Leto LXX1 St. 64 Ljubljana, ponedeljek IS. mam 1940 Cena Din SLOVENS Izhaja, vsak dan popoldne hrvzem&i nedelje in praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din a. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, in se ratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za, inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31 25 in 31-36 Podružnice: MARIBOR, Grajala trg: ftt. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanske, cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65: podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna arami im-" ▼ Ljubljani si. 10.3ol. Sestanek na Brennerju Danes dopoldne sta se sestala na italijanski strani pod Brennerjem Mussolini in Ciano s Hitlerjem in Ribbentropom — Sestanek je bil določen že prej na Hitlerjevo željo — Kakor vse kaže, gre za zadnji poskus »nemške mirovne ofenzive« pred Wellesovo vrnitvijo v Ameriko in da bo Italija še nadalje vodila politiko oborožene nevtralnosti j Rim, 18. marca s. (Reuter) Vest o sestanku med kanrplar.icm Hitlerjem in ministrskim predsednikom MussnlinUem je prišla za javnost popolnoma nepričakovano. Se?e včeraj popoldne se je izvedelo v Rimu. da sta ministrski pred>rdnik Mussolini zunanji minister irrol Ciano v po- *runcm vlaku odpotovala proti Milanu. Takoj m* ic pojavila govorica, d u j'* najbrž«* v programu sestanek s kanrelarjem Hitlor.iem. Zvooer je uradno italijansko poročilo to potrdilo. V spremstvu rninistrskeeii predsednika Mu?oi:ni m ie več višjih uradn 'i o v 7.im;t-njesa ministrstva. Pozno zvečer ie dospel posebm vlak na postaio Brixen (Rressa- none). 30 km od meje na Brenneriu. Vlak ie bij .um postavi ien na stransk Tir ter so Mussolini. mx)f Ciano in njuno spremstvo v vlaku r>renoeili. Sestanek med italijanskimi in nemški-mi državniki bo danes dopoldne, in sicer v vasi Brennero na italijanski strani tik pod Brennerskim prolazom. Kancelar Hitler in zunanji minister Ribhentrep sta včeraj odpotovala iz Berlina na kraj sestanka. V rimskih političnih krosih izjavljajo, da je bil sestanek med kancelarjem Hitlerjem in ministrskim predsednikom Mussolini jem že davno v načrtu. Podrobnost; Tlede kraia in časa sestanfka na so bile določene ob priliki obiska zimaniesa ministra Ribbentrooa v Rimu. Dru.cra verzi-ia. ki se adi verjetnejša, dq pravi, da io bi dogovorjen sestanek šele po drugem Wel-'esovem prihodu v Rim. V angleških diplomatskih krogih mislijo, da irre pri sestanku za novo akcijo v nemški mirovni ofenzivi. Naj si je da?a za sestanek pobudo ItalUa ali Nemčija, je vsekakor skoraj trotovo, da je sesta- nek v zvezi i VVellesovim potovanjem P*' Evropi. Iz ameriških krogov se. hevc. da namerava nemška vlada, oziroma kancelar Hitler, preko mini^; *ega oreelsedn ka Mussolini ja še enkrat informirati Wellesa o svojem stališču, pred njicovim odhodom iz Evrope. Zato ie bil najbrže tudi odco-den Wellesov odhod, ki ie bil določen za j utr: Celo p->arnik Conte di Savoia«. s katerim b: moral VVelles jutri odpotovati iz Nanoliia. ie preložil svoi odhod Nai- brže se bo Surnner Vclles pred odhodom če enkrat sestal z ministrskim Di'edsednikom Mus>olmi iem. V ameriških uradnih krocih vest da bi ;mel sestanek med kancelariem Hitlerjem in noinistrskim predsednikom. NTussolini- jem kakršnokoli zvezo z Weliesom. zanikalo. Berlin. 18. marca. AA (DNB; V času Ribbcntropovcga bivanja \ Rima je bilo določeno, da se bosta Hitler in Mussolini sestala v ponedeljek dcpoldnr na Brennerju. Ta sestanek je bil že mnogo prej določen, seda i pa so samo določili točno dan in kraj sestanka. Rim. 18. marca. AA. (Havas) Uradno poročilo pravi, da je razen grof;- Ciana v Mussolinijevem spremstvu tudi niesov osebni tajnik Sebastiani. šef kabineta zu-J nanjega ministrstva, pa tudi višji urad-I niki imenovanega ministrstva V nasprotju 1 s prvimi vestmi na nemški veleposlanik v. M kensen ni odpotoval v Berlin. Uim. 18. marca, s (Reuler) Po.-ebni vlak z ministrskim predsednikom Mussolinijem n zunanjim mdnisivložaju ter pravi, da bo vojna dolga Sklenitev tinsko-soviei.-^vega miru ter zadržan ic Turčije, ki se ne namerava udeležiti voi-ne proii sovjetski Rusiji, sta preprečil b razširitev cvrop^keca spopada Sicer pa je zelo malo verjetno, da bi se sedaj izvršila, ofenziva proti utrjenim črtam- Zdravo razmišljanje navaja k trditvi, da se bo voina še dolco zavlačevala To bo boli kot kdaj vojna v kater: se bodo skušali nasprotniki med seboi izčrnati. Italijanski general obiskal nemško fronto Berlin. 18 marca. AA (DNB) V teku svojega obiska si ie divizijski general fašistične milice Melchiori oaledal kot cost vodje rajha odsek bojišča ob sor-n j i Reni. V spremstvu italijanskega eosta so bili italijanski vojni ataše v Berlinu, brigadni eeneral Marah in več višiih častnikov štaba vrhovnega poveli ni štva. General Mekhiori si ie ogledal več utrdb v sprednjih črtah Zanimal se ]e za vse rx>-drobnosti Osledal si ie tudi več rovov nemških predstraž Izražal se ie zelo pohvalno o ureditvi teh rovov. Nnzadnie si je ceneral Melohior: ogledal še utrjene topniške položaje. Senzacij najbrže ne S?o Francoska poročila zatrjujejo. da Italija ne bo spremenila svojega stališča in Ve še nadalje čakala Finska — zadnja žrtev Po s&3bi švicarskega lista je preliminarna Saza vejne zaključena 18. rnarca. e. Rimski politični krogi so s precejšnjo nervozo pričakoval: včeraj^ je«a dneva. Javljeno je bilo. da bo Mussolin: odpotoval, toda nihče ni mogel dobiti potrdila te vesti. Včeraj ob 13.30 pa je Mussolini prišel na postajo Term:ni. *v)er je bil že minister za narodno kulturo Pavolini. Mussolini je vstopil v va-2oTimesa« kapela Faw-.es podaja v an.