JUTRA
Poštnina plaSariai v gotovini.'
Mariborski
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 11
Maribor, pondelfek 14. januarja 1929
lzh«ja rtiun aadtlja in praznikov vttk dan ob 10. vri p*i poliMii tek. m«, v IjiHnl it VAOO Vri}* mnCm, pr«j«aM * upravi aH p* paM 10 Oto, <8»>wHk m ten p»fll(Na
Telefon:
440 Uprava 455
Uradniitvo la ■prava; Maribor, Alakaaadrova oaata it 13
Oglati p* Urite
O^m* iHih Ml i|liiil idditeh »r»l|am Nte—i Min lij ||
Finančna obnova države
Vsakdo izmed državljanov Jugoslavije čuti in vjdi, da smo v najtežji gospodarski in finančni krizi. Zato tudi vsakdo more in mora samo iskreno pozdraviti, ako je šef nove vlade včeraj 13. t. m. v svoji izjavi, katero je podal inozemskim novinarjem in domačim predstavnikom inozemskih listov, zlasti tudi povdaril, da bo ena prvih skrbi nove vlade, da se s čim večjo štednjo in racionalno upravo čimprej urede in ojačajo državne finance ter z neobhodnimi merami rešijo splošne nevolje naroda v gospodarskem in socialnem pogledu.« Nova vlada hoče torej v duhu kraljeve proklamacije pričeti s finančno in gospodarsko obnovo države.
Zanimivo je; kar poroča londonski Express«, da so predstavniki angleških finančnih krogov že na po tu v Beograd, da prouče finančno situacijo, ki je nastala po spremembi režima v Jugoslaviji. Tudi je po poročilih istega lista na potu v Jugoslavijo več finančnikov in industrijalcev v spremstvu zastopnika angleške vlade. Beograjski dopisnik »Daily Expressa« pa javlja, da je jugoslovan ska vlada pripravljena sprejeti sodelovanje inozemskih eksportov v svr-ho povzdige kredita Jugoslavije v inozemstvu.
Novo stanje v naši državi je torej očividno ugodno vplivalo na naše gospodarske in finančne prilike. Tudi dejstvo, da se dinar drži in da je cena naših državnih papirjev na svetovnem trgu cel0 narasla, je nadaljni dokaz zaupanja inozemstva v gospodarsko moč naše države, ki je pod prejšnjimi režimi izginjalo vedno bolj.
Nedvomno pa je tudi, da se finančna In gospodarska obnova države ne da In ne bo dala izvesti brez najodloč-nejših in najostrejših mer v državnem gospodarstvu samem- S simpatijo jc treba pozdraviti nameno vlade, da hoče čimprej uveljaviti zakon proti korupciji z retroaktivno veljavnostjo. S simpatijo je treba tudi spremljati delovanje novega ministra za šume Jn rude, ki je pričel temeljito čistiti v svojem resortu. kjer so se vršile menda največje korupcijske afere in grdobije. Cela vrsta najvišjih uradnikov, ki so delali z ogromnim šmnskim bogastvom države v Bosni in drugod kakor svinja z mehom, je že odpuščenih in pridejo pred disciplinsko sodišče. Upamo, da se bo enako čiščenje pričelo v vseh ostalih resor-tih. kjer je to potrebno, in upamo tudi, da se ne bo ostalo samo na pol pota.
Popolne finančne obnove pa ni in ne more biti brez izenačenja bremen, ki jih za skupne potrebe doprinašajo Posamezne pokrajine. Ako nova vlada, ki uživa absolutno zaupanje kralja, ne bo tu zastavila vseh svojih sil, da izvede pravično razdelitev bremen, bo "
Dva nova ministra
DR. KUMANUDI — MINISTER ZA POŠTE, ZAGREBŠKI ODVETNIK DR. MAŽURANIČ — MINISTER TRGOVINE IN INDUSTRIJE.
BEOGRAD, 14. januarja. Danes opoldne je bil podpisan kraljevi ukaz, s katerim je imenovan za ministra za pošte in brzojav dosedanji beograjski župan dr. Kosta Kumanudi, ki bo obenem zastopal zunanjega ministra dr. Marinkoviča za časa njegove odsotnosti v inozemstvu. Dalje je imeno-
van za ministra trgovine in industrije z istim ukazom dr. 2elimlr Mažura nič, odvetnik v Zagrebu. Minister za poljedeljstvo dr. Frangeš bo še nada lje vodil posle ministrstva za agrarno reformo. S tem ukazom je končno vlada generala zivkoviča definitivno izpopolnjena.
Vprašanje usode SLS
MUSLIMANI NE MISLIJO OBNOVITI RAZPUŠČENE STRANKE.
BEOGRAD, 14. januar. Beograjsko »Vreme« in zagrebške »Novosti« so objavile v nedeljo izjavo podpredsednika Slovenske ljudske stranke, dr. Natlačena, iz Ljubljane, da se določbe zakona o zaščiti države, po kateri so bile vse plemenske in verske stranke razpuščene, ne nanašajo na SLS, o čemet je dobil potrdilo tudi v notranjem ministrstvu, češ da se SLS ne smatra niti za versko niti za plemensko stranko, marveč za predstavnico državnega slovenskega naroda.
Kakor se doznava, je beograjska po licija to izjavo »Vremena« zaplenila, ker napačno tolmači zakon o zaščiti države. Po splošnem prepričanju v Beogradu je bila SLS razpuščena v istem trenutku, ko je bil uveljavljen novi zakon o zaščiti države. Gre samo še za formalno obvestilo notranje ga ministra podrejenim organom, da je smatrati SLS za razpuščeno stranko, kakor se je to zgodilo z Jugoslovansko muslimansko in Srbsko stranko. To obvestilo bo najbrže izdano o priliki konference velikih županov, ki
je sklicana od notranjega ministra Beograd. V merodajnih krogih se na glaša dalje, da dr. Korošec v sedanj: vladi, ki je po svojem značaju na podlagi kraljevega manifesta povsem nadstrankarska, ne zastopa SLS, tem več vrši samo posle resora, ki ga je že nekoč upravljal, ko je z uspehom zadušil komunistični pokret v prometni službi. Dr. Korošec je po mnenju vseh krogov popolnoma neodvi sen kot prometni minister od SLS ker bi v nasprotnem slučaju sploh ne mogel biti v sedanji vladi-SARAJEVO, 14. januarja. Dr. Spa ho se je zopet vrnil semkaj. V na sprotju z vestmi po obnovi oziroma reorganizaciji razpuščene musliman ske stranke, izjavljajo vsi bivši muslimanski poslanci, da na kako ob novitev stranke ni niti misliti, ker bi bilo to združeno z velikimi finančni mi izdatki, na drugi strani pa bi tudi ne prineslo pozitivnih uspehov. Muslimanski poslanci se bodo sedaj posvetili samo gospodarski in kulturni izobrazbi muslimanskega življa, posebno pa zadružništva.
Velike redukcije na obzorju
ODPUST VSEH ŠTUDENTOV IZ DRŽAVNE SLU2BE. — VSI VELIKI ŽUPANI MORAJO V 15 DNEH PREDLOŽITI POROČILO O PODREJENIH NAMEŠČENCIH.
