inteligentne zabave. Trije trobentači - Thomas Gansch, Roman Rindberger in Robert Rother, trije po-zavnisti - Leonhard Paul, Gerhard Fussl in Zoltan Kiss ter bas - tuba Wiel-fried Brandstotter so ne samo izvrstni instrumentalisti, temveč tudi igralci, ki med predstavo zaživijo kot nadvse zabavni liki, bogati na domislicah, ki v hitrem ritmu izzivajo poslušalca ter ga presenečajo s svežino in prikupnostjo. Če bi se poigrali s slovanskim korenom imena, bi lahko rekli, da je Mnozil pomnožil obiskovalce Kulturnega doma, znatno pomnožil užitek in navdušenje, zahvala pa gre navezi društev, ki so s skupnimi močmi organizirala gostovanje izjemnega ansambla: Slovensko stalno gledališče, Kulturna zadruga Maja, združenje Glasba brez meja, združenje Druga muzika, Folk club iz Buttria, goriški Kulturni dom z združenjem Across the Border ter ZSKD, čigar bivši predsednik - zdaj tajnik SKGZ - Marino Marsič je pred predstavo pozdravil izredno številno, v veliki večini mlado občinstvo, pozdravil ugledna gosta, generalno kon-zulko RS Vlasto Valenčič Pelikan in predsednika SKGZ Rudija Pavšiča, ter se zahvalil vsem partnerjem za uspelo pobudo. Uspeh je bil tako rekoč napovedan, kajti vstopnice so bile razprodane že teden pred koncertom: priljubljenost skupine, ki ima vsako leto približno 120 koncertov po celem svetu, je bila otipljiva, še preden so dunajski mojstri prišli na oder. Da njihove predstave niso zgolj improvizacija, četudi zabavna, skrbi režiser in koreograf Ferdinando Chefalo. Mnozil Brass ima za seboj že vrsto CD-jev in DVD-jev, čigar zgodbe so bolj ali manj razvidne iz naslova, najnovejša predstava pa nosi zagonetno ime Blofeld. S potrpežljivim iskanjem smo odkrili, da je bil Ernst Stavro Blofeld pomembna osebnost v treh filmih Jamesa Bonda; zlobnež je imel ob sebi belega mačka, ki se je nekajkrat pojavil na odru, in zlati prst - Goldfinger - ki je tavtološko izstopal med izvedbo teme iz popularne filmske serije. Filmska glasba iz Hitchcockovega filma Psiho je odprla bogat niz skladb, skoraj vsaka je dala povod za skeč, pa tudi za mojstrske solo okraske, ki so sprožili navdušene aplavze. Veliko filmske glasbe, a ne samo: mnogo skladb sta spisala člana sestava Paul Leonhard in Thomas Gansch, iz filmske glasbe smo poslušali Johna Williamsa, iz pop uspešnic pa Mc Cartneya in Zawinula (Weather Report), bogato pa so zajemali tudi iz klasične glasbe: Hačaturjan, Bizet, pa Schubert ,Bruckner in Čajkovski (čim bolj resno je izhodišče, tem bolj zabavna lahko postane parodija) so navdihnili dunajske veseljake. Med najbolj posrečenimi prizori velja omeniti parodijo vojaške skupinice, pa karikaturo nepozabne Marilyn in »olimpijski« Sedmerica dunajskih glasbenikov in igralcev je v Kulturni dom prinesla val svežine in pritegnila tudi mlajšo publiko kroma niz, ki se je ob Vangelisovi glasbi začel z upočasnjenim sprintom, nadaljeval z različnimi športnimi panogami vse do plavanja, ki se je odvijalo na valovih Modre Donave Johanna Straussa... Fantje so se izkazali tudi v ubranem zborčku, igro na trobila pa so dopolnili z melodiko ter igro na žago. Če si tubist Wilfried Brandstötter in trobentač Thomas Gansch zaslužita posebno pohvalo, tako zaradi igralskih kot instrumentalnih vrlin, še ne pomeni, da so bili ostali kolegi manjvredni. Vsak je zablestel na glasbenem in gledališkem področju ter se vključil v ansambel kot nepogrešljiv element. Skratka, nadvse posrečena kombinacija talentov, ki je v Kulturni dom prinesla val svežine ter dokazala, da je tudi mladina - sicer praviloma odsotna na običajnih glasbenih prireditvah našega osrednjega kulturnega hrama dovzetna za glasbeno ponudbo. Katja Kralj literatura - Nov roman Gorana Vojnovica Jugoslavija, moja dežela Jugoslovanska zgodba iskanja sebe in svoje nove identitete Pretekli četrtek so v koprskem Domu knjige predstavili drugi roman Gorana Vojnovica z naslovom Jugoslavija, moja dežela. Srečanje z mladim avtorjem se je po uradni, skorajda protokolarni predstavitvi novega dela, razvilo v zanimivo debato in izmenjavo pogledov na identitetna vprašanja med Vojnovicem in prevajalko Bredo Biščak. Nobena skrivnost ni, da je bilo drugo literarno delo Gorana Vojnovica med najbolj pričakovanimi knjižnimi novostmi lanskega leta. Roman Jugoslavija, moja dežela je izšel tik pred Slovenskim knjižnim sejmom, do novega leta pa je že dvakrat pošel. Jasno je torej, da bo tudi drugi roman mladega pisatelja, sicer režiserja in Dnevnikovega kolumnista, ki je pred tremi leti zaslovel na knjižnem področju s prvencem Čefurji raus, velika uspešnica. Jugoslavija, moja dežela pa ni nadaljevanje zloglasnih Čefurjev, čeprav se avtor v njej ponovno, vendar povsem drugače, loti vprašanj (fluid-nih) identitet našega časa in prostora. Še vedno ga sicer zanima področje nekdanje Jugoslavije, nov roman pa ni nadaljevanje prvega predvsem v smislu uporabe čefurščine, na katero tokrat naletimo le tu in tam v dialogih, ki pa so obarvani tudi z drugimi jugoslovanskimi jeziki, to so hrvaščina, bosanščina, srbščina in slovenščina, vse v različnih pogovornih niansah. Protagonist romana je Vladan, otrok slovensko-srbskega zakona, ki se v svojih poznih dvajsetih letih poda na iskanje očeta, za katerega izve, da je bil vojni zločinec. Med popotovanjem po Balkanu - v stilu road movies - si glavni junak postavlja številna vprašanja o človeški biti v današnjem, če ga primerjamo z jugoslovansko realnostjo, spremenjenem času. Opis zdajšnjih opazovanj in doživljanj pa se prepleta s pripovedovanjem spominov iz njegove življenjske zgodbe. Vladanovo otroštvo se je namreč nenadoma za- Drugi roman Gorana Vojnovica je bil med najbolj pričakovanimi knjižnimi novostmi lanskega leta m.t. ključilo ob slovenski in hrvaški osamosvojitvi poleti 1991. Številne spremembe so nato močno vplivale na odraščanje najstnika, ki po skoraj dvajsetih letih podoživlja družinske travme. Avtor romana pravi, da je Jugoslavija, moja dežela pravzaprav zgodba o najhujši bolezni današnjega časa - spominu. Preko njega se namreč še danes prenašajo družinske travme in tabuji, v katere so vklenjene ne samo generacije, ki so doživele razpad Jugoslavije, temveč tudi tiste, ki so se v nekdaj skupni domovini le rodili. Poraja se zato vprašanje, kam spadajo tisti, ki so se nekoč imeli za Jugoslovane? Vojnovicev odgovor najdemo v liku Vladanovega očeta, oficirja JLA, ki je pripadal točno določenemu času in prostoru. Podobno velja tudi za njegova kriminalna dejanja: čeprav s težavo najdemo razloge zanje, ga ne moremo označiti za psihopata, saj je njegovo obnašanje izhajalo iz situacije, ki je bila sicer podobna kolektivni norosti. Tako kot mnogi drugi, se tudi Vladan kmalu znajde v začaranem krogu travm: predobro ve, da mora najti izhod iz njega, a se hkrati zaveda, da ni kos takšnemu koraku. Zaznamuje ga namreč usoda očeta, ki mestoma prehaja celo do občutka krivde zaradi prepričanja, da: »Sudbina očeva u našim je rukama ...« Na svoji poti, v odkrivanju lastnega mesta na tem svetu, si Vladan želi povratka h pretrganim koreninam, ki pa so ostale nekje v času in prostoru, ki ju ni več. Jugoslavija, moja dežela je torej jugoslovanska zgodba iskanja sebe in svoje nove identitete, vloge in domovine po labirintih notranjih strahov. Mnogi (nekoč) Jugoslovani so si v zadnjih dvajsetih letih uspešno ustvarili novo življenje, nekateri pa so v iskanju svojih korenin našli novo duševno hrano. Mitja Tretjak oskarji Scorsesejev film Hugo dobil kar <■ <■ * ** 11 nominacij Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti je 11 nominacij za zlate kipce podelila filmu Hugo producenta in režiserja Martina Scor-seseja. V skladu s pričakovanji je veliko nominacij, kar deset, pobral tudi dobitnik zlatih globusov, črno-be-li nemi film "The Artist" (Umetnik) francoskega režiserja Michela Haza-naviciusa. Poleg filmov Hugo in "The Artist", slednji je dobil tri zlate globuse, lahko na pozlačene kipce 26. februarja računa še film Potomci, ki je prav tako pobral zlati globus. Letos je zaradi spremenjenih pravil v igri za najboljši film devet filmov. Nova pravila določajo, da je lahko nominiranih med pet in deset filmov, ki jih mora na vrh seznama uvrstiti najmanj pet odstotkov članov akademije. Za najboljšega so tako nomini-rani tudi film o temnopoltih služkinjah z ameriškega juga Služkinje, romantična zgodba v režiji Woodyja Al-lena Polnoč v Parizu, film o športnem managerstvu Zmagovalec z Bradom Pittom v glavni vlogi, pravljica o konju iz prve svetovne vojne Grivasti vojak, drama na temo terorističnih napadov na ZDA "Extremely Loud & Incredibly Close" (Izjemno glasno in neverjetno blizu) ter meditativna družinska kronika Drevo življenja. V tekmi za oskarja za najboljšo moško vlogo je Brad Pitt (Zmagovalec) z Georgem Clooneyjem (Potomci), nominirani pa so tudi še De-mian Bichir iz drama o družini priseljencev 'A Better Life" (Boljše življenje), dobitnik zlatega globusa Jean Dujardin ("The Artist") in Gary Old-man iz vohunskega filma "Tinker Taylor Soldier Spy". Večjih presenečenj ni bilo niti v kategoriji glavnih ženskih vlog, kjer je nominacijo za upodobitev nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher v filmu "The Iron Lady" (Železna lady) prejela dobitnica zlatega globusa Meryl Street v kategoriji dramskega filma. Dobitnica zlatega globusa v kategoriji muzikala ali komedije Michelle Williams računa tudi na oskarja za vlogo v filmu o življenju igralke Marilyn Monroe "My Week With Marilyn" (Moj teden z Marilyn). Nominacijo je dobila tudi Glenn Close, ki v filmu "Albert Nobbs" igra žensko na Irskem v 19. stoletju, ki se preživlja preoblečena v moškega služabnika. V skladu s pričakovanji računa na oskarja tudi Viola Davis (Služkinje) in Rooney Mara (Dekle z zmajskim tatujem). Za oskarja za stransko moško vlogo se poteguje Christopher Plummer "Beginners" (Začetniki), ki bo v primeru uspeha postal pri 82 letih postal najstarejši dobitnik igralskega zlatega kipca v zgodovini. Med no-miniranci pa so še Kenneth Branagh ("My Week With Marilyn"), Jonah Hill (Zmagovalec), Nick Nolte "Warrior" (Bojevnik) in Max von Sydow ("Extremely Loud & Incredibly Close"). Nominacije za stranske ženske vloge so pripadle Ovtaviji Spencer (Služkinje), Berenice Bejo ("The Artist"), Jessica Chastain (Služkinje), Janet McTeer ("Albert Nobbs") in Melissa McCarthy ("Bridesmaids"). "The Artist" je v igri tudi za oskarja za režijo (Michel Hazanavi-cius), poleg njega pa še Alexander Payne (Potomci), Martin Scorsese (Hugo), Woody Allen (Polnoč v Parizu) in Terrence Malick (Drevo življenja). Med peterico nominirancev za tujejezičnega oskarja so izbrani belgijski "Bullhead" (Butec), kanadski "Monsieur Lazar" (Gospod Lazar), izraelski "Footnote" (Opomba), poljski "In Darkness" (V temo) ter iranski "A Separation" (Nader in Simin se ločujeta), ki je tudi dobitnik zlatega globusa. / SVET Sreda, 25. januarja 2012 13 eu - V ponedeljek in včeraj v Bruslju zasedali fiunančni ministri povezave Težave z Grčijo in Madžarsko, fiskalni pakt načeloma dorečen Pakt bo dokončno odobril evropski vrh 30. t. m. - Nov dogovor o stalnem mehanizmu za zaščito evra (ESM) BRUSELJ - Na zasedanjih finančnih ministrov EU so bile v ponedeljek in včeraj v ospredju težave z Grčijo, ki še ni dosegla ključnega dogovora z zasebnimi upniki o delnem odpisu njenega dolga, in Madžarsko, ki ne ukrepa ustrezno za zmanjšanje primanjkljaja. V pogajanjih o medvladni pogodbi o fiskalnem paktu pa naj ne bi bilo več bistvenih odprtih vprašanj. EU krepi pritisk na Grčijo, naj stori več pri izvajanju strukturnih reform. Več finančnih ministrov je včeraj poudarilo, da država doslej ni storila dovolj in da je ogrožen drugi program pomoči državi. Avstrijska ministrica Maria Fekter pa je povedala, da evrska skupina želi od grških politikov pisne zaveze k reformam kot pogoj za drugo pomoč državi. Poleg tega je evrska skupina v ponedeljek zvečer Grčijo in njene zasebne upnike pozvala, naj dogovor o delnem odpisu grškega dolga dosežejo "v prihodnjih dneh", pri čemer naj bodo obrestne mere "občutno pod 3,5 odstotka". Po nekaterih navedbah naj bi bil ta dogovor tudi pogoj za naslednji obrok posojil Grčiji v okviru pomoči, dogovorjene maja 2010, ne le za opredelitev drugega programa pomoči tej močno zadolženi državi. Za Grčijo je sicer ključen datum 20. marec, ko bo državi zapadlo v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolgov. Če dogovora o drugem programu pomoči zanjo, katere ključni del je dogovor z zasebnimi upniki, do takrat ne bo, ji spet grozi bankrot. Vrh unije se je oktobra lani dogovoril o drugem programu pomoči Grčiji, ki predvideva 130 milijard evrov javnih sredstev iz EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), medtem ko prvi program pomoči, dogovorjen maja 2010, predvideva 110 milijard evrov javne pomoči. Poleg tega je bil oktobra dosežen politični dogovor o prostovoljnem sodelovanju zasebnih upnikov, ki naj bi pristali na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic, kar je okoli 100 milijard evrov. Pomembna točka razprav ministrov v minulih dneh je bila medvladna pogodba o fiskalnem paktu. V pogajanjih o tem ni več bistvenih vsebinskih odprtih vprašanj. Odprta pa so še obrobna vprašanja, na primer ali se bodo lahko določenih sestankov udeleževale le članice z evrom ali tudi tiste zunaj območja evra. Temelj pogodbe je sicer novo fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da mo- Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn ansa rajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Fiskalno pravilo bodo morale pogodbenice vnesti v nacionalno pravo v enem letu po uveljavitvi pogodbe skozi "zavezujoče in stalne določbe", pri čemer so zaželene ustavne določbe. Pogodba naj bi bila dogovorjena na vrhu EU prihodnji ponedeljek in podpisana marca, nato pa bo stekel postopek ratifikacij. Cilj je, da pogodba za- čne veljati 1. januarja 2013, a za uveljavitev naj bi jo moralo ratificirati 12 članic območja evra. Juncker je v ponedeljek povedal, da bo ratifikacija medvladne pogodbe o fiskalnem paktu pogoj za dostop do finančne pomoči iz stalnega mehanizma za zaščito evra (ESM). Finančni ministri so sicer v ponedeljek dosegli dogovor o spremembah pogodbe o ESM, ki bo podpisana februarja. Sklad bo začel delovati leto prej, kot je bilo sprva predvideno, torej že julija letos. Pogodba o ESM bo začela veljati takoj, ko jo bodo ratificirale države, ki predstavljajo 90 odstotkov kapitala. Odločitve glede sprožitve mehanizma bodo po novem v izjemnih primerih sprejete s 85-odstotno večino in ne več s soglasjem. Vzporedno bo do sredine leta 2013 še naprej deloval začasni sklad (EFSF), ki bo dokončal obstoječe programe pomoči, torej pomoč Irski in Portugalski ter verjetno drugi sveženj pomoči Grčiji. Njuna skupna posojilna sposobnost za zdaj ostaja pri 500 milijardah evrov, ob- močje evra pa želi s krepitvijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pridobiti še vsaj 200 milijard evrov. Ustreznost obsega skladov bodo članice območja evra kljub številnim pozivom k njuni krepitvi preučile šele marca, kot je bilo predvideno decembra. Ministri so sicer včeraj razpravljali tudi o dopolnitvi kodeksa ravnanja v postopkih prekomernega strukturnega primanjkljaja, katerega opredelitev bo zaradi njegove osrednje vloge v fiskalnem paktu v prihodnje še posebej pomembna. Finančni ministri EU so sicer včeraj pritrdili oceni Evropske komisije, da Madžarska ni dosegla zadostnega napredka za zmanjšanje presežnega javno-finančnega primanjkljaja. Madžarski zato grozi zamrznitev izplačil sredstev EU. Ministri so govorili tudi o ukrepih za rast v Evropi, ki ji grozi recesija. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je povedal, da v prvi polovici leta v Evropi pričakuje "zmerno recesijo". (STA) zda - Predsednik je to noč nagovoril kongres in državo Gospodarstvo glavna tema Obamovega tretjega govora o položaju v državi NEW YORK - Predsednik Barack Obama je sinoči po severnoameriškem času (ob 3. uri danes po srednjeevropskem času) pred obema domovoma ameriškega kongresa svoj tretji govor o položaju v državi. Napovedal je, da bo glavna tema gospodarstvo oziroma vrnitev ZDA v čase, ko sta bila trdo delo in odgovornost ustrezno nagrajena. Ameriški predsedniki tradicionalno januarja poročajo kongresu in prek televizijskega prenosa vsem državljanom o trenutnem položaju v državi ter napovedo ukrepe v tekočem letu. V dvorani predstavniškega doma se zberejo kongresniki in senatorji, člani administracije, razen enega, ki ga pošljejo v bunker za primer, če bi prišlo do katastrofe in bi v tem primeru prevzel vajeti vlade v svoje roke, in povabljeni gostje. Letošnje leto je predvolilno in Obama je pripravil temu prilagojen nastop. Predsednik je svoje podpornike obvestil, da bo govoril o temah, ki jih je predstavil že de- Ameriški predsednik Barack Obama ansa cembra v mestu Osawatomie v Kansasu v govoru o ekonomiji. Takrat je poudaril pomen srednjega razreda v ZDA in poštenih pravil igre, ki so enaka za vse. Po napovedih naj bi Obama tokrat sedanji čas predstavil kot prelomnico za Američane, ki se bodo morali odločiti, v katero smer bodo šli. Ali po poti, ki večini zmanjšuje priložnosti, ali pa bodo zgradili gospodarstvo, ki bo delovalo za vse, ne le za nekaj najbogatejših. Predsednik, ki v javnosti uživa manj kot 50 odstotkov podpore, naj bi državljane tudi pozval k potrpežljivosti za uspešno soočanje z izzivi, ki so nastajali desetletja. Prepričan je, da ljudje to razumejo, vendar pa ne razumejo in so utrujeni od ljudi, ki postavljajo strankarske interese pred državne in lastne interese pred interese naslednjih generacij. S tem je Obama mislil na svoje republikanske politične nasprotnike. Pri republikancih poteka ostra tekma za izvolitev predsedniškega kandidata republikancev, ki Obamo opredeljujejo v najboljšem primeru kot dobronamernega, vendar predsednika, ki ne ve, kaj dela, v najslabšem primeru pa kot nevarnega socialističnega radikalca, ki uničuje gospodarstvo in je dober le za izdajanje socialne podpore. Obama se zaveda, da bo gospodarstvo ključnega pomena za njegovo ponovno izvolitev, zato bo podrobneje podal predloge za povečanje proizvodnih dejavnosti, okrepitev energetskega sektorja z alternativnimi viri energije, prav tako pa tudi pozval k povečanju porabe za izobraževanje. (STA) Francoski zakon o genocidu hudo razjezil Turčijo CARIGRAD - Turčija se je včeraj ostro odzvala na odločitev francoskega senata, da podpre zakon, ki kot kaznivo dejanje opredeljuje zanikanje, da je bil poboj Armencev genocid. Uradna Ankara je ob tem Franciji zagrozila, da se bo na odločitev odzvala z ustreznimi ukrepi. Turško zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da ostro obsoja odločitev francoskega senata in jo označilo za neodgovorno. Ministrstvo je še sporočilo, da bo Turčija na odločitev Francije odgovorila z ustreznimi ukrepi. Turški premier Recep Tayyip Er-dogan pa je francoski zakon označil za "diskriminatornega" in "rasističnega" in ki krši svobodo misli. Premier je posvaril, da bo Turčija uvedla nove sankcije proti Franciji, če bo zakon uveljavljen. "Za nas je ničen in neveljaven. Še vedno upamo, da ga je mogoče popraviti," je v parlamentu dejal Erdogan. Da bi zakon, ki ga je senat v ponedeljek sprejel s 127 glasovi za in 86 proti, vstopil v veljavo, ga mora v 15 dneh podpisati še predsednik Nicolas Sarkozy, kar pa je po mnenju opazovalcev zgolj formalnost. Iran EU posvaril pred posledicami embarga TEHERAN - Teheran se je včeraj uradno odzval na ponedeljkovo odločitev zunanjih ministrov EU, da uvedejo nove ostre sankcije proti Iranu. Iransko zunanje ministrstvo je v izjavi za javnost zagrozilo, da bo imel ta korak EU "težke posledice za Evropejce", poleg tega pa je poklicalo na pogovor veleposlanika Danske, ki trenutno predseduje uniji. Ministrstvo je nove sankcije, med katerimi sta postopen embargo na uvoz nafte in delna zamrznitev transakcij z iransko centralno banko, ocenilo kot "nespametne in neupravičene". Podrobnosti o tem, kakšne posledice točno naj bi v zameno doletele Evropejce, pa v izjavi za javnost ministrstvo ni navedlo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Je pa zatrdilo, da sankcije ne bodo prispevale k reševanju jedrskega spora ter da Iran v tem sporu ne bo popuščal. Poleg tega je moral zaradi doslej na-jostrejših sankcij EU proti Iranu včeraj na pogovor na zunanje ministrstvo danski veleposlanik v Teheranu. Kot so poročali iranski državni mediji, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, je namestnik zunanjega ministra za Evropo in ZDA Ali Ašgar Hadži na srečanju z veleposlanikom izrazil oster protest Teherana ter posvaril pred posledicami te "nelogične" in "nepremišljene" odločitve. (STA) egipt - Medtem ko se na volitvah uveljavljajo islamisti, vojaški vrh skuša obdržati v svojih rokah vsaj del politične oblasti Leto dni po začetku vstaje proti Mubaraku aktivisti vztrajajo pri protestih, češ da revolucija še ni dokončana KAIRO - V Egiptu bodo danes obeležili leto dni od začetka krvave vstaje, ki je po 18 dneh protestov vodila v odstop dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka in terjala več kot 800 življenj. Vojska, ki je začasno prevzela oblast v državi, načrtuje bleščeča praznovanja, aktivisti, ki so vodili revolucijo, pa razlogov za praznovanje ne vidijo. Medtem ko je vrhovni vojaški svet 25. januar razglasil za državni praznik ter za danes napoveduje razkošne slovesnosti z ognjemeti, vojaške parade in letalske mitinge, aktivisti pozivajo k novim protestom po vsej državi. Kot namreč opozarjajo, pot Egipta v demokracijo še zdaleč ni končana. 'Ali je logično, da se nekdo na petkilometrski tekmi ustavi po treh kilometrih in praznuje?" je ob pozivu k protestom na svoji Facebo-ok strani zapisala ena od skupin, ki so bile na čelu lanske vstaje. Kot je dodala, bo čas za praznovanja, ko bodo oblast v državi v celoti prevzeli civilni predstavniki ljudstva. Vojska, ki je po strmoglavljenju Mu-baraka februarja lani začasno prevzela oblast v državi, želi z velikopoteznimi načr- ti za danes - med drugim naj bi z vojaških helikopterjev v več provincah med ljudi metali nagradne kupone - po drugi strani te proteste preprečiti. Takšnega mnenja so tudi aktivisti, saj je skupina 6. april, gonilna sila lanske revolucije, ljudi opozorila, naj jih praznovanja ne zavedejo in ne odvrnejo od protestov, "dokler ne bo plapolala zastava resnice". Današnje realnosti v Egiptu si sicer še pred letom dni večina verjetno ni mogla niti predstavljati. Nekdanjemu avto-kratskemu predsedniku, ki je državo vodil kar tri desetletja, na primer sodijo zaradi odgovornosti za nasilno zadušitev množičnih protestov januarja in februarja lani ter zaradi korupcije, v primeru obsodbe pa mu grozi smrtna kazen. Po maratonskih volitvah se je medtem na ustanovni seji v ponedeljek sestal spodnji dom egiptovskega parlamenta, v katerem imajo več kot dvotretjinsko večino islami-sti. S skoraj polovico poslancev je najmočnejša zmerna stranka Muslimanske bratovščine, Svoboda in pravičnost, s približno četrtino poslancev pa ji sledi radikalnejša stranka salafistov Al Nur. Liberalna in se-kularna struja, ki je bila gonilna sila lanske vstaje proti Mubaraku, je na volitvah zabeležila velik neuspeh, saj je liberalni stranki Vafd pripadlo le slabih devet odstotkov poslanskih sedežev, sekularnemu Egiptovskemu bloku pa še manj. Ko se bodo februarja zaključile še volitve v zgornji dom parlamenta, bosta oba domova parlamenta skupaj izbrala ustavodajno skupščino, katere naloga bo pripraviti novo ustavo. Novi predsednik Egipta bo nato izbran na volitvah, ki bodo predvidoma junija. Ker je vrhovni vojaški svet po prevzemu oblasti suspendiral ustavo, pristojnosti začasne vlade kot tudi novega parlamenta in prihodnjega predsednika sicer niso povsem jasne. Mnogi v Egiptu ob tem opozarjajo, da namerava vrhovni vojaški svet - vodi ga maršal Husein Tantavi, ki je bil dve desetletji Mu-barakov obrambni minister - tudi po predsedniških volitvah, s katerimi naj bi se uradno zaključila tranzicija z vojaške na civilne oblasti v Egiptu, obdržati vsaj del politične moči v svojih rokah. Prav dokončen prenos oblasti na izvoljene predstavnike ljudstva je - poleg odprave izrednih razmer, ki so v veljavi že več kot 30 let, sojenja policistom, odgovornim za mučenja, ter končanja sojenj civilistom pred vojaškimi sodišči - ena glavnih zahtev aktivistov, ki še naprej vztrajajo pri protestih. Množični protesti so tako Egipt pretresali tudi v minulih mesecih in ga še bodo, njihov epicenter pa ostaja kairski trg Ta-hrir. Najhuje je bilo novembra, tik pred začetkom parlamentarnih volitev, ko se je na njem zbralo več sto tisoč ljudi, v spopadih z varnostnimi silami pa je bilo ubitih več deset protestnikov. Zaradi tega je bil vrhovni vojaški svet tarča ostrih kritik tudi iz tujine, zaradi očitkov o prekomernem nasilju pa je odstopila prehodna vlada pod vodstvom Esa-ma Šarafa. Na zahteve protestnikov so oblasti med drugim odgovorile s pospešitvijo načrtov za izvedbo predsedniških volitev ter razširitvijo pristojnosti novega premiera Kamala al Ganzurija. Da ostajajo številne obljube neizpolnjene in da kljub odhodu Mubaraka 'raz- širjeni' stari režim ostaja na oblasti, je dal nedavno znova jasno vedeti Nobelov nagrajenec za mir Mohamed El Baradej. Opozicijski politik, ki si prizadeva za sekularno demokratizacijo Egipta, je celo umaknil svojo kandidaturo za predsednika, saj pogoji za izvedbo pravičnih volitev po njegovem mnenju niso zagotovljeni. Vstaja proti dolgoletnemu avtokrat-skemu režimu se je v Egiptu sicer začela deset dni po strmoglavljenju tunizijskega voditelja Zina El Abidina Ben Alija. Po 18 dneh neprekinjenih množičnih protestov je postal Mubarak 11. februarja po Ben Aliju drugi voditelj, ki ga je spodnesla arabska pomlad, katere iskrico je zanetila tunizijska jasminova revolucija. Mubarak je skušal protestnike nekaj časa pomiriti z ukrepi, kot so menjave v političnem vrhu in obljube reform, a nezadovoljnih množic to ni pomirilo. Število pro-testnikov je kmalu preseglo milijon, demonstracije so se iz Kaira razširile tudi v druga egiptovska mesta. Tudi nasilen odziv varnostnih sil, ki je terjal okoli 850 življenj, jih ni utišal. Jasna Vrečko (STA) 1 4 Sreda, 25. januarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu gorica - Obsodba za trojico mladih priseljencev V zaporu bodo presedeli od enajst do trinajst mesecev Na noge so postavili kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s prekupčevanjem hašiša Agenti enote za boj proti mamilom letečega oddelka goriške policije so v sodelovanju z goriškimi karabinjerji aretirali tri mlade priseljence, potem ko so jih na tržaškem sodišču obsodili na zaporno kazen zaradi ustanovitve kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s prekupčevanjem mamil. V goriški zapor so pospremili 24-letnega Senegalca Muhammada Dienga - »Mohameda«, 22-letnega Senegalca Cheikha Mnackeja Dienga - »Sergia« in 23-letnega Salifa Mamadouja. Trije mladeniči imajo bivališče v Gorici, kjer so se doslej preživljali z občasnimi zaposlitvami. Z aretacijo trojice se je dejansko zaključila policijska operacija »Condor Ter«, ki se je začela oktobra leta 2009. Takrat je 35-letnik iz Kampanije na svojem bivališču v Gorici zaužil prevelik odmerek mamila. Življenje mu je rešilo osebje hitre službe 118, na njegovem domu pa so policisti našli nekaj heroina in hašiša. Leteči oddelek goriške kvesture je kmalu zatem ugotovil, da je 35-letni-ku prodal hašiš alžirski državljan Ilies Brah, ki so ga pred tem dogodkom že nekaj časa zasledovali goriški karabi-njerji. Opazili so namreč, da je na trgu pri goriškem centru Karitas in v parku Baiamonti v Podturnu prihajalo do pogostih srečanj med razpečevalci iz severnoafriških držav in številnimi goriškimi uživalci hašiša. Pod vodstvom goriškega javnega tožilstva in centralne direkcije za boj proti mamilom se je takoj zatem začela skupna preiskava »Condor Ter«, po zaslugi katere so v približno sedmih mesecih odkrili zelo dobro organizirano združbo, ki je prodajala hašiš v Gorici in je svojo dejavnost že širila proti Vidmu. V Gorici so razpečevalci prodajali hašiš v vseh krajih srečevanja mladine, tudi v lokalih na Korzu Italia. Zaradi suma kriminalnega združevanja je koordinacijo preiskave naposled prevzela tržaška protimafijska direkcija, kar je za Gorico edinstven primer. Multietnična združba razpečeval-cev je bila izredno dobro organizirana, njeni člani so bili previdni in prebrisani. Na čelu združbe je bil Alžirec Brah, ki je redno zahajal v Neapelj, od koder se je vračal v Gorico s hašišem; navadno je pri preprodajalcih nabavil vsakič po pol kilograma mamila. Združba, v kateri je vsak član imel točno določeno vlogo, se je ravnala po posebnih pravilih: uživalci so morali vnaprej plačati mamilo razpečevalcema - Mamadouju Salifu iz Mavretanije in Brahimu Marh-zaouiju iz Maroka, ki sta o tem obvestila Braha. Le-ta je nato sporočil hranite-ljema droge - bratoma Dieng, da bosta razpečevalca prišla mimo in odkupila določeno količino hašiša. Združba je Dieng Muhammad »Mohamed« Dieng Cheikh Mbacke »Sergio« imela izredno visoke zaslužke, saj je gram hašiša prodajala po približno 10 evrov, v Neaplju pa ga je odkupila za štirikrat ali petkrat nižjo ceno. Ko so julija leta 2010 policisti in karabinjerji aretirali omenjenih pet članov kriminalne združbe, so opravili tudi šest hišnih preiskav. Zaradi preprodaje mamil so prijavili 30-letnika in 26-letnico iz Gorice ter 26-letnega državljana Bosne-Hercegovine. V okviru preiskave so zasegli približno pol kilograma hašiša. Med sojenjem so bili Muhammad Dieng, Cheikh Mnacke Dieng in Salif Mamadou na prostosti, po razsodbi tržaškega sodišča pa so jih goriški policisti aretirali. Zdaj bodo v goriškem zaporu zaradi ustanovitve kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s prekupčevanjem mamil, presedeli od enajst do trinajst mesecev. Trojici zaseženo mamil in denar foto kvestura Salif Mamadou gorica - Koprski tat Obsojen na tri leta zapora in na globo Na goriškem sodišču so včeraj obsodili na tri leta, dva meseca in dvajset dni zaporne kazni in na globo 640 evrov 58-letnega Slavka Križmana iz Kopra, ki mu pripisujejo številne tatvine v raznih krajih goriške pokrajine v obdobju med 30. decembrom in 7. januarjem. Moškega so prejšnji teden aretirali tržiški karabinjerji v Ronkah, ko je pri sebi imel prenosni računalnik, mobilni telefon iPhone, zapestno uro in 450 evrov. Izkazalo se je, da je moški malo pred tem vlomil v hišo v Ulici Mostegane v Ron- kah, kjer je prišel do bogatega plena. Pri sebi je imel tudi sveder, s katerim je vrtal luknje v vratih in oknih, ter ultrazvočno napravo za odganjanje psov. V akcijo je stopal pod krinko noči, tarče njegovih tatinskih pohodov pa so bile v občinah Ronke, Zagraj, Mariano, Krmin in v goriškem predmestju. Med včerajšnjim sojenjem po hitrem postopku je Križman pristal na dogovorno kazen treh let, dveh mesecev in dvajsetih dni, ki jo bo prestal v goriškem zaporu, kamor so ga odvedli po zaključku sodne obravnave. ronke Aretirali člana apulijske mafije Policisti goriške kvesture so v noči s ponedeljka na včerajšnji dan v Ron-kah aretirali 28-letnega S.M., člana apulijske mafijske združbe Sacra Corona Unita, ki je osumljen raznih kaznivih dejanj, v glavnem povezanih s prekupčevanjem mamil. Moški je bil zaposlen kot vodja gradbišča, ki ga je znotraj tržiške ladjedelnice Fincantieri postavilo zunanje podjetje. Živel je v Ronkah, vsa kazniva dejanja, ki mu jih pripisujejo, pa je zakrivil v domači Apuliji, tako da na Goriškem sile javnega reda z njim niso nikoli imele opravka. Goriški policisti so ga aretirali na podlagi zapornega naloga, ki ga je izdalo sodišče iz Lecceja; izsledili so ga na njegovem ronškem domu, od koder so ga pospremili v goriški zapor, kjer čaka na nadaljevanje sojenja. Njegova aretacija je vključena v obsežno operacijo »Cinemastore«, v okviru katere so v noči s ponedeljka na včerajšnji dan aretirali številne člane apulijske kriminalne združbe Sacra Corona Unita. Policisti so samo v Lec-ceju aretirali 49 članov kriminalne organizacije, ki je služila mastne denar-ce s prekupčevanjem mamil, izsiljevanjem trgovcev, pranjem denarja in ha-zardnimi igrami. Preiskava se je začela leta 2009, takrat je lastnik videote-ke iz Lecceja prijavil silam javnega reda poskus izsiljevanja. Policisti so ugotovili, da so kriminalci svojo mrežo nezakonitih poslov razpredli tudi v krajih Taurisano, Ugento, Carmiano in v mestu Brindisi. Med člani kriminalne združbe je bil tudi 28-letni S.M., ki so ga aretirali v Ronkah in se je v Apuliji v glavnem ukvarjal s prekupčevanjem mamil. Po mnenju preiskovalcev so sile javnega reda z včerajšnjimi aretacijami zadale zelo hud udarec apu-lijski mafijski združbi Sacra Corona Unita, ki je v Apulijo zelo dobro organizirana in močna. Njeni člani morajo priseči zvestobo organizaciji z mističnim ritualom, med katerim poudarijo domnevno svetost kriminalne združbe, kdor krši svojo obljubo, tvega hudo maščevanje. Značilnost apu-lijske mafije je zelo nizka starost njenih članov, poleg tega pa imajo pri njenih kriminalnih dejavnostih pomembno vlogo tudi ženske. gorica - Podatki zavoda ISTAT Tudi decembra omejen porast cen »Kljub temu, da je december tradicionalno mesec podražitev, v Gorici cene niso poskočile.