ft pošti prejeman:
ta
telo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, <etrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10,-, 'elrt - . S , - , ■oestc , 1 , 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 196.
V Ljubljani, v torek 28. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Govor dr. Šusteršiča v Ribnici.
(Poročilo našega posebnega izvestitelja.)
Veseli me, da mi je dana prilika na tako mnogobrojno obiskanem shodu govoriti v svojem rojstnem kraju nasproti drugim rojakom svojim. Današnji mnogobrojni vaš odziv »Katoliško političnemu društvu« priča, da v tej dolini živi značajen katoliški narod, udan domovini, Bogu, cesarju.
Pečal se bodem danes osobito z zadevo ki je v preteklem tednu nekoliko razburila duhove, z zadevo, v katero sem osebno zapleten; govoril pa ne bodem o tem radi moje osebe, marveč za to, ker je stvar tako značilna za presojo iz gospodarskega in političnega položaja in zlasti tudi tiste borbe, ki se bije kakor v vseh krščanskih narodih, tako tudi pri nas, za boj krščanstva proti nekrščanstvu, za pravice naroda proti krivicam liberalizma.
Znano je, da je dvorni svetnik Šuklje poslanec dolenjskih mest in trgov in tedaj žalibog tudi ribniškega trga, dne 4. avg. v Novem mestu na shodu svojih volilcev razvil nazore, koje sem danes teden pobijal v Kamniku. Pobijal sem jih ne radi osebe g dvornega svetnika, ampak radi tega, ker je trosil v svet krive nazore, ker je branil liberalizem in napadal katoliškonarodne može in katol i š k o n a r o d n o stranko in ker seje odločno postavil proti pra v i c a m ljudstva, ker se je izrekel proti rešilni misli, ki zamore ljudstvo spraviti do veljave, ki mu gre, ker seje izrekel proti splošni volilni pravici.
Pobijal sem na shodu v Kamniku zlasti Sukljejeve nazore glede splošnega političnega položaja v Avstriji. G. Šuklje je v Novem mestu razlagal, da je v sedanjem drž zboru resno delo zabranjeno in sicer radi obstrukcije. Obžalovati je to v interesu države, v interesu ljudstva, ki potrebuje
socijalnih in gospodarskih preosnov, a drž. zbor, ki ima nalogo mu take preosnove dati, pa tega ne stori.
Potožil sem v Kamniku to, ob jednem sem se pa zavaroval proti krivim Šukljejevim nazorom gltde pomoči proti označenim neznosnim razmeram, proti katerim nazorom se morajo kot jeden mož postaviti vsi, katerim je res mar za blagor in obstanek našega naroda ter za blagor države. Dvorni svetnik Suklje je dejal, naj se ustava izpre-meni v avtonomistiškem smislu, razširi naj se delokrog dež. zbora. Dvorni svetnik dobro ve, da za tako ustavno izpremembo ni nikdar dobiti večine v državnem zboru, torej je taka ustavnim potom kratkomalo nemogoča. A tudi uspeh take izpremembe proti obstrukciji bi bil iluzoričen. Nam ne bi bilo pomagano proti obstrukciji, ako se razširijo pravice dež. zborov, ker tiste stranke, ki so v manjšini, bodo tudi po tej spremembi ravno tako lahko zabranjevale delo drž. zbora in morebiti tudi deželnih zborov. Poleg lega vidimo veliko nevarnost v razširjenih pravicah dež. zborov in s. isto tako glede razmer v kranjskem dež. zboru kakor tudi glede onih izvenkranjskih deželnih za-stopov v narodno mešuvitih deželah. Kako bi bilo še le potem v kranjskem dež. zboru, kjer slovenski liberalizem, zvezan z nemškim liberalizmom strmoglavi ogromno večino slo venskega ljudstva naKranjskem, ako se družbi Schvvegel-Tavčar dajo še večje pravice, nego jih ima sedaj! (Klici: Res je!)
Poglejmo pa zlasti na razmere na Šta-jarskem, na Primorskem, na Koroškem, kjer so povsodi Slovenci nasproti narodnim nasprotnikom v deželnem zastopu v manjšini. Ze sedaj imajo sila težaven položaj naši obmejni brati, a poprijeti se Šukljejevih nazorov, dejalo bi se žrtvovati obmejne Slovencenaro d nimnaši m nasprotnikom. A kaj liberalce to briga? Kaj so jim mari pokrajinski Slovenci, glavno za-
nje je samo, da bi se na Kranjskem dobro godilo Sch\veglovi in Tavčarjevi zvezivdeželnemzboru kranjskem, da bi so tukaj v najširšem okviru zamoglo stalno utaboriti krasno delo »slovenske inteligence« — »f a r š k a g o n j a«.
Dvorni svetnik Suklje je sicer izrazil, da bi se prej, predno se ustava izpremeni v avtonomistiškem smislu, moralo zavarovati pravice narodnih manjšin. Treba bi bilo n. pr. štaj. Slovencem zagotov. samostojen poseben dež. šolski svet, dež. kulturni svet, narodne kurije itd. To je prav lepo, a zato je po postavi treba, da ti deželni zbori pritrdijo taki izpremembi. Brez tega pritrdila taka izprememba sploh ni mogoča.
Pa tudi n. pr. samostojen šolski ali kulturni svet še mnogo ne pomaga, ako imajo nasprotniki večino v dež. zboru. Saj se to hoče tudi na Kranjskem, kjer je zvezana jedna slovenska stranka z narodnimi nasprotniki proti drugi slovenski stranki, ki je samo to zagrešila, da ie katoliška, in da se bori za uveljav-
1 j e nje katoliških načel v javnem življenju.
Sredstvo za ustavno izpremembo pokazal je dvorni svetnik Suklje v § 14, a dokazal sem mu, da se ta § ne sme uporabiti v ustavne izpremembe. Jasno se je pokazalo, da dvorni svetnik Suklje ob času svojega novomeškega govora ni poznal vsebine § 14. (Burna veselost.)
Rešitev nasproti zamotanemu političnemu položaju leži v splošni direktni volilni pravici. (Klici: Tako je !) Danes državni zbor ni ljudski zastop, ampak je zbor privilegovanih stanov, to ni zastop narodov, ki hočejo, da državni zbor dela, ki so udani dfžavi in cesarju ; ti narodi nimajo v drž. zboru tiste besede, ki bi jim šla (Dobro! klici). Ljudstvo želi mir, želi socijalnih in gospodarskih preosnov in je vneto za mir in veljavo naše starodavne Avstrije. Ravno to ljudstvo pa nima veljave v
državnem zastopu — da naj presvetli cesar torej ljudstvu besedo, pa bo mir v državi.
To sem povedal na shodu v Kamniku, — a v lepo sršenovo gnezdo sem dregnil! Sršeni so šli po koncu v Ljubljani v »Narodni tiskarni«, v tistem dolenjskem gradiču, kateremu je sedaj dvorni svetnik čast ska-zal, da v njem prebiva, na Dunaju v raznih uredništvih, še celo velika Židinja »Neue Freie Presse« prinesla je o mojem govoru cel uvoden članek (Veselost), kakeršne časti menda še dvorni svetnik Suklje ni doživel. (Obnovljena veselost.) t_,el teden vlekla se je zadeva po avstrijskem časopisju.
Pred vsem je primarširal »slov. Narod«, ta inteligentni list najinteligentnejše slovenske inteligence (Burna veselost) ter je o mojem kamniškem govoru poročal pod naslovom »Prememba klerikalnega programa«. Dr. Šusteršič je nekaj popolnoma novega povedal, za kar »klerikalna« stranka še nikdar bila ni, sedaj so se pa nakrat »klerikalci« uneli za splošno volilno pravico, tako modro je pisal »Slov. Narod«. Proti splošni volilni pravici sami se ni upal reči nobene besede — zakaj, bode že sam vedel. Tajno zvezo ima s socijalno demokracijo in kadar so v tej zvezi in »camera caritatis« liberalci in soc. dem. mej seboj, tedaj so si najboljši prijatelji, vse druži vzvišena misel — »po farjih!« (Klici: »Sramota"). Ker so soc. demokrati za splošno volilno pravico, se jim »Narod« noče po nepotrebnem zameriti, akoravno ve, da bi na Kranjskem ne prišel noben liberalec v državni zbor, ako bi bila uvedena splošna volilna pravica. (Tako je!)