BEOGRAD, 14- januarja. Eno izmed posebnih skrbi vlade je vprašanje činov-niškega kadra. Pripravlja se temeljita redukcija, gledalo pa se bo pri tem, da se ne bo nikomur zgodila krivica. Pri redukciji se bo upošteval materijalni položaj uradnika kakor tudi število uradnikov iz iste rodbine. V prvi vrsti bo reducirano uradništvo, ki služi brez potrebe. Iz činovniškega kadra bodo dalje eliminirani vsi študenti, ker je dokazano, da državna služba študentom ovira dovršitev njihovih študij in se vrh tega pomnožuje število nekvalificiranih činovnikov- Vlada namerava sedaj preprečiti to na ta način, da bodo vsi študenti odpuščeni iz državne službe, najboljšim med njimi pa bo z državnimi štipendijami omogočeno, da dokončajo svoje študije.
Predsednik vlade general Peter Ziv-kovič je poslal brzojavno vsem velikim županom in upravi mesta Beograda naslednjo okrožnico:
»Politika strankarskih vplivov je do vedla v službo tudi uradnike brez potrebne sposobnosti in moralne kvalifikacije- Taki sc morajo zamenjati s sposobnimi, rednimi in vrednimi, ki morajo svoje posle hitro in redno izvrševati ter upoštevati interese službe in naroda. Ker vas delam odgovorne za delo podrejenih Vam oblasti in uradnikov, mi izvolite v roku 15 dni predložiti obraz-ložene predloge za vsakega uradnika, k| ga ie treba odstraniti iz službe, bodisi zaredi nesposobnosti bodisi zaradi nedelavnosti, bodisi zaradi kakih drugih razlogov.«
Samomor Slouenca na Dunaju
DUNAJ, 14. januarja. Davi se je ustrelil v svojem stanovanju 24Ietni obiskovalec tukajšnje hotelirske strokovne šole, Joško Zec iz Ljubljane. Vzrok samomora ni znan.
države le polovičarsko delo in nam ne bo prinesel zaželjenih uspehov. Le temeljita vsestranska reforma pravic
 	      in	dolžnosti,	korenita	reforma	v na-
+-ud za finajučno obnovo i činu državnega toapodarstva, zaupa-
nje vseh plasti naroda v absolutno pravičnost in v zadnji vrsti šele finančna pomoč inozemstva, to so temelji, na katerih se mora graditi finančna obnova države.
Haloge noue ulače
Beograd, 14. jan. Predsednik vlade general Peter Zivkovič je sprejel vče raj zastopnike inozemskega tiska in jim podal naslednjo izjavo o delu svoje vlade:
»Dolžnosti kraljevske vlade so jasno določene v nagovoru Nj. Vel kralja'na gg. ministre- Kraljevska vlada si je stavila za glavni cilj, da uvede popoln red in popolno disciplino v državno upravo, da izvrši v čim krajšem času popolno izenačenje zakonodaje po vsej državi in tako zagotovi vse pogoje za popolno pravno sigurnost.
V posebnem delovnem programu, ki ga bo kraljevska vlada predložila kralju v odobritev, bo obrazložena podlaga za prost razvoj vseh duševnih, kulturnih in gospodarskih moči našega naroda- V tem oziru je ena glavnih skrbi kraljevske vlade, da se s čim večjim šte-denjem in racijonalno upravo čim prej urede in ojačijo državne finance in z neizogibnimi ukrepi rešijo splošne tež-koče naroda v gospodarskem in soci-jalnem oziru.
Ni dvoma, kar se tudi iz proklamacije Nj. Vel. kralja jasno vidi, da je naša naloga časovno omejena, ker bo kraljevska vlada, čim izvrši ta svoj osnovni program, pristopila k proučevanju in Izvedbi ukrepov za vstop v zdravo, de* mokratsko, duhovno urejeno in resnično konstitucijonalno življenje.
Želim zlasti poudariti, da je delo kraljevske vlade pripravljalno, In moram kategorično demantirati vse razširjene glasove o nekakih prikritih namenih sedanje politike vlade.
Potrebno je istotako zlasti poudariti, da bo kraljevska vlada v zunanji politiki nadaljevala z vsemi močmi dosedanje narode za Iskreno vzdrževanje in razvijanje čim boljših odnošajev z vsemi, zlasti pa s sosednimi državami, smatrajoč kot podlago svoje politike obstoječe mednarodne obveznosti in pogodbe-«
Dr. Leskouar — komisar oblastnega odbora
Kakor se nam poroča, je Imenovan dosedanji predsednik oblastnega odbora in oblastne skupščine, g. dr. Josip Leskovar za komisarja oblastnega odbora, dosedanji mariborski župan g. dr. Alojzij Juvan pa za gereota mariborske mestne občine, ki mu Je prideljen sosvet iz dosedanjih občinskih svetnikov.
Diplomatske vesti
BEOGRAD, 14. januarja. Zunanji minister dr. Marinkovič je davi odpotoval s svojo soprogo v Davos, kjer ostane v svrho popolnega okrevanja do konca marca.
BEOGRAD, 14. januarja. Dosedanji direktor tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu, Hadži Gjorgjevič, imenovan za generalnega konzula Gradcu, na njegovo mesto pa je imenovan dosedanji generalni konzul v Kairu, Radomir Saponič.
BEOGRAD, 14. januarja. Danes je dospel semkaj novi turški poslanik na našem dvoru Hajdar beg, ki bo pri lodnje dni v nastopni avdijencl izročil kralju svoja akreditlvna pisma.
BEOGRAD, 14. januarja- Japonska vlada je imenovala za svojega častnega konzula v Jugoslaviji podpredsednika trgovske zbornice v Beogradu. Milutina Stanojeviča.
emn 1
Mariborski V t C t k' N i K jutra
V Mariboru, dne 14. 3. 19“9.
Velika tragika ©nemog©!«-nega življenja
SAMOMORILSKA STATISTIKA. - GLAVNI VZROK. - VAŽNA VPRAŠA-
NJA.
Maribor, 14- jan. 1929*
Statistike lažejo, statistike se potvarjajo. To je stara resnica, očitna ne samo ljudstvu, temveč tudi učenjakom. Samo ena statistika je, ki se ne da ponarediti in ki ima pravico do popolnega zaupanja javnosti in skupnosti. To je statistika obupancev in njihovega beganja i z življenja. In ravno ta statistika najde v široki javnosti najmanj odmeva in upoštevanja.
Temu se ni čuditi. Svetovna vojna ie človeštvu dolga leta z najstrašnejšo silo ubijala v glavo — nizek, silno nizek tečaj človeškega življenja, po vojni so se pa razmere tako uravnale, da se posamezniki uveljavljajo lahko samo v organizacijah, ali — drugače rečeno — da osebnosti po vojnem vzorcu stremijo za nekakim uniformiranjem* Vsak ima svoje skrbi. Svoje skrbi ima tudi vsaka dežela* Kdor hoče nekaj doseči, ali kdor hoče zbuditi splošno pozornost za svoje težave, se oklene organizacijskega principa. Množica je, ki daje klicanju moč in odmev.
Obupanci pa ne kličejo in sc ne organizirajo. Vsak se tiho in samotno izgubi iz neznosne sedanjosti in raz zemeljske površine, kjer mu ni več mesta. Zgodi se često tudi, da jih več naenkrat zapusti življenje, ki se zdi brez vrednosti in nemogoče. Fant vzame seboj dekle, mož ' ženo, stariši otroke in tako se lahko to razširi tudi na strašne pojave, da sepre bivalci celih vasi vržejo v ogenj ali v vodo, kakor se je to že često dogodilo 11. pr* v Rusiji* Rubrika o samomorih je postala v časopisih stalna in njena pestrost
zadovoljnim čitateljem ne kvari zajutre-ka in kosila.