« Tako je povedal goriški občinski odbornik in predsednik občinske komisije zavoda Istat za nadzor nad cenami Sergio Cosma, ki je včeraj predstavil decembrske podatke o življenjskih stroških v Gorici. V povprečju so se cene živil, dobrin in storitev, ki jih zavod Istat uvršča v italijansko potrošniško košarico, v prejšnjem mesecu zvišale za 0,3 odstotka, kar je za 0,2 odstotka več kot novembra. Za 1,4 odstotka se je decembra zvišala cena pšenične moke, cena kruha pa je upadla za 0,2 odstotka. Do podražitev je prišlo tudi pri govejem, piščančjem in konjskem mesu, cene rib in mehkužcev pa so se v glavnem znižale. Do rahlih podražitev je prišlo pri mleku in mlečnih izdelkih, cena ekstradeviškega oljčnega olja pa je zrasla za 1 odstotek. Pri sezonskem sadju in zelenjavi je prišlo do upada cen, medtem ko je bilo treba decembra za tablico čokolade treba odšteti 1.2 odstotka več kot novembra. Pri cenah oblačil in čevljev komisija zavoda Istat ni zabeležila bistvenih razlik, kurilno olje pa se je podražilo za 0,5 odstotka. Cena zdravil t. i. A razreda razreda je upadla za 0,8 odstotka, cena zdravil C razreda, ki jih ne krije država, pa se je zvišala za 0,2 odstotka. Cosma je opozoril na rahel upad cen motorjev, cena koles pa se je zvišala za 2,4 odstotka. Več je bilo treba decembra odšteti tudi za pnevmatike, bencin in dizelsko gorivo, največji poskok cen pa so zabeležili pri železniških in letalskih prevozih. Cena mobilnih telefonov se je znižala za 3.3 odstotka, medtem ko se je cena fiksnih telefonov in smartphonov zvišala (+2,4 in +0,6). Do podražitev je dalje prišlo pri CD-jih (+6,6), DVD-jih (+7,1), cena elektronskih igric pa je upadla za 17 odstotkov. gorica - Trgovinska zbornica objavila razpis Spodbuda inovativnosti Štirim zmagovitim podjetjem bodo zagotovili prispevek 90.000 evrov v štirih letih Goriška Trgovinska zbornica je objavila natečaj, na podlagi katerega bodo zagotovili prispevek 90.000 evrov v štirih letih štirim podjetjem, ki bodo pripravile najboljše projekte na področju industrijskega raziskovanja in tehnoloških inovacij. Sredstva za natečaj bodo črpali iz sklada za razvoj Gorice, svoj projekt pa lahko predstavijo mala in srednja podjetja iz vse goriške pokrajine, ki se po pridobitvi prispevka nameravajo vseliti v območje tecnoArea v Gorici, to se pravi v najnovejši tehnološki park, ki ga razvija konzorcij Area Science Park iz Trsta v kompleksu štandreškega tovornega postajališča. Sodelujoča podjetja morajo vložiti svoje projekte do 10. februarja letos, temu namenjeni obrazci pa so na razpolago na spletnih straneh www.go.cam-com.it in www.area.trieste.it/technoarea. Razpis za natečaj je sad sodelovanja med goriško Trgovinsko zbornico in konzorcijem Area, ki je upravitelj tehnološkega parka Area Science Park. Z natečajem želijo spodbuditi vselitev visoko-tehnoloških podjetij v Gorico. TRZIC Boj proti podganam, •V« • I • miSim in komarjem V Tržiču napovedujejo neizprosen boj proti podganam in mišim. Lani so po mestu postavili vabe za glo-davce dvanajstkrat, letos pa bodo za njihovo namestitev poskrbeli kar 25 krat, tako da predvidevajo še večji uspeh od lanskega. Ko bodo začeli postavljati vabe pred mišjimi skrivališči in v jaške, bodo občane pravočasno obvestili, redno pa bodo tudi preverjali uspeh deratizacije. Maja se pa bo začela dezinfekcijska kampanja proti komarjem; tablete proti ko-marjevim ličinkam bodo odvrgli v jaške in kanalizacijske cevi. Lani so v raznih predelih mestnega središča na drevesa pritrdili lesene hišice za netopirje, ki so naravni sovražniki komarjev, saj se z njimi radi hranijo. GORICA Šolska vrata odprta Slovenske višje srednje šole v Gorici prirejajo danes dan odprtih vrat v šolskem centru v Ulici Puccini 14 v Gorici. Na poklicno tehničnem polu (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in na licejskem polu (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič in klasični licej Primož Trubar) si bodo obiskovalci lahko ogledali šolske prostore, profesorji jim bodo postregli z osnovnimi informacijami o študiju, odgovarjali bodo na vprašanja in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. Vrata slovenskega višješolskega središča v Gorici bodo odprta danes med 18. in 20. uro. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 25. januarja 2012 15 doberdob - Občina ne bo več izdajala dovoljenj Prepoved za »softair« in druge vojaške igre Župan:»Simulacija vojnih situacij na teritoriju, ki sta ga svetovni vojni tako hudo prizadeli, je nespoštljivo« Nespoštljiva, nevarna in neprijazna do okolja. Takšna je - vsaj v očeh doberdobskih občinskih upraviteljev -igra »softair«, ki je predvsem med mladimi čedalje bolj priljubljen način rekreacije. Osnovana je na igrivi simulaciji vojaških taktik, člani vsake ekipe pa na nasprotnike streljajo z replikami orožja, ki delujejo na elektriko in streljajo plastične biorazgradljive kroglice. Razna društva, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, so v zadnjih letih na do-berdobsko občino naslovila že več prošenj za začasno uporabo zemljišč (na primer med Jamljami in krajem Bo-neti), ki so jih nameravali za en dan spremeniti v bojišče, župan Paolo Vi-zintin pa se je po zadnji takšni prošnji odločil za pripravo občinske odredbe, ki bo tovrstne dejavnosti prepovedala na celotnem doberdobskem ozemlju. Vzroki za prepoved, je povedal do-berdobski župan Vizintin, so predvsem trije. Prvi je povezan z zaščito naravnega okolja, saj v Doberdobu menijo, da z igro »softair« povezane dejavnosti lahko v občutljivem kraškem ekosistemu povzročijo okoliščine zvočnega, atmosferskega in okoljskega onesnaževanja. Poleg tega niso v skladu s krajevnimi običaji, navadami, izročilom in dejavnostmi, kot so kmetijstvo, izletništvo in kolesarjenje, ter nosijo v sebi sporočila, ki kvarno vplivajo na teritorij, okolje, prebivalce in njihove nepremičnine. Drugi vzrok je potencialna nevarnost za javnost, ki jo streljanje kroglic lahko predstavlja, tretji vzrok pa je povezan z zgodovino doberdobskega ozemlja. »Vsak ima pravico, da se zabava, kot želi, simuliranje vojnih situacij na teritoriju, ki sta ga prva in druga svetovna vojna tako hudo prizadeli in zaznamovali, pa se mi zdi nespoštljivo do padlih in drugih, ki so vojne grozote preživeli. Vojna žal ni igra, pač pa je nekaj zelo resnega,« je svojo odločitev utemeljil doberdobski župan Paolo Vizintin. Besedilo občinske odredbe je v teh dneh v pripravi, v kratkem pa jo bo župan podpisal. Vojaške »igre« bodo prepovedane po celotnem ozemlju do-berdobske občine, kršitelji pa bodo kaznovani na podlagi 650. člena italijanskega kazenskega zakonika. Ob igri »softair« bo prepovedana še sorodna igra »paint-ball«: tudi v tem primeru gre za športno igro s puškami, ki s pomočjo plina (najpogosteje CO2) ali zraka, izstreljujejo barvne kroglice, s katerimi se igralci izločajo iz igre. Aleksija Ambrosi pogovor - Društva Wild boars o »softairu« Šport v stiku z naravo Izstrelki ne onesnažujejo -»Starejše ljudi razumemo, a to dejavnost doživljamo drugače« Člani društva Wild boars med vojno igro »Softair« je šport v naravi, ne pa nasilje. Tako pravijo pri tržaškem društvu Wild boars, ki je bilo ustanovljeno leta 2010 in šteje danes 24 mladih članov. Včlanjeni so v ustanovo CSEN, ki je povezana s Conijem. »Vsi smo tržaški Slovenci, en član pa je iz Doberdoba,« nam je povedal predsednik društva Ivan Kerpan in pristal na pogovor o značilnostih te vojaške igre, ki ima v Italiji, Sloveniji in v svetu rastoče število privržencev (in privr-ženk) ter se prireja v gozdovih ali vsekakor izven naseljenih krajev. Je »softair« nasilna igra? V »softairu« ni nobene neposredne oblike nasilja, fizični kontakt je nasploh prepovedan. Starejše generacije, ki so neposredno ali posredno doživele vojno, morda vidijo v simuliranju vojaških situacij neko obliko psihološkega nasilja, kar je po našem mnenju razumljivo in spoštovanja vredno, za nas, ki smo rojeni v drugem obdobju, pa to ne velja. V »softairu« ne vidimo nasilja. Trditev, da »softair« onesnažuje, drži? Nikakor ne. Pri »softairu« ne prihaja do onesnaževanja. Izstrelki, ki jih uporabljamo, so biorazgradljivi. Je »softair« pravi šport? »Softair« ima vse rekvizite, da ga lahko uvrščamo med športe, tudi gibanja oz. fizičnega napora ni malo. V »softairu« prirejajo prava prvenstva in tekmovanja, na katerih se pomerjajo ekipe različnih društev. Pomembno je povedati, da »sof- tair« sploh ni samo streljanje. Na nekaterih turnirjih sta za doseganje ciljev pomembni predvsem kartografija in orientacija, medtem ko je streljanje nasprotnikov postranska zadeva. Kako pogosto se s tem ukvarjate? Če nam vreme to dopušča, se člani našega društva srečujemo na »treningih« v okolici Opčin vsako nedeljo, vendar ne poleti, saj je prevroče. Razdelimo se na dve ekipi: pripadniki prve branijo zastavo, drugi pa jim jo skušajo odvzeti. Na tekmovanjih in tekmah pa so lahko cilji različni. Katera dovoljenja potrebujete? Treba je imeti dovoljenje lastnika zemljišča, tri dni pred srečanjem pa je treba obvestiti tudi sile javnega reda. (Ale) mnenje - »Softair« Ne sme biti ■ • • v« edini način sproščanja agresivnosti »V igri "softair" se uprizarja nasilje, vojna, med katero udeleženci simbolično sproščajo svojo napetost in v nasprotnika usmerijo svojo agresivnost. Če vse skupaj ostane na nivoju igre, omenjena dejavnost kot taka naj ne sme vzbujati skrbi; če pa udeleženci ne uspejo na noben drug način sproščati svoje agresivnosti, je zadeva že lahko zaskrbljujoča.« Tako glede igre »softair« pravi psihologinja Tatjana Kobal iz Na-brežine, ki se je pred leti izpopolnjevala iz športne psihologije. Po njenih besedah je treba biti pri igri »softair« posebno pozorni, ko se je lotijo mladi in otroci, ki še ne znajo diskriminirati med resnico in virtualnostjo. »Med mladimi je vedno bolj razširjeno igranje z videoigricami in računalniki, vedno večje število mladostnikov preživlja velik del svojega prostega časa v spletnih socialnih omrežjih, kjer resnični ljudje postanejo virtualni, se pretvarjajo in se med sabo pogovarjajo v novih vlogah. Vse to kaže na vse večjo odtujenost mladih, ki vse bolj živijo v virtualnih kontekstih in vir-tualnost iščejo tudi v resničnosti, tako da izbirajo realne situacije, kakršne ponuja "softair', za uprizarjanje nove fikcije,« pravi Tatjana Kobal in pojasnjuje, da bi morali udeleženci vojnih iger po Krasu sproščati svojo agresivnost tudi na druge načine, mogoče bolj kreativne in konstruktivne. »Same sebe bi morali biti sposobni uveljaviti tudi na druge načine; agresivnosti bi se morali otresti tudi s fizičnim naporom ali kreativnostjo,« je prepričana Koba-lova, ki poudarja, da »softair« ne sme biti edini način za sproščanje agresivnosti, saj morajo biti njegovi privrženci sposobni tudi drugih oblik uveljavljanja lastne osebnosti. Na svetovnem spletu so o igri »sof-tair« mnenja zelo deljena. Razni strokovnjaki poudarjajo, da naj vojne igre ne bi vplivale na pojav agresivnega vedenja; drugi pa ugotavljajo, da imajo vojne igre radi otroci, ki jim starši vsakodnevno vpijejo in grozijo. Zaradi tega je vsako posploševanje odveč, sploh če pomislimo, da so od vojnih iger lahko veliko bolj nasilni borilni športi, katerih cilj je fizično premagati tekmovalca. (dr) gorica - Črpalkarja še vedno »kampirata« pred prefekturo Nadaljujeta gladovno stavko in upata v čimprejšnjo rešitev Zrna včerajšnje toče v Štandrežu foto d.r. V ŠTANDREŽU IN GORICI Zimska toča pobelila južni del mesta Toča je včeraj navsezgodaj pobelila ceste, dvorišča in travnike v Štandrežu in južnem delu Gorice. Okrog 7.45 se je naenkrat pooblačilo in iz črnih oblakov je začela padati gosta toča. Njena zrna so bila debela kot grah, tako da škode ni povzročila, vseeno pa je bil pojav zanimiv, saj je toča značilna za poletne mesece in se sredi zime redkokdaj pojavlja. Včerajšnjo točo je pospremilo grmenje, nekajkrat je tudi za-bliskalo. Vse skupaj je trajalo le nekaj minut, ledena zrnca pa so kmalu skopnela zaradi visoke jutranje temperature za zimski čas, saj je termometer kazal kakih 6 stopinj Celzija. Tudi goriški župan Ettore Romoli, deželni svetnik Gaetano Va-lenti, županski kandidat Giuseppe Cingolani, občinski odbornik Sergio Cosma in načelnik Foruma v goriškem občinskem svetu Andrea Bella-vite so včeraj obiskali in izrazili solidarnost črpalkarjema Fabiu Zanet-tiju in Paolu Macuzu, ki sta v ponedeljek postavila šotor na Travniku in začela gladovno stavko. Črpalkarja in ostali kolegi iz goriške in drugih obmejnih pokrajin zahtevajo čim prejšnje znižanje cen goriva v obmejnem pasu, saj so po decembrskem zvišanju trošarin na gorivo zabeležili dodaten upad prodaje bencina in dizla, zaradi katerega tvegajo zaprtje črpalk. Pri protestni akciji sodelujejo skoraj vsi upravitelji goriških bencinskih servisov (razen Manuela Rizzija v Ulici Lungo Isonzo Argentina): črpalk niso zaprli, bencina pa vseeno ne točijo, saj po izpraznitvi zalog niso nabavili dodatnega goriva. Zanetti in Macuz pa sta se odločila za bolj radikalno obliko protesta, pri kateri izmenično sodelujejo tudi drugi črpalkarji. »Z dvema kolegoma sva prespala v šotoru. Bilo je malo vlažno, večjih težav pa ni bilo,« je včeraj povedal Zanetti, ki bo do konca stavke lahko dnevno zaužil največ tri kapučine ali dve jabolki. »Upam, da bo do rešitve prišlo že v petek,« je poudaril in izpostavil, da ju je v teku dopoldneva sprejela tudi goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, ki jima je izrazila solidarnost in obljubila podporo. »Prefekti-nja naju je opozorila tudi na problem rešilnih vozil in vozil sil javnega reda, ki zaradi pomanjkanja goriva ne morejo točiti v Gorici. Poskrbeli bomo, da bosta dve črpalki na razpolago zanje,« je zagotovil Zanetti. Drevi bo na Travniku zborovanje, ki se ga bodo ob goriških udeležili tudi upravitelji bencinskih servisov iz Trsta in Čedada. (Ale) Na Travniku bodo stali, dokler ne bo prišlo do znižanja cene goriva bumbaca 1 6 Sreda, 25. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Ločeno zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov Rezultat nad pričakovanji Vse območje še ni pokrito Biološke odpadke skladiščijo v Stari Gorici, na nadaljno predelavo jih odpeljejo v Ljubljano V novogoriški Komunali z zadovoljstvom ugotavljajo, da se količina mešanih komunalnih odpadkov, ki jih odlagajo na odlagališče v Stari Gori - v Rožni Dolini - vsako leto zmanjšuje. Še povečan upad pa beležijo od lanskega leta, odkar je konec junija v veljavo stopila uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki določa, da se morajo tudi ti ločeno zbirati oziroma da je bil izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov do tedaj dolžan vzpostaviti pogoje za ločeno zbiranje. »Rezultati so zelo dobri, celo nad pričakovanji: po prvih ocenah smo lani odložili približno 10 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov manj, za dvain-polkrat pa smo povečali količino zbranih biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov,« pojasnjuje direktor novogoriške Komunale Andrej Miška. Rezultati so toliko bolj obetavni, ker je do njih prišlo že v šestih mesecih, odkar je začela veljati omenjena uredba. V novogoriški Komunali so z ločenim zbiranjem odpadkov začeli že pred desetimi leti, z ustreznimi zabojniki so doslej opremili že več kot 300 od skupno 1000 ekoloških otokov, ki so nameščeni v šestih goriških občinah. Že v preteklih letih je Komunala na ekološke otoke postavila preko 100 rjavih posod za ločeno zbiranje biorazgradljivih odpadkov. Junija lani so napovedali razširitev zbiranja biorazgradljivih odpadkov na večino ekoloških otokov v vseh šestih občinah. Da bi to dosegli, bo treba postaviti še dodatnih 400 posod. »Celotno območje še ni "pokrito", a cilj, ki smo si ga zadali, smo že skoraj uresničili,« sedaj pojasnjuje Miška. Zbrani biorazgradljivi odpadki se nato skladiščijo v Stari Gori, na nadaljnjo predelavo pa jih odpeljejo v Ljubljano. Del se predela v ponovno uporaben kompost, iz drugega dela pa kot končni produkt nastane električna energija. Na Komunali so z uvedbo ločenega zbiranja biorazgradljivih odpadkov morali povečati število zaposlenih, tudi predelava teh odpadkov bo, poleg stroška za nabavo novih zabojnikov, dodaten strošek. Na letni ravni jih bo po tedanjih ocenah direktorja Miške skupaj kar za 200.000 evrov. Ker se v rjavih zabojnikih za odlaganje biorazgradljivih odpadkov, kljub temu, da je od uvedbe obveznega ločenega zbiranja minilo že pol leta, še vedno pogosto nahajajo tudi odpadki, ki vanje ne sodijo, ne bo odveč opozorilo, da vanje ne odlagamo odpadkov v plastičnih vrečkah, lahko pa so biorazgradljive. V takšne zabojnike sodijo odpadki vseh vrst zelenjave in sadja, kavna usedlina, kavni filtri, čajne vrečke, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambeni izdelki brez embalaže ... Vanje pa ne odlagamo tekočih ostankov hrane, maščob, cigaretnih ogorkov, živalskih iztrebkov, ostankov mesa in kosti ... (km) tRŽIČ Črpalkarji prodajajo vreče za sortiranje Še na dveh bencinskih servisih v Tržiču je mogoče kupiti vreče za sortiranje odpadkov, ki jih je bilo do začetka januarja mogoče dobiti le pri občinskem ekološkem okencu v Ulici San Francesco. Na tržiški občini so namreč odločili, da dajo vreče za sortiranje po novem letu na prodaj tudi na bencinskih črpalkah; začetno so k pobudi pristopili servisi IP iz Ulice Grado, Agip iz rajona San Polo in AGIP iz Ulice Matteotti, zdaj pa so se jim pridružili še MG iz Ulice Matteotti in AGIP iz Ulice Valentinis. Občinska odbornica Mariella Natural opozarja, da k pobudi lahko pristopijo tudi drugi trgovci in da so doslej navezali sodelovanje s črpalkarji, ker so njihovi servisi odprti več ur na dan. Odlaganju biorazgradljivih odpadkov je novogoriška Komunala namenila rjave zabojnike foto k. m. gorica - EZTS Župani na potezi V Gorici se bodo danes sestali trije župani goriškega somestja - Etto-re Romoli za Gorico, Matej Arčon za Novo Gorico in Milan Turk za Šem-peter-Vrtojbo -, zato da preverijo še zadnje korake, ki so jih uprave naredile na poti ustanavljanja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), in, predvsem, da skličejo prvo sejo skupščine. Ta bo izvolila predsednika - na predlog Gorice naj bi to bil poslanec in bivši minister Franco Frattini - in podpredsednika. Sledilo bo še imenovanje direktorja, ki ga bo, kakor tudi podpredsednika, predlagala slovenska stran. Današnje srečanje županov sta pripravila goriški odbornik Guido G. Pettarin in Bogdan Žižmond Kofol, vodja kabineta župana na no-vogoriški mestni občini; na njiju sloni operativna in tehnična plat ustanavljanja EZTS. gorica - Portugalska skupina v Kulturnem domu Fado ogrel dlani Skupine Esquina de Alfama pričarala vzdušje iz lizbonskih gostiln - Jutri jazz koncert Oder Kulturnega doma se je v ponedeljek spremenil v prostore zakotne gostilne stare Lizbone, kjer je še mogoče najti in občutiti okolje preteklih časov. Kdor je že bil v portugalskem glavnem mestu, bo lahko potrdil, da se levo in desno od modernega mestnega središča dvigata pobočji prepleteni z ozkimi uličicami in starimi zgradbami, ki so dajale in še dajejo svojevrsten pečat lepemu mestu ob Atlantiku. V teh mestnih četrtih, zlasti še v znamenitih Chiadu in Alfami, se je izoblikovala posebna ljudska glasbena zvrst z imenom fado. Znani sta tudi posebni veji fada iz Oporta in Coimbre, ki se nekoliko razlikujeta od lizbonske. V Kulturnem domu je nastopila liz-bonska skupina Esquina de Alfama, ki je pričarala edinstveno in nadvse prijetno vzdušje. Ime je skupina povzela po znani lizbonski gostilni, v kateri ta ansambel nastopa skoraj vsak večer. Pozimi pa se godci in pevci radi podajo na turneje po Evropi. Goriški nastop je bil edini v Italiji, kajti njihov prihod v naše mesto je predstavljal nepredvideni dodatek ob zaključku daljše turneje Lizbončanov po Nemčiji in Avstriji. Za gostovanje v Gorici je poskrbelo združenje Buttrio Folk, ki že veliko let sodeluje s Kulturnim domom. Furlansko-goriška naveza med omenjenim kulturnima sredinama je prispevala marsikatero glasbeno poslastico, ki je obogatila goriško glasbeno ponudbo. To sta v svojih nagovorih poudarila tudi Marco Miconi, predsednik združenja Buttrio Fol,k in Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma. Koncert pa je bil vključen v niz glasbenih večerov z že dodobra uveljavljenim nazivom Across the Border. Kot rečeno so se glasbeniki iz Portugalske predstavili v obliki, ki je spominjala na glasbeni nastop v tipični pivnici lizbonskih siromašnih četrti. Izpostavljena je bila namreč posebnost fada, ki se od drugih zvrsti razlikuje tudi v tem, da se nastopajoči ne poslužujejo mikrofonov in drugih ojačevalcev. Vse poteka v najbolj preprosti obliki, ki ji glavni pečat dajeta dve kitari (ena spominja na mandolo) in pa pevci in pevke, ki gorica - Hospic Preliminarna obravnava spet odložena Na goriškem sodišču so včeraj ponovno odložili preliminarno obravnavo, v okviru katere se bo šest članov upravnega odbora fundacije Ospizio marino iz Gradeža zagovarjalo zaradi poneverbe. Obravnava bi morala potekati že 10. januarja, takrat pa so jo odložili na 24. januar zaradi bolezni enega izmed sodnikov. Včeraj je sodnik za predhodne obravnave Massimiliano Raineri sporočil predsedniku sodišča Matteu Trotti, da se zaenkrat še ne more izreči, zato pa je bila obravnava odložena na 16. februar. Postopek je vezan na 361.000 evrov javnih prispevkov, ki bi jih morali uporabiti za odpravo arhitektonskih pregrad, in predstavlja drobtinice v primerjavi z 28 milijoni evrov, kolikor je vreden krah grade-škega hospica, glede katerega ni bilo mogoče uvesti stečajnega postopka zaradi zastaranja kazenskega pregona. Dejavnost fundacije Ospizio marino se je zaključila pred več kot enim letom pred razsodbo goriškega sodišča z dne 18. novembra lanskega leta, zato pa so se decembra na goriškem sodišču odločili, da priziva ne bodo vložili, saj bi ga sodniki itak ne mogli upoštevati. Na goriškem sodišču so v svoji novembrski razsodbi zapisali, da je bila zahteva po izbrisu fundacije Ospizio marino iz registra podjetij vložena 28. junija leta 2010. Od takrat naprej se je začel enoletni rok, med katerim bi morala biti vložena zahteva po uvedbi stečajnega postopka, vendar kot znano do tega ni prišlo. Vratuša danes v Gorici V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 17.30 Anton Vratuša predstavil svojo knjigo »Dalle catene alla libert? - La rabska brigada, una brigata partigiana nata in un campo di concentramento fascista« (Iz verig v svobodo - Rabska brigada). Vratuša je bil interniran v raznih italijanskih koncentracijskih taboriščih, od septembra 1943 do konca vojne pa so mu zaupali vrsto vojaških in političnih zadolžitev. Med drugim je bil namestnik komandanta Rabske brigade in je vzdrževal stike med slovensko narodnoosvobodilno vojsko in italijanskim odporniškim gibanjem. Iz Nove Gorice v San Remo Ni še znano, če se bo festivala v San Re-mu udeležil Celentano, gotovo pa se ga bo udeležil njegov furlanski dvojnik Stefano Sfredo, ki ga bo spremljal čedajski čebelar Gigi Nardini - Pavarotti. »V San Re-mu bodo prisotni tudi dvojniki Vasca Ros-sija, Liz Taylor, Franka Sinatre in drugih, saj pripravljamo pravi spektakel, ki bo potekal na tamkajšnjem trgu Colombo,« napoveduje Nardini in dodaja, da so italijanski dvojniki v minulih dneh vadili svoj sanremski nastop v novogoriški Perli. Skupina Esquina de Alfama na odru Kulturnega doma fotok.d. se na trenutke spremenijo tudi v gledališke igralce in v tej vlogi znajo vplesti publiko v dvorani. Skratka, vzdušje in okolje koncerta fada mora biti tako, kot ga gost najde v gostilnah zakotnih predelov Lizbone. Nekateri glasbeni poznavalci imajo fado za nekako posebno zvrst bluesa, to se pravi glasbe, ki izraža občutke hrepenenja z dodatki oz. zmesmi žalosti in strasti, otožnosti in bolečine, v katerih pa je mogoče najti tudi živahne in plesne motive. Skupino Esquina de Alfama sestavljajo izvajalci treh generacij (ena od pevk, najbolj »živahna«, jih šteje že 78) in jih med seboj vežejo sorodstvene vezi. To so pevci in instrumentalisti Ivone Dias, Gra^a Maria, Lino Ramos, Ricardo Mes-quita, Julia Garcia in Tiago Morna. Kulturni dom pripravlja še eno glasbeno poslastico. Jutri ob 21. uri bodo na svoj račun prišli ljubitelji jazz glasbe, ki jih na Goriškem ni malo. V sklopu projekta Gorizia Jazz se bo na odru doma predstavil sloviti Sherman Irby Quartet. (vip) Nasilen pes Lastnica psa iz Nove Gorice se bo morala zagovarjati zaradi nasilnosti svojega štirinožca: ta je na sprehodu po Rejčevi ulici v Novi Gorici napadel drugega psa. Kaznovana bo, ker ni imela psa na povodcu. (km) Luigi Faidutti in Krmin V krminski palači Locatelli bo jutri ob 18. uri predavanje o msgr. Luigiju Faiduttiju, furlanskem katoliškem gibanju pod Avstrijo in ustanavljanju kmečke posojilnice v Krminu. Predavala bosta Liliana Ferrari in Ferruccio Tassin. Hereafter v Doberdobu Modra's galerija kulturnega društva Jezero prireja drevi ob 20.30 predvajanje filma »Hereafter«. Režiser Clint Eastwood pripoveduje zgodbo treh ljudi - francoske TV voditeljice, skladiščnika iz San Francisca in 12-tnega dečka iz Londona -, ki jih preganja umrljivost. Goriški urad ZSŠDI zaprt Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sporoča, da bo goriški urad zaprt do petka, 27. januarja. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 25. januarja 2012 17 gorica, nova gorica - Kulturna domova Tokrat Go jazz Jutri Sherman Irby Quartet, v petek pa Uroš Peric z bendom Kulturna domova v Novi Gorici in Gorici sta se doslej uspešno preizkusila že v organizaciji čezmejnega Go gospe-la in Go bluesa, glasbeni ponudbi pa tokrat dodajata še Go jazz 2012. Novost se pričenja letos, v prihodnje pa naj bi tudi jazz postal stalnica v ponudbi obeh Goric. Začetni zagon pobudi bosta dali odlični glasbeni skupini svetovnega slovesa: Sherman Irby Quartet (ZDA) bo jutri ob 20.30 nastopil v Gorici, Uroš Peric s skupino The Bluenote Quartet & The Pearlettes pa se bo dan kasneje, v petek, ob 20.15 predstavil v Novi Gorici. Jutrišnji goriški koncert bodo zaznamovali priznani ameriški in italijanski mojstri jazza: Sherman Irby (saksofon), James Hurt (klavature), Marco Marzola (kontrabas) in Darrell Green (bobni). Glasbeni dogodek v Gorici prirejata v sodelovanju oba Kulturna domova v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja (festival Across the Border 2012); vstop bo prost, zbirali se bodo prostovoljni prispevki v dobrodelne namene. Petkov koncert iz niza Go jazz bo zaznamoval pevec in pianist Uroš Peric. Občinstvu se bo predstavil s svojim The Bluenote Quartetom in s tremi spremljevalnimi vokalistkami »The Pearlettes«. Energični glasbenik je zaslovel kot izredni poustvarjalec zapuščine Raya Charlesa, ki sodi med njegove najvplivnejše vzornike, ter prepričal s svojimi odličnimi interpretacijami skladb iz zlate dobe bluesa, soula in jazza. Je prvi slovenski pevec, ki je nastopil na prestižnem jazz festivalu v Montreuxu v Švici, na French Quarter Festivalu (FQF) v New Orleansu in na Sweet Auburn Jazz Festivalu v Atlanti. Vstopnina za novo-goriški koncert znaša 15 evrov, za abonente, dijake, študente in upokojence pa 13 evrov. (km) Saksofonist Sherman Irby CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v soboto, 28. januarja, ob 20. uri (premiera) in v nedeljo, 29. januarja ob 17. uri (abonmajska predstava) v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Cvetje hvaležno odklanjamo« (Norman Barrash - Carroll Moor) v režiji Jožeta Hrovata, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 26. januarja, ob 20.45 »Tap Dogs«; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 26. januarja ob 20.45 »Reportage Chernobyl« igrata Roberta Biagia-relli in Simona Gonella; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@co-mune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 27. januarja, ob 20. uri (Roland Schimmelpfennig ) »Zlati zmaj«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La talpa«. Dvorana 3: 17.40 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »J. Edgar«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 18.15 - 20.30 - 22.20 »Underworld: Il risveglio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.40 »La talpa« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Im-maturi - Il viaggio«. Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.15 - 22.15 »Sha-me« (prepovedan mladim po 14. letom). . Mali oglasi GOZDNA DRVA prodajam; tel. 0481390238. ~M Koncerti DOBRODELNI KONCERT ZA SLEPE IN SLABOVIDNE bo v organizaciji Lions kluba v četrtek, 26. januarja, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Nastopili bodo sopran Julija Kramar, violinistka Veronika Brecelj, pianist Zoran Škri-njar, godalni kvartet Simpatic Strings, pianistka Vlasta Doležar Rus, mladinski pevski zbor OŠ Milojke Štrukelj, godalni kvartet Podoknjičarji, bobnar Ratko Divjak, kontrabasist Nikola Matošič; predprodaja vstopnic v Avdio Video Centru v Novi Gorici in eno uro pred pričetkom. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 26. januarja, ob 21. uri koncert jazz glasbe skupine Sherman Ir-by Quartet; informacije in rezervacije vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it). »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v petek, 27. januarja, ob 20.45 koncert skupine Zuf de Žur; informacije in rezervacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 27. januarja, ob 20.15 koncert skina Uroš Peric & The Bluenote Quartet & The Pearlettes; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kulturnidom-ng.si). ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17. uri v cerkev Sv. Lovrenca v Ronkah k maši v spomin na duhovnika in bivšega ronškega kaplana Stanka Jericija. Pel bo župnijski zbor Sv. Ignacija iz Gorice pod vodstvom Liviana Brumata, župnik Mirko Butkovič bo zaigral klavirske skladbe profesorja in skladatelja Stanka Jericija. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 2. februarja, ob 20.45 bosta koncert z naslovom »Ruski baleti, Djagilev in svoji glasbeniki« izvajala pianista Bruno Canino in Antonio Ballista; informacije po tel. 0481-494369. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Združenje staršev iz Romjana, SKRD Jadro Ronke, SKRD Tržič v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja 18. revijo kraških pihalnih godb 4. februarja ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača in Postojnska godba 1808. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA prireja informativne sestanke za vrtca v Sovodnjah in Rupi danes, 25. januarja, ob 17. uri v prostorih vrtca v Sovodnjah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valenti-novanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje izredni občni zbor, ki bo v torek, 31. januarja, ob 12. uri ob prvem in ob Naš podpredsednik Gregor je očka postal. Njemu, mamici in mali Nevi želi vse naj, naj AŠZ Olympia - Gorica Ob rojstvu hčerke Neve iskreno čestitamo odborniku Gregorju Sfiligoju vsi pri ZSŠDI letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici danes, 25. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Abram v Pevmi danes, 25. januarja, od 8.30 do 10.00 in v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu danes, 25. januarja, od 8.30 do 9.30. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici prirejajo dan odprtih vrat v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici danes, 25. januarja, med 18. in 20. uro. Na poklicno tehničnem polu (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in na licejskem polu (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič in klasični licej Primož Trubar) si bodo obiskovalci lahko ogledali šolske prostore, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.0017.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istru-zione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.0016.00, ob četrtkih in petkih 12.3013.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). 20.30 v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika izrednega občnega zbora; statutarne spremembe; razno. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje deželnega sveta danes, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju na sedežu šole v Gorici z naslednjim dnevnim redom: poročilo o delovanju v letu 2011, program dejavnosti 2012, odobritev obračuna 2011 in proračuna 2012. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo do 3. februarja, v okviru del za meta-nizacijo in širjenje proizvodnega območja, cestni odsek Štradalte od so-vodenjskega občinskega pokopališča do križišča s Potjo na Roje zaprt za promet od 8. do 18. ure. Zagotovljen bo prehod za stanovalce in za vozila z dovoljenjem. NA SEDEŽU FURLANSKEGA FILO-LOŠKEGA DRUŠTVA v Ul. Bellini 3 v Gorici prirejajo s 6. februarjem ob ponedeljkih med 18. in 20. uro tečaj furlanskega jezika in furlanske kulture; informacije in vpisovanje na sedežu društva in po tel. 0481-533849, gorizia@filologicafriulana.it. ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vin) iz Gorice organizira tečaj za pokuševalce vina, ki se bo pričel 13. februarja v vinoteki v Krminu; informacije na spletni strani www.onav.it, kjer je objavljen tudi program tečaja, vpisovanje na gorizia@onav.it ali po tel. 0481-32283 (Daniela Markovič). INPS sporoča, da bodo poskusno do 29. februarja okenca na goriškem sedežu odprta od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 12. uro, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. 0 Prireditve ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabi na spominsko slovesnost ob dnevu spomina v petek, 27. januarja, ob 18. uri v župnijski dvorani v Ul. Veniero 1 v Podturnu v Gorici. OB DNEVU SPOMINA prireja občina Tržič v petek, 27. januarja, ob 18. uri v beneški palači v Ul. S. Ambrogio, 12 v Tržiču odprtje razstave Uga Pierrija z naslovom »Per non dimenticare. Dai colori della sabbia ai colori della rab-bia«; na ogled bo do 3. februarja 10.00-12.00, 17.00-19.00. V občinskem gledališču v Tržiču bo ob 20.45 projekcija dokumentarnega filma »On-dina Peteani, Auschwitz e la liberta«, prisotna bo režiserka Tamara Pasto-relli. V soboto, 28. januarja, ob 17.30 bo v beneški palači v Ul. S. Ambrogio, 12 v Tržiču Vittorio Simonovich prebiral tekst v spomin na Helmutha Hu-benerja z naslovom »Siamo foglie, al vento della storia?«. Vstop prost. SKRD JEZERO vabi v petek, 27. januarja, ob 20.30 v društvene prostore v Doberdobu na kulturno zabavni večer v pozdrav novemu letu. Nastopili bodo gospe Pepina in Rozina iz Škrbine in trio prečnih flavt iz Komna. Po kulturnem sporedu bodo vsi skupaj nazdravili in člani SKRD Jezero bodo lahko obnovili društvene izkaznice. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 (tel. 0481-960816) prirejajo srečanja ob razstavi Liliane Cossovel z naslovom »Sincerly Yours«: univerzitetna raziskovalka na univerzi Ca' Foscari v Benetkah Ste- fania Portinari bo v petek, 27. januarja, ob 16.30 predavala na temo »Lo Spazialismo a Venezia« in v petek, 10. februarja, ob 16.30 na temo »Venezia: la situazione artistica negli anni '60«; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 27. januarja, ob 18. uri Paolo Gallina predstavil svoji knjigi »La formula della felicita del professor Gallina« in »II miniatore di chicchi di caffe«. Z avtorjem se bo pogovarjala Margherita Reguitti. SKRD JEZERO v Doberdobu prireja pravljične urice »Prauce z varsta« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šole in učiteljica glasbe Jana Drasič vsako drugo soboto v prostorih društva od 15.30 do 17. ure. Na vrsti je drugi sklop pravljic, ki nosi naslov »Čarobni gozd«, kjer bodo otroci spoznali veliko zanimivih in simpatičnih živalic. Naslednja srečanja bodo 28. januarja ter 11. in 25. februarja; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v soboto, 28. januarja, ob 20. uri plesni nastop v organizaciji Lions Cluba Maria Theresia iz Gorice in plesne šole Tersicore z naslovom »Mirni, una vita per la danza«; predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v petek, 27. januarja, med 17. in 19. uro in v soboto, 28. januarja od 18. ure dalje; informacije po tel. 0481-533602. V OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU prirejajo pravljično srečanje z laboratorijem za otroke 28. januarja ob 15.30; informacije in vpisovanje do zasedbe mest v knjižnici v Ul. Ceriani 10, tel. 0481-494385 in 0481-494367 (od ponedeljka do petka 9.30-13.00 in 15.00-19.30, ob sobotah 9.30-13.00), na www.bibliotecamonfalcone.it in na naslovu bibliotecamonfalcone@co-mune.monfalcone.go.it. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici prirejajo ponedeljkova srečanja med 16.30 in 18. uro: v ponedeljek 30. januarja, bo Antonella Chiur-co imela predavanje z naslovom »I propri cuccioli: il contatto piu dolce che c'e« - 1. del. Sledilo bo ob 18. uri skupinsko srečanje z naslovom »Le musiche e il silenzio dell'anima«, ki ga bo vodil Marco Bertali; več na www.gruppiama.4000.it, rispla2@vir-gilio.it in po tel. 328-8381969 (Eleonora). Vstop prost. AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah, Prvomajska ulica 20. Ob 10. obletnici smrti Ignacije Ota bo predstavitev zgoščenke in koncert zbora Valentin Vodnik. Slavnostni govornik bo predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu, Martin Švajgelj. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA iz Štandreža prireja marijansko procesijo z lučkami v nedeljo, 12. februarja, ob 19. uri. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Carmela Pie-trocola vd. Zwolf iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Paola Rosa Bellumat vd. Di Bert v stolnici, sledila bo upepelitev. DANES V ZAGRAJU: 12.00, Nelvia Olivo por. Mauro (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Dario Cur-totti na pokopališču. DANES V MEDEI: 14.00, Noemi Beri-ni por. Vittor (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. t Zapustila nas je draga Rosa (Cvetka) Pahor vd. Ressi Žalostno vest sporočajo Lara, Roberta in Loredana Pogreb bo jutri, 26. januarja, ob 11.30 iz splošne goriške bolnišnice v štandreško cerkev. Štandrež, 25. januarja 2012 sveže novice puščajo sled. najprej na prstih. Franc Starec, tiskar Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej. Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. januarja 2012 19 1 O NAŠEM TRENUTKU Urgentna terapija za inertnost države Ace Mermolja Vlada Maria Montija deluje tako politično kot taktično z jasnimi cilji in s kratkimi vmesnimi postajami. Tudi vsebinsko je dosledna liberalni misli, ki se prilagaja sodobnim potrebam in krizi. Mnogi vladni ukrepi bolijo in vzbujajo odpore, večina Italijanov pa vidi v vladi dovolj gotovo roko, ki bi lahko popeljala državo iz sedanje krize. Javnomnenj-ske raziskave kažejo, kako vzbuja Montijeva vlada dovolj širok konsenz, posamezni posegi pa vrsto odklonov: oboje koraka nekako vštric, kar je zanimiv pojav in dokaz moje trditve o kritičnem zaupanju. Monti in njegovi sodelavci so zastavili dokaj obširen program, ki je razdeljen na več poglavji, skuša pa uveljavljati neko celostno vizijo. S posameznimi ukrepi se lahko strinjamo ali ne, ni pa možno trditi, da vlada nekaj menca, da ne odloča in da ni sposobna povleči tveganih potez, na kar so nas navadile premnoge italijanske vlade. Monti dela intenzivno doma in v prav tako vneto spleta diplomatske vezi po Evropi. Vladnim strokovnjakom (beseda je le delno primerna) je nekaj povsem jasno: Italija ne živi in ne odloča o sebi samo sama. Skratka, ni več nacionalni otok sredi evropskega in širše svetovnega otočja. Evropske države so ena na drugo priklenjene, nato pa so povezane v globalno mrežo. Del italijanske usode se neusmiljeno odloča na teh relacijah. Obenem Monti dobro ve, da Evropa ni nekaj dovršenega in da je v njej izrazita težnja, da bi močnejše države, z Nemčijo na čelu, pogojevale šibkejše z vsiljevanjem (pre)strogih receptov za izhod iz krize. Dejansko se za temi recepti skriva volja močnejših, da se zavarujejo pred okužbo bolehnih. To ni ravno tista Evropa, ki so jo sanjali njeni ustanovitelji, a vendarle je, ima skupno valuto, tržišča in še marsikaj. Ker pa je treba načela subsidiarnosti šele dograditi, je Montiju in njegovi vladi jasno, da si mora Italija najprej pomagati sama in šele v čistem plašču korakati proti bruseljskim palačam. Ukrepi, ki jih vlada sprejema in predlaga v hitrem tempu razburjajo tako politične sile v parlamentu kot posamezne kategorije delavcev, cehe itd. To lahko dnevno opazujemo. Parlament je odločilen in nemiren. Severna liga je ubrala pot ostre opozicije. Di Pietro napada z levega krila. Berlusconi-jeva PDL doživlja vladni aktivizem z mnogimi notranjimi krči. Bersanijeva DS bo imela težave s sindikati, predvsem s CGIL, čeprav je ubrala pot odločne podpore Montiju. Casinijev Tretji pol je še izraziteje usmerjen v Montijevo smer, čeprav ima v parlamentu manjše število glasov. Obstajajo torej vsi pogoji, da Monti pade, če se ena od dveh velikih strank za to odloči. Kriza, mednarodna vpetost države, realna nezmožnost strank, da bi danes sestavile koalicijo, ki bi izvedla široko paleto ukrepov paradoksalno utrjujejo Montija sorazmerno s tem, koliko in kako hitro njegova vlada dela in odloča. Ne smemo zanikati niti osnovne odgovornosti, ki veleva največjim strankam, naj ne vržejo v morje ladijskega motorja prav sredi nevih- te. Brodolom ladje Costa Concordia je za Italijo dovolj. V Italiji se vse lahko zgodi, državljani pa lahko gledamo neko resnično operativno vlado, kot bi jo kazalo imeti po vsakih volitvah in to ne glede, če se z njenim delom strinjamo. Veljalo bi jo imeti na vseh ravneh. Zgornje besede sem zapisal tudi zato, ker me je k pisanju spodbudila kriza škedenjske železarne. Ko sva o tem govorila z ženo, mi je povedala, da je pred več kot štiridesetimi leti prof. Avgust Černigoj vozil višje razrede učiteljišča gledat železarno. Slednja je pravi spomenik kovinske industrije, ki je v določenem obdobju navdahnil Čer-nigoja in druge umetnike. Pomislil sem, da bi veljalo železarno bonificirati, prečistiti in namestiti v njej muzej dela. Žal ni tako. Železarna še deluje, še enkrat je zašla v krizo in na stotine delavcev tvega brezposelnost. O krizi železarne, o tem, da onesnažuje itd. sem slišal in tudi pisal, ko sem bil še novinar na Primorskem. Pred leti si je moj sosed oddahnil, ko je šel v pokoj, saj je zanj to pomenilo, da bo imel končno redno plačo in da ne bo dalje živel med delom in dopolnilno blagajno. O neperspektivnosti železarne je govoril nekdanji tržaški župan Illy itd. Nič bistvenega se ni premaknilo in danes smo ponovno v istem ledenem primežu. Družba Lucchini, ki je po eni izmed kriz prevzela železni objekt, je hudo zadolžena in z večsto-timi delavci dejansko izsiljuje državo, naj še enkrat reši družbo dolgov, s tem pa delavce pred usodno dopolnilno blagajno. Kruta igra z glavami ljudmi ponovno dokazuje tragično inertnost Italije. Dvomim, da družabniki družbe Lucchini kaj tvegajo iz lastnega žepa. Delavci zaskrbljeni zahtevajo rešitev, ki bo lahko v muzejski tovarni le začasna, saj bi morali obrat itak zapreti čez nekaj let. Zato ne razumem, kaj lahko počne s takšno tovarno morebitni kupec. Predstavljam si le špekulacijo pred in med kupčijo in nato zaprtje. Resnica je preprosta: minevala so leta, minevala so desetletja in dejansko niso ne politika, ne podjetniki, ne banke in ne financerji znali najti alternativo za škedenjsko železarno. Inertnost je bila v državi, v Deželi FJK in seveda v samem Trstu, ki enostavno ne proizvaja več idej. To, da je vse nemogoče, ni res. Družba Danieli iz Butria je uspela na globalnem trgu. Tržaška železarna je navdahnila Černigoja, nato pa se očitno nihče ni pretirano zmenil za to, da več kot stoletna struktura ni sposobna inovacije in dela. Z ladjedelnico, z železarno, s pristaniščem in z drugimi obrati je Trstu uspelo živeti tako, da je ba-rantal za državne subvencije. Ta čas je minil. Tržaški primer pa je utrdil moje prepričanje, da je Montijev prisilni marš edina terapija, ki lahko predrami Italijo. Rešitve ne bodo zveličavne in edine možne, nedvomno pa smo pred otipljivim poskusom, da ne bo čez kak mesec vsa Italija ena sama železarna v Škednju ali ladja zarita v otok Giglio. odprta tribuna Knjiga in dokumentarec »Un onomasticidio di stato« Po knjigi »Un onomasticidio di Stato« je nastal še istoimenski dokumentarni film. Poitalijančevanje priimkov, ki je bilo ena od oblik »etničnega čiščenja«, do danes še ni bilo strokovno podrobno raziskano in še vedno ni zbrano vse gradivo, ki bi omogočilo resno oceno obsega tega pojava, pa tudi postopanja pri izvajanju tega početja. Po knjigi Paola Parovela iz leta 1985 prispeva k poznavanju tega barbarskega pojava med Italijani še knjiga Mira Tassija iz leta 2011 in zdaj bo prispeval tudi dokumentarni film. O obsegu tega pojava pa imamo še vedno le približne ocene ali ugibanja in menda nobene knjige v slovenskem jeziku. Odloke o poitalijančevanju so nekega dne prenehali objavljati v uradnem listu, baje zaradi velikega števila odlokov. Toda v arhivih prefektur bi moralo obstajati bogato gradivo, ki bi moralo biti po sedemdesetih letih dostopno, ker po tolikih letih zapadejo vsi predpisi o varstvu osebnih podatkov. Pisanje v zvezi z dokumentarnim filmom je v nekaterih trditvah vprašljivo. Predvsem je v bistvu zgrešena trditev, da je film "prikaz zgodbe, ki ni bila nasilna in ni bila krvava". Zgodba je bila nasilna z dveh vidikov: ker so bili odloki izdani večinoma po službeni dolžnosti na osnovi lažne teze, da gre za vračanje priimkov v izvirno obliko, in seveda nikogar niso vprašali ali se strinja, da mu spremenijo priimek. Pri poitalijančenju priimka na prošnjo pa vemo, da so bile prošnje velikokrat izsiljene. Kdor ni zaprosil za poitalijanče-nje ni dobil dovoljenja za odprtje kake gospodarske dejavnosti (trgovina, mesnica, gostilna itd) in ni bil sprejet v javno službo (občinsko, pokrajinsko, državno, po-štarsko, železničarsko itd). Kaj se je godilo človeku, ki se je upiral poitalijančenju priimka nam pove zgodba Josipa Cibica, rojenega na Proseku 13. septembra 1873. Zaradi upiranja poitalijančenju priimka je bil 13. decembra 1931 aretiran in 21. decembra je prefekturna komisija sklenila, da ga konfinirajo za dobo dveh let. Najprej je bil poslan v Morano Calabro v pokrajini Cosenza, 694 m nadmorske višine. Občina je takrat štela 5.182 prebivalcev. Nato je bil premeščen v Bocchigliero še južneje v pokrajini Cosenza, 882 m nadmorske višine in takrat 3.596 prebivalcev. Ker je bil premeščen v manjši kraj in više v hribih, je mogoče utemeljena domneva, da je bil premeščen kazensko. Izpuščen je bil že 11. novembra 1932 zaradi praznovanja 10. obletnice fašističnega režima. Toda vpisan je bil v seznam oseb, ki so morale biti ob določenih priložnostih aretirane. Ob konfinaciji je bil označen kot »ma-novale« in »slavofilo«. Ko so ga leta 1932 vpisali v osrednjo politično evidenco (Ca-sellario politico centrale) je bil označen kot »muratore« in »antifascista«. Izkazali so mu posebno pozornost in posebna »scheda personale« je vsebovala opis njegove dejavnosti. Na spletnem izvlečku iz navedene evidence piše, da je bil konfiniran, opomnjen in ovajen zaradi žalitve predsednika vlade. V osrednji politični evidenci pa piše, da je bil 15. julija 1939 aretiran zaradi žalitve organov javne varnosti in obsojen na 8 mesecev in 11 dni zapora. Aprila 1941, ob napadu na Jugoslavijo je bil na seznamu za internacijo, toda zaradi hitrega razpada Jugoslavije ni bil interniran. V navedeni evidenci je zabeležen še leta 1942. Koliko je bilo še drugih mož, ki so bili preganjani, ker so se upirali poitalijanče-nju priimka, bomo izvedeli, ko bomo natančno pregledali vso ohranjeno dokumentacijo o poitalijančevanju priimkov. Zavajujoča je tudi trditev, da hrani Odsek za zgodovino »do 20 tisoč kartončkov o povrnitvi priimkov v prvotno obliko«. V resnici gre za kartončke s fotokopijami odlokov o poitalijančenju priimkov s spremembo v »lažno prvotno obliko«. V samem filmu je povsem neumestna prisotnost »nacističnega komisarja«, ki leta 1927 še ni mogel obstajati, ker so nacisti prišli na oblast šele 30. januarja 1933. V knjigi »Pericolosi nelle contingenze belliche« iz leta 1987 piše, da je bil delež Slovanov iz Venezie Giulie med antifašisti-čnimi preganjanci, v primerjavi s številom slovanskega prebivalstva, od leta 1926 do leta 1943 izredno velik. V knjigi »L'Italia al confino 1926-1943« (iz leta 1983) so navedeni poimensko vsi konfiniranci z osnovnimi osebnimi podatki in z razlogom za konfinacijo. Tudi v 19 zvezkih knjige »An-tifascisti nel Casellario politico centrale« (iz let 1988-1995) mrgoli Slovanov, katerih del je že v knjigi o konfinirancih, toda v tej knjigi so podatki bogatejši. Kljub vsej tej bogati dokumentaciji Slovenci na obeh straneh meje v vsem času od izida navedenih knjig še niso uspeli sestaviti in objaviti spodobnega seznama Slovencev, ki so v izredni meri prispevali k padcu fašizma in k zmagi v drugi svetovni vojni. Še več podatkov je v mapah osrednje politične evidence, ki je v izredno skopi obliki dostopna tudi na spletu, kjer je mogoče iskati po krajih rojstva ali bivanja, po poklicih, po »politični barvi« in seveda po priimkih. Odsotnost izčrpne študije o poitali-jančevanju priimkov, tudi po drugi svetovni vojni, in majhno število prošenj za pridobitev izvirnega priimka (v smislu 7. člena zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001) verjetno izpričuje obstoj psihoze, ki je vsaj nekoliko podobna »stockholmskemu sindromu«. Samo Pahor volkovi - Največ škode povzročajo rejnikom drobnice - Učinkovit način zaščite visoke elektro-ograje in pastirski psi V Sloveniji živi od 30 do 40 volkov LJUBLJANA - Najvišja odškodnina zaradi napadov volka, ki jo je država lani izplačala rejcu, je znašala 88 tisoč evrov. Zadnjih nekaj let rejci v povprečju na leto prijavijo od 400 do 600 škodnih primerov, država pa v povprečju izplača od 250 do 350.000 evrov odškodnin. Škode se večinoma pojavljajo pri istih rejcih (za leto 2009 je 42 odstotkov vsega denarja prejelo sedem rejcev), v zadnjih 15 letih pa je več kot 50 odstotkov škod nastalo le pri 25 rejcih. Zakaj? »Ker so v rabi sistemi pašne reje, ki ne zagotavljajo učinkovitega varovanja drobnice pred napadi volka. Postavljene ograje živali nadzorujejo, ne pa tudi varujejo. Poleg tega višina odškodnin presega dejanske neposredne stroške napada. In ker se večina odškodnin izplača majhnemu številu rejcev, je jasno, da obstoječi sistem ne spodbuja aktivnega varovanja drobnice.