»Susteršičeva izjava je vsekakor presenetljiva, saj so bili prav naši klerikalci tisti, ki so z največjim navdušenjem pomagali strmoglaviti grofa Taafleja, ko je ta hotel volilno pravico razširiti«, kriči »Narod«. Počasi! Kdo je bil »tisti«? Tisti, ki je najbolj bil za to, da pade Taaffe zbog svoje volilne
LISTEK.
Damijan Cuk.
Spisal Jaro. Dem.
(Konec. j
Damijan ni nosil zaman svojega črnega pokrivala, se ni zastonj ugibal svojim predstojnikom in se odrekel nasladi, stopati po mestnih ulicah: zadnji čas so mu izpadali lasje v mnogo manjšem številu; ako je naštel poprej vsako jutro sedemnajst izpadlih las, jih je bilo sedaj komaj devet, torej polovico manj. Vsekakor velik vspeh, katerega je bil Damijan po pravici vesel.
Zadnji čas je tudi bolj pogosto mislil na svojo izvoljenko in resno se je pripravljal na to, kako bo stopil nekega dne pred njo in njene roditelje. To je bila zdaj točka, okolo katere so se sukale in gibale njegove misli, visokoleteče ideje in napori. Skrbno je izbiral in popravljal, čedil in snažil obleko, v kateri je mislil prvič stopiti pred njo. Po cele ure je stal včasih pred ogledalom, česal brado, vihal brke in skušal lase tako uravnati, da bi pokrili plešo, to nesrečno plešo. Včasih pa se je čutil Damijan silno veselega, pesniško vznesenega: mislil je o svoji izvo-ljenki, polglasno peval napev kakšne pesmi, bodisi o sarafonu, bodisi o slanci, ki je travco pomorila.
* +
*
»Damjane, nas ljubi Damjane, oženi se že vendar, oženi se že vendar!«
»Ej, da znaš, kako lepo je sedeti o mraku s svojo soprogico na divanu !«
»O, Damjane, ti večni ženin !«
Damijan je sedel v piaarni med svojimi tovariši in ti mu danes niso dali miru; brez prestanka so mu prigovarjali v ženitev in slikali v neizmerno svetlih, bliščečih barvah življenje ob strani ljubljene, lepe soprogice. In pri tem so bili oni najzgovornejši in najbolj gostobesedni, o katerih je bilo obče znano, da ne žive doma s svojimi ženkami baš v najlepši slogi; a Damijan se je smehljal in pomenljivo pritrjeval z glavo, kakor bi hotel reči:
»Zakaj pa ne, kaj mislite, da se ne morem; poglejte vendar mojo lepo brado, pomislite, da sem c. kr. uradnik, jaz Damijan Cuk, in vrhu tega soliden, ugleden človek, ne pa razvpit kot pijanec, zapravljivec; pomislite to!«
In Damijan je sklenil storiti usoden korak.
Kaj bi čakal in odlašal, si je mislil, jaz se staram, in pleša se tudi ne bo zmanjšala, najboljše, ako obiščem v nedeljo gospoda Zelena, mu naznanim svoj sklep, se seznanim z Malčiko, in stvar je urejena. * *
*
Najprej treba napraviti važen, dostojanstven obraz, pogladiti z levo roko brado in z desno sneti cilinder raz glavo, napraviti lep poklon, da zaigra mladi devojki srčece v prsih in zmaga je dobljeni.
Tako je mislil Damijan, ko je stopal sledečo nedeljo proti domu svoje izvoljenke. Bil je to vsekakor važen in preimeniten posel, od katerega je bila odvisna njegova bodočnost, in tega se je tudi Damijan primerno zavedal in se tudi pripravljal za ta posel.
Danes se moram najprej seznaniti ž njo in njenimi roditelji, to je poglavitno; stopim v sobo in porečem: »Oprostite, da se predrznem stopiti v vašo občespoštovano hišo, ali srce me vleče že dolgo časa, da se seznanim z vašo rodbino in posebno z vašo hčerko.« Tako porečem gospodu Zelenu in potem se predstavim: »Moje ime je Damijan Čuk, c. kr. uradnik.« In gospod Zelen me bode posadil k mizi in poleg bode sedla dražestna hčerica, in papa mi jo bode predstavil. — In potem se bode govorica razvi jala, jaz pokažem lahko duševne svoje zmožnosti, in ne bojim se, da bi se osramotil.
Damijan Cuk je držal na-se in na svojo učenost, kot se to spodobi za c. kr. uradnika, ki ima mesečne plače petdeset goldinarjev.
Ali glej, tu je že hiša, kamor se je bil namenil. — In Damijan je stopil skozi vežna vrata in poiskal stanovanje svoje izvoljenke. Stanovala je v prvem nadstropji na levem hodniku. Potrkal je na belo pobarvana vrata in še enkrat ponovil začetek svojega nagovora: »Oprostite, da se drznem stopiti v vašo občespoštovano hišo---«
»Naprej!« je začul Damijan in vstopil. Prišel mu je nasproti sam gospod Zelen in zadaj pri oknu je stala njegova dražestna hčerica.
Damijanu je zaigralo srce v prsih.
Napravil je važen dostojanstven obraz, pogladil si z levo roko brado, z desno snel cilinder raz glavo, napravil lep poklon in iz-pregovoril:
»Oprostite, da se drznem stopiti v vašo —--«
Damijan Cuk ni mogel od začudenja dalje govoriti: stari gospod Zelen si je v zadregi grizel ustnice in se z vso silo in težavo premagoval, da ne bi udaril v smeh, a njegova dražestna hčerica se ni mogla vzdržati in razposajen -hi hi hi« je donel po sobi.
Damijan je stal iznenajen sredi izbe, takšnega vsprejema se ni bil nadejal. Kolena so mu trepetala, v zadregi je pogledal okrog sebe, hotel nadaljevati svoj nagovor, ali »hi-hi« je postajal vedno glasnejši, in slednjič se je celo gospod Zelen zasmejal silno ve selo in poredno.
Damijan si je pogladil nervozno brado, potegnil z roko preko čela in zadfel ob — fes.
Oh, ta nesrečni fes, je vzdihnil Damijan, in takoj mu je bilo jasno, zakaj se smejejo. Oh, ta nesrečni fes, kateri mu je tičal pošastno na glavi. In začutil je, kako mu v glavi vre, kako mu kipi kri v žilah, in same
predloge in se osnuje koalicija liberalcev, Poljakov in Hohenvvartove skupine, bil je profesor Suklje, ki je potem pod koalicijsko vlado kmalu dvorni svetnik postal.
Ker na shodu v Kamniku nisem rabil besedice tajna vol. pravica, upije sedaj »Narod«, da se tajne volilne pravice dr. Susteršič boji. Jaz se ne pripravljam za svoje govore v javnosti, kakor kak dvorni svetnik, ker nimam toliko časa na razpolago, zbog tega se moram tako rekoč zanašati na sv. duha, govorim, kakor trenotek prinese. Tako sem v Kamniku prezrl izreči ono besedo, samo ob sebi pa je umevno, da volilna pravica mora biti tajna, da zamore sam voliti po svojem prepričanju. To je pošteno, pametno, jedino pravo, ker je le potem svobodna volitev, ako je tajna. Katoiiško-narodna stranka je vedno za to, da se pusti ljudem voliti po svojem prepričanju. Tajne volilne pravice se imajo samo 1 i -beralci bati, pa tudi socijalni demokratje, ki z največjim terorizmom pri volitvah delujejo. Jaz hočem torej splošno, jednako, direktno in tajno volilno pravico in ker vidim nekaj liberalnih poročevalcev tukaj, se nadejam, da »Narod« to izjavo priobči. (Veselost).