Statistika samomorov in drugih obupnih činov bi pa vendarle morala navajati k globokemu premišljevanju* Na Dunaju je bilo lani 3087 samomorov, pri nas v Mariboru pa 24 in tudi večje število samomorilskih poskusov. To ni malenkost. Kdor razume statistične številke čitati in tolmačiti, bo tudi vedel, kako strašna vsota bede, lakote, bolezni in gorja se krije za temi številkami, ki so v primeri s celokupnim prebivalstvom velemesta in malega mesta zelo visoke.
Navedbe vzrokov samomorov nas ue smejo motiti in varati pa naj se navaja tudi nesrečna ljubezen, strah pred kazni jo, duševna zmedenost, jeza, prepir itd. Do malih, zelo malih izjem izhajajo vsi ti slučaji iz nevzdržnih gmotnih razmer. Različno po gmotni oskrbi se sprejema jo tudi udarci usode. Težak boj za obstanek ubija duše in nesrečo, kakor n pr* bolezen občuti revež drugače kot pa bogatin, ki ima na razpolago najdražja zdravila in zdravnike.
Ob samomorilski statistiki in ob vsakem posameznem slučaju obupa bi se moral vsakdo vprašati:	Ali mora biti
tako? — Zakaj je ravno sedaj tako, zakaj so bili nekdaj samomori redkejši?
Taka in podobna vprašanja morajo privesti do ugotovitve, da se je po vojni v premnogih deželah socijalno skrbstvo sicer kompFciralo, a da zaleže vedno manj* Zakaj? — Samo dvoje je mogoče: ali niso iskrena, ali so pa važnejša druga »skrbstva«, ki so proti socialnemu čutu.
Mariborski in dnemi drobi
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Rondeljek, 14* januarja* Zaprto.
Torek, 15* januarja ob 20. uri »Divja raca« ab. A. Kuponi.
Sreda, 16. januarja. Zaprto.
Ibsen: Diuja raca
Stoletnico velikega misleca in umetnika Henrika Ibsen-a je mariborsko gler dališče lepo proslavilo z vprizorilvijo njegove žaloigre »Divja raca« v odlični režiji g* Pregarca in s prologom prof* g. dr. Sušnika. Tudi publika se je izkazala. Obisk je bil jako dober.
Da je bil dobro podan velik psihološki kompleks in da so gledalci lahko nekaj doživeli, je glavna zasluga gospe Buk-šekove, gospodične Kraljeve in gospoda Skrbinška* Vsi trije so v enaki meri odlično rešili svoje težke vloge: prva* Gino Ekdalovo — preprosto ženo, naravno harmonijo napak in vrlin, drugo 141etno hčerko Hedvigo — pravo tihožitje vročega dekliškega srca, tretji pa mladega Werle-ja, nestvarnega idealista-fanati-ka. Vsi trije so se izkazali — kratko, a dovolj rečeno — kot Ibsenovi igralci. Dobremu igralcu, interpretu enostavnejših karakternih vlog g. Rakuša (miadi Ekdal) je bil pa Ibsen pretežak.
Gg. Grom in Furijan (član dramatične šole) — stari Werle in stari Ekdal sta izborno rešila svoji vlogi. Kreacija starega, pod pezo bede in krivic že otročjega Ekdala je vzbudila pozornost* Zdravnik — g* P. Kovič se je dobro kretab ni pa pogodil pravega glasu za zdravnika duš po receptu življenske laži. Vse ost i-Je male vloge dobre, maske izborne zlasti g. Rasbergerja, ki je v prospeh duha in pravega sklada Ibsenovega dela dobro izbral in odigral na klavirju za kulisami odlomek neke norveške skladbe.
Kdor se hoče poglobiti v miselnost velikega Ibsena, bo prišel pri tej predstavi v polnem obsegu na svoj račun.
Triglauanskl Jubilej
Prijazno mesto Celje je imelo v soboto najlepšo prireditev letošnje zime: z jubilejnim iriglavanskim zborom ob priliki desetletnice prenosa društva iz Gradca v Zagreb je bil združen vsakoletni elitni ples JAD Triglava, ki ga priredi Starešinska zveza z obema aktiv-
nima edinicama iz Zagreba in Ljubljane. Ob 16.30 sc je vršil v posvetovalnici Mestne hranilnice slavnostni zbor tri-glavanskih starešin iz najrazličnejših krajev Slovenije in akademikov Trigia-vanov iz Zagreba ter Ljubljane* Navzoči so bili tudi odposlane’ mnogih drugih akademskih društev z ljubljanske in zagrebške univerze, ki so pozdravili JAD Triglav ob njegovem jubileju. Zbor je o-tvoril v imenu celjskega pripravljalnega odbora g. dr* Mejak, nakar ga je vodil podpredsednik Starešinske zveze iz Maribora g. prof. Brolih. Po njegovem govoru in po poročilih zastopnikov ljubljanskega in zagrebškega Triglava so čestitali k jubileju našega najstarejšega akademskega društva napredni akademiki iz Zagreba in Ljubljane. Spregovorila sta tudi starešina, bivši minister g*, dr. Kukovec in pa vladni zastopnik g* dr. Klopčič* Elitni triglavanski ples v veliki dvorani s trobojnicami okrašenega celjskega doma je uspel nad vse sigurno. Prireditelju, zlasti celjskim starešinam je treba na tem čestitati! —
Ljudska univerza v Mariboru.
Danes, 14. t* m. izredno lepa gramofonska glasba* Proizvajajo se kompozicije: Peer Gynt, Rosenkavalier, Tosca, Rigoletto i* dr. Slišali bomo umetnike Tiio Rafa, Carusa, Šaljapina, Casada in druge. —
Kožnega sejma sv. Neže
dne 21. t. in*, ki se bo vršil v prosloiih ljubljanskega velesejma, se udeleži mnogo kupcev* Prijavile so se tudi inozemske tvrdke. »Divja koža« ima zbranega že mnogo dragocenega blaga, ki ga bo vrgla na to dražbo. Vendar, čim več bo kož, tem ugodnejše cene bodo dosežene* Zato se kože še sprejemajo do 20. t. m opoldne*
Redna glavna skupščina društva »Pravnika«
se bo vršila dne 30. januarja ob 5-30 pop.
v	ljubljanski sodni palači, soba št. 79* Dnevni red: 1. Poročilo odbora In preglednikov. 2. Razgovor glede proslave društvene štiridesetletnice in imenovanje častnih Članov. 3. Volitve in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor- —
Uradni dan Trgovske zbornice
za ta teden bo — ne kakor stalno v sredo — ampak že jutri v torek pri Trgovskem grerniju v Mariboru. ~-
Nedeljsko uruenje na ledu in snegu
Včerajšnjo nedeljo je tudi tik Maribora pri »Treh ribnikih« vzvalovilo pravo športno življenje. 2e ljubki ribnik v parku je bil od jutra do večera natrpan mla dine; najdrobnejši se tam ob nadzorstvu mamic drsajo ob prav otroškem čivkanju, da se mora razigrati še tako zakr-njeno srce ob pogledu na nadebudno mariborsko drobnjad.