« Podatki izhajajo iz brošure, izdane v okviru projekta Slowolf. Slowolf je štiriletni raziskovalni projekt, katerega namen je zagotoviti dolgoročni obstoj volka v Sloveniji. Njegov nosilec je skupina za ekologijo živali z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, zanj pa so evropski finančni mehanizem LIFE, ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenili 1,017 milijona evrov. »Izplačevanje odškodnine kmetu ublaži trenutno škodo, a to ni dovolj,« meni Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije. Potrebno je izboljšati varovanje. »Ministrstvo za okolje in prostor ni dovolj aktivno pri ukrepih za preprečevanje škode,« je prepričan Andrej Andoljšek iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. »Pravilnik o odvzemu volkov iz narave se sprejema, odškodnine se izplačujejo, varovanje pa stoji.« Zato v projektu Slowolf priporočajo, da rejci svoje živali ščitijo z visokimi elektro-ograjami in pastirskimi psi. »Pri tem pa je potrebna pomoč države, ki naj ograje in pse donira, da ne bi bilo celotno breme na ramenih rejcev,« še pravi Černe. »Tako bodo tudi stroški za državo manjši.« Doslej so v okviru projekta razdelili pet kompletov mrež, visokih 1,7 me- tra, in pet pastirskih psov, dva tornjaka in tri krašev-ce. »Morali smo se potruditi, da smo našli rejce, ki so bili pripravljeni sodelovati,« je povedal Černe, »nameščanje ograj terja dodatno delo, ki ga rejci sicer ne bi imeli.« Težava je predvsem v tem, da je treba mreže premikati. »Drži, ograje so premične, a premikati jih je treba. Druge poti ni,« je povedal Matej Vidrih z Biotehniške fakultete (BF). »Njihov namen je preprečiti vstop volka skozi ali pod ograjo. Ker pa volk lahko ograjo tudi spodkoplje, morajo rejci preverjati, da pod njo niso luknje. Poleg tega kraški teren ni raven. Je skalovit in prerasel z grmovjem. Ograja pa uspešno opravlja svojo nalogo le, če je napeta. Zato mora rejec odstraniti vse ovire in zasuti luknje.« Kako pa se ta sistem obnese pri tropu, ki šteje 200 ali 300 ovac, smo še vprašali Vidriha. »Odgovor ni enostaven. Nadzor pri večjem tropu v smislu zapiranja in spuščanja je težji, zato iščemo rešitve v smeri razdelitve tropa na manjše skupine,« je pojasnil. Prvi rejec, pri katerem naj bi sistem preizkusili, bo Leon Fra-netič iz Senadol. Ograje naj bi postavljali v maju. V okviru projekta Slowolf pa želijo volkove tudi prešteti. Raziskovalci priznavajo, da je težko natančno določiti, koliko volkov se giblje na določenem območju. »Trop volkov pokriva tudi 350 kvadratnih kilometrov velik teritorij, posamičen volk lahko prehodi tisoč kilometrov, v Slovenijo pa s Hrvaške redno prihaja pet tropov volkov,« je povedal Tomaž Skrbinšek z BF. »Ocenjujemo, da pri nas živi od 30 do 40 volkov, 18 pa jih prihaja s Hrvaške. Na območju Slavnika smo z analizo DNK našli vzorce sedmih živali. Vsako smo ujeli večkrat. Lahko da smo se zmotili za eno živali, več pa zagotovo ne. Se je pa številčnost volkov na območju Slavnika in Brkinov v primerjavi z drugimi deli države (Kočevska, Notranjska) povečala. Štetje velja za eno sezono. Bomo pa volke šteli še dvakrat in skušali oceniti tudi število volkov, ki se bodo rodili ali poginili.« Vojko Lazar, ki predseduje kozinski Lovski družini Videž, pravi, da je volkov več. »To lovci ugotavljamo glede na poklano divjad in škodo na drobnici. Ponekod je namreč lovišče skoraj prazno. Zato mislim, da je na območju Slavnika, Istre in Vremščice vsaj 30 volkov. Moram še opozoriti, da so volka videli že v Hrpe-ljah, v Ocizli pa so volkovi na dvorišču raztrgali psa, privezanega na verigo.« Gibanje volkov spremljajo s pomočjo GPS-GSM ovratnic in te so namestili štirim samcem. Poimenovali so jih Brin, Vojko, Slavc in Luka. Življenjska doba ovratnice je eno leto. Ko preneha delovati, samodejno odpade. Raziskovalci so opravili tudi anketo, v kateri je sodelovalo 1.294 prebivalcev z območja občasne in stalne prisotnosti volka v Sloveniji. Volku so verjetno zaradi poznavanja življenja in biologije živali najbolj naklonjeni lovci. Tudi splošna javnost ima do zveri pozitiven odnos, le rejci drobnice ga zavračajo. Kar je zaradi škode, ki jo volkovi povzročajo, logično. Irena Cunja 20 Sreda, 25. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Samir Handanovic najboljši vratar v Italiji Slovenec prvič v idealni postavi A-lige MILAN - Nogometaši, trenerji, sodniki in novinarji so za najboljšega nogometaša italijanske lige v letu 2011 izbrali Šveda Zlata-na Ibrahimovica, ki je tudi v tej sezoni eden ključnih mož Milana. Več kot pet tisoč glasovalcev je za najboljšega trenerja izbralo stratega rdeče-črnih Massimiliana Allegrija. Na slavnostni podelitvi v ponedeljek zvečer je klub leta postal Udinese slovenskega repre-zentanta, 27-letnega Samirja Han-danovica, ki je bil izbran tudi za najboljšega vratarja lige. »Skrivnost našega uspeha? Presenetili smo vse, tudi sami sebe. Naša skrivnost je v trenerju in v trdem delu,» je na podelitvi povedal elegantno oblečeni Handano-vic. Ni treba seveda posebej poudarjati, da je to prvič, da se med najboljšimi znajde slovenski nogometaš, Handanovič pa si je s svojimi nastopi v minulem letu priznanje nedvomno tudi zaslužil. Alessandro del Piero in Fabio Cannavaro sta prejela nagradi za uspešni karieri, komisija uglednih novinarjev pa je posebno nagrado podelila tudi selektorju Anglije Fa-biu Capellu. Glasovalci so sicer poleg Ibra-himovicu in Handanovicu največ glasov namenili še Antoniu Di Na-taleju, Edinsonu Cavaniju, Kevinu Princeu Boatengu, Thiagu Motti in Claudiu Marchisiu (oba enako število glasov), Mareku Hamšiku, Pa-blu Armeru, Andrei Ranocchii in Alessandru Nesti (oba enako število glasov), Thiagu Silvi in Chri-stianu Maggiu. To je tudi idealna postava italijanske lige. Handnaovič v akciji in med nagrajevanjem ansa Da se je v njej znašel tudi veteran Antonio Di Natale, nikakor ne preseneča. Na podelitvi je popularni »Toto« priznal, da še vedno upa v vpoklic v reprezentanco. »Nisem še razmišljal o počitnicah. Zame bi bila velika čast, če bi lahko nastopil na evropskem prvenstvu,« je med nagrajevanjem povedal Udinesejev napadalec, ki je doslej v A-ligi dosegel prav toliko golov kot Ibrahimovic. Kritičen pa je bil selektor angleške repezentance Fabio Capel-lo. »V izboru je več tujcev kot Italijanov. Moramo delati več z mladimi,« je dejal Capello. Juventus prvi polfinalist TURIN - Juventus je prvi polfinalist državnega nogometnega pokala. V četrtfinalni tekmi je sinoči z glasdkim 3:0 odpravila Romo. Gole so dosegli Giaccherini, Del Piero (pravi evrogol) in Kjaer (avto-gol) Danes: ob 17.30 Chievo -Siena (Raidue); ob 20.45 Milan - Lazio (Raidue) bojan gulič »Samir bo dozorel pri tridesetih« »Samir se je dobro vživel v italijanski A-ligi. Njegove vrline pridejo še bolj do izraza, ker igra pri zelo solidni ekipi, kot je Udinese. Ponosni smo, da imamo Slovenca med enajstimi najboljšimi v Italiji, ki je še vedno velesila svetovnega nogometa,« razmišlja Krasov trener vratarjev Bojan Gulič, ki hvali italijansko šolo vratarjev: »Zame je Buffon še vedno eden najboljših svetovnih vratarjev. Handanovic se mu je zelo približal, četudi naj bi njegova najboljša leta šele prišla. Vratar dozori pri tridesetih letih. Šele takrat je pripravljen za top klube. Zaradi tega ne smemo biti preveč evforični. Samir je potrpežljiv človek in prepričan sem, da bo še naprej dobro treniral.« Gulič je še dodal, da tudi Udinese razmišlja, kako bi največ iztrgal od Handanovičeve prodaje: »Kupili so ga za malo denarja, zdaj pa je njegova vrednost že nekaj milijonska. Tudi v Vidmu se bodo veselili, če jim bo uspelo odstopiti Handano-vica kakemu najbogatejšemu evropskemu klubu«. Gulič je še obrazložil, zakaj ima Slovenija toliko dobrih vratarjev: »Začnimo pri osnovi: v Sloveniji imamo delovne igralce, ki dobro vedo, da brez visokih ambicij in trdega dela, ne bodo imeli nobene priložnosti za igranje na visoki ravni. Posebno pri vratarjih so delavnost, zagnanost, disciplina in trma zelo pomembni elementi. Selekcija je velika. Naši igralci se z veliko lahkoto tudi privadijo novemu okolju. S pomočjo še boljših strokovnjakov v tujini pa še dodatno izpilijo svoje znanje.« (jng) tenis Federer odigral 1000 tekem MELBOURNE - Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije v Mel-bournu so znani prvi polfinalisti. V ženskem delu turnirja sta se med najboljše štiri prebili branilka naslova Belgija Kim Clijsters in Belorusinja Viktorija Azarenka, pri moških pa sta se v polfinale prebila Švicar Roger Federer in Španec Rafael Nadal. Drugi nosilec Nadal je v četrtfinalu premagal sedmopostavljenega Čeha Tomaša Ber-dycha s 6:7 (5), 7:6 (6), 6:4 in 6:3, tret-jepostavljeni Federer, ki s svojim če-trtfinalnim tekmecem ni imel veliko dela, pa 11. nosilca, Argentinca Juana Martina del Potra, s 6:4, 6:3 in 6:2. Federer - 31 let - je porušil še eno mejo. Proti del Potru je odigral svojo 1.000 tekmo med profesionalci. Vsaj toliko tekem je pred njim odigralo le sedem tenisačev, to so Lendl, Vilas, Agassi, McEnroe, Edberg, Nastase in Connors, ki ima za sabo nedosegljivih 1427 dvobojev. SCHLADMING - Avstrijec Marcel Hirscher je zmagovalec tekme svetovnega pokala alpskih smučarjev v domačem Schladmingu. Hirscher je za 22 stotink premagal Italijana Stefana Grossa, tretji je bil še en Avstrijec Mario Matt (+ 0,29). Do točk je z 18. mestom prišel tudi Mitja Valenčič (+ 2,01). ROKOMETNO EP - Slovenska moška rokometna reprezentanca je v 2. krogu drugega dela (skupina II) evropskega prvenstva v Srbiji včeraj v Novem Sadu premagala Madžarsko z 32:30 (14:13), a se ne more več uvrstiti v polfinale. Slovenija se bo danes pomerila s Španijo, tekma pa se bo začela ob 18.10. V polfinale so se že uvrstile reprezentance Španije, Hrvaške in Srbije. NBA - Moštvo Houstona je v go-steh premagalo Minnesoto s 107:92, slovenski košarkar Goran Dragic je k zmagi Houstona proti Minnesoti (107:92) v 23 minutah prispeval 14 točk, po tri podaje in ukradene žoge in dva skoka. alpsko smučanje - Odvetnik Damijan Terpin o sporu med Smučarsko zvezo in Tino Maze »Izpolnili smo vse obveznosti« V slovenski javnosti odmeva spor med Smučarsko zvezo Slovenije (SZS) in najboljšo slovensko smučarko Tino Maze. Od odvetnika ekipe Team to aMaze Damijana Terpina, ki od konca lanske sezone sodeluje z ekipo redno, smo hoteli izvedeti, kaj se je zgodilo in ali bo spor rešen. Kaj vas je najbolj zmotilo? Osebne žalitve do Tine Maze, ki jih je izrekel predsednik SZS Tomaž Lovše (npr. »Če bi imela v glavi 10 odstotkov tistega, kar ima Majdičeva ...,« je po petkovi tiskovni konferenci dejal Tomaž Lo-vše, op. a.). In kaj zahtevate? Javno opravičilo in 60 % nagrad za lansko sezono. To so pogoji, da bi z zvezo še komunicirali. Predsednik pravi, da je že plačal 80.000 evrov, ostalega pa ne bo plačal, dokler se ne bo Mazejeva primerno obnašala in korektno izpolnila obveznosti do sponzorjev SZS. To pa je laž. Izpolnili smo vse obveznosti. Lovše pravi, da je na zvezi fasci-kel z vsemi kršitvami. Omenja zgodbo s Citroenom, češ da je zbežala s snemanja spota. Pri Citroenu smo posneli samo skupinski spot, ne pa individualnega, saj ima Mazejeva pogodbo s konkurenčno firmo Avto Jarc. Če se zdaj Citroen jezi, da tega nismo posneli, je to problem Lovšeta, ker je obljubljal stvari, ki jih ne more. Navedel je tudi težave pri snemanju oglasa za Hervis. To si je izmislil. Smučarska zveza ni bila v stanju skoordinirati termina snemanja z Mazejevo in Kostelicem. Potem je to opravil sam Massi in zadeva je bila zaključena, Hervis pa je bil zelo zadovoljen. Imam maile v pisarni, ki to potrjujejo. Mazejevo nadalje obtožujejo, da je šla raje v Milano k Armaniju kot na prireditev ministrstva za notranje zadeve, kjer je zaposlena. To je tudi laž. Modni defile ni bil na dan prireditve. Ko je bila prireditev, je trenirala. Vprašljivo je tudi, zakaj je predsednik Lovše tako reagiral ravno nekaj dni pred Zlato Lisico? Ker je bedak. Kdaj se je začel ta spor? Ze v torek pred tekmo je njegova direktorica Barbara Kurner Čad v intervjuju za Dnevnik grobo žalila Mas-sija in očrnila Tino, nato pa je Massi poveril mene, naj odgovorim. V četrtkovem Dnevniku so res objavili moje pojasnilo, v katerem sem navedel argumente. Po petkovi tiskovni konferenci pa je Tina na novinarjevo vprašanje, kako komentira zadeve, ki jih je objavil Dnevnik, odvrnila, da tega ne komentira in da samo pričakuje, da bo predsednik izpolnil obveznosti. Ko je to povedala, je Lovše reagiral, vstal in odšel na konec dvorane, kjer je za slovensko medijsko hišo bruhal obtožbe, zvečer pa je to ponovil v oddaji Odmevi. Kaj želi predsednik doseči s takimi izjavami? Damijan Terpin kroma To je treba njega vprašati. Mislim, da išče izgovore, da ne bi plačal nagrade. Pa vendar je eden najbogatejših v Sloveniji. Res, pa tudi pogodbo je podpisal. So mogoče razlog sporov nejasna pravila znotraj zveze? Pravila so jasna, problem je, da SZS ne zna komunicirati s sponzorji. Dogaja se, da sponzor pokliče na zvezo in določi termin za snemanje spo-ta, zveza pa ne preveri, ali je Mazejeva sploh prosta. Tako nastajajo nesporazumi. Težava je v tem, da Lovše obljublja sponzorjem nekaj, kar je nev-skladljivo, ker ne pozna situacije, dela po svoje in s tem zgago. V sklopu ekipe Team to aMaze sta dve ravni sponzorjev: osebni Tinini in sponzorji smučarske zveze. Tako je. Mazejva lahko ima do pet osebnih sponzorjev. Le-ti pa so natisnjeni izključno na kombinezonu Massija in trenerja Magonija, saj Tina Maze nosi sicer dres reprezentance. Samo na glavi ima svoj sponzor, Milko. Direktorica smučarske zveze pa je v intervjuju za Dnevnik očitala, da je Tina večkrat prekrila sponzorje SZS. Po pogodbi mora zveza zagotoviti človeka, da tekmovalca v ciljni areni uredi, prinese torej vsa oblačila, preden gre on pred kamero, saj so takrat trenerji še na progi. Za to je sicer lani skrbel Massi, ker tega letos pogodba ne določa, pa tega ne dela več. Zgodilo se je, da med ameriško turnejo ni bilo sodelavca zveze in Tina je šla pred kamero enkrat z zapeto budno, enkrat s šalom ... Ko so v Evropi določili nekoga, teh težav ni bilo več. Napaka pri dresu pa ni bila namerna; nismo vedeli, da sta veleslalomski in slalomski dres različna. Ko smo to ugotovili, napake nismo več ponovili. Se strinjate, da je Tina vsekakor bolj pozorna na osebne sponzorje kot na tiste od zveze? V čem? Tina ima edini osebni sponzor samo na glavi. To je Milka. Pa še to: Tina je naredila več od tistega, kar piše v pogodbi. Navedeno je, da mora posneti največ tri reklamne akcije, ona jih je več kot tri, pa še krivijo jo. Kot ste omenili na začetku pričakujete torej opravičilo in poravnavo vseh obveznosti, vaše in Massijevo opravičilo pa istočasno zahteva tudi predsednik Lovše, ki si želi tudi po- ravnavo vseh obveznosti do sponzorjev. Kako boste torej to rešili? Mi že vse spoštujemo in ne vem, zakaj se morava opravičiti, saj tega predsednik ni povedal. Če sem grešil, se mu bom opravičil. Kako pa odgovarjate na izjave, da je predsednik prejel od Massija faši-stoidne SMS-jih in maile? Tega si sam ne bi nikoli drznil poslati. Kar sta si osebno dopisovala z Mas-sijem, ne