»Slov. Narod« pravi, da je nekaj n o -v e g a , da smo mi za tako volilno pravico. V uredništvu »Slov. Naroda« imajo menda vendar kakega človeka, ki bere tudi »Slovenca?« Pogledajo naj »Slovenca« od sobote 2 7. januvarija 190 0. Ondi je natisnjen moj govor, katerega sem imel ob slavnosti desetletnega obstoja »katol. političnega društva« in v katerem stoje tudi te-le besede:
Vprašanje je sedaj, kako uravnati in rešiti vse te zamotane razmere ? Konca krize seveda ne moremo prorokovati. Svoje mnenje ima lahko vsak. Mnenje; o katerem sem prepričan, da je mnenje naše stranke, pa lahko povem : Naj dr. Korber poskusi svojo srečo in naj skuša doseči spravo med avstrijskimi narodi. Seveda ne samo med Cehi in Nemci, tudi mi Slovenci živimo v Avstriji in tudi Hrvatje, vse najobseza sprava. Tudi na Star jerskem, Koroškem, v Istri naj se reši jezikovno vprašanje. Dr. Korber naj torej poskusi, mi ga ne bomo ovirali. Toda kaj potem, ako se izjalovi tudi ta zadnji poskus? Največja napaka bi bila, ko bi se potem poskušalo to, kar je Taafle označil z besedo „fort\vursteln". Avstrija nima tal za fortvursteln, zadnji čas je, da se napravi red. Krona želi sprave med narodi. Zakaj se ne praša drugi faktor: ljudstvo, narodi sami ? Ali je mar parlament zastopstvo ljudstva ? Tu je zastopstvo, tu
sramote bi se bil najrajše razlezel vsaksebi. Zajecljal je par besed v opravičilo, češ, da ni prišel prav in odstopical skozi vrata.
Razposajen in prešeren »hi - hi« mu je donel v slovo. Nekaj časa vsled razburjenosti niti misliti ni mogel. Tresel se je in se počasi zibal po ulici.
»Ah, Damijanček, Damijanček, to ti je storila tvoja pleša, ta preklicana pleša!« je slednjič zamrmral.
»Ah, kako sem mogel biti vendar tako pozabljiv, da nisem pustil doma tega vražjega fesa! Ah, da bi ga ne bil del nikdar na glavo, rajši bi hotel, da mi je izpadlo polovico las, kakor pa da sem se tako osramotil. Kaj si neki misli o ineni, najbrže meni, da sem nor, blazen človek.«
In Damijan si je predstavljal v duhu samega sebe čudovito jasno, kako je pač moral smešno izgledati, ko je tako našemar-jen, svetli cilinder v rokah, črni frak na sebi in rudeči fes vrhu glave stal sredi sobe.
»Ah, ta sramota, ta sramota! In škoda, nesreča! Malčika ne bode nikdar moja, njeni lepi denarčki, vse, vse je izgubljeno!"
Prišel je domov in zagnal razljučen les ob tla.
Sam vrag me je premotil, da sem odšel tje in se osramotil neusmiljeno 1
Od tedaj ga znanci niso nikdar več videli s lesom na glavi. Kaj ga tudi zdaj briga pleša, kaj mu mari. če izpadejo lasje, ka mu mari ves svet, saj je ona izgubljena, izgubljena za vedno!
obmizja odvetnikov, profesorjev in notarjev, tam zopet kake druge klike, to vemo, in to ni zastopstvo ljudstva. Ako b i d o b i 1 i avstrijski narodi besedo v državi, potem sem prepričan, da bi bilaspravakmalogotova. (Odobravanje.) Narodi so siti prepira radi teh stvari, ljudstvo hoče kruha, hoče živeti in mirno delati, napredovati hoče duševno in materijelno. Toda ljudstvo nima besede, besedo imajo dvorni svetniki in stare eksce-lence. Ljudstvo,narodi najse p r a-šajo, parlament naj se pošlje domu in temeljemobčnevolilne pravice naj se ljudstvo pozove, da izreče svoje mnenje. (Odobr) Potem bodo narodi takoj v soglasji s krono, zavladal bode zaželjeni mir. Ljudstvu besedo .'Seveda nača sedanja ustava je temu nasproti, ali pata še de 1 u j e ? Ustava, koje najvažnejši organ, parlament, ne funcijo-nira? Ali deluje ustava s parlamentom, v katerem večina več ne odločuje, s parlamentom, v katerem treba imeti za sabo le nekaj poslancev z dobrimi pluči in voljo razbijati, da se zabrani vsako delo ?! Napaka je tu jako globoka in treba reforme ex radice glede te ustave, ki je prikrojena po eni stranki in ne more funkcijonirati, če te stranke več ni. Najprvo blaginja države! Ustava ima služiti državi, in ne sme biti despot države ! Država ima pravico silobrana kakor posameznik. Na ljudstvo treba se obrniti, na zveste avstrijske narode. Naš svetli cesar našel bode zveste svoje narode vsikdar na svoji strani! Država bo postala zopet mogočna, ena najmogočnejših v evropskem koncertu. (Odobravanje in ploskanje.)
To sem torej govoril meseca januvarija, že dolgo poprej pa se je za občno volilno pravico izrazilo vodstvo kat. narodne stranke in potem stranka sama na številnih shodih. In ko sem sedaj ravno to povedal, kar je stranka že zdavna dosledno izjavljala, pride urednik „Slov. Naroda" in govori o premembi »klerikalnes^a programa!" Menda mož ne ve, kaj pomeni beseda „izpremeniti" — no pa za »inteligenco" je vse c^obro! (Burna veselost.)
Z »Narodom« sem gotov!
Neki vsega spoštovanja vreden dunajski list »Vaterland« se je tudi preccj obširno pečal z mojim kamniškim govorom. Posten katoliški list je to, razven tega pa tudi glasilo čeških konservativnih veleposestnikov, ki so, ravno tako kakor liberalni veleposestniki, tudi proti splošni volilni pravici, ker se boje potem zgubiti svoj veliki sedanji vpliv. »Vaterland« z mojim govorom ni bil zadovoljen ter je dejal, da jaz v nevarnost spravljam neko »zvezo desnice«, ki se je zasnovala v državnem zboru dne 8. junija t. 1. Omenjenega dne je klub naših poslancev s konservativnimi veleposestniki s češkega, Tirolskega, Gorenje- in Nižje - Avstrijskega ustanovil ožjo zvezo, katero so imenovali »zvezo desnice«. Jaz sem na shodu v Kamniku izrečno odobraval to zvezo, ne radi vprašanja volilne pravice, ker to je vse kaj druzega, ampak ker so konservativni veleposestniki pošteni katoliški možje, ker imajo naš narodno - gospodarski program, ker so zlasti za napredek kmetiškega stanu in ker so za narodno ravnopravnost. V tistem programu pa ni nič o volilni pravici, da bi poslanci morali biti za to, da se volilna pravica ohrani za večne čase tako, kot je, in uverjen sem, da bi klub naših poslancev takega programa nikdar ne vsprejel. Kajti neizpodbojna resnica je, da je sedanji volilni red skrajno krivičen.
Deželni zbor kranjski nam je jasna slika te krivice, kajti volitev v deželne zbore je slično urejena, kakor ona v državni zbor. Okoli 90 veleposestnikov voli 10 poslancev, okoli 400.000 kmetiškega prebivalstva pa le 16 poslancev ! Vprašam vaB, ali je to pravično (Viharni klici: Ne! Ne!), vprašam vas, ali more slovenski poslanec, ki se zaveda svojih dolžnosti napram ljudstvu, podpirati, da še nadalje ostane ta krivica? (soglasni! Nikdar!) Ker v kranjski dež. zbor voli dva poslanca trgovska zbornica in osem poslancev mesta in trgi, imajo ti poslanci mest skupaj z nemško - liberalnimi veleposestniki večino proti ogromni večini katoliškega ljudstva na Kranjskem. Ali moremo
mi kaj tacega pripustiti, da naj ostane za večne čase tako ? Kdor je razsoden človek, kdor ljubi ljudstvo, mora pritrditi, da je naš nastop proti tej krivici umesten.