Napolnil pa se je včeraj tudi veliki ribnik, ki ima menda najidealnejše drsališče, kot si ga sploh moremo misliti. Leži idilično v zaprti dolinici, na eni strani gozd, na drugi sadonosnik in vinogradi s pogledom na snežnobelo polje okrog Piramide, okrog pa promenadne poti, vedno. polne radovednih Mariborčanov, ki opazujejo, vrvenje na drsališču. Tukaj se zbira že bolj odrastla mladina, pa tudi starejši gospodje, prijatelji tega elegantnega športa, so vedno številni gosti drsališča pri »Treh ribnikih«. Led sicer ni bil najboljši, toda vnetih drsalcev to ni prav nič motilo. Pozno v noč je bilo drsališče polno in le žal, da še niso uresničili davno zaželjene potrebe — električne razsvetljave nad drsališčem, ki bi gotovo znatno dvignila ta zdrav Šport, pri katerem se mestni ljudje, ki nimajo časa za daljše ture na Pohorje, najlažje in najceneje v prijetni družbi nadihajo svežega zraka in okrepe svoje mišice*
Med drsalci smo opazili že navsezgodaj kljub ostremu mrazu tudi vedno a-gilna odbornika »Olepševalnega društva«, ki skrbita za drsališče, gg. podpredsednika Mahkovca in blagajnika svetnika Knopa; tehnično vodstvo drsališča pa ima v rokah mestni vrtnar g* Borovka. Po gozdu navzol tik ribnika pa so neprestano švigale sanke, mladina sc je prekopicavala po belem snegu, a preko Piramide so se vadili mladi smučarji, ki jih je bila cela krčevinska kotlina polna.
Tudi na novem drsališču na športnem igrišču ISSK Maribora v ljudskem vrtu je bilo včeraj ves dan mnogo drsalcev. Led je mnogo boljši kot je bil prve dni. Zlasti ugodna pa je tu garderoba in večerna električna razsvetljava. Kakor ču jemo, se bo vršila ta teden na drsališču ISSK Maribora tekma v umetnem drsanju za prvenstvo Maribora. —
Popisovanje mladeničev letnika 19lL
Ker so postali v smislu zakona o ustrojstvu vojske in mornarice mladeniči, rojeni leta 1911 s 1. januarjem 1929 vojni obveznik', se pozivajo vsi v mestu Mariboru stanujoči mladeniči, rojeni leta 1911, ne glede na njih pristojnost, da se zglasijo od 14. trn. do najdalje 26. tm od 14. do 17* ure v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, pritličje, desno, soba št. 3, v svrho vpisa v vojaško evidenco* Vsakdo mora prinesti seboj krstni list, domovinski list, oziroma na rojstvo, domovinstvo, državljanstvo . in identiteto se nanašajoče dokumente. One, ki so v Maribor pristojni, pa ne stanujejo v Mariboru pri svojih stariših, so po zakonu dolžni javiti starši, oziroma sorodniki. Kdor sc ne bo pravočasno zfclasil, bo brezpogojno kaznovan po vojnem kazenskem zakonu*
Že peti slučaj požara.
Komaj smo poročali o ognju pri Spodnještajerski posojilnici in v Franzovem mlinu, že imamo popolnoma enak slučaj kakor v Gosposki ulici — na Zrinjskem trgu. V hiši g. J. Ca reja na Zrinjskem trgu št. 9 so se vnele medstropne grede med pritličjem in prvim nadstropjem. I ramovje je začelo po daljšem tlenju goreti. Gasilci so okrog 6. zjutraj tekom ene ure pogasili ogenj ter preprečili vsako nadaljno nesrečo. Skoda znaša približno 3000 Din*
Zmrznjenca so našli.
Blizu Treh ribnikov so našli v soboto nekega delavca zmrznjenega. Njegove identitete niso mogli ugotoviti. Domneva sc, da je ponesrečenec neki delavec, doma iz Jarenine. Revež se je, ker je bi) brez strehe in prenočišča, zatekel v mrzlo barako, v kateri je zatisnil svoje trudne o&!
Na državno sodišče za zašči o države
v	Beograd je po cloloč lih novega zakona odstopilo mariborsko sodišče pivo zadevo. Gre za preiskavo o v tihotapljenju prepovedane komunistične literature iz Avstrije preko državne meje pri Ma-renbergu v našo državo* Četudi ie bilo dejanje izvršeno že pred več tedni, je moralo prevzeti nadalnje postopanje no-voustvarjeno posebno sodišče y Beogradu, ker o stvari še ni prišlo v Mariboru do sodbe*
Avtomobil povozil delavca.
V Pekran pri Mario ni je n.eKi osebni avtomobil povozil -18 letnega delavca Antona Tadina iz Vrhovega dola. Možu, ki je nekoliko gluh. je ::a ledeni cesti tik pred avtom spodrsnilo. Pri j^adcu je prišel pod kolesa avtomobila ter si pri tem zlomil levo nogo. Zgodiki se ie neizogibna nesreča, kajti šoicr ni mogel avto mobiia takoj ustaviti. — Ponesrečenca je mariborski rešilni a v J o odpremi! v mariborsko bolnico.
Zajčja sinri — počiva.
Včerajšnja nedelja je bila zadnja za one nedeljske lovce, ki imajo piko na — zajce; kajti s 15. januarjem je’ po lovskem zakonu strogo prepovedano vsako streljanje ie divjačine* Mnogi nedeljski Nimrodi niso bogvekako krvoločni strel ci; njim je po konstatacijah soprog, ki zaman pričakujejo vsako nedeljo lovskega blagra, — najbrž le do lega. da nemoteni preživijo par čisto svobodnih ur na revirjih* --	p.-
En teden policijske statistike.
Tedensko poročilo varnostnih straž izkazuje sledeče uspehe: 8 aretacij in sicer po 2 slučaja radi potepuŠtvš, prostitucije in razgrajanja, po 1 slučaj radi nevarne grožnje in — beračenja* Prijav je bilo vloženih 81, med temi 33 radi cestno policijskega reda; po 9 radi tatvin in avtopredpisov; po 4 radi razgrajanja, pretepanja in prekoračenja policijske ure; po 3 prijave se bavijo s požarom in samomorom; po 2 slučaja radi suma tatvine, telesne poškodbe in najdbe; po 1 prijava pa je predložena za sledeče slučaje: soudeležba pri tatvini, goljufija, napad na ulici, javno pohujšanje, poškodba tuje lastnine, trpinčenje živali, kaljenje nočnega miru, popadljivi pes, koncert brez dovoljenja iti — izguba.
S piinom se je zas'rupil 301etni železničar France Ciglar iz Studencev in sicer po nesreči* Pri čiščenju nabiralnika plina se je onesvestil* Težko nezavestnega so odpremi!: takoj v bolnico* Nezgoda se je pripetila v delavnici drž. železnice in je letos to prva večja nezgoda v delavnici. —
Pri včerajšnjem športnem vrvežu na vseh koncih mestne periferije ni bilo k sreči nobenih resnejših poškodb* Samo Josip Jug, 23 letni mehanik si je pri san kanju raztrgal hlače in se precej občutno poškodoval na stegnu. Moral je sicer iskati zdravniške pomoči, poškodba pa ni težka.
Darilo.