^e-škem radiu pregled vojaškega položaja Finske po podpisu mirovne pogodbe. Predvsem pravi, da se je vojna končala tako. kakor se je morala končati, ker Finska ni prejela tuje pomoči. Zakaj ta pomoč iz inozemstva ni dospela, še vedno ni popolnoma jasno. Odločilno vlogo pa so imeli vsekakor politični momenti. Favvies pravi, da je vojno odločila sovjetska ofenziva pri Summi na Karelijski ožini, ki je bila dobro izvedena. Finci v Mannerheimovih utrdbah niso imeli na razpolago nobenih rezerv in so jih sovjeti z neprestanimi napadi izčrpali. To je bil začetek konca. Sedanji položaj Finske s strateškega vidika je mogoče označiti takole: Po izgubi utrjenih postojank na Karelijski ožini in na severu I.adoškega jezera je Finska Popolnoma odprta sovjetskim napadom. Mannerheimova obrambna linija je bila zgrajena zelo dobi o. in je ni mogoče nadomestiti. Finci Ficer lahko ob velikih jezerih v srednji Finski organizirajo novo obrambno linijo, ne morejo na preprečiti sovjetskega predora proti Južni Finski. Ravno to ozemlje pa je najbolj obljudeno in najbogatejše v Finski. Tukaj tudi čet-niška taktika Fincem ne bi mogla pomagati. Demilitarizacija Pečenge. ki jo odreja mirovna pogodba zlasti pa še dovolitev prostega prehoda za sovjetsko Rusijo na Norveško, se tiče bolj Norveške, kakor pa Finske. Finska ozemlj? pri Pečengi v primeru sovjetskega napada itak nikdar ne bi bila mogla braniti. Isto tako predstavlja graditev železnice na švedsko mejo strateško grožnjo proti Švedski, čeprav, bo železnica najpreje služila morda trgovskim namenom. Tudi zasedba Hangoja ima manj namen, da obvlada Finsko, nego da o jači sovjetsko pozicijo v Baltiku in v Finskem zalivu. Optimistična mnenja, da bi bila zavezniška vojska lahko Finski hitro is ssUsCBte« I pomagal, so nesmiselna. Ekspedicija za-i vezniške vojske skozi Skandinavijo bi bila ! težko in hazardno podjetje ter bi vodila : do komplikacij, ki jih sploh ni mogoče v polnem obsegu predvideti. Najbrž bi bilo ( že v Skandinaviji prišlo do hudih bojev, j pa tudi prometne zveze preko Skandinavije bi bile slabe in nezanesljive. Z novim mirom je položaj Finske s strateškega vidika bistveno oslabljen. Ce bi se odslej Finska še enkrat poskusila upreti novemu sovjetskemu napadu, bi riskirala, da bi bila pri tem popolnoma uničena. Na druci strani pa ni verjetno, da bi sovjetska Rusija nameravala nov napad. Finska vojna jo je stala toliko, da bi je gotovo snloh ne biia začela, če bi bila predvidevala take stroške. Mirovna pogodba je prinesla sovjetski Rusiji celo mnogo več, nego je kdajkoli sama zahtevala. STOCKFIOI.M. 18. marca. AA. (Reuter). Moskovski dopisnik lista »Aften Bladet« trdi. da se v Moskvi stalno širijo vesti, da misli sovjetska Rusija dobiti svobodne luke v severnem delu Atlantika, prav tako pa tudi na zahodni obali Švedske. Dopisnik pravi, da je sovjetska vlada že uradno slede teea vprašanja poslala svoje zahteve Švedski in Norveški. ^ STOCKHOLM, 18. marca. s. (Reuter). Švedski zunanji minister Gmither je podal novo izjavo v zvezi s sklenitvijo sovjetsko finske mirovne pogodbe. Gunther pravi, da je sovjetska vlada že 29. januarja preko švedske vlade sporočila svojo pripravljenost za pogajanje s Finsko, da pa mora finska vlada sama predložiti začetek pogajanj. Gunther je tudi ponovno izrazil prepričanje, da bi prišlo do splošne vojne, če bi bila zavezniška vojska intervenirala preko skandinavskih držav. Po njegovem mnenju Nemčija nasproti taki intervenciji ne bi mogla ostati ravnodušna. Vprašanje sklenitve obrambne vojaške zveze med severnimi državami je označil Gunther kot skrajno komplicirano. Dejal je, da je švedska vlada že pričela vprašanje proučeval. Iz notranje politike SKBSTVO IN NOVO JUGOSLOVENSTVO V uvodnem člajiku »Smiwl in vloga »rh-stva« v /;i«ln.-,i s.t«-vilUi beograjskega tednika »Napred«, ki ga urejuje dr. Mihajlo llič, eden izmeti treh srbskih strokovnjakov za sporazum, čitamo tudi naslednja iijmijii.: Tuko nasproti Hrvatom, kakor nasproti drugim delom in pokrajinam nase državne zajednice more biti vloga srl>stva samo v pravilnem ruzuinevanju v«'h vprašanj in vseh teženj ter v tisuiriovoljitvi lokalnih ob- čutljivosti in pokretov za kulturno in administrativno samoupravo, srbski narod, ki je bil ena izmed gonilnih sil v borbi sr-H federalno etlinieo Hrvatske, je neogibno poklican, da se hori za izgradnjo popolno federativne zajednice z vsemi kulturnimi in upravnimi posledieami, ki imajo priti ir lokalnih teženj in zahtev. Samo napreden in svoboden demokratski nacionalizem je srbski in ta nacionalizem ne krati nobenemu opravičenih zaiite\ po svobodi v okviru širokih zajednie. Zato ni emlno, da vsi oni, ki noeejo razumeti hrvatskega nacionali/ma in pravega srbskega stališča do njega, ne morejo izraziti svojega mišljenja in zavzeti stališea nasproti ostalim vprašanjem naše stvarnosti. Toda ta vloga izhaja iz samega smisla srbskega nacionalizma, resničnega narodnega in resnieno srbskega naeionalizma. Vloga razumevanja in uzadovoljit ve pokrajin in ožjih celin, vloga njihovega povezovanja v večje zajednice, ki se bodo spojevale z vsemi lokalnimi in nariKlnost-nimi vrednotami v eno stvarno narodno in napredno