Iste razmere kot pri volitvi v kranjski deželni zbor so pri volitvi v državni zbor. Veleposestniki kranjski n. pr. volijo dva poslanca v državni zbor, vsi kmetje pa pet! In to je gospodu dvornemu svetniku Šukljeju prav! (Klici: In ko bi pri takih jaslih bil, kot smo mi, bi mu pa ne bilo! Njemu se dobro godi, nam pa težko!) Tako pride, da oSobito kmetski stan nima prave veljave v državi, katera mu po pravici gre, ker ga du-šijo predpravice drugih stanov.
Ne zamerimo konservativnim velepo sestnikom, če se poganjajo za svoje pravice, oni pa tudi nam ne morejo zameriti, če se potegujemo za svoje. Vsak je sebi najbližji in vsakdo ima pravico braniti svoje interese. Vsaj pa tudi veleposestvo ne pošilja v drž zbor samo tako poštenih mož, kot so zastopniki konservativnega velepo-sestva. Izmej veleposestniških mandatov imajo v drž. zboru konservativni veleposestniki 25 mandatov (19 čeških in 6 takozv-»nega »cen-truma«) — 30 mandatov pa imajo veleposestniki Schweglove barve. Ker je 30 več kot 25, so tudi ti liberalci v večini. Zato tudi s konservativnega stališča nimam povoda ogrevati se za privi-legovane pravice veleposestva, ne zamerim pa veleposestvu tudi ne, če se poteguje zanje.
Splošna volilna pravica pa tudi ne nasprotuje konservativnim načelom. GrofHohenvvart, najkonservativnejšiizmej konservativnih državnikov je 1. 1893 predložil preosnovo volilnega reda, v katerem je bilo dano prav široko mesto splošni volilni pravici, mnoge širše nego v poznejši Bade-nijevi reformi. Če je to storil uzorni konservativni državnik, potem je jasno, da moj govor za splošno volilno pravico ne nasprotuje niti konservativnim načelom. Dokaz mi je v to tudi Nemčija, ker baš s temeljem splošne volilne pravice igra največjo, odločujočo ulogo v državnem zboru
—	katoliški centru m.
Zakaj bi bila vsled mojega kamniškega govora »zveza desnice« v nevarnosti, ne razumem in moram temu naziranju kar najodločneje nasprotovati. Kakor sem že prej povedal, govoril sem isto, kakor v Kamniku, že meseca januvarija v Ljubljani in tudi v »Vaterlandu« je bilo to tedaj tiskano. Nekaj podobnega sem 1. 1897 kot takratni načelnik kluba slovenskih poslancev, v jednem naj-kritičnejših trenutkov zadnjih let, izrazil v parlamentarni komisiji desnice
—	naši dotični nazori so bili torej že davno znani in kljub temu osnovala se je »zveza desnice«. Zakaj naj bi se torej sedaj razdrla, ko sem le to zopet povedal, kar je že davno pred »zvezo« prav bilo? In konečno še to besedo: Uverjen sem, da bodo tudi katoliško - narodni poslanci to, kar je v programu »desniške zveze«, do p i č i c e držali, kot drže mej seboj obljubo pošteni možje, uverjen sem ravno tako, da isto storč konservativni veleposestniki. Če pa mi splošno volilno pravico zahtevamo, storimo to, ker hočemo, da krščansko ljudstvo pride do veljave, ki mu gre, in ker vemo, da se nam potem ni treba bati ne nemških, ne laških večin, tudi če pride do razširjenja deželne avtonomije. V ljudski moči, izvirajoči iz splošne volilne pravice, leži j edini zanesljivi korektiv proti razširjenju delokroga deželnih zborov. Vzemimo n. pr. le razmere v izvankranjskih pokrajinah. Na spodnjem Štajerskem zgine n. pr. vpliv znanih »nemških« gnjezd v valovju splošne volilne pravice. Isti položaj bi bil po drugih slovenskih pokrajinah. In na Kranjskem > Ne imeli bi potem nenaravne uredbe, da mora n. pr. Ribnica voliti s Kočevjem, Metliko, Krškim itd., dočim ima največ skupnih interesov s svojo okolico. Seve za dvorne svetnike ob splošni volilni pravici ne bo prostora ! (Veselost in odobravanje.)	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. avgusta.
Gospodarski poslovni program Koerberjeve vlade. Za slučaj, da se vladi posreči sklicati državni zbor, ima po poro-
čilu „P. LI." pripravljen gospodarsko posloven program, ki se bo ne glede na narodno ali politično stališče strank prilagodil zahtevam vseh parlamentarnih zastopstev. Prvo mesto v tem programu zavzamejo po poročilu imenovanega lista velike investicijske predloge, ki jih je predložila vlada že v prejšnjem zasedanju. Dalje predloži vlada zakonsko osnovo o gradnji lokalnih železnic ter istotako zelo obsežen program o uravnavi rek. Kajpada spada v ta vladni gospodarski program tudi državni proračun, ter vse one s tem združene predloge, ki že dalj časa niso dobile potrebnega parlamentarnega odobrenja. Vlada pa želi, da zastopniki raznih strank sami natančneje označijo posamezne točke tega programa, in bo torej za slučaj, da se ji res zagotovi mirno delo, povabila voditelje posamnih klubov, da izrazijo svoje eventuvalne želje, na podlagi katerih se bodo potem ali izločile posamne točke ali pa vstavile nove. To bo tvorilo del onih vprašanj, ki jih ima pripravljena ministerski predsednik za bližnja pogajanja. Poleg tega bo pa pri tej priliki razgovor o sostavi predsedstva in o načinu volitev v razne odseke. — Seveda je treba pripomniti, da se vse to izvrši le tedaj, ako vlada dobi zagotovilo, da se v zbornico povrne mir in red.
Poslanec Herold proti hegemoniji Nemcev. Na čeških tleh sta se vršila minulo nedeljo dva impozantna shoda, katera ostaneta v spominu ne samo češkemu narodu, marveč tudi Nemcem, ki so se pač prepričali, da kaj takega ne zmore njih narodno navdušenje. Na shodu v Nahodu na pruski meji so govorili poslanci Herold, Formanek in Dvorak. Posebno pomenljiv je govor prvega poslanca. Češki narod, rekel je govornik, bije boj proti razširjenju nemštva. To ni lokalen boj, ne boj za Češko in Avstrijo, marveč boj za celo bodočnost Evrope, da Evropa ne postane nemška domena. Primat Avstrije v Nemčiji je bil uničen pri Nahodu in že tedaj so nemški državniki lahko uvideli, da mora prenehati nemška politika v Avstriji, in da vedno mogočneja Rusija ne bo nikdar dopustila, da bi obstajala poleg Nemčije še kaka druga nemška država. Avstrijski državniki morajo delati na to, da Češko ne doleti jednaka usoda, kakor Alzaško, Češka mora ostati trden jez proti Nemčiji. Na Dunaju naj dela gospoda, kar ji drago, mi pa ostanemo trdni in neomajni. Kar je Bog ustvaril, mora ostati, kakor je ustvarjeno. Opustiti moramo ro-mantiško politiko in pokazati pravi politični egoizem, da dosežemo svoj cilj. Ta cilj bo pa dosegel češki narod s politiško samostojnostjo in neodvisnostjo.