V počaščenjc spomina umrlega gosp* Lojza Domicelja je daroval kegljaški klub »Mimo« Dečjemu zavetišču v .Mariboru Din 200. Denor naj se dvigne v upravi »Vcčernika«. —-
Žrebanje državne razredne loterije
se bo vršilo jutri 15* tm. Srečke za 17. kolo si še lahko nabavite danes in jutri do 47. ure v upravi Jutra« in »Večer-nika«, Aleksandrova cesta 13.	U
Ppdružnica Kmetijske družbe v Konjicah
priredi dne 19. in 20* januarja vinsko razstavo v dvorani okrajne hranilce v Konjicah. Ker je letošnja vinska letina izpadla kvantitativno in pri pozni trgat-
vi	tudi kvalitativno prav ugodno, bo ta razstava brez dvoma nudila vsem zani-mancem veliko izbiro dobrega vina po zmernih cenah. Pozivamo zlasti gostilni čarje, restavruterje in vinske kupce, da ne zamudijo te prilike za poskušnjo in nakup dobroznuibh konjiških vin. Vinogradnike konjiškega okraja pa pozivamo, da se v obilni meri udeležijo te razstave ter pošljejo res dobra sortirana vina odličnih kvalitet* Za vsako vrsto vina je treba poslati 5 buteljk. Otvoritev razstave je dne 19. januarja ob pol ena stih* Priglasitve sprejema podružnica Kmetijske družbe v Konjicah.
Koliko dsnarla Sidaio mož!©
!n žene!
ŽENA 85, MOŽJE 15 ODSTOTKOV* _ POUČNA STATISTIKA.
Neka velika reklamna tvrdka v New-yorku je sestavila statistiko o spolu kupcev. 1 a obsežna in natančna statistika ugotavlja suho dejstvo, da živi 98/i ameriške industrije od ženskih in le dva odstotka od moških kupcev.
Statistika se bavi tudi z denarnim pro metom ter ugotavlja, da izdaje žena od zaslužka moža za razne nabave 85/mož sam pa le 15% in ima večinoma tudi pri teli izdatkih žena svoj »posvetovalni gias«. Ta glas je tako učinkovit, da izdaje mož le 5% od celokupnega proračuna izdatkv brez kontrole po svoji prosti volji. S petimi odstotki je torej
—	:>gospodar v hiši«.
Iz te statistike izhaja: Mož ima čas za denar služiti, žena pa za denar izdajati. Žena razume veliko več o potrebah vsakdanjega življenja kot pa mož in je iako razumljivo, da pripade njej naloga nakupovanja. Kar se tiče znanja o blagu in o raznovrstnih predmetih je ameriška žena seveda na višku. V ameriških hišah se uporblja sto in sto predmetov-ki so pri nas v splošnem komaj znani po imenu.
2ene nakupijo tudi dosti nepotrebnega* a to ne pride dosti v poštev pri vnemi in praksi, katero posvečajo nakupu potrebnih stvari- Žena uredi dom ter skrbi, da se v njem vse smotreno in redno vrši in razvija- Žena ima v evidenci vse nove pripomočke gospodinjstva, možje pa v tem pogledu jako brezbrižen. V toku modernega življenja žene tudi ne mo-
V	južni Afriki jc izbruhnila neka vrs:a vojne, boj posebne brezprimernc vrste. Bojno torišče je pokrajina Noma-qua, vzrok pa leži v tem, da so podivjani iskalci diamantov zasedli tuja polja ter da so pravi lastniki poklicali oblast in oboroženo silo na pomoč- Oblasti so šc' s svojimi varnostnimi organi nekaj časa zamah trudile, da bi napravile red. Nastopiti je moralo vojaštvo.
Začetek divje in iantastične zgodbe je pristanišče Nollo. Tam in v okolici so se nabrale od vseh vetrov nekaj mesecev velike tolpe vsakovrstnih pustolovcev. To je bil pravi Babilon pustolovcev, ki so vsi sledili vesti, da so se našla bogata diamantna polja- Vest o novem Do-radu je bila tako vabljiva, da so tudi farmerji zapuščali svoje domačije, naseljenci svojo komaj malo urejeno posest, obrtniki svojo obrt ter se zlili s pustolovci iz vseh delov sveta vred v nekak hudournik mrzličnega pohlepa po draguljih.
Kader tega hudournika je bil »row-dies«. Tako imenujejo profesjjonalne iskalce zlata in draguljev, ki se s teni bavijo že leta in leta ter sledijo iz kraja v kraj vsaki vesti ali pa lastni domne-
vi	o dragocenih najdbah- To so iz rednega življenja izruvane eksistence, zločinci, bivši kaznjenci, begunci iz tujskih legij — s kratka: mračni, vsega*zmožni tipi iz Evrope in Amerike. Ves ta Babilon sc je razumel in strinjal v samo enem klicu: Diamanti, diamanti!
Iz Nolla se je ta množica razlila daleč na okrog, naseljenci so bežali pred uta kakor pred poplavo- Naenkrat je pa va! tolp trčil na odpor — na policijske straže, ki so skušale zapreti in zaustaviti prodiranje v posest mirnih kolonistov. Med policisti in »rovvdiesi« jc b:lo več krvavih spopadov, iskalci diamantov so pa poskusili, izposlovati si prosto pot in delokrog tudi na — parlamentarni način-Vladi so poslali svojo spomenico, potem svoj ultimat. Ker ni bilo v danem toku zadovoljivega odgovora, so nenadoma na vsej črti naskočili policijske straže, podrli iii pretrgali vse policijske kordone ter drli naprej. Ko so se policisti u-maknili, se jc začelo mrzlično delo, iskanje. Vsak je hotel čimprej najti kako večjo dragocenost v zavesti, da je pri-ložnost za tako srečo jako kratka. Vlada je iz mesta Pretoria odposlala vojaštvo policiji na pomoč- Preteklo bo pa par tednov, predtio pridejo vojaki
rejo bit tako varčne, kot so bile babice. Taka varčnost bi bila celo škodljiva. Če stavila posebno statistiko v ženski pri-tivne priprave, bi se zgubilo mnogo časa, čas je pa danes bolj kot kedaj — zlato.
Čuditi se pa moramo sledeči ugotovitvi: Tudi pri avtomobilskih tvrdkah je veliko več ženskih kot meških kupcev-Prvih je baje 81, drugih pa 19 odst. To je res čudno. Vprašati se moramo: Od kedaj pa ženske tudi pri tehniki razumejo več kot moški?
Iz te statistike se tudi dobro vidi, zakaj se ameriške žene toliko zavzemajo za prohibicijo. Ali bi se mož zadovoljil s pet odstotki proračuna izdatkov, če bi ga vabile krčme kot pri nas? Alkohol je gotovo sovražnik človeštva, včasih je pa v zmerni meri tudi tolažnik. Pri nas se možje pri vinu tolažijo nad dejstvom, da razpolaga žena z veliko večino zaslužka, v Ameriki je pa možu radi tega lahko mokro oko, grlo pa ostane suho, mokro ne sme biti-
Proti tej statistiki bodo žene seveda ugovarjale in tudi upravičeno- Mogoče bo kaka druga new-yorška tvrdka se-tavila posebno statistiko v ženskih prilog- V statist, podatkih so Amerikanci mojstri, pri njih se »za« in »proti« vedno upira na statistiko. Nekaj bi pa žene brez debate lahko priznale. — Da možje tudi radi ljubega miru pripuščajo, da se denar skozi nežne ženske roke steka v svet.
mesto, ker vodi pot tudi za 400 milj skozi puščavo.