jugoslovensko zajednico. Srhstvo je v krizi zato, ker je bilo rudi jngoslovenstvo v krizi, toda ta kriza jc prišla odtod, ker je doslej nazaj obrnjeno in uradno iugoslovcnstvo skušalo zadušiti srhstvo. Srhstvo ho našlo svoje obnovljene sile in pravee svoji vlogi v tem, da se otrese vseh napak uradnega centralističnega ju gosi ove nstva in da prevzsime plemenitejšo stvarnejŠo jugoslovensko ideologijo. Zagrebški »Obzor« je posvetil tem izvajanjem članek, v katerem je opozoril na trezno in objektivno razpravljanje aktualnih vprašanj v »Napredu« ter je končal t besedami: Srhstvo je danes pred izbiro. Ali bo krenilo po poti mržnje, šovinizma in hegemonije, ali pa si bo izbralo novo pot, katere široke obrise kaže članek dr. A. Iliča v »Napredu«. ODMEVI HRVATSKEGA L.ITE-RARNKGA VEČERA V LJUBLJANI Spiitski »Narodni list«, ki mimogTede povedano, ni bil poučen, da dva hrvatska književnika nista nastopila, piše: Ljubljana je pričakovala, da ho ta večer slišala novo književnost, zraslo s HSS . . . Ljubljana se je istočasno mogla prepričati, da je pred to skupino slišala in Čitala boljšo poezijo in boljšo hrvatsko prozo, in da je skoraj vsa boljša hrvatska poezija in proza z dramatiko ostala izven te skupine. Narodni pokret je ni niti oplodil niti povzdignil. . . Bilo srečno m blagoslovljeno, zlasti še, ako se bodo odslej Slovenci smatrali za planinske Hrvate, Hrvati p« za razširjene Slovence. »Hrvatski dnevnik« ostro zavrača poročilo v beograjski »Pravdi«, kateri očita, da je objavila netočno poročilo glede na govor dr. Jakovljeviča ter se pri tem sklicuje na referate v ljubljanskih dnevnikih. Nato piše »Hrvatski dnevnik«: Danes je med Slovenci razvita «ave*t tudi o potrebi političnega približevanja med Hrvati in Slovenci. To razpoloženje Je našlo tudi na hrvatski strani razumevanje .. . To približevanje je za »Pravdo« morda neugodno, toda to ni važno. Glavno je, da se vzpostavijo narodne veri med Hrvati in Slovenci, ker je to v interesu tako slovenskega kakor hrvatskega naroda. K tej polemiki bi z naše strani pristavili, da bi za hrvatski literarni večer v LJubljani mogle veljati besede, zapisane v včerajšnjem »Jutru« o priliki zadnjega literarnega večera v Delavski zbornici: Večer je bil zanimiv, ni pa prinesel kakšnih odkritij ne glede posameznih sodelavcev, ne glede skupine, ki vsaj s temi deli ni pokazala, da bi bila enovita v svo.fth umetniških In idejnih stremljenjih. Njen nastop pa je bil prikupen in občinstvo nI štedrtn z izrazom svojega priznanja. DELOVANJE SRBSKEGA KULTURNEGA KLUBA Na ustanovnem občnem zbora Srbskega kulturnega kluba v Novem Sadu je govo-voril kot odposlanec beograjske centrale vpokojeni poslanik Milan Milojević, ki Je izjavil med dragim: V okviru Srbskega kluba želimo združiti vse Intelektualne sile Srbov. Srbi iz predvojne Srbije smo bili prepričani, da Je z aktom osvobojen ja in zedln jenja državne in narodno edinstvo izvršeno dejstvo in da ne more hiti več nikaklh verskih in še manj plemenskih ločitev, ki so bila za nas Srhe nepoznana stvar, in to tembolj ker so Hrvati in Slovenci na mirovni konferenci odločno izjavili svojo voljo za zedinjenjc s Srbijo in s Srbi ter za ustanovitev skupne države. V začasni upravi novosadskegm kluba so med drugimi kot predsednik dr. Jovan Lsv-tinčič, odvetnik, kot podpredsednik dr. Rada Kalinič, zdravnik, kot člani uprave pa gimnazijski ravnatelj Sv. Maric, prof. dr. N. Prodanovič, prof. dr. Kosta Mflutl-nović. tascrirajte y „SL Narod«1* t Stran 9 »SLOVENSKI NAtODO*««*«* iS. mare. 1940. otev. g4 Nobena žrtev ni prevelika čc je treba državo reiiti pred razdiralnimi rilami, je izjavil rum unski ministrski predsednik Bukarešta. 18. inarca. s. (Reuter) Ministrski predaedn-k Tatarescu ie imel sinoči no radiu govor, v katerem je omenil spravo z Železno gardo ter dejal, da ima sedaj rumunski narod manj povoda za ^"zn emir j en Je nego 24 ur preje. Krali in vlada se trudita, da utrdita po loža i Romunije na znotraj in na zunaj. V tekočem letu bodo potrebni o*roi ni napori za oJačenje romunske armade. Zato bo morala Rumuniia prevzet: breme novih davkov za 27 milijonov ..neleških funtov. Nobena žrtev pa ni orevelika. jc nadaljeval Tatarescu če jc treba preprečiti, da bi naSa država postala žrtev razdiralnih siL Romunija potrebuje velike rezerve petroleja. Polec teza. na mora petrolej tudi v večj: množini izvažati, da dobi na ta način plačilna sredstva za nakup or^žli Zato morajo petrolejske družbe in rudniki povečati svojo proizvodnjo V Bukarešti zanikajo nemška jamstva BUKAREŠTA, 18. marca. s. (Havas). V rum unskih odločilnih krogih odločno zanikalo vesti, da bi bila Nemčija ponudila Rumuniji jamstva za njene meje v zameno m gospodarske ali vojaške koncesije. Trenutno v rumunskih krogih še ničesar ne ved.o. kakšne predloge bo prinesel s seboj dr. Clodius, ki dospe v Bukarešto danes. Vsekakor pa zagotavljajo, da bo nasproti vsaki novi nemški zahtevi zavzela rumunska vlada odločno stališče. Finska delegacija v Moskvi Evakuacija se naglo nadaljuje — Vprašanje angleških prostovoljcev HELSINKI, 18. marca. s. področja*. Ta publika ima svoj pravni čut in svoje paragrafe, kateri se dostikrat ne skladajo s pravnim čutom ljudi, ki ne zahajajo v sodno dvorano k razpravam, in nc s paragrafi, po katerih sodijo sodniki. Hace ni več junak dneva, nehal je biti junak v tistem trenutku, ko se je razve-delo, da so ga ujeli. Publika iz senatne dvorane je