Itazpor mej Rumunijo in Bolgarijo se še ni polegel in se tudi še ne bo tako kmalu, kajti nobena vlada noče prekoračiti meje dovoljene jej popustljivosti, posebno pa ne bolgarska, ki ve, da ne more biti odgovorna za vse početje posamnih članov makedonskega odbora, kateremu pa vrhu ttga še tudi ni nihče dokazal, da igra v tej aferi kako ulogo, tudi še v tem slučaju, ako so bili oni napadniki re3 njegovi člani. Rumunija pa vsled tega ne mara odnehati, ker meni, da se ji vendar sedaj ponudi ugodna prilika za izvršitev načrta, ki ga goji že dolgo vrsto let glede Balkana. Pri velesilah ter pri turški vladi bi Rumuni radi očrnili Bolgare, da bi potem na njih račun izvedli svoje ideje. Prepričani pa smejo biti, da jim slovanska jedinost prekriža tudi ta račun. Zadene naj pač zakonita kazen napadnike, temu se nihče ne protivi, odgovornosti pa Bolgari ravno tako ne morejo prevzeti, kakor bi je tudi ne Rumuni.
„Zarota" v Johannesburgu. Zopet so se odlikovali »hrabri« Angleži s činom, ki je vreden njih kulture. Ker se ne morejo znositi nad vztrajnimi Buri, kakor bi radi, vrgli so se na tujce, ki so se deloma že pred več leti stalno naselili v južno-afriških republikah, kjer so si ustanovili drugo svojo domovino. V sedanjem boju so prisegli na popolno nevtralnost ter se s prav neznatnimi izjemami tudi res niso udeležili nobene proti-angleške akcije. Angleški generali, zasebno pa vsemogočni Roberts so pa tako dolgo iskali, da so res zasledili neko protiangleško »zaroto«, o kateri smo že povedali, da so jo osnovali angleški častniki sami bržkone po Robertsovem naročilu. Kot vodjo vse »zarote«
je vomi sod označil nemškega poročnika Cordua, ki je bil seveda takoj obsojen in 1 ustreljen. Toda ni ostalo samo pri tem. Vse tujce so prijeli kot zarotnike v noči 13. julija ter jih odvedli v zapore, potem pa izti-rali čez mejo. 5G Avstrijcev, ki so bili mej temi nesrečniki, je v nedeljo došlo na Dunaj. Kar je najhuje, je pa to, da so morali v Afriki popustiti vse svoje imetje, da niti toliko odloga se jim ni dovolilo, da bi zaprli in spravili v red svoje stvari, večinoma trgovino in obrt. Vse to je pa izvršil Roberts vkljub temu, da je povodom prisege slovesno obljubil, da jamči za osebno svobodo in varnost imetja. Napram taki angleški predrznosti velesile pač ne bodo smele molčati, marveč Angležem se mora jasno in odločno povedati, da tudi za nje veljajo določbe tako-zvanega ljudskega prava. Sicer naj se pa Angleži tolažijo, da vsled tega nečuvenega postopanja napram tujcem ne bodo imeli nič manjše smole v sedanji vojski z Buri.
Dopisi.
I Iz Št. Vida na Vipavskem, 26. avgusta. Kdaj bi si bil pristen privrženec liberalne misli mislil, da jih bodo občinske volitve v Št. Vidu dne 20, 21. in 22. avg. t. 1. tako neljubo iznenadile. Mesto vseh treh razredov in obeh podobčinskih odbornikov, kakor je prej kar v jus prišlo, — glej ga spaka, ogromna večina volivcev izvoli v tretjem razredu svoje može (vseh osem) in za podobčino St. Vid zopet svojega odbornika, ne oziraje se na strašansko agitacijo nam ^ nasprotujoče stranke.
Vse zvitosti, vsa prigovarjanja niso po-mogla, da bi jih pregovorili, kakor so prejšnja leta dosegali. Minuli časi! Naši pridni in delavni ljudje so spoznali, da se da še tudi drugače priti do uspeha. Ljudstvo se bolj in bolj oklepa svojih pravih prijateljev, ki jih ne marajo zvoditi na nesrečno pot, češ, ie h pomočjo liberalizma, s pomočjo nasprotja do cerkve se da doseči pravo ljudsko blagostanje.
Znano nam je, kako naše ljudstvo rado obiskuje hrame božje, znano, kako se navdušuje za razne pobožnosti, upeljane po župnijah. Le zvitosti, prekanjenosti in skritosti L nekaterih liberalnih mogotcev (pa teh je le peščica) se mora šteti v zlo, da še kaj drže z njimi, ker ljudstvu očito ne povedo, kaj njih ljubljanski voditelji liberalne stranke misli po svojih umazanih listih vse zoper sv. cerkev, njene naredbe in njeno duho venstvo počenjajo. Zato je povedal ob vo litvi volivec-kmet svojemu prijatelju volivcu: Boš s takim držal, takemu se udajal, ki mu je vse prej kakor sv. Jezusova cerkev?
In pa volitev za drugi razred — kake preglavice jim je to delalo našim nasprotnikom. — Vse vrste obljub, vse groženje, vse prošnje, vse agitacije od cele trume agitatorjev peš in s kolesi, vse to ni moglo spraviti več skupaj, kakor pičlo večino 4 do 5 glasov; tako da smo mi imeli 32 glasov, nasprotniki pa 36. — Kaj ne, to je bila sijajna zmaga, to so bile »batine«, kakor se je menda izražal podraški »kampelc«.
Volitve v prvi razred smo se zdržali, ker so si nasprotniki z izvolitvijo toliko častnih občanov ta razred zagotovili.
O pihali so, pihali nasprotniki, kakor kače; tudi zasramovali nas, češ, pijani so ! vsi od prvega do zadnjega, a videli smo nasprotnike, kako so se gugali. Bahali so, da v tretjem razredu Bami berači volijo ; trosili neresnice, govorili očitanja — pa naj stezajo svoje jezike, naj se hudujejo, — dejstva ni mogoče utajiti: daje prvikrat po tolikih letih večina volivcev Btopila na našo stran, da se je večina obrnila od naših nasprotnikov proč — Bog dal za vedno!
I	So pač še tako preproste duše, pred
katerimi se da tajiti obstoj liberalizma; to je tudi glavni vzrok, da so liberalne voditelje še nekateri poslušali in po njih misli volili. A pride čas, morda bo treba le dobe treh let, pa bo jasno postalo, ljudstvo vsevprek spregledalo, — potem pa bo pri kraju z odporom krščanski-katoliški ideji v naši raz-širni občini.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. avgusta. „Slov. Naroda" zavijanja. Govor gospoda dr. .Susteršiča v Kamniku je vzbu-
dil največjo pozornost v avstrijskem časopisju in v višjih krogih. Razni nemški listi, v prvi vrsti „N. Kr. Presse", so iskali dlake v jajcu, da bi izjave gospoda dr. Susteršiča izrabili proti »zvezi desnice" in za-se kovali politični kapital. Toda vsi ti poskusi so tako prozorni in komentari tako neslani, da mora trezen človek pomilovati naivnost nemško-liberalne gospode. Da pa nemško-liberalni listi tako zavijajo stvar, temu se ne Čudimo, ker njih vse politično stremljenje teži le za nemško hegemonijo; a da se tudi „Slovenski Narod" pusti za nos voditi od nemških bor-zijancev in plutokratov, to je že vrhunec blaziranosti. Sinočni »Narod- se namreč trudi dokazati svojim čitateljem, da izjave gospoda dr. Susteršiča niso resne, da jih ni jemati „ad verbum" in da hoče naš list celi stvari dati nedolžno lice. Ne boš Jaka! M i nasproti „Slov. Narodu" in vsej javnosti slovesno in resno izjavljamo, da se popolnoma strinjamo z izjavami gospoda dr. Susteršiča, da je njegovo stališče naše stališče in sploh k a -toliško-narodne stranke. To smo hoteli pribiti že v sobotnem članku in to brez ovinkov ponavljamo i danes. Vsa »Narodova" zavijanja pričajo le o zavisti, da je velepomenljiv govor načelnika katoliško na rodne stranke v naši notranji politiki pro vzročil toliko pozornosti. Sicer pa izjave g. dr. Susteršiča glede avtonomije in splošne, direktne ter tajne volilne pravice niso nove. Ta, za naše slovenske razmere edino prava načela, so zagovarjali somišljeniki katoliško-narodne stranke na raznih javnih shodih, v deželnem zboru kranjskem in gospod dr. Šusteršič sam meseca prosinca ob desetletnici »Katoliškega političnega društva". Teh načel nikjer in nikdar ne prikrivamo, temveč jih naglašamo pri vsaki priliki in brez vsake bojazni nosimo vse posledice, s katerimi preti „Slov. Nar." kot agent provocateur. To stališče naše poznajo dobro češki in poljski poslanci, poznajo je češki veleposestniki, a navzlic temu so slovenski poslanci bili prijatelji prejšnje večine v državnem zboru, ker jo je vezala v prvi vrsti ideja narodne ravnopravnosti. „Narod" pa sam sebe bije po zobeh, ko krošnjari s svojo liberalno „svobodo", ob enem pa se norčuje s splošno, direktno in tajno volilno pravico. Kako naj imenujemo tako početje? To je komedija, kijo„Narod" igra v zvezi z nemškimi liberalci, nasprotniki slovenskega naroda!