vem. Predsednik mora razumeti, da je s svojim provokativnim obnašanjem spravil ob živce Massija, ki je v določenem trenutku celo rekel, da bo nehal, posledično je to hotela storiti tudi Tina. In to ne zdaj, ampak v času pogajanj. Z zvezo smo se pogajali od marca do avgusta, s tem da je obveljal sklep, ki smo ga določili že marca. Ni bilo potrebno torej čakati štiri mesece. Skratka, če ga je Massi kdaj poslal k vragu, je naredil tudi prav. Najbrž ves spor negativno vpliva tudi na Mazejevo. Seveda. Vse doživlja zelo slabo, katastrofalno. Uničili so jo osebni napadi. Je razočarana, kvari se njena športna zgodba, ki pa je čista, kristalna in navdušujoča za vse. Massi je tudi javno zaprosil, naj jih pustijo pri miru. Sami prav zato nismo ničesar komentirali ali pa se pritoževali. Ali so taki nesporazumi normalni med privatnimi ekipami in zvezami? Veliko vrhunskih smučarjev ima svoje ekipe, razlika pa je v tem, da ostale zveze znajo upravljati z vrhunskim smučarjem, slovenska pa očitno ne. Veronika Sossa / ŠPORT Sreda, 25. januarja 2012 21 naši oskarji 2011 - Podelitev na Opčinah Prišli so vsi, upamo, da so bili zadovoljni Kontovelski »maestro« Aljoša Starc ni mogel izbrati boljšega glasbenega uvoda, zvočna kulisa Hudsono-vega filma Vangelis - Chariots Of Fire je bila kot nalašč namenjena »Našim oskarjem« Primorskega dnevnika 2011 ter dobitnikom priznanj ZSŠDI za zasluge na športnem področju. Diplome, plakete in knjige s(m)o podelili sinoči v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Uvodoma sta v imenu obeh bančnih zavodov, gostiteljice Zadružne kraške banke in Zadružne banke Doberdob Sovodnje, pozdravila predsednika Sergij Stancich in Dario Peric. Pred polno dvorano, prisotni so bili odborniki in predsedniki številnih društev (ne samo košarkarkih, nogometnih in odbojkarskih), trenerji ter predstavniki javnih in družbenih ustanov, je večer (organizatorja sta bila Primorski dnevnik in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji) vodil novinar Peter Verč, ki je hudomušno zba-dal in na originalen način predstavil naše mladinske ter članske košarkarske, nogometne in odbojkarske oskarje, ki - kot je poudaril naš športni urednik Aleksander Koren - so namenjeni v Italiji rojenim slovensko govorečim igralcem, ki so v sončnem letu 2011 igrali pri ekipah naših društev. »Najboljše imenujemo že deset let, po zaslugi ZSŠDI pa jih nagrajujemo prvič,« je še povedal Koren, ki se je spomnil dveh sodelavcev, ki poleg članov redakcije, že od vsega začetka sodelujejo pri tej pobudi: to sta novinarja Tja-ša Gruden in Niko Štokelj. Do upoko- jitve pa je pri njej sodeloval tudi naš nekdanji kolega Branko Lakovič. Verč je najprej »obdelal« nekoliko bolj sramežljive in redkobesedne mladinske oskarje. Pred občinstvom so se zvrstili košarkar Matija Batich, nogometaš Luca Carli ter odbojkar Matija Komjanc. Priznanje odbojkarice Katerine Pučnik, ki zdaj igra in živi v Tren-tu, je dvignil oče Gorazd. Po krajšem posegu predsednika ZSŠDI Jureta Ku-fersina, ki je pohvalil način nagrajevanja - mlajši igralci in starejši športni delavci - ter zaželel, da bi nagrajevanje postalo tradicionalno, so pred mikrofon stopili nagrajenci ZSŠDI, ki so prejeli priznanja za zasluge na športnem področju. Goričanka Marta Visintin (SPDG), nekdanji predsednik Sirene Li-vio Pertot in trenerka Kontovela Tania Cerne so malo za šalo in tudi bolj resno odgovarjali na Verčeva vprašanja. Zad- nji del večera, z daljšim pogovorom s prvouvrščenimi, je bil namenjen članskim oskarjem. Zvrstili so se košarkarji Miko Madonia (3.), Daniel Batich (2.), Borut Ban (1.), nogometaši Jar Martini (3.), Daniel Tomizza (2.), Alen Carli (1.), odbojkarji Filip Hlede (3.), David Cet-tolo (2.), Ambrož Peterlin (1.) ter od-bojkarice Staška Cvelbar (3.), Neža Ka-pun (2.) in Sabrina Bukavec (1.). Nagrade so podeljevali tudi odbojkar Sloge Tabor Gregor Jerončič, nogometaš Michele Leghissa, nekdanji odbojkari-ca Tjaša Gruden, odbojkar Aleš Feri in košarkar Mauro Simonič, ki so bili leta 2002 dobitniki našega prvega oskarja. Po koncu večera so si prisotni lahko ogledali še razstavo vseh časopisnih strani naših oskarjev, od leta 2002 pa vse do danes. Vse strani Primorskega dnevnika lahko dobite v formatu PDF na naši spletni strani www.primorski.eu. (jng) Oskarji v številkah 173 nominirancev je bilo v letošnjem izboru Naših oskarjev, med njimi 39 deklet in 134 fantov, od teh 29 mladincev in 19 mladink 8 strokovnjakov za vsako panogo je izbiralo letošnje najboljše posameznike 29 Goričanov je bilo med nomini-ranci, od teh največ odbojkarjev, dvajset 3 nagrajenci so slogaši. Ravno Sloga je letos najbolj zastopano društvo med oskarji, če upoštevamo izvor igralcev. Ambrož Peterlin, David Cettolo in Staška Cvelbar so dozoreli pri tem društvu. 1 nagrajenec, odkar izbiramo Oskarje, je osvojil prvo mesto v dveh različnih disciplinah. To je Vasilij Kante, ki je bil leta 2003 izbran za najboljšega mladega nogometaša na Tržaškem, leta 2005 in 2006 pa za najboljšega mladinca pri odbojki. 2 nagradi istega leta, tako v članski kot mladinski konkurenci, je prejel košarkar Borut Ban, ki ostaja edini, ki mu je to uspelo. 2003: tega leta smo podelili dve nagradi ex-equo pri košarki. Oskar sta prejela Sandi Rauber in Mauro Si-monič. 4-krat sta prvo mesto osvojila nogometaš Cristian Devetak in od-bojkarica Sabrina Bukavec. Izkupiček je rekorden. 5 nagrajencev je bilo nagrajenih v mladinski, nato pa še v članski konkurenci. To so košarkarji Ivan Kralj, Peter Sosič in Borut Ban, nogometaš Dimitri Batti in odbojkar Ambrož Peterlin. 80 in več ljudi je včeraj spremljalo slavnostno podelitev oskarjev in priznanj ZSŠDI. Poleg nagrajencev se je zbralo nekaj staršev, odbornikov in predsednikov slovenskih športnih društev ter političnih predstavnikov, prireditev pa sta posneli dve kameri, poslikala pa dva (uradna) fotografa in še nekaj priložnostnih. 3 nagrajenci so nagrado prejeli tudi ob ploskanju svojih partneric. To so Miko Madonia, Daniel Batich in Ambrož Peterlin. košarka - Promocijska liga na Goriškem Spet uspešni Po izenačeni igri druga zaporedna zmaga Doma - Abrami je zrelo vodil igro Dom - Olimpia 60:57 (18:15, 24:26, 40:42) Dom: Voncina 2, Fabrissin 2, Bernetič 15, Za-vadlav M. 2, Cej 9, Abrami 19, Dellisanti 9, Collenzi-ni 2, Graziani nv, Čotar, Ambrosi, Zavadlav G. PON: Dellisanti. 3T: Cej in Abrami 1. Trener: Jan Zavrtanik. Domovci so nanizali drugo zaporedno zmago v promocijski ligi. Tokrat je v Kulturnem domu po izredno izenačeni tekmi padla peterka Olimpie. Kot smo povedali, je bila tekma dopadljiva in vseskozi izenačena, saj sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Po lepem začetku domačih, ko sta v napadu kraljevala predvsem Abrami in Bernetič, so v drugi četrtini gostje prevzeli vajeti igre v svoje roke in odšli na odmor z rahlo prednostjo. Izredno izenačena je bila tudi tretja četrtina, ki se je zaključila z delnim izidom 16:16. Vse se je torej odločalo v zadnji četrtini, ki so jo Domovci začeli odlično. Trojica Dellisanti-Abrami-Cej je namreč poskrbela za rahlo vodstvo Doma, nasprotniki pa so takoj reagirali. Ko je manjkalo šest sekund do konca tekme so sodniki kaznovali prepočasno izvedbo Domovega stranskega outa in nasprotniku dodelili žogo za morebitno izenačenje. Po zaslugi dobre Domove obrambe pa gostom ni uspelo priti do meta, tako da so se Zavrtanikovi varovanci lahko veselili nove zmage. Tokrat gre omeniti odlično igro Abramija, ki kljub mladim letom (letnik 1994), je zrelo vodil ekipo in z odlično obrambo ter uspešnim napadom (19 točk) prispeval levji delež k zmagi. (av) UNDER 19 MOŠKI - DRŽAVNO PRVENSTVO Odličen nastop Jadrana ZKB Codroipo - Jadran Zadružna kraška banka 74:63 (19:12, 40:29, 49:46) Jadran: Batich 24, Floridan 16, Tritta 14, Valič, Majovski, Ridolfi 2, Longo, Žerjal, Valentinuz, Zhok, Škerl 7, trener Andrea Mura. PON: Batich in Škerl. Codroipo je tehnično in telesno objektivno daleč najmočnejša ekipa prvenstva, jadranovci pa so se mu - tako kot že na prvi tekmi - upirali sijajno in bi ga skoraj presenetili. Ob uvodnem sodniškem metu je zgledalo, da pripadata postavi dvema različnima starostnima kategorijama, saj imajo Furlani v peterki tri postavne dvometraše, za nameček pa je pri naših manjkal Niko Daneu. Hitrost in dinamična igra Jadranovih igralcev pa nasprotnikom ne ležita, saj so gostje v igri 1:1 redno izigravali domačo obrambo. Po izenačenem začetku so sicer gostitelji ob koncu prve četrtine uspešno podajali žogo pod koš in povedli z 19:10. Murovi varovanci pa se niso dali in so se stalno hrabro borili, tretjo četrtino so celo dobili z 9:17. Še pet minut pred koncem je Jadran tako zaostajal za štiri točke in zapravil lahko polaganje izpod koša, na drugi strani pa je Co-droipo izkoristil met za tri točke in se odlepil. Do konca gostje sicer niso popustili, vendar zmaga je ostala doma. Nastop mladih jadranovcev pa je bil nadvse prepričljiv in res pohvale vreden. Ostali izid: Falconstar - Roraigrande 79:65. nogomet - Statistike Stotič za Juventino, Mladost in Primorje V nedeljo so trije nogometaši odigrali stoto tekmo v dresu ekip naših društev (statistični podatki Bruna Rupla na spletni strani www.slo-sport.org). Pri Mladosti je proti Chiar-boli stotič stopil na igrišče Martin Ba-gon (na sliki), 30-letnik doma iz Jamelj. Martin je debitiral v članski ekipi že v sezoni 1999/00, ko ga je takratni trener Gianni Germi poslal na igrišče kot 18-letnega mladeniča 14.11.1999 na tekmi 1. AL Zaule - Mladost (3:1). Martin je takrat zamenjal Kristjana Gorjana. V tej sezoni je Martin odigral le 4 tekme, v naslednji sezoni ko sta na trenerski klopi sedela Paolo Brugnolo, katerega je 20.11.2000 zamenjal Ennio Tonel, je Martin igral vedno v 1. AL 15 tekem. V naslednjih treh sezonah je Martin poskusil nogometno srečo pri raznih klubih na Goriškem in se vrnil k Mladosti v sezoni 2004/05, ko so Doberdobci nastopali v 3. AL in igral 8 tekem. Skupno je Martin dosegel 11 golov. Jubilejni nastop je imel tudi 30-letni vratar Juventine Giu-lio Furios, ki je krstni nastop pri Juventini naredil 4. 11. 2006, na tekmi elitne lige proti Tricesimu. Furios je skupno pobral iz svoje mreže 98 golov. Edino izključitev je doživel 20. 9. 2009 na tekmi Gemonese - Juventina 2:0. V Miljah je v dresu Primorja odigral stoto tekmo še Davide Colasuonno, ki igra pri ekipi proseškega društva od sezone 2006/07. Prvo tekmo v rdečo-rumenem dresu je odigral 28. 1. 2007, ko ga je takratni trener Andrea Massai poslal na igrišče na tekmi 1. AL Primorje - Villesse 1:3. naši oskarji Tudi tri priznanja ZSŠDI Na sinočnji slovesnosti na Opčinah je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji podelilo tradicionalna priznanja ZSŠDI, Prejeli so jih dolgoletni predsednik TPK Sirena Livio Pertot, prof. Marta Vizintin in odbojkarska trenerka Tania Cerne ŠPORTNI DELAVCI Livio Pertot Krmilo Tržaškega pomorskega kluba Sirena je Livio Pertot prevzel sorazmerno še zelo mlad in vendar se je moral takoj znajti in zelo odločno in z veliko mero strokovnosti se je moral soočati s celo vrsto projektov, ki so nastali že prej, ali pa jih je bilo treba šele razviti in uresničiti. Z veliko vnemo, pridnostjo in znanjem se je v dolgih dvajsetih letih predsedovanja klubu znal zagristi v vsak sproti nastajajoči problem in znal je vtisniti v barkovljanski košček slovenskega morja in objektom ob njem pečat nečesa lepega in "našega'! S tekmovalnega vidika se je povzpel z jadralko Arianno Bogatec do olimpijskega nastopa in priznanje, ki mu ga danes izročamo, je skromna nagrada za velik doprinos, ki ga je znal posredovati v razvoj slovenskega športa v Italiji. Marta Vizintin Mirno lahko postavimo trditev, da je Marta Vizintin danes ena nepogrešljivih strokovnih osebnosti v slovenskem goriškem smučarskem ambientu. V goriške športne dinamike se je vključila zelo zgodaj, šport jo je popolnoma prevzel, tako da je tudi za svojo profesionalno pot izbrala šolsko okolje kot pedagog športne vzgoje. V odboru Slovenskega planinskega društva Gorica izstopa kot odlična organizatorka cele vrste s snegom povezanih pobud in jo lahko imamo za pravo gonilno silo in "dušo" smučarske dejavnosti. Vseskozi je v svojih pogledih in organizacijskih prijemih premočrtna, zelo odločna in vedno išče poti, ki bi pobude, katerim stoji ob strani, bile najboljše možne, predvsem pa odmevne in v ponos društvu, kateremu pripada. TRENER Tania Cerne Tania Cerne spada sicer v mlajšo generacijo naših odbojkarskih trenerjev in vendar je njena prehojena pot na tem področju že kar dolga, predvsem pa uspešna. V dolgih letih posredovanja veščin svojim ekipam je v delo vložila veliko strokovne priprave, vztrajnosti, načelnosti, pokončnosti in trdnega zaverovanja v to kar dela. Vzgojila je kar nekaj generacij Kon-tovelovih deklet in s svojimi ekipami je segla po celi vrsti pokrajinskih in deželnih uveljavitvah. Tudi danes je nenadomestljivi člen med našimi odbojkarskimi pedagogi in znova in znova načrtuje nove poti za mlade igralke, ki iščejo svojo pot in uveljavitev v odbojkarskih arenah. nase mladinske ekipe v starejsih kategorijah Heterogeni »palčki« Domovci so homogena skupina kroma TRENER Eriberto Dellisatni Eriberto Dellisanti, 50 let, je trenersko pot začel na koncu 80. let, potem ko je igranje opustil leta 1982 po poškodbi kolenskih vezi. Najprej je treniral pri UGG, nato pri Ederi v Gorici, Vilešu, nazadnje pa pri Romansu (v sezoni 1999/2000), vselej sicer v nižjih ligah, promocijski ali D-ligi. Sledila je dveletna pavza, preden je leta 2002 naključno postal pomožni trener članske ekipe Jadrana: »Takrat je Jadran treniral Bosini, ki je bil pomožni trener, ko sem jaz igral v Gorici v A2-ligi. Predstavil sem se, on pa me je kar povabil na parket.« Tako se je začela Jadranova zgodba, ki se je končala pred letošnjo sezono, ko je Dellisanti sprejel Do-movo ponudbo. Mladinske ekipe je vodil že v začetku devetdesetih let in še pred sedmimi leti, ko je s Col-lenzinijem treniral Jadran U21. DOM U17 Luca Antonello 1996 184 krilo Maruo Antonello 1997 178 branilec Jaš Bensa 1996 179play/bran. Alberto Bogaro 1995 185 krilo/cen. Omar Franzoni 1996 175 play Michele Gaggioli 1996 178play/bran. Edoardo Matiussi 1995 180 krilo/cen. Giacomo Osso 1996 178 branilec Stefano Peteani 1996 177 branilec Nicola Primožič 1996 176bran/krilo Andrea Ruchini 1996 176 krilo Justrin Termini 1996 185krilo/bran. Luca Zera 1996 177bran/krilo Trener: Eriberto Dellisanti Pomožni trener: Jan Zavrtanik Pri goriškem Domu nastopa na deželni ravni ena sama ekipa. To so se-demnajstletniki, ki igrajo v deželnem prvenstvu U17. Dvanajst igralcev trenira štirikrat tedensko pod vodstvom trenerja Eriberta Dellisantija in pomožnega trenerja Jana Zavrtanika; domače tekme igrajo ob sobotah v goriškem Kulturnem domu. Ekipo označuje trener z več pridevniki. Je »mlada«, saj glavnina igralcev bo v tem prvenstvu igrala še naslednje leto. Je »heterogena«: nekateri igrajo košarko že od minibasketa, drugi pa so se ekipi pridružili šele letos. Med njimi je na primer tudi Alberto Bogaro, ki je h košarki pristopil iz baseballa in hitro napreduje. Ekipo sestavljajo večinoma do-movci, igralci Ardite, ki so že lani igrali pri Domu, so tam ostali, Luca Antonello pa se je vrnil »domov« (lani je igral pri Ar-diti). »Če se pošalim, pravim, da smo palčki, saj smo v primerjavi z ostalimi precej nizki. Pri nas visokih igralcev ni, kvečjemu bi bili lahko naši najvišji visoka krila. Prav zato moramo tudi prilagajati igro, saj nimamo pravih centrov,« je pojasnil Del-lisanti. Treningi so usmerjeni v učenje osnovnih elementov košarke, ki jih morajo nekateri še usvojiti. Trije igralci - Luca Antonello, Jaš Bensa in Justin Termini - trenirajo včasih tudi s prvo ekipo (predvsem pred začetkom prvenstva U17), Termini pa je tudi dočakal krstni nastop in dosegel dve točki v promocijski ligi. Prav on je tudi ka-petan ekipe: »Je tehnično eden najboljših in je perspektiven, vsekakor pa so ga za kapetana izvolili sami soigralci,« je še dodal trener, ki je kot veseljaka v ekipi navedel Stefana Peteanija: »Nasploh je skupina zelo povezana. Nimamo glob ali kakršnih koli drugih kazni, če na tekmah do-sodijo tehnične napake ali druge prekrške. Edino pravilo je, da v teh primerih igralec, ki so mu dosodili napako, prinese na trening pijačo in prigrizek.« Jedro ekipe redno trenira, dva do tri igralci pa so večkrat odsotni: »Vsekakor nikoli jih na treningu ni bilo manj kot osem,« je še povedal Dellisanti, ki je trenersko vlogo prevzel potem, ko je bil devet let pomožni trener članske ekipe Jadrana. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. januarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka »Hrček Miha« - Lisica Mica in štorklja Helena 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.30 Risanke: Cartoon flakes 9.35 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.35 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.30 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 17.20 Dnevnik - kratke vesti 17.25 Nogomet: Siena - Chievo, Tim Cup, četrt finale, prenos 18.15 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: La Storia siamo noi 23.10 Dnevnik 23.25 Reportaža: Trac-ce 0.50 Dnevnik Parlament 1.00 Nan.: E.R. - Medici in prima linea ^ Rai Tre le di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 2116.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Puo' succedere anche a te (kom., ZDA, '94, r. A. Bergman) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: I due superpiedi quasi piatti (kom., It., '7, r. E.B. Clucher, i. T. Hill, B. Spencer) 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in Parlament 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Tim Cup, četrt finale, prenos 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.20 Aktualno: Sottovoce 6.00 Dnevnik in II caffé di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Appre-scindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. O Italia 1 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratko-metraža: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio (kom., ZDA, i. S. Laurel, O. Hardy) 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Variete: Glob Spread 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Dok.: Gate C u Rete 4 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS Roma - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribuna- ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (24. januarja 2011) Vodoravno: demokrati, evangelij, sad, bide, Knin, napa, Jessica, O. M., Cu, oni, Ela, Oberdan, Veron, tercet, sita, erga-stoplazma, CIO, Naka, peon, ol, Aral, amen; na sliki: Jessica Cergol. ^ Tele 4 La l 23.45 Film: Lolita (dram., ZDA, '97, r. J. Irons, M. Griffith) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resnič. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne 16.15 Talent show: Ami-ci 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Il tre-dicesimo apostolo - Il prescelto (i. C. Gioe, C. Pandolfi) 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menù di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Solo quando rido (kom., ZDA, '81, r. G. Jordan, i. M. Mason, K. McNichol) 16.15 Dok.: Atlantide -Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.201.30 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Reportage: Gli intoccabili (v. G. Nuzzi) 23.00 Film: Abandon - Misteriosi omicidi (dram., ZDA, '03, r. S. Gaghan, i. K. Holmes, B. Bratt) 0.50 Dnevnik (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.30 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Ribič Pepe (otr. nan.) 11.05 Otr. odd.: Zlatko Zakladko (pon.) 11.20 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Mednarodna obzorja (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno-beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 23.35 Turbulenca 17.55 Nan.: Anica 18.25 Risanke 18.55 Dnevnik, kronika, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Film: Enkrat 21.25 Kratki igr. film: Moški (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 0.05 Nad.: Zdravničin dnevnik 0.55 Dnevnik, kronika, športne vesti in vremenska napoved (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.05 Zabavni infokanal 11.30 Dobro jutro (pon.) 14.30 Dok. serija: Z Bruceom Par-ryjem po Amazoniji (pon.) 16.05 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 17.25 Mostovi - Hi-dak (pon.) 18.00 Mednarodna obzorja (pon.) 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.4019.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Risanka: Dragon Ball 15.30 Nan.: Camera Café 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita se-condo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Provaci ancora Gary 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine . * V w? cm 21.10 Film: Una notte al museo (kom., ZDA, '06, r. S. Levy, i. B. Stiller, R. Williams) 23.25 Film: Derby in famiglia (kom., ZDA, '05, r. J. Dylan) 1.15 Nočni dnevnik 1.30 Nan.: The Shield 18.55 23.25 Glasb. dok.: Guča, srce Balkana 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Šport 22.00 Bleščica - odd. o modi 22.30 Slovenska jazz scena (t Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 8.30 Poročila Tvsl 10.00 Odbor za finance, prenos 12.00 Globus (pon.) 13.30 Poročila Tvs114.00 Izbor iz državnega zbora 15.15 Utrip (pon.) 17.25 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito (pon.) Koper 7.00 Dnevnik 7.3016.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.0013.55 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.05 Šport: Ski magazine 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Film: L'ultima car-rozzella (kom., It., '43, r. M. Mattoli, i. A. Magnani, L. Gazzolo) 12.30 Aktualno: Mukko Pallino 12.55 Dok.: Le perle d'Istria 13.30 Dnevnik 15.30 Dok.: Borgo Italia 16.30 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 22.40 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 20.50 Film: Slammed (kom., r. B.T. Jones, i. J. O'Hurley, P. Overall) 23.02 Nočni dnevnik 23.22 Film: La muta di Portici (dram., It., '52, r. G. An-soldi, i. D. Duranti, P. Carlini) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - Ciak Junior 15.00 Dok. odd.: Tremi-ti 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika pop Pop TV rija) 10.40 Prenova z Debbie Travis (dok. serija) 12.05 Čista hiša (resn. serija) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuh. serija) 15.25 Nad.: Moji dve ljubezni 16.20 17.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Viharna noč (ZDA/Avstral.) 21.55 24UR zvečer, Novice 22.25 Nan.: Policijska družina 23.20 Nan.: Zvit in prebrisan 0.15 Nan.: Nevarna igra 1.05 24UR (pon.) 2.05 Nočna panorama A Kanal A 7.10 Ninja želve (ris. serija) 7.35 Svet (pon.) 8.30 Družina za umret (hum. nan.) 9.0013.50 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.25 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.50 16.20 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci 12.50 Tv prodaja 13.20 Nora Pazi, kamera! (zab. serija) 14.15 Film: Moževo skrivno življenje (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Dobrodošli v džungli (ZDA) 21.50 Nan.: Kriva pota 22.45 Film: Konan uničevalec (ZDA) 0.35 Top Gear (avtomob. serija) 1.35 Love Tv 6.55 9.05, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.2517.25 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.15 14.30 Nad.: Pola 9.20 Vzgoja po pasje (resnič. serija) 9.45 Zvezdniška preobrazba (resn. se- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Romeo Gre-benšek); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Iz dežele Lužiške in njenih Srbov (pripr. Katja Kjuder); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posameznik in družba (M. Flego); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasilinna: Zajčje leto -14. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues: podgance, najbolj iskani hišni ljubljenčki; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: ruska violinistka Patricija Ko-pačinskaja v Trstu; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje, oddaja o alter glasbi. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Fi-nestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimko-va delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro ju- tro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 26. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika c Po torkovem jutranjem prehodu hladne fronte, bodo v na- Med Baltikom in osrednjim Sredozemljem je plitvo ob-slednjih dneh suhi severni tokovi obdali deželo in pov- močje nizkega zračnega tlaka. Za hladno fronto doteka k zročili jasno in stabilno vreme. nam od severa hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 17.00 Dolžina dneva 9.25 LUNINE MENE Luna vzide ob 8.17 in zatone ob 19.47 A BIOPROGNOZA Danes bo vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ugoden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 24.00 najvišje 41 cm, ob 5.45 najnižje -17 cm, ob 11.00 najvišje 32 cm, ob 17.33 najnižje -53 cm. Jutri: ob 0.31 najvišje 41 cm, ob 6.28 najnižje -15 cm, ob 11.28 najvišje 21 cm, ob 17.54 najnižje -43 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Piancavallo............45 Vogel..................70 Forni di Sopra.........50 Kranjska Gora.........40 Zoncolan..............50 Krvavec................70 Trbiž...................60 Cerkno................60 Osojščica..............50 Rogla..................50 Mokrine...............90 Mariborsko Pohorje . .45 Podklošter............35 Civetta.................70 Bad Kleinkirchheim . . 80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona CELOVEC O -6/3 TRBIŽ O -10/-1 o -7/0 KRANJSKA G. O GRADEC -2/4 O-4/1 S. GRADEC TRZIC '•v'» -2/4 o ^ KRANJ cT^ Jj o ^ LJUBLJANA -3/5 POSTOJNA O-3/3 KOČEVJE CELJE -1/4 o MARIBOR O-1/3 PTUJ O M. SOBOTA O-1/3 N. MESTO -4/1 o ^ ZAGREB -1/4 O - o ČRNOMELJ (^NAPOVED ZA DANES Povsod bo pretežno jasno in zrak bo suh. Dopoldne bo hladno, predvsem v ravninah in v hribih. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki jo bo več v vzhodni Sloveniji. Ponekod na Primorskem bo še pihala šibka burja, v severovzhodnih krajih pa severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, ob morju do 4, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 9 stopinj C. M. SOBOTA O-4/1 (NAPOVED ZAJUTRI ^Pretežno jasno in hladno bo, predvsem dopoldne. Na obali Jutri in petek bo pretežno jasno, le v jugovzhodnih in po- bo zjutraj in zvečer zapihal vetrič. nekod v osrednjih krajih bo sprva še nekaj oblačnosti. Je bolje zbirati nove ali žigosane znamke? Ni filatelista, ki bi si prej ali slej ne postavil vprašanja: ali je bolje zbirati nove ali žigosane znamke, oziroma ali več veljajo nove ali žigosane znamke? Najprej je treba za nez-biralce povedati, da so nove znamke tiste, ki jih kupimo na pošti ali v filatelistični trgovini, žigosane pa tiste, ki so potovale in na katere so odtisnili poštni žig. Žigosanje znamk na pismih, dopisnicah, razglednicah in paketih je zelo stara praksa, saj sega v obdobje kmalu po izumu prve znamke leta 1840 v Angliji. Zato, da ne bi ljudje odlepili znamk s pošiljk in jih spet uporabili, so se v Londonu odločili, da bodo uporabljene znamke »zaznamovali«. Najprej so uporabili le črtkane ali pikčaste žige, kasneje so poštne žige opremili tudi z imenom kraja in pošte ter datumom žigosanja. Zato so morali tudi spremeniti barvo prve znamke, ki je, kot znano, veljala en penny in bila tiskana v črni barvi (black penny). Spremenili so jo v rožnati penny, da je bilo žigosanje jasno vidno. Prvi filatelisti še niso kupovali znamk na pošti in so zato zbirali samo žigosane znamke. Od začetka je tudi veljalo mnenje, da znamka ni popolna, če nima žiga, ker je samo žig dokazoval, da je znamka res služila svojemu namenu in da je potovala. Stvari so se spremenile, ko so države začele izdajati vedno več znamk in so se pojavili na trgu prvi seznami, ki so se kasneje preimenovali v kataloge. Filatelisti so želeli imeti te znamke čimprej in trgovci niso mogli čakati nekaj mesecev na žigosane znamke. Tako se je po sili razmer uveljavilo nakupovanje ne-žigosanih znamk. Kot vemo, je znamka državna vrednotnica, podobno kot denar. V nekaterih kriznih obdobjih so ljudje lahko plačevali svoje nakupe tudi z znamkami. Zato imajo nove in tudi žigosane znamke svojo trajno vrednost, ki vsako leto rase. Označena je v katalogih in sicer ločeno za nove in žigosane znamke. Praviloma bi zato morale več veljati nove znamke, saj so žigosane že opravile svojo nalogo za prenašanje pošte in zato niso več uporabne. Vendar so se prve anomalije pojavile že takoj ob začetku filatelije. Italija (leta 1861) in Nemčija (leta 1872) sta na primer nastali iz raznih grofij, kneževin in malih državic, ki so imele svoje znamke. Po združitvi so izdali nove znamke in ostale so velike količine neprodanih znamk. Pokupili so jih trgovci in razni zbiralci. Tako se je kmalu znašlo na trgu več novih kot žigosanih znamk. Ker ceno starih znamk določa trg in ker je bilo in je večje povpraševanje po žigosanih znamkah, je še danes njihova vrednost višja, kot je vrednost novih znamk. Vendar je treba upoštevati, da več veljajo tiste znamke, na katerih so žigi jasni, čitljivi in morda s kakšno posebnostjo. Kot zanimivost lahko navedemo še primer italijanskih znamk, ki so izšle med obema vojnama za poštno službo v kolonijah. Velika večina teh znamk sploh ni prišla v tiste kraje, zato so znamke s čitljivimi žigi iz kolonij v Afriki veliko več vredne kot pa nove. Lep primer so recimo žigosane znamke iz Cirenaj-ke, katerih vrednost je danes dvanajstkrat večja od nežigosanih. (Slika 1) Bruno Počkaj Božanska komedija V četrtek, 19. januarja, je bila v Pokrajinskem muzeju v Kopru otvoritev svojevrstne razstave z naslovom Božanska komedija v tematski filateliji. Razstavo je pripravil Center za tematsko filatelijo v Italiji (CIFT). Iz Rima sta prišla predsednik Luciano Calenda in tajnik Al-viero Batistini. Pri razstavi je sodelovala tudi Skupnost italijanske manjšine. Poleg Vlaste Beltram iz Koprskega muzeja in Luciana Calende sta na otvoritvi spregovorila še Valentina Petaros Jeromela, odlična poznavalka Danteja, in za italijansko manjšino Mario Steffe'. Za tržaški poštni muzej je bila pri- sotna Chiara Simon, za koprsko fi-latelistično društvo predsednik Mitja Pelicon in za tržaški filatelistični klub Košir Peter Suhadolc. Razstavo sestavlja 34 razstavnih panojev, kolikor je spevov v Dantejevem prvem delu Božanske komedije, v Peklu. Razstavlja pa 34 filatelistov, ker je vsak na dvanajstih listih obdelal in ilustriral en spev s pomočjo znamk, žigov, dopisnic in razglednic. Ogled razstave je zelo zanimiv in poučen, saj učinkovito prikazuje Dantejevo umetnino in istočasno kaže na vse možnosti, ki jih pri tem nudi filatelija. Razstava bo odprta do 25. februarja, vsak teden od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ter v soboto od 9.00 do 13.00. Ob tej priložnosti je koprski fi-latelistični klub izdal spominsko osebno znamko z Dantejevim portretom in dve razglednici: na prvi, ki so jo rabili tudi za maksimum karto (Slika 2), je Dantejev portret koprskega slikarja Bartolomea Gia-nellija (1824-1894), na drugi pa stara risba Dantejevega peklenskega stožca. Ženske na pošti venski poštni muzej Estera Cerar in za hrvaško pošto Andreja Zavorovic. Na razstavi bosta s slikami in dokumenti prikazani vloga in razvoj ženske med poštnimi uslužbenci v stoletju, ki je za nami. Pregled bo prikazoval prve telegrafistke, ki so svoj službeni čas preživele oblečene v modre predpasnike ob telegrafskih aparatih, tajnice po uradih, uslužbenke pri poštnih okencih in pi-smonoše. V prvih letih so v Italiji sprejemali v službo le neporočena dekleta. Po letu 1909 so ženske na pošti dosegle, da se lahko poročijo vsaj pri 28. letu. Potem so se delovne razmere počasi izboljšale in v službo so sprejemali vedno več žensk. Danes jih je uslužbenih na italijanski pošti 78.000 ali 52 % vseh nastavljenih, 8.000 jih tudi vodi poštne urade, ki jih je v Italiji okrog 14.000. Razstava bo odprta do 25. februarja vsak dan v dopoldanskih urah. Na dan otvoritve razstave bo na razpolago tudi spominski poštni žig. Pust v Tržiču Kot vsako leto bo Filatelistično in numizmatično društvo Monfal-conese v Tržiču pripravilo ob letošnjem pustu prireditev in razstavo, ki bo na ogled v trgovskem centru Emisfero od 11. do 21. februarja. V soboto, 11. februarja, bodo imeli na razstavi tudi poštni urad (odprt bo od 10.00 do 16.00) s posebnim spominskim žigom ob letošnjem 128. tržiškem pustu. V društvu so naročili v Sloveniji osebno znamko (Slika 3) in izdali dve razglednici. Eno je izdelal domači slikar Giovanni Bonifacio, drugo pa učenka šole Ran-daccio v Tržiču Angie Domini. I.T. V četrtek, 26. januarja, bodo v Srednjeevropskem poštnem muzeju v pritličju tržaške glavne pošte odprli zanimivo razstavo na temo Ženske na pošti. Pri postavitvi so sodelovale Ester Pahor, podpredsednica Združenja evropskih žena, za slo-