Prispela so tudi vojna letala, ki so z ognjem strojnih pušk obsipala »row-dies«-e- Ti se v svoji mrzlični delavnosti niso dali motiti. Mrliče so v naj večji naglici pokopali, ranjence obvezali “ter naprej iskali in iskali. Tako je še sedaj. Iskalci diamantov kopljejo rove ter postavljajo utrdbe po vseh pravilih vojsko vanja. Ko pride vojaštvo, se bo odločilo: ali bo krvav boi, ali se bodo pa iskalci diamantov udali in umaknili-
Brodolomci pomika (Tlalakov
h Marseillea poročaio, da je parnik »Vlie de Pariš« rešil tr; mornarje parnika »Malakova«, ki se je pri Balearih potopil, dočim je vsa ostala posadka postala žrtev morskih jlobin. Od tiiintri-de.setih mož so se 'orej reš'li trije prav na nenavaden način. Rešeni mornarji pripovedujejo, da se je vsa posadka potapljajočega broda rešila v dveh čolnih, le za njiii ni bilo prosto'::!. Med tovorom pa -e bi.a mala športna jahta, katero so spretno porabili, dočim sta na krovu ostala kapitan in prvi oficir, ki sta prva postala junaški žrtvi katastrofa. jjMaiakov* se je takoj nato potopil, jahta pa je več dni vzdržala na morju in srečen veter jo jo zanesel do parnika »Ville de Pariš«, ki je rešil izčrpane in gotovi smrti zapisane pomorščake.
Leopard v varnostni službi maharadže
Dva indijska vlomilca §ta se sporazumela, da vdereta v palačo maharadže od Ja.'pura in izropata shrambe dragocenosti. Priplazila sta se v palačo in se spoprijaznila s čuvaji. Naslednjega večera sta z novimi tovariši priredila na vrtu palače zakusko. V jedilih pa je bil opij in čuvaji so pospali- Tako so jima bili dohodi do zakladnice odprti- Ko sta se vračala- težko obložena z ogromnim bogastvom, jima je zastavil pot leopard, ki se je baš pripravljal za skok- V naslednjem trenotku se je pognal na prvega vlomilca in ga raztrgal, dočim se je njegov tovariš stisnil v kot in slepil žival z nočno svetilko. Tako ej ropar prečni vso noč v smrtnem strahu. Ko se je naslednjega dne menjala straža in rešila roparja leopardov h krempljev, je bil mož popolnoma obnemogel- Oddali so ga oblastim. Leopard pa bo še vnaprej čuval tresorje maharadže
.I- : \ .  ....................	...:. -• v-.r
Grofi se odrekajo bogastvu
Dvaindvajsetletni Enismore, naista-rejši sin in dedič grofa I.isfoiveia, je daroval vse svoje premoženja delniški družbi »Neighbours Lim.ted«, da da dober zgled bogatim socija:i-stom, ki jih v Angliji ne manjka. Zvest s.ociia.ističnim nazorom se je odločil, da opusti plemiški naslov, razen tega pa bo dokazal svojo skromnost tudi s tem, da se ■ bo zadovoljil s stanovanjem ene sobe in tedenskim dohodkom treh funtšterlingov (^00 Din). Novinarjem je mladi altruist dejal:
—	Lahko bi bil podedoval ogromno bogastvo, toda moji najoti so bili nepremostljiva ovira med menoj in očetom. Zato sem se za‘ekel k skrajni skromnosti in oddal podedovani del premoženja »Neighbours Ltd~. Tako sem se rešil bogastva Jn računam- da se bo kmalu pozabilo na maj naslov grofa Emismore. Želim postati samo mister Hare. Svrha »Neighbours Limited« je o-nemogočiti privatno lastnino in podedo-vanje bogastev.
Družba šteje že več članov in ima tisoče fimtsterlingov kapitala. Člani zatrjujejo, da jim ni žal denaria. Celo srečni so, ker so z bogatstvom postopali tako kakor naroča sveto pismo. K društvu bo pristopil tudi sir Oswald Mosley, socialistični poslanec in mož hčerke lorda Curzona. Društvo izpiačuie članom tedensko 3 fiintsterlinge, ako so neporočeni, za ženo pa enega. Seveda morajo člani sami služiti denar z delom. V slučaju onemoglosti pa jih bo vzdrževalo dri štvo.
Tako se bomo rešili, pravijo posvetnega bogastva, ki je zlo in v breme človeka.
Rbsurdnosti irske literarne cenzure
Na Irskem, kjer je nedavno divjala o-stra državljanska vojna, so uvedli literarno cenzuro, ki po strogosti prekaša vsa preganjanja bodisi posvetnih ali cerkvenih oblasti. Na indeksu so Shavv, Tolstoj, Turgenjev, Balzac in številni drugi književniki svetovnega slovesa. Irci so osnovali poseben odbor cenzorjev, ki je pod policijskim nadzorstvom. Člani tega odbora imajo pravico vpo gleda v vsako privatno biblioteko. Razen tega imajo pravico do zaplembe vseh »sumljivih« knjig, ki se po zaplembi uničijo Cenzorji referirajo policiji o vsaki novi knjigi, ki jo odobre ali pa zavrnejo. Delo fanatičnih cenzorjev ie naravnost absurdno. Vse pesmi, v katerih se nahaja beseda »poljub«, so prepovedane. Odbor je zaplenil tudi plakat z golim otročičkom, ki ga je izdala neka mle karna- Cenzura je ukazala, da ipora dete dobiti hlače. Nekaj podobnega se je pred leti zgodilo tudi v Mariboru, ko so reklamne slike tukajšnjega kina s tušem »oblekli« v krilca in hlačke. Toda Irci so mnogo bolj dosledni. V sloviti pesmi Oliverja Goldsmitha, ki se kot vzor angleške pesmi nahaja v vseh učnih knjigah, so korigirali. V eni izmed kitic govori pesnik o senčni klopici »za starčke, ki se pomenkujejo in ljubimce, ki šepetajo.« Ti »ljubimci, ki šepečejo,« so bili v irski izdaji zamenjani z »utrujenimi potniki, ki šepetajo.« —• Irska bi bila danes pač lahko šola in zgled največjim moralistom-
Največja zanimivost na književnem trgu
Pariški časopisi poročajo, da bo v kratkem izšla knjiira, ki bo največja red kost na svetu. K ki jo tiskajo v Parizu bo nosila naslov: Zlata knjiga fran voske industrhe Vsak !isi bo visok štir’ metre; po veličini, torej rekorden. Knjiga bo izdelana snrno v cuetn i/vedu, raz stavi jena pa bo v vseh večjih francoskih irrstih v majhnem rrenosMvmi pavijo-nu. Orjaško knjigo bo mogoče citati tudi v noči, ker jo bodo obsevali za časa raz sr.ne z reflektor;i Obračanje velikanskih strani pa b)sta oskrbela dva delavca.
Neverjetno!
Učitelj: »Pri nalogi ti je moral nekdo pomagati!«
Učenec: »Ne. nikdo!«
Uči(elj: »Tega ne veriamem- Toliko napak ne more samo eden nap-avitit
Sp0rf
Pregled proge za državno prvenstvo v smučanju na Pohorju.
Včeraj jc akcijski odbo§ za izvedbo smučarske tekme za državno prvenstvo, ki se bo vršila na Pohorju, trasiral 30 km dolgo progo. V akcijskem odboru, kateremu predseduje g. dr. Orožen so za ISSK Maribor gg.: Golubovič, Roglič, Voglar, Baloh, za SPD pa gg-: Parma in Bezlaj. Za Podravsko podružnico SPD v Rušah je bil kooptiran v akcijski edber ravnatelj Gorišek, enega člana pa bo imenovala tudi zimskošportna sekcija SK Rapida.
Vremensko poročilo.
Klopni vrh, 13. jan. Snežne prilike prvovrstne. Smuka izborna. 50—70 cm pršiča, temperatura — 3° C.
Ruška koča, 13. jan. Smuka zelo Bobra, pršiča 30—50 cm, temperatura — 3° C-
Anglež! ne gredo na olimpijado.