Osebne vesti. Dvorni svetnik pri dež. vladi kranjski Al. Schemerl je povodom svojega umirovljenja dobil plemstvo. — Sekcijski svetnik v notranjem ministerstvu Andrej grof Schaffgotsch je imenovan dvornim svetnikom pri dež. vladi v Ljubljani, svetnik dež. vlade dr. pl. Ruling je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. — Profesor A. S t r i t o f je iz Kranja premeščen na tukajšnjo državno gimnazijo, eu-plent na tukajšnji nižji gimnaziji dr. Jos. Debevec je imenovan pravim učiteljem na gimnaziji v Kranju, suplent na gimnaziji v Kranju Ivan M a s e 1 j je imenovan učiteljem na gimnaziji v Novem mestu. — Finančna komisarja A. Kovačič in E. Su-ligoj sta imenovana nadkomisarjema pri tržaškem finančnem ravnateljstvu. — Višji poštni oskrbnik A. Langer v Mariboru je umirovljen. — Na Vrhniki je umrl B. pl. Pilbach, vodja ondotnega c. kr. fin. oddelka, v Trstu je umrla rodoljubna blovenka Terezija O s a n a.
Umeščen je bil danes na župnijo Mengeš č g. Fr. K u š a r , doslej ekspozit v Begunjah nad Cirknico.
Shod v Ribnici in glasilo slovenske inteligence. Sinočni »Slov. Narod« prinaša o ribniškem shodu dolgo notico, iz katere se vidi, da napredne »velemože« silno jezi, ker volilci po ribniški dolini ne marajo več za tako delavne moči, kakor je liberalni posl. Višnikar, bivši član Šukljejevega zloglasnega deželnozborskega »Triglava«. »SI. Narod« pravi, da je dr. Šusteršič imel svoj shod v Ribnici pod nekim kozolcem (vršil pa se je shod na župniškem vrtu) in opisuje množico 800 zavednih mož, da so »moža-karji, ki radi zabitosti slove dale č n a o k r o g«, da so biti to »napiti tonzuriranci« in da so tulili kakor lačne zverinevmenažeriji. »Nar."
trdi, da so bili zborovalci pijana »tolpa«, da so imeli »penasta žrela!« »Narod« piše, da se je »shoda udeležilo obilo žensk, ki glede pameti niti s svojimi piščanci tekmovati ne morejo, precej otrok in največ razljučenih kaplanov in pijanih popov«. Res je, da ni bilo na zborovalnem prostoru nobene ženske, nobenega otroka, da so bili ondi samo trezni najodličnejši možje volilci, iz cele ribniške doline, ki si naj dobro zapomnijo, s katerimi psovkami »Nar.« obsipa občeznano zavednost ribniškega ljudstva, in zapomnijo si naj dobro, dajesomi-šljenik »Slovenskega Naroda« poslanec Višnikar! S psovkami »Narod« ne bode oslabil velikanskega vspeha, ki ga ie imel nedeljski shod »Katol. polit, društva« v Ribnici, s psovkami ne zakrije dejstva, da je 800 volilcev svojemu poslancu Višnikarju soglasno zaklicalo v obraz : „S r a-mota n e m š k o - s 1 o v e n s k i zvezi, proč z njim, ki se veže z izdajalci!"
Duhovne vaje za ljubljansko škofijo so se včeraj zvečer pričele. Vodi iih P. Guglberger iz t. J. in vdeležuje se jih 87 duhovnikov.
Duhovne vaje v Celovcu za du hovnike krške škofije so od 27. do 31. t. m v knezoškofijskem »Marijanišču«.Udeležuje se jih 66 duhovnikov, med njimi 33 Slovencev. Voditelj je redemptorist, č. o. Ha-merle.
Praznovanje cesarjeve sedemdesetletnice na Triglavu. »Slovensko plan. društvo« je opravilo svojo gorečo molitev za blagor našega preblagega cesarja ob rojstni sedemdesetletnici Njegovi dne 18. t. m. na visokem Triglavu. V društvenem imenu je daroval ta dan g. župnik Jakob Aljaž sv. mašo za Njeg. Veličanstvo v kapeli na Kredarici. Iznad kapele, Triglavske koče in Aljaževega stolpa na vrhu Triglava pa so vihrale cesarske zastave cb tej slovesni priliki.
Atentat na Triglav. Z Gorenjskega se nam piše: Ko sem prišel te dni z našega Triglava, so me obšle v Mojstrani pri „Šmercu" velike „bolečine". Na steni ta-mošnje verande visi med drugimi podobami že 1. 1898. narejena fotografija Triglava z napisom: Trecorno! Torej ni dovolj, da hočejo naduti Lahoni poitalijančiti naša poštena slovenska imena po Primorskem, hočejo spakedrati še našega očaka! Čudom se čudim, da fotografija, s tako spačenim napisom, visi neopažena že toliko časa nam Slovencem v zasmeh, in to v narodni gostilni pred očmi prvih naših Piparjev. —č.
Poroka. Včeraj se je poročil v Idriji c. kr. učitelj g. Anton Božič s hčerjo g. c. kr. šolskega ravnatelja v Idriji, gospico Pavlo Novak.
Ljubljanske novice. Zblaznela je danes dopoludne na Zabjaku Neža Za-krajšek, ki je bila v zaporu radi hudodelstva tatvine. Prepeljali so jo v bolnico. — Vse ljubljanske barabe nakorajžo je klical danes dopoludne Jernej Jonak, kočijaž iz Kamnika. Jernej se je napil v žganjariji pri Pavlinu in je vsled zavžitega žganja dobil tako korajžo, da je nadlegoval tudi pasante. Stražnika sta ga spravila na rotovž, kjer pa še vedno razgraja. — Izgubila je Marija Šturm denarnico z 9 K. Marija Treo, stavbenikova soproga, pa je izgubila uro za dame z srebrno pozlačeno verižico vredno 30 K. — Našla je Alojzija Obreza srebrno verižico, Lina Prezelj pa pred realko 10 K. — Z voza padel je danes v Stre-liških ulicah Andrej Ambrožič iz Male vasi. Pobil se je na glavi ter mu je šlo kolo čez levo roko.
Volilci šentjakobskega okraja v Ljubljani vabljeni so na sestanek jutri v sredo, dne 29. t. m., zvečer ob S. uri v Vi-rantovi gostilni.
Kontrolni shodi za dež. brambovce se bodo vršili: Dne 4. oktobra v Vel. Laščah, 5. v Ribnici, 6. v Kočevju, 8. v Črnomlju, 9. v Metliki, 10. v Novem mestu, 12. v Žužemberku, 13.-v Trebnjem, 15. v Mokronogu, 17. v Kostanjevici, 18. v Krškem, 19. v Radečah, 20. v Zagorju, 22. v Litiji in 23. v Zatičini.
Cerkvene vesti. V Sv. Križu pri Litiji je bil od 5. do 12. avgusta sv. misijon, katerega so vodili čč. gg. oo. Doljak, Vrho-vec in Žužek iz reda tov. Jez. Udeležba je
bila ogromna, obhajancev 2176. Ob jednem je bil tudi Blovesni sprejem v Marijino družbo, za katero se je oglasilo 154 deklet, katere so se že pol leta preje prav pridno za to pripravljale. Prisrčna zahvala čč. gg. jezu-vitom, kakor tudi vsem čč. gg. sosedom za njihov trud.