zdaj prepričana, da je »čisto navaden ropar in morilec«, ki zasluži najstrožjo kakšen. Dokler je bil Hace se na svobodi, so nekateri občudovali njegovo spretnost v skrivanju pred orožniki in policijo. Neposredno prizadeti pa so se ga resnično bali, kajti vedeli so, da Kace ne spe štuje tujega življenja, če je sam v nevarnosti. Saj smo imeli v uredništvu opravka z ljudmi, ki so se bali, da se bo Hace maščeval nad njimi, ker smo objavili njih imena v zvezi z zasledovanjem Antona Haceta. Neki gostilničar iz ljubljanske okolice je pred meseci ljubljanski policiji i L, da je našel v goadu blizu ffvoje hiše Hacetov brlog. Po sledovih in nekaterih rečeh je bilo soditi, da je tam Hace prenočeval, si zakuril in si privoščil krepko večerjo. Objavili smo ime gostilnića:ja. ki je Hacetov brlog brez Haceta odkril od tega dne pa se gostilničar ni več upal spati sam s svojo ženo v svoji hiši. Bal se je, da bo prišel Hace ponoći in da se bo kruto maščeval nad njim, zdelo se je temu možakarju, da ni več varen nikjer, razen v Ljubljani, kamor se Hace vendarle ne bo upal priti v goste. Id že je možakar naštel stroške, ki jih bo imel s preselitvijo is ljubljanske okoliee v Ivjul:lja-no in vse te stroške bi mu moralo plačati uredništvo, kajti uredništvo je vsega krivo, ker je objavilo ime in Hacetu takore- koč L-^dalo, kdo je izdal njegov, pravšen brlog. Hacetov primer je dokazal ie to zanimivo dejstvo, da je tudi -v Ljubljani ženski svet, ki je po nekaterih plasteh močno podoben ženskemu svetu v velikih mestih znano je, da dobivajo veliki razbojniki in morilci, ki jih ujamejo v Parizu aU New Yorku. takoj po aretaciji ženit ne ponudbe in kupe zaljubljenih pisem. Pri nas Ae ni tako hudo. vsaj do danes nam ni znano, da bi dobil Hace kakšno že ni t no ponudbo, toda tudi pri nas je nekaj žensk, ki z nekakšnim o bože valnim in zaljubljenim čustvom govore o takih razbojnikih in lažnih junakih kot je Hace. To so take vrste žensk, ki se navdušujejo za slehernega človeka, ki je > aktualen< in o katerem se mnogo govori in piSe, pa je vseeno, ali je slikar, pisatelj ali razbojnik. Tako si lahko opazil tiste dni, ko je bil Hace se na varnem v celici v bi vsi lent-petrski kaznilnici, nekaj ljubljanskih go-spocllcen, ki so preža le po cele ure na priložnost, da bi vsaj videle Haceta. ako že ni mogoče z njim govoriti in mu poeepe-tati nekaj besed. Ko so Haceta prepeljali v kaznilnico na Miktosirevi cesti, »o nekatere ženske ča- kaJe ve* ur pred vrati v jetnianice. Morda so upale, da se bo Hace pokazal za zamreženim oknom in jim bo prijazno pokimal ter se jim zahvalil za izkazano mu spoštovanje. Glede kazni, ki preti Hacetu, ni tolikih možnosti da bi se človek lahko močno zmotil pri ugibanju, že zaradi zločinov, ki jih je Hace doslej priznal preiskovalnemu sodniku ljubljanskega okrožnega sodišča preti Hacetu smrt aH dosmrtna robija. To sta kazni po našem kazenskem zakoniku za razbojništva. pri katerih je bil kdo usmrćen. V Avpioevem primeru pa bo mogoče Hacetu dokazati najbrže premišljen umor iz koristoljubja In za take zločine določa nas kazenski zakonik smrtno kazen. Legenda o junaku Hacetu se je torej razblinila v nič. ostal jo v celici ljubljanske kaznilnice samo Be najstrožje kazni vredon ropar in morilec Anton Hace. Težka železniška nesreča tik postaje Zalnka Plaz skalovja zasul progo neka) trenutkov pred prihodom osebnega vlaka — Vlak skočil s tira, dva vagona z drč ala v Kolpo Metlika, 17. marca. V rani jutrnji uri se je bliskovito razširila vest o strasni železniški nesreči, ki se je pripetila med postajama O zal j in Za-luka. Potniški vlak, ki odhaja iz Metlike ob 5.03, je bil označen kot zamujen že z odhodne postaje, t. j. Karlovca, Prevelika zamuda pa je dala naslutiti nesrečo, ki so jo okrog šestih zjutraj potrdile prve vesti. Prve vesti pa so si, kakor je ob takih prilikah običajno, zelo nasprotovale. Medtem ko so eni govorili le o navadnem karambolu, so drugi trdih, da je ves potniški vlak skočil s tira ln z vsemi vozmi in potniki strmoglavil v Kolpo. Treba je bUo na mestu ugotoviti obseg in posledice te nesreče. Slutnja železniškega čuvaja Kakor vsako jutro, je osebni potniški vlak št. 9214 tudi v nedeljo zjutraj ob 4.06 odpeljal Iz Karlovca proti Ljubljani. P^edni garnituri 5 osebnih voz je bilo priključenih še 7 posebnih vagonov za obveznike. Do postaje OzaJj, kjer je znana elektrarna, ki zalaga Belo Krajino z električnim tokom, je žlo brez nesreče. Nekaj minut pred 4.45 zjutraj pa je službujoči čuvaj na postaji Zaluka g. Ivan Rujevčan začul oddaljeno votlo grmenje, v telefonu pa čudno brnenje. V skrbi, da na provri morda ni kaj v redu, je brž telefonično poklical postajo Ozalj, da bi morda že lahko zadržali osebni potniški vlak, če bi se ne bil odpeljal s postaje. Zal se je to že zgodilo in vlaka ni bilo mogoče več ustaviti. Čuvaj je odhitel na progo, toda komaj je zapustil peron, je Že iz daljave začul močan tresk, ki so mu sledili še odmevi krikov. Nesreča se je zgodila pri km 17.12, torej dobrega pol kilometra pred postajo Zaluka. Usoden plaz Naključje je hotelo, da se je nesreča pripetila prav na ovinku, ki ga oklepata z ene strani Kolpa s strmim bregom, z druge pa skoraj navpično skalovje, tako da je svet na tem mestu z obeh strani tik ob železniški progi. Da se nesreča ni pripetila prav na tem najožjem železniškem prehodu, bi posledice zdaleka ne bile tako strašne, ker se svet za