Radi visokih stroškov, ki so predvideni za angleške lahkoatlete, ki bi se naj udeležili olimpijade v Los Angelesu leta 1932, je lahkoatletska zveza odpovedala sodelovanje.
Prva tekme v umetnem drsanju.
ISSK Maribor je razpisal tekme v u-metnem drsanju, ki se bodo vršile na drsališču v Ljudskem vrtu. Točne pro-pozicije bomo objavili jutri.
Nogomet na Dunaju*
Na Dunaju sta se včeraj vršili dve nogometni tekmi- Rapid je premagal Her-tha v razmerju 2:1. tekma Wacker— Hakoah pa je končala neodločno 2:2.
Dempsey naslednik Rlckarda.
Iz Anglije poročajo, da bo bivši svetovni prvak v boksu — Dempsey zavzel mesto pokojnega prireditelja največjih boksarskih prireditev v Ameriki Te-xa Rickarda. Dempsey je svojega dobrotnika Rickarda pokopal z velikimi častmi. V grobnico so ga položili v bakreni krsti, ki je stala Dempseya 800-000 dinarjev.
Neprekidni polet okrog sveta
Pomen Izrednega uspeha »Ouestion Mark«.
Minuli ponedeljek je slovito Fokerje-vo letalo »Ouestion Mark« pristalo po neprekidni vožnji, ki je trajala o dni, 6 ur in 6 minut. Pet mož posadke je izstopilo ob splošnem navdušenju številnih gledalcev. Bili so izčrpani in utrujeni, mastni in zamazani, vendar zadovoljni nad uspehom, ki ga občuduje ves svpt. Pri sprejemu vztrajnih avijatikov je bilo tudi mnogo oficirjev, ki so burno pozdravljali kolege. Prve besede koman danta letala, majorja Spatza, so bile: »Počutimo se zelo dobro in bi takoj lahko nadaljevali polet, ako bi motorji vzdržali.« Tako je ameriška avijacija dosegla nenavaden rekord, ki dokazuje, da bo avijacija zmogla še marsikaj, kar se ji ni pripisovalo. Vojni minister je dejal. da je polet smatrati za zanimiv poizkus, ki je velikega praktičnega pomena. Dokazal je, da je oskrba letal v zraku z gorivom docela mogoča. §e večjega pomena pa je dokaz točnosti. in sočnosti v funkcioniranju motorjev in vžigalnikov. Kontraadmiral Wiliam Mofiet, komandant vojne a vijači ie pa je izrazil mnenje, da bi se na podlagi uspelega poizkusa s -Ouestion Mark«, lahko izvedel polet okro? svea brc.; pristanka. »Ouestion Mark« ie zdržal v zraku nad šest dni, gorivo pa je prejemal z dru gih aeroplanov. Na podoben tv.čin bi se torej lahko organiziral tudi polet okros sveta.
Nekda) in seda).
Učiteljica pripoveduje ded, kako dober je bil neki pastirček. Ko je našel v snegu osamljeno ovčico, je slekel svoj plašč in ž njim pokril prezeblo živalico-Nato vpraša učiteljica: »Je-li že kdo cd vas slišal o kaki podobni požrtvovalnosti?«
— Jaz, se oglasi frkolin iz prve klopt
— No, povej kje in kako?!
— Moj tata je rekel, da bi dal svojo 7ndnjo srajco za nekega konja na dirkah.
Volna s iskalci diamantov
ANGLEŠKA VLADA Z LETALI PROTIPUSTOLOVCEM- VOJAŠKI POHOD.
v.	•
Teple Thorstoa:
Sovražnikova žena
DRUGI DEL.
•S
Ko je jctičia poleg njega ter »mslia na'* M'addenovo vrnitev, se je zavedata, da sc nieiii,doživljaji in abCutkU^dolgo^ nad povprečnostjo.
Tekom tedna so prihajale vesti o spopadih v Clogheenskih gorah- Prvi je pripovedoval o tem oficir malega mornariškega oddelka, ki je bil nastanjen v* Ardmori.
Dvakrat ali trikrat, ko je bUa s Step-henom v Ardmori, je Jana z njim govorila. Prišla je tedaj tudi vsstik z drugimi ljudmi, ker so se vsi zanimali za« siaynega zgodovinarja Carrola in niei govo lepo ženo.
»Seveda vodi zopet Madden te ^napade!«* so ji pravili. »To je^ahko uganiti, ker ima svoje iposebne metode. Na ovinkih skoplje jarke preko ceste, da v.v njih obtičijo vsi avtomobili ter se izpostavijo ognju iz zasede- Tako se je zgodilo dvajsetim vojakom, ki so se vozili s tovornim avtomobilom. Zavozili so v prikrit jarek, da niso mogli ne naprej ne nazaj in od obeh strani so jih sprejele salve. Kakih trideset ljudi se mora skrivati v hribih. Od blizu so streljali in ves vojaški oddelek so ugonobili-Tudi ranjence so pobili.«
»Ali niso imeli napadalci nobenih izgub?« je vprašala Jana.
»Ednajst mrtvih. Pozneje so jih našli-«
»Maddena pa niso dobili?«
»Ne, a ne bo več dolgo, ko pride tudi on na vrsto. Človek ne more imeti vedno take sreče. Zajeli ga bodo, zajeli bodo tudi Collinsa in potem bo konec bojev.«
»Gotovo ste slišali, kaj se je nama v nedeljo zgodilo?« je vprašala Jana-
»Seveda smo slišali, radi bi slišali vse tudi od Vas-«
»Ne smete misliti,« je odvrnila Jana, da kapetan ni bM zelo vojaški in natan-
čen. Niti enega krila ni prezrl, kaj ne, Dicky?«
Stephen se je smehljal.
4n ujetega moža je po vseh pravilih ustrelil na mojem vrtu- Res, bil je odločen kakor pravi vojak. Samo v moji sobi se ni ravno dobro počutil, bilo mu je nerodno.«
Igppojie b3opetekf^ečer.tDrugo ju-tro.ie.jpa videla Jana iz vrta, da prihaja neki deček proti’ hiši. Žvižgal si je- Ko je, prišel do ograje, je pa izginil. Ukvarjala se je zlaeko knjigo'ter na vse kma-lo pozabila^
Po. obedu je sedala z možem zunaj, ko'se je fpoiavil*pred hišo tudi Sean Ti^y-
Videlo se mu je,, da hoče zbuditi, Stephenovo pozornost. V *’ roki je nosii sko pismo.,;	, '•*»
. Bilo je pismo od Maddena in Troy je’ izbral čas. da bo tudi Stephen navzoč, lio ji bo pismo izročil- Jasno ji je bilo, da je pismo prinesel mali dečko in da je Troy pismo nalašč nekaj ur zadržal.
Najprej se je delala, kot da ga ne vidi, potem je pa pogledala in vprašala:
»Kaj pa je? Ali je to za mene?«
»Vaše hne je napisano,« je odvrnil.
Pismo mu je vzela iz roke.
Mrs- Jana Carrol-a ni bila Maddeno-va pisava.
»Kdaj je prišlo to pismo?« je vprašala.
»Pred nekaj časa-«
»Koliko je od tedaj?«
»Par četrt ur bo že, lahko je p;1 tu Ji več-«
»Kdo j« prinesel pismo?«
»Neki mali paglavec.«
»Mali deček? Kakih dvanajst let star?«
»Ga nisem vprašal po letih,«
»Ali je bil bos?«
»Mogoče- Nisem ga tako natančno gledal.«
Njo je pa prodirljivo gledal in ni trenil z očesom, ko ga je pogledala.
»Dobro. Hvala!« je rekla ter komaj čakala, da se odstrani. Počasi je odšel proti hiši- Predno je odšel skozi vra-
ta, se je še naglo ozrl preko rame. Opazovala ga je.
Jana je raztrgala orno! ter brala:
»To pismo Vam pošiljam po ljudeh, na katere se lahko zanesem- Najbrž Vam prinese pismo mali deček iz Ardmore na dom- Ne vprašujte, po kateri poti je pismo prišlo. Naj Vam bo to samoobse-
razumljivo, kakor sarnoobsebi razumljivo za mene, da bi Vam moral pisati vsaki dan, če bi hotel spraviti na papir, kako in koliko na Vas mislim.«
*it* ■‘"'v .
Dvignila je pogled od pisma in sama se je čudila svojemu mirnemu glasu, ko je dejala: »Pismo je od Maddena-«
»Kako-je prišlo sem?« je vprašal Stephen.
»Nekdo iz, Ardmore ga je poslal sem.«
»Mislim, da tičijo vsi skupaj.«
I »Jaz mislim tudi tako.«
'»Celo ribiči, ki mimo sedijo ob obali ter zbijajo šale z angleškimi mornarji! Mislim, da med njimi ni niti enega,'ki ne bi do ušes tičal v zaroti-«
Potrdila mu je.
»O čem piše?«
»Nisem še vsega prebrala. Najbrž mi hoče naznaniti, kaj se godi-«
Najrajši bi bila pismo zložila skupaj, da ne bi videl niti besede, če bi se sklonil k njej-
»Kaj ne, da se boš varovala, da ne p*-i deš radi njega v kake neprijetnosti?« jo je tiho in mimo vprašal, jo lahko polju* bil na ček) ter odšel.
Dolgo je še sedela ter gledala na morje. Brati ni mogla, ker so jo premo-
čno prevzemale Stephenove besede ta*
ko globokega zaupanja in tako nežne skrbi- Končno je le zopet pogledala v pismo.
»Sam se večkrat vprašujem, zakaj sem ono noč pobegnil. Prava reč, če bi me bili ujeli! Večkrat si mislim, da si je Jim Tiernev izbral boljši del. Take misli imam, kadar sem tako izmučen, kot sem bil tedaj, ko sem plezal v Vašo sobo. In to je večkrat- če pa imam kako mirno noč, pa mislim samo, da lx>m zopet Vas* videl in to kmalo. Ves teden sem tičal: v hribih in ko ssm se ponoči vlegel v travo, sem videl Vas — belo in nežno med temnimi hribi. To ni svet stvarnosti. Večkrat se mi zdi, dani stvarnost Irska, da niste stvarnost Vi- Vse — kakor Vaša podoba mojih sanj.
Tajna sila mora biti na delu in po njeni volji sem Vas našel v Londonu. Mogoče boste sedaj mislili, da izgubljam; notranjo oporo- Če pa človek tolikokrat spi pod milim nebom, z zvezdami posejanim, če mu je nebo okno, postelja kakor plavajoč otok na morju, potem je lahko včasih v dvomih, ali je vse okrog njega res, ali pa samo domišljija-
Tajni sili je treba slediti, kamorkoli ga vodi. Irska bo končno le dosegla svojo svobodo tudi če mi podležema, kar se lahko v kratkem zgodi. Slišal sem. da pride zopet dosti angleškega vojaštva- Samo če Draper oride, sc bomo zopet lahko nekaj časa držah-
(DaHe prihodnjič.)
Ker se bo vršilo žrebanje drž. razredno loterije
Hrt *i
dcmlm la Ml|riN ranam najmanj« mtmek D*a •*—
Stfali oglasi SSt
arsS
Pozor!
Naznanjam cenj- občinstvu, da sem nanovo otvoril krojaštvo v Vetrinjski ulici 22. Postrežba točna. Cene zmerne. A. Granduč.	72
Za posipanje trotoarjev
se dobi vsako množino Škerlovo hitro topljiva sol po Din 1.- zn kg na Meljski cesti 12-	32
Popravilo snežnih čevljev in galoš
z najnovejšimi »RudoU preparatmi po nizki ceni sprejema Rudolf Monjac, Jurčičeva 9.	2367
Važno za vset
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkiirenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Poučujem glasovir
samo začetnike. Naslov v upravi lista-	79
Jutri
t.m.
se vam nudi prilika za nakup srečk še danes m jutri do 18. ure v upravi »Jutra« in »Večemika« Aleksandrova c. 13. U
Za dom, šolo in pisarno
Vozni red veljaven od oktobra
Prihod In odhod osebnih Tlakov v POftafl Maribor *L koL
knjige, moderna literatura, modni listi, vse šolske in pisarniške potrebščine dobite najcenejše pri
Tiskovni zadrugi, Aleksandr.13
Prihod vlakov v Maribor gl. k.
•k vi
Vrata Tlak«
Prihaja ii
tal
potnllki
aeUni
fotailki
m
knl
potottkl
bni
malanl
m«'aai
potiitkl
Dona j a Trat*
Za (raba (Sutak, Split) Ljubljane (Po* to j »a, Zagreb Jakovca, (Murska Sobota) Pal) lan Praralla (Sl*renjgred*c)
St. lija Dnaaja VaHka Kanile (Mar. Sob.) Ljubija«* (Zagreb) Trata^Zajrab)
Semmeringa Celovca
Praga (Dunaj) Ormaia (Mar. Sobota) Beograda (Split) Trata (Reka)
St lija Trat* (Zagreb) Dunaja Vet. Kaaile (Mar. Sobota) Fala St lija Beljaka Brucka ob Karl Kotoribe (Mur. Sebata) Zagreba (Ljubljane)
115 S« 810 401 6*18 781 7-38 7*49 8*14 9*10 9*87 11-82 11-68 12-3i 1*53 11*63 14*40 1461
15-08 1511
16-34 18-10 18-91 18-41 9031 21*-«1-34 «•47 ta-
Vrata vlaka
Odhod vlakov Is Maribora at. k.
ob uri
bni
potnilkl
■ilait
potaiiki
Oihaja V
roalani
bni
petaUki
n
aaeiaai
petnitki
Trft
Zagreb ISaiak, Split) Dan*)
Zagreb (Ljubljano) Kotoribe (Mar. Soboto) Celovec Dunaj
stnj
Vel. Kanilo (Mur. Saboio) Danai Postojne (Zagreb)
Fala
Omot
Dnnai
Celovee
Rakek
St. m
Tra>.
Beograd (tplit) Daoaj (Praga)
Val Kanilo (Mar. Saboto) Falo
Ljubljana (Zigreb) Celovee (Slovenjgradte)
StUJ
Pr*ger*ko
Dunaj
Čakovca
Trat
1*46
980
4*—
6-20
5-35 6*40
6-S5 6-40 8-94 865 •>■20 to-so
10 40 13-10 i-iO
• r-5 i.'50 -.6 I4":!6
16-37 1618 17*10
17-90
18-34 1845 19'SO 90*-21-06 93*26
s	2433 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega ki*a, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria\ Zagreb. JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSKP ULICA 19	
	j DBZIRTNIH VIN IM »BUPOV. N* «elol	mam
izdaia Konzorcij »Jatran * Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: PranBrosovlfi* Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., oredstavnlk Stanko Datal*v Maribora.