Izpremembe v kapucinski pokrajini. Provincijal: P. Edvard Brvar, defini-torji: p. Odilon Rifelj, p. Donat Zupančič, p. Albert Mosselberger, p. Alfonz Marija Vakselj. P. Odilon Rifelj pride za gvardijana v Krško, p. Linus Prah postane gvardijan v Gorici, p. Friderik Jeglič vikar v Gorici; p. Maks Zaplatal v Krško, p. Hieronim v Loko, p. Hugolin ostane v Gorici, Fr. Serafin v Loko, p. Oton od Sv. Križa v Celovec, p. Sigismund iz Krškega v Knittelfeld za gvardijana, p. Ubald v Celje, p. Gabrijel Bajec postane gvardijan v Muravi, p. Gott-fried pride iz Loke v Sv. Križ.
Iz burske vojske se je včeraj zdrav povrnil g. Egon M o s c h e. Kot ujetnika so ga Angleži prepeljali v Evropo.
Starine G. Pečnik je pri Narajcu poleg Dragatuša odkril veliko gomilo, v kateri je bilo 60 mrličev. Okraski so večinoma uničeni, pač pa je dobro ohranjenih več lončenih posod, zapestnic in igel.
Cigani bo se pritepli zadnji čas v gozde v litijski okolici. Orožniki so jih več polovili in izročili sodišču.
Dijaški izlet na Mrzlico pri Žalcu se vrši 30. t. mes. Odhod ob V38. uri zjutraj. Udeležniki lahko pridejo od postaj Trbovlje, Hrastnik, Laško in Žalec. Jestvine vzame naj vsakdo seboj, za pijačo se bode skrbelo.
Dopolnilna deželnozborska volitev na Koroškem. Iz Celovca, dne 27. avg. Včeraj je »Bauernbund« določeval kandidata za dopolnilno volitev v dež. zbor v okraju Rožek-Beljak-Paternijon. Volitev bode dne 15. sept. Oficijelni kandidat »Bauernbunda« je bil bivši posl. U n te r k o f l e r, ki pa je izjavil, da mandata ne sprejme. Na to se predstavi graščinski oskrbnik S c h 1 u d e r-man in po daljšem besedičenju obvelja njegova kandidatura z neznatno večino glasov. — Kot kandidat je dalje nastopil L e p u-s c h i t z iz Mlinarč in profesor B i 11 n e r z Dunaja, za katerega so Vrbljani. — »Bauernbund«, ki zlasti slovenskim volilcem ob vsaki priliki propoveduje, da naj kmet voli le kmeta, je torej svojim oficijelnim kandidatom postavil ne — kmeta, graščinskega oskrbnika! To si treba zapomniti! — Na shodu, ki se je vršil v Stubenu ob Pa-ternijonu, je bilo navzočih več poslancev, med njimi v lepi slogi in ljubavi baje tudi dr. Steinuender in dr. Art. Lemisch. — Slovenci se volitve ne bodo udeležili.
Roparji v Marezigah. Marezige in bližnje vasice so bile včeraj v velikem strahu. Spal je malokdo. Minoli teden je bil ukraden v Borštu prašič iz hleva. Sum je letel na tri ljudi, katere so videli ljudje prejšnji dan v bližini vasi. Izgledali so baje kakor cigani. Naslednje večere je bila postavljena straža, a tatje so vendar skušali na dveh krajih ukrasti prašiče. V noči od 24. do 25. je bilo že več roparjev, kakor se govori 30 do 50 ! Vsa vas je bila po koncu. Lovili so roparje, a ti so se postavili nasproti z noži in revolverji. Mej roparji in domačini se je bil pravi pravcati boj, ki je trajal do štirih v jutro. Včeraj v mraku se je čulo streljati okolu Babičev in Rojcev, dveh vasij, oddaljenih pol uro od Marezig. Vsa vas je biia po koncu in vsi prebivalci so bili oboroženi z vilami in puškami. Roparji so prišli res iz Boršta najprej k Rojcem in potem k Ba-bičem ter so poskusili na več krajih ukrasti prašiče. Občinski redar je jednega roparja, oblečenega v bele, široke hlače, zasačil in nanj ustrelil, a ropar jo je, dasi ranjen, popihal.
Razglednice se lahko pošiljajo z znamko za tri helerje, ako je zadaj samo podpis odpošiljateljcv in nič drugih pismenih priobčil, in ako se spredaj prečrta napis „dopisnica" ter se mesto tega zapiše: „tisko-vina."
Obesil se je 25. t m. 431etni posestnik Fr. S t o p e c s Krtine pri Vel. Loki.
Goriški krčmarji so zelo hudi na policijsko naredbo, ki jim sedaj določa zapirati gostilne že ob 10. uri zvečer. V petek
so hoteli prirediti protestni shod, a politična oblast shoda ni dovolila, češ, da ni dovoljeno protestirati proti naredbam, ki so že v veljavi.
Zastrupila se je v Trstu v bcšketu Marija Centis radi prepirov v družini. Zapustila je štiri otročiče.
Telefonska in brzojavna poročila.
Sežana, 28. avgusta. Županstva sežanskega političnega okraja so včeraj na sijajno vspeli cesarski slavnosti poslala cesarju udanostno adreso ob priliki njegove 701etnice.
Dunaj, 28. avgusta, Iz Transvala izgnani Hrvatje so se podali včeraj preko Trsta v svojo domovino. Pri dunajski policiji so jih preskrbeli s potrebno potnino. — „P. C." poroča, da se je zunanje ministerstvo radi izgnancev obrnilo na pristojno mesto ter bo posredovalo, da se jim vrne imetje, katero so morali popustiti v Transvalu.
Lvov, 28. avgusta. Polovico mesta Uhnov je zgorelo. Tisoč oseb je brez strehe.
Turčanski sv. Martin, 28. avg. Slovaki so sklenili opustiti politiko pa-sivitete ter se bodo bodočih volitev aktivno udeležili. Isto nameravajo Srbi.
Budimpešta, 28. avgusta. Razkralj Milan se mudi tu.
Mostar, 28. avg. Tu je prišlo do koalicije mej mohamedanci in kristijani. Koalicija se bode razširila baje tudi po drugih krajih.
Zofija, 28. avgusta. Ker je shod v Bukareštu zahteval vojno z Bolgarijo in so prišle vesti o tajni mobilizaciji Rumunske. je poslala bolgarska vlada nekaj polkov proti Nikopolisu in Si-stowu. da jo Rumunska ne preseneti. Občinstvo je mirno.
Bukarešt, 28. avgusta. Z ozirom na sklep isterskega deželnega zbora, da se v Sužnjevici otvori rumunska ljudska šola, piše »Romoma": „0ast deželnemu zboru Istre! Čast gospodoma Scam-picchiu in Gambiniju, ki sta z velikim ognjem zagovarjala stvar naših bratov!"
London, 28. avg. Roberts brzojavlja iz Belfasta 26. t. m.: V razdalji 3U milj smo bili skoro celi dan zapleteni v boj. Buri so se vztrajno bojevali. Pokrajina je zelo pripravna za bursko taktiko, zelo neugodna pa za angleško konjenico.
London, 28. avg. Reuterjev urad poroča iz Gelukfarma 26. t. m.: General Pole-Carew je po zasedenju Belfasta prišel v dotiko z velikim delom sovražnika pri Taimaluti. Buri so dobro streljali. Topovi sovražnika so na dobrih pozicijah. Mej Gelukfarmom in Maehado-dorpom bo prišlo bržkone do večjega boja.
Vojska na Kitajskem.