ovinkom takoj odpre. Komaj dobro minuto pred prihodom osebnega vlaka se je utrgal nad omenjenim mestom plaz skalovja, ki je deloma zdrknilo v naraslo Kolpo, v dolžini približno 30 m pa zatrpalo progo na ovinku, ki posebno ponoči ni dovolj pregledna. Z vso silo je vlak zavozil v oviro. V hipu je lokomotivo dvignilo na skalovje, sunek pa je povzročil, da sta skočila iz tira oba prva voza, ki sta s potniki vred zdrsela po strmem obrežju v Kolpo, ki ju je docela pogoltnila. Voz drugega razreda, v katerem se je vozil tudi prometni u radnik g. Ciril Adam iz Novega mesta, je razbit obvisel na strmem obrežju. Duhiprisotnosti g. Adama se je treba zahvaliti, da žrtve niso bile še večje. Skok skozi okno mu je omogočil, da je rešil v zadnjem hipu svoi*" življenje, že trenutek zatem pa je z občudovanja vredno spretnostjo vodil prva re- ševalna dela. Opazil je, da se tudi lokomotiva, ki je dotlej stala še na skalovju nevarno nagiba in je z glasnimi kriki opozoril strojevodjo g. Ivana Pogačarja, kurjača g. Alojza Marinška in vlako-vodjo g. C a d e ž a, da so skočili tz ogroženih službenih prostorov V naslednjem trenutku se je tudi lokomotiva prekucnila preko brega ln zdrknila na oba osebna voza v Kolpi. Na progi sta obstala le dva osebna voza in k sreči vsa osebnemu vlaku priključena garnitura obveznikov, katerim pa se ni nič pripetilo. Enako duhaprisotnost je pokazal tudi posestnik g. Rupena lz Mirne peči, ki je v trenutku največje nevarnosti razbil z roko šipo potapljajočega se vagona, se izvlekel ven in krepko pomagal vleči Se druge sopotnike iz vode. Glavna skrb je bila takoj posvečena ranjenim potnikom ki jih je bilo okoli 25, med tem 8 teže ranjenih. Med slednjimi sta tudi gdč Zlata Demšar, upraviteljica ljudske šole v Ra-datovičih in neki delavec iz Dalmacije, ki je hitel v Ljubljano k svojemu na smrt bolnemu sinu, a ga je nesreča dohitela na poti. Oba imata hude notranje poškodbe, kakor ostali težko ranjeni potniki. Med laže ranjenimi je veČina dobila poškodbe po vsem telesu, tako po glavi, rokah in nogah. Prvo pomoč je ranjencem nudil g. dr. O m a h e n iz Metlike, ki je bil izredno hitro na kraju nesreče, sam je obvezal 15 ranjencev, v pomoč pa je prišlo še pet zdravnikov iz Karlovca, da so skupno nudili prav izdatno pomoč in odpremili ranjence s tovornimi avtomobili v bolnico v Karlovec. Na kraj nesreče je prihitela iz Novega mesta reševalna garnitura z delavci in pod vodstvom g. inž. Novaka takoj pričela z očiščevalnimi deli, ki pa so zaradi nepri-kladnega in ozkega terena silno otežena in naporna, saj se ceni, da je plaz skalovja obsegal do 20O kub. metrov kamenja, ki ga je treba odstraniti, ze dopoldne pa so razstrelili skalovje, ki je še nevarno progi. Tudi iz Karlovca so poslali pomoč že dopoldne, popoldne pa je prispela iz Ljubljane glavna reševalna garnitura z žerjavom, s katerim edino bo mogoče dvigniti lokomotivo in vozove iz Kolpe, šele takrat bo mogoče ugotoviti tudi število smrtnih žrtev, ki so našle smrt v Kolpi. Točno se ne ve, koliko potnikov je bilo v obeh vagonih, po mnenju ostalih sopotnikov pa mislijo, da jih je bilo 12, kar je zelo mnogo. Vsekakor bo gotovo jutri mogoče to ugotoviti. Proga bo po vsej verjetnosti očiščena še danes ponoči. Lako da bo reden promet z jutrišnjim dnem zopet vzpostavljen. Zanimivo je, da je prav ta lokomotiva z istim strojnim osebjem lani doživela nesrečo 23 km od Zaluke in sta torej strojevodja in kurjač že drugič za las ušla smrti. Nesreča je žalostno odjeknila širom po vsej Beli Krajini. Z vseh strani prihajajo ljudje peš in z vozili, da vidijo strašno sliko razdejanja, ki ga je treba pripisati izredni naravni sili, ki je sprostila v naj-usodnejSem trenutku plaz, in to na najbolj nevarnem mestu. Kako jc danes na kraja nesreče Kdo so smrtne žrtve še vedno ni znano —- Dviganje vagonov iz Kclpe gre zelo počasi Metlika, IS. marca Slika prizorišča železniške nesreče med Ozljom in Zaluku se v bistvu od včeraj do danes m dosti spremenila. Zaradi potrebe nadaljnega rušenja pobočja se je kubatu-ra zrušenega skalovja povečala in znaša najmanj 500 do 600 kubikov. Vse delo kljub trem hmienam počasi napreduje. Stalno je zaposlenih 40 do 50 mož. ker večjega števila zaradi ozkega terena sploh ni mogoče zaposliti. Z občudovanja vredno vztrajnostjo pa tako vodstvo kakor delavstvo, ki je že 24 ur neprestana na nogah, nadaljuje z rušenjem in z r&zstreljevanjem materiala. Pri tem je treba precejšnje previdnosti, da rušeče se skalovje ns leti na pobočje, odnosno na breg Kolpo in ne zasipa lokomotive ter obeh vagonev, ki jih bo treba dvigniti iz vode. Z železno voljo in disciplino jc včeraj vztn*v»lo delavstvo v polorrriu ves tlftn brez hrane, knjti zaradi nedeljo v OžTju ni bilo mogoče dobiti ničesar in prva hrana jc prispela šele iz M>tuk«. Z.