Kitajska cesarica-vdova in cesar Kvvangsu sta že na potu v Pekin, ker se je, kakor poročajo viri, japonskim in ruskim četam posrečilo zajeti ju, predno sta dospela v varno zavetje. Z njima se povrne v Pekin tudi ves ostali dvor in ministri, in potem se mogoče kmalu prično mirovna pogajanja. Japonski
zunanji minister je prepričan, da dobi kmalu povoljen odgovor na pogoje, ki jih je na znanil Li Hung Cangu.
V okolici Tientsina se zbirajo zopet večje čete kitajskih bokserjev, ki imajo bržkone namen zapreti dohod v notranje ostalim delom mejnarodnih čet. Ta poskus se jim pa ne bo obnesel, ker bi bili v tem slučaju napadeni od dveh stranij.
Angleški general Dovvard poroča o večjem boiu z bokserji 19. t. m. Osem milj jugozahodno od Tientsina je imel ta general zbranih 1000 ameriških, japonskih, avstrijskih in angleških vojakov, s katerimi je napadel močen oddelek Kitajcev. Po dveur-nem boju, v katerem je padlo 300 Kitajcev, 60 je pa bilo ujetih, so nasprotniki pobegnili. Kakih SOO Kitajcev je bežalo proti jugu, večji del pa proti zahodu. Na strani Evropejcev in z njimi združenih Amerikanov in Japoncev je bilo ranjenih 11 mož. V bližnjih vaseh so našli, pravi dalje, več trupel brez glave, prebivalstvo, kar ga ne simpa-tizuje z bokserji, trumoma beži v Tientsin, da uide grozovitostim in preteči lakoti.
Dunaj, 28. avgusta. Z Indije cesarica Mar. Terezija" poročajo: Ranjence in Rosthorna prepeljejo s prvim transportom v Taku.
Berolin, 28. avgusta. Wolffov urad javlja iz Tientsina: Velike čete bokserjev se zbiraio pet nemških milj severovzhodno od Yangtsuna. Železniška zveza s tem krajem je zopet popravljena.
London, 28. avgusta. „Daily Te-leg." poroča iz Mateosa, da je kitajsko prebivalstvo vedno bolj sovražno bok-serjem. Pripravlja se na odločen odpor.
Rim, 28. avg. „Agenzia Štefani" poroča 26. t. m.: V Pekinu se vrše priprave za prevoz ranjenih žena i.i otrok v Tientsin. Rodbina italijanskega poslanika se jim pridruži in ostane nekaj časa na Japonskem. Spremljal jih bode poročnik Parolini.
London, 28. avg. Iz Shanghaja prihaja vest, da so japonske čete ujele princa Tuana.
Bfeteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2m. srednji zračni tlak?ofr()mm.
V\ecoJi
Oas opa-	Stanje	Tempe-	
	baro-	ratur a	Vetrovi ,
zovanja	metra	po	
	r mm.	Celzij o	1
Nebo
► o e
6
«! « »
27| 9. i.vii | 735-1 | 18 41 brezv.	| jasno |
28j 7. zjuli. I 734 5 [ 16 1 j si. svzh.	I niegi*~ j 5 0
|2. popol. | 733-4 | 26 2 | sr. zah.	jdel. oblač.l
Srednja včerajšnja temperatura 20 5	normale: 17 6°.
Zahvala.
761 1-1
Gospod Vaclav Chudoba je izročil danes županstvu v prijateljskem krogu povodom 701etnega rojstnega dne Njega Veličanstva cesarja v korist kamniških revežev v hotelu gosp. Fišer-ja med Hrvati in Slovenci nabrano svoto 62 kron.
Ravno tako je gospod Ignacij Tram te izročil v isto korist čisti donesek koncerta salonskega orkestra, ki se je vršil 18. t. m. v prostorih kamniškega kopališča v znesku 40 kron.
Za to velikodušnost izreka v imenu revežev najtoplejšo zahvalo
mestno županstvo v Kamniku,
dnč 25. avgusta 1900.
Luka Brgant s. r.
Barve za umetnike, ffiSSHfc
v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dobč se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 7 11 — 4

mini
nncev sirup
lekarnarja Piccoli-ja
SI
v Ljuhljaul
se prireja kar najskrb-neje iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo p^-ra m J(! torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z inalinovim sokom, ki jo v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 klgr ter »e i kilo zaračui.i » K 110, 100 kiiogr. — 100 kron.
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine posije se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 9
Naznanilo.
Vsem členom društva Marijine bratovščine se s tem naznanja, da je od sedaj naprej društveni pogrebni napovedovalec Valentin Kovač, stanujoč na Žabjaku št. 12 (v Cikovi hiši).
Vse pritožbe ali vsaki npred naj se blagohotna naznani vodstvu Marijine bratov-šči rte Selenburgove ulice it. 5, koder se sprejemajo novi členi in izplačujejo pogrebni troški.	755
Vodstvo družbe Marijine bratovščine.
:kxkkkhkkkkkkkk
Nikaka skrivno:
m vbo
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave na|fineje likerje po Irancoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovac, češki liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevf-c alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plzuski liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali postni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
^ Anton Kukavina, S	□D«-«*, Q
w 612 50—22 Via Belvedere št. 23. O
JOOOOOOOOOGOOOCOt
Spretna kuharica,
tudi v drueih delih gospodinjstva dobro izurjena, želi v službo stopiti h kakemu duhovnemu gospodu.
Več je izvedeti pri gospej Mariji Kune v Ljubljani, Tržaška c sta 47. 750 3-2
Razglas.
760 1-1
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za šolsko leto 1901 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vlože tu sem svoje prošnje podprte z naci-jonalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razredu realke ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti, in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predlože slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice
Ljubljana, meseca avgusta 1900.
Ravnateljstvo trgovinske sole.
Artur Mahr,
imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono.
Na drobno.
Na debelo.
P. Majdič
trgovina z zeleznino „MERK UR" Celje, Graška cesta štev. 12.
ir
O
urpL
priporoča različne poljedelske Stroje priznano najboljšega izdelka, kakor: mlatilnice, slamoreznice, čistilnice za žito, mline za žito ve-jati, stiskalnice za sadje in grozdje itd.
Vedno velika zaloga cementa, najboljega gorenještaierskega železa, stavbenih potrebščin, traverz, okovov, samokolnic, poljskega orodja, kuhinjske priprave, štedilnikov, pečij in sploh vsega v to stroko spadajočega blaga.	743 3-3
-a*. Cene nizke.	Postrežba točna.
Slavno občinstvo vabimo najuljudneje, si pri priliki ogledati
našo trgovino in zalogo.
Dunaj ska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 104 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Ilerreiigasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K.
Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
Dunajska b o !• z a.
Dni 27. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....97-65
Skupni državni dolg r »rebru......97-30
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 05
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97-70
Ogerska zlata renta 4°/0........115-—
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........90-60
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1703-—
Kreditne delnice, 160 gld........656-—
London vista ........ ,	242-25
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drl.velj	118-25
Nakup ln prodaja ta vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
20 mark..........................23-66
20 frankov (napoleondor)..............19-30
Italijanski bankovci.........90-55
C. kr. cekini........................11-40
Dn6 27. avgusta.
3-2"/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . .	171 —
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	160--
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ....	192-50
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	94-45
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139-75
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . .	260'50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice »	» južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5°/0
»	» dolenjskih železnic 4°/„
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld. .....
106-— 94-20
321-50 11975 99-50 384-— 360-— 42-25 20-75 12-80 63--
Salmove srečke, 40 gld........170'—
St. Gendis srečke, 40 gld........188'—
Waldsteinove srečke, 20 gld..............——
Ljubljanske srečke....................46 50
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld." . .	275 50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6110-—
Akcije tržaškega Ltoyda. 500 gld..........799 —
Akcije južne železnico, 200 gld. sr.....110-—
Splošna avstrijska atavbinska družba . . .	153.—
Montanska družba avstr. plan............452 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	458 —
Papirnih rubljev 100 ..................255-75
Menjarnična delniška družba
„11 EBCII
I., Nollzeile 10 in 13, Dunaj, f., Strobelgasse 2.
66
•Bar Pojasnila TKS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti naloženih grlavnlo. "SMt