-i la->.jo predstavo nastalejra po-lož-ria navajamo, da so včeraj vos dan in tudi" danes dopoldne še vedno razstrelje-vali skalovje in je bi*Q v 16, urah položenih razstreli«nih nad 180 min. Pri temje treba upoštevati, đa jc treba skale za pola- Neman~:ča iz StfctEfc* G. Neinnr'č. p^slovod^S tukijStrjfegs Komnimnega društva, sc jc po OdcltiŽeneno roku vozil domtfv v prvem Vagbttti ponesrečenega vlaka in prpovedujc ined drugim: Z radostjo sem se vraCal domov. Skoraj vso noč nisem spal in šel« proti jutru me je objel spanec, da sena nekoliko zadremal. Nekaj minut pred nesrečo sem 3<* pa zbudil in odšel po hodniku na stranišče. Oez čas me je silno streslo, vrglo me je od stene do stene, tako da sem za hip izgubi) prisotnost. V tom trenutku pa. sem se domislil vsebine odsta-vka neke knjige o nesreči v vodo zdrklega uvto;nobiia. Zavada; sem sc čudno nagnjenega položaja v va-gonu. Z največjim naporom sem razbil okensko šipo, sc oprijel okvira in se zavihtel skozi okno. Znašel sem se tik nad Kolpo. Bilo jc tema, ker so tudi luči v vagonu ugasnile. Med tem ko sem se srečne i z kobacal na spodnji strani vagona so se skušali ostali potniki rešiti na vrhn. V hipni zmedenosti niso mogli najti izhoda j In ao aato razbijali po vratih kupejev ter ganje min vrtati tri metre globoko in da gre v vsako mino nad 2.5 kg dinamita in karnniktita. Sila rušečega se plazu je bila naravnost strahovita. Tam, kjer je proga očiščena je nazorno videti, kakšna je bila ta moč, saj so debele železniške tračnice zvite in skrivljene Kakor tanka žica. Ker se je tehnična garnitura, poslana iz Ljubij3ne. izkazala za prešibko, pričakujejo še tehnično garnituro s 30 tonskim žerjavom iz mariborske delavnice. Le s tem bo mogoče pričeti z dviganjem lokomotive in dveh vagonov. Skoraj gotovo je, da danes še ne bo mogoče popolnoma očistiti proge, vendar je položaj že toliko izboljšan, da bodo lahko potniki prestopali na licu mesta in da jim ne bo treba pešačiti znatne razdalie. Očiščevalna dela bodo pospešena zaradi tega. da bi čim prej dvignili potopljena vagona. To delo gre pa kot rečeno zelo težko od rok, zlasti, ker ozek teren ne dopušča uporabo podpor in zaslonov. Seveda vsi nestrpno pričakujejo, kdaj bodo dvignili oba vagona, da se bo lahko ugotovilo koliko je žrtev ln kdo so ponesrečenci. Na podlagi podatkov, ki j s o na razpolago, jc sklepati, da ne bo več i žrtev, kakor je bilo, prvotno navedeno. skusalf na vsak način in z v:emi silami priti na prosto. Sprva sem mislil, da je vlak samo iztiril in sem Se enkrat skočil v vagon po svoj kovčeg čul sem obupno ječanje nekega potnika, ki me je prosil, naj mu posvetim. V temi nisem mogel videti kje je. niti nisem Imel časa za reševanje. Zlasti ker se je prav tedaj utrgal drug plaz s hriba in je skalovje potisnilo prvi vagon docela v globino Kolpe. Mene in ostale sopotnike, ki so se bili resili, so pretresali obupni klici: Pomagajte! Na pomoč- Spasite nas! ki so odmevali iz prevrnjenega ln v vodo se pogrezajočega vagona. TI strahotni klici so še bolj povečali paniko med rešenimi potniki in mnogimi ranjenci. Večina potnikov se je z malimi izjemami razbežaJa na obe strani ponesrečenega vlaka. Nekaj minut na to je bilo slišati skozi okno obupen klic nesrečne matere: Moje dete! G. Stare je dasi sam v smrtni nevarnosti, v hipu pretekel vso dolžino prvega vagona in v zadnjem trenutku je obupani materi za lase privlekel živega otroka. Izpulil mu je v gnječi sicer nekaj las, a otrok Je bil zdrav in cel. Zelo pogumen je bil tudi po* sestnlk Rupena iz Mirne peči, ki je plaval po mrzli Kolpi in reševal sopotnike. V prvem vagonu se je vozil tudi neki oficir, ki so ga rešili hrabri vojaki. Nastalo je strašno šumenje in cvrčanje, ko se je zvalila proti vodi še težka lokomotiva. K sreči je strojevodja še popre je izpustil paro in tako prepreci] nedvomno eksplozijo kotla ter na ta način še večjo katastrofo. V prvem vagonu je bilo okrog 30 oseb, največ delavcev. Koliko se jih je rešilo ni znano, ker se je v splošni paniki vsak boril za življenje sam. Upam. da je več.na potnikov iz prvega vagona rešenih in da je katastrofa zahtevala največ žrtev v drugem vagonu, iz katerega je bilo čuti najbolj obupne klice na pomoč, fa vagon je tudi zdrknil popolnoma pod vodo. Največ ranjencev pa je bilo v prvem in tretjem vagonu Jaz sem pri nesic:-: izgubil uro m obesek. Dogodek me je močno pretresel m sprva nisem vedel, ah je vlak iztiril aii je treščil v drug vlak. šele bobnenje rušečega skalovja me je opozorilo na nevarnost ln obseg katastrofe in naglo sem splezal preko pobočja na vrh hriba, od koder sem lahko pregledal položaj. Rešeni potniki, med katerimi sem opazil g. Obe rmana, čevljarja iz Metlike in g. S arka, so bili z mano vred vsi okrvavljeni. Ko me je g. Sark zagledal, mi je ves presenečen samo rekel: Si živ, si ranjen, na kar sem mu odgovoril, da sem zerav in cel. Nekateri potn'ki so bih sprva tako zmedeni, da niso vedeli, kaj počno. Zgubili in bežali so na vse strani, nekateri so Šli peš do naslednje postaje Kamanje. jaz pa sem jo s kovčegom ubral peš v 20 len oddaljeno Metliko Dobil sem le 'ažje praske po rokah in Čutil sem bo'ečino v Lev nogi, kamor mi je priletel ocibiti kos Stl niščne školjke. Pripovedovanje novomeškega trgovca J. Poviia Novo mesto. 18. marca Med rešemmi potniki je bil tudi novomeški trgovec g Joško Povh, ki je vašemu dopisniku pripovedoval, da se je vozil Beograda Na kolodvoru v Karlovcu je srečal tudi Novomeščana Staneta Horvata, s katerim jc vstopil v drugi voz 111 razreda vlak*, ki ga je pri Oziju doletela strašna nesreča. V vagonu so bili še Franc Kanuša iz Jurne vasi, ttgovec Tkalec iz Za greba, neka lOletna deklica iz Crikvenice, ki je šla na obisk k sorodnikom na Dolenjskem, neka Fier Anica s svojim otrokom iz Vojvodine in gdč Anica Ružek iz Zagreba, ki je bila namenjena v Črnomelj. Ko jc vlak vozil proti Metliki, smo bili žs vsi v živahnem razgovoru. Nekaj metrov pred kilometrom 17.2 je nastal nenadoma strahovit pok in tresk, šipe so popokale, takoj nato pa so se začuli obupni klici na pomoč, jok in kričanje vsevprek. V istem hipu smo bili tudi v temi. lu^i v vagonu so ugasnile Prijel sem se za bližnjo kljuko m obvisel v zraku Čutil sem pod nogami sopotnike. Prva misel vseh je bila, kako bi prišli iz prevrnjenega vagona. Ra-nuši Francu se je posrečilo razbiti šipo pri tleh. Dell našega vagona je ležal v Kolpi. Posrečilo se nam je vsem. da smo zlezli izpod vagona, vsi smo bili nepoškodovani, Kužekova je pogrešala svojo denarnico, mlada mati pa je iskala svojega otroka in obupno vpila na pomoč. Našli smo tudi otroka in ga z materjo vred prepeljali na splavu na desni breg Kolpe Splavarski prevoznik Meden je prinesel obveze, s katerimi smo nud-ili prvo pomoč mareri. ki jc bila precej opraskana po obrazu. Nato pa smo šli reševat druge V reševanju so sodelovali vsi z največjim požrtvovan jem. Iz prvega vagona za službenim vagonom je ob pravem času skočilo kakih 12 Liča-nov, ki so bili namenjeni na delo nekam na Gorenjsko. Priplavali so srečno na obrežje in se zatekli v bližnjo čuvajnico, kjer so si posušili obleko Iz prvega vagona, ki je obležal prevrnjen na nasipu, smo reševali potnike s pomočjo žive verige. Prijeli smo se za roke in napravili tako verigo ter posamezne ponesrečence vlekli iz Kolpe na nasip. To delo je bilo zelo naporno in nevarno, ker je bila tema in ker je bil previ njeni vlak v zelo neugodnem položaju za reševanje. Posebno se je izkazal pri reševalnem delu trgovec Anton Rupena iz Mirne, ki je skočil iz vagona, preplaval reko in takoj nato začel reševati sopotnike. Prvi, ki se je zavedel, kaj se je zgodilo in kaj je treba ukreniti, je bil prometni uradnik Ciril Adam iz Novega mesta. Pod njegovim vodstvom so reševalci rešili, kar se je dalo v take težkih okoliščinah rešiti. Skale plazu, ki je povzročil nesrečo, so bile do poldrug' meter dolge in široke, vsulo pa se je na progo po cenitvi strokovnjakov okoli 300 ton kamenja. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 18. marca: Severna Italca. Premi :ra. Fremlerskl abonma Torek, 19- marca: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Sreda, 20. marca: Strahopetec. Red B Od 21. do 23. marca: zaprto OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 18. marca: Adriana Lecouv- reur. Izven Torek, 19. marca: ob 15. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. url: Traviata. Izven. Gostovanje Z. Gjungjenčeve, J. Gostiča ln B. Popova Od 20. do £3. zaprto: Telesni razvoj naše šolske mladine »Gre za zdrav razvoj in napredek naroda" Ljubljana, 18. marca Pravkar je izšla izredno tehtna študija pod naslovom ^Telesni razvoj slovenskega ljudsko šolskega otroka«; objavljena je v št. 1—2 »Prosveten, prilogi ^učiteljskega tovariša«. sProsveta-- objavlja samo razprave in sicer predvsem mladinoslovnega in sociološkega značaja. Pri raziskavanju socialnih razmer naše šolske mladine in Sivljenja šolskih otrok sploh, sodelujejo učitelji »Pokretaši« v ožjem smislu, pri večjih anketah pa pomagajo zbirati gradivo tudi številni drugi učitelji na terenu. Xekateri naši mladinoslovci, sodelavci Prosvete-, so si s svojim raziskovalnim delom ustvarili že pravi znanstveni ugled. Izsledki njihovega dela nikakor niso namenjeni le učiteljstvu, saj se jih lahko s pridom poslužuje vsak javni delavec, ki se zanima za življenje naše šolske mladine in za bodočnost naroda. Vsaj ozirati hi se moral na nje. Prav je, da se vsaj nekoliko seznanijo z izsledki tega raziskovanja^ med našo šolsko mladino širše plasti. Naš list je že opozoril na izsledke mladi-noslovcev Pokretnšev , ko je :*Prosveta« objavljala študije o duševnem razvoju na-šolske mladine in o njenih socialnih inzmerah. Prav tako so pa zanimivi izsledki raziskovanja o telesnem razvoju šolskih otrok, če ne Se bolj. Kajti duševni razvoj zavisi od telesnega. Razprava obsega 40 strani in se deli na uvod uredniškima odkora Važnost in nujnost raziskovanja razvoja slov. ljudsko šolske mladine-;', študijo Borisa Debevca Stojna višina slov. ljud. šolsko mladine . Fr. Kimovca o teži otrok in M. Mencejev članek Telesna zaostalost šok-kega otroka v Sloveniji . Končno uredniški odbor objavlja še tabeli o normalni višini rasti šolsko min dine in o teži. To je pa le začasna normala. določena po P okret ovih ' izsledkih. Sola ni izoliran otok V uvodu razprave pravijo, da je Pokret pri raziskovanju razmer, ki v njih živi naša šolska mladinca, moral poiskati komponente, ki združene vplivajo na mladino in ki bodo lahko, ko bodo raziskane, nudile osnovo preurejanja na^ga šolstva, da bo res služilo ljudstvu. Pravilno trde, da šola ni izoliran otok- sredi življenja in si - zato ne smemo umišljati, da bodo le goli psihološko pedagoški ukrepi mogli povzdigniti naše Šolstvo . . .« Člani T"eiteljskega pokreta-- so zbrali podatke v 21 okrajih na 41 šolah. Anke- i tiranih je bilo 5913 šolar jo v. 2873 dečkov j in 3040 deklic. Otroci so pripadali 57', kmečkim družinam, 14.2r, družinam kme- i tijskih in 17.6rr industrijskih delavcev, 7.2rr obrtniškim in 2.9^, nameščenskim družinam. Otroke kmečkih družin so delili posebej na male, srednje in velike kmetije. Tuja merila neuporabljiva za nas Izkazalo se je. da so normale, številke o telesnem razvoju otrok, rasti in teži sestavljene po tujih strokovnjakih v tujini, za naše razmere neuporabljive: že prejšnje čase so nekateri naši raziskovalci opozarjali, da je potrebno sestaviti nor-malo na podlagi raziskovanja naših šolskih otrok. Učiteljski pokret se je lotil napornega dela. kajti v tem pogledu je bilo treba pri nas orati ledino. Plod tega dela je nor mala. skala o višini in teži šolskih, otrok pri nas od 7. do 14. leta starosti. Imenujejo je začasno, pač ker je še edina, v naši literaturi edinstvena, in ker žele v nadaljnjem raziskovanju preiskati njeno zanesljivost. Dobro bo služila našemu učiteljstvu, ki bi lahko primerjalo svoje me-iitve morda tudi po zdravstvenih listih. Nedvomno pa bodo našo normalo upoštevali tudi naši šolski zdravniki. Omeniti je treba, so delavce Učiteljskega pokreta podprli pri njihovem pomembnem in odgovornem delu šola narodnega zdravja v Zagrebu z direktorjem dr. B. Borčičem na čelu in šef statističnega odseka dr. F. Mikič. Raziskovalci so prišli pri svojem delu do mnogih zelo zanimivih izsledkov. Mi se ne moremo spuščati v podrobnosti, navodemo naj le nekatere ugotovitve o številnih primerih telesne zaostalosti mod našo šolsko mladino. Otrok kmetijskih delavcev največ zaostalih Dečkov velikih kmetov je bilo med anketiranimi zaostalih v rasti 7.57'^. deklic n.0'; : srednjih kmetov dečkov 14.36'< < deklic 13.92%); dečkov in družin malih kmetov 16.19'; (deklic 18.S1>: dečkov poljskih delavcev 20.8V; (21.751. V teži jih je pa bilo zaostalih iz družin velikih kmetov 4.55"< f deklic 5.0T^£ ) ; srednjih kmetov 11JJ5<% (12.48 >. malih kmetov 17.91'; (15.72) in iz družin poljskih delavcev 19.52^; (20.851. H kategoriji poljskih delavcev je treba pripomniti, da so v njo všteti dninarji, ki jih raziskovalci dele na viničarje. m a jer je in huberje ter kočarje. — Zelo so telesno zaostali tudi otroci, ki pripadajo naslednjim socialnim razredom.: dečki industrijskih delavcev 8.82<& <9.9R deklic) obrtnikov 13.61*2 (11.83). nameščencev 8.25r, (4.29 > in osti -lih poklicev 22.22 (3.03) v rasti: pn teži je pa bilo telesno zaostalih 14.4'; dečkov industrijskih delavcev (deklic 13.85). obrtnikov 18.329?, (14.03). nameščencev 7*?2-(12.86) in ostalih poklicev 22.22^; (9.09). i! esssi Velika operna novost: Francesco Cilea: Adriana Lec$ttvrewr Italijanska opera francoske drame je z legv» uprizoritvijo in s prav dobrim izvajanjem splošno zelo ugajala Ljubljana. 18 marca Resnično operno novost v tekoči sezoni smo dobili ^clc v soboto, 16. marca s Cilc-jevo štiridciansko »Adriano*. Vise pred njo uprizorjene opere: Goldmarkova Sabska kraljica, Massenetov Glumač Matere božič Mozartova Figa rova svatba, Foersterjev Gorenjski slavček. D*Albertova Nižava, Dvorak ova Rusalka in ('lajkovskcga Jo-lanta. so bile stalni operni publiki znane iz prejšnjih sezon. Vendar so tudi te reprize z večinoma novimi solisti in deloma novim zborom dale upravi, kapelnikom, režiserjem, scenografu, koreografu in še drugim sodelavcem nalog kakor prave novitete. Če upoštevamo še Massenctovega NVertherja, Verdijevega Trubadurja, Verdijevo Tra-viato in Lconcavallove Glumačc, moramo priznati, da nam je dala naša opera v dobrih petih mesecih zelo bogat in pester rc-pertoar. Operno osebje pa je nastopalo in nastopa tudi v Lcharjevi Frasquiti in Štri-tofovi obnovitvi Lumpacija Vagabunda, tako da je obsežnost in raznolikost dela za orkester in ves ostali operni ansambel vsekakor velika. Prva prava operna novost pa je »Adriana«, doslej neznana, v državi sploh še nikjer drugje izvajana opera italijanskega skladatelja po znani francoski drami Scri-beja in Legouveja. Takoj naj povem, da so nam dali Anton Neffat kot dirigent, K. Si- monith kot zborovodja, Cir Debcvcc kot režiser, koreograf inž. Golovin pa še neimenovani garderobarji uprizoritev, ki nas jc po izvajanju solistov, zbora, orkestra in baleta ter še posebej po svoji okusni opremi zadovoljila. Tudi pri občinstvu je bfla toplo spreje ta. in čeprav še ni poznalo dela in ni vedelo, kdaj bi bilo umestno izraziti solistom priznanje za zlasti živo in lepo podane glavne samospevne ali dvospevne točke, je bilo aplavza po vsakem dejanju dovolj, zasluženih cvetličnih poklonov Vi-dalijevi, Kogejevi. Franclu in dr. za čisto nove, učinkovite kreacije pa kar razkošno obilje. Besedilo je odlično poslovenil 5. Samec. Ker bomo imeli priliko poslušati to operno novost Se z gosti, zadošča naj za danes ugotovitev, da je »Adriana« žcLa tudi na našem odru velik umetniški uspeh, kakor ga žanje od premiere v Milanu 1. 1903 dalje po raznih operah Evrope in Amerike. Fr. Cilca je uglasbil Colauttijevo priredbo Scribejeve in Legouvejeve romantične drame v pozno verističnetn slogu šole Ma-scagnija in Puccinija. Dramatika sta vzela iz dobe Ludvika XV., časa rokokoja, nekaj resnično živečih osebnosti in jih postavil v izmišljeno zgodbo z ljubezenskimi in političnimi spletkami, ki nas živo spominjajo Scribejeve veseloigre »Kozarec vode«. Zopet se godi dejanje med plemstvom in zopet gledamo borbo dveh žen za istega meža. A dočim se zaključi v »Kozarcu vode« srdita ženska tekma z veselo zmago tretje, najmlajše, se v »Adriani« konča berba med idealno, čisto, ponosno zelo m<*;do igralko najvišjega ugleda Adria-nc Lekuvrer in med že zrelo strastnico, zločinsko maščevalno princeso Bouillonsko trag-čno: princesa zastrupi no receptu Bor-gijevcev zmagovito umetnico s šopkom vijolic. Borba se vrši za saškega grofa Maurici-ja» ki rum jc znan iz zgodovine pod imenom Moiitz von Sachsea; bii je res slaven, neštetokrat v raznih vojnah sijajno zrna I r govit vojskovodja, francoski maršal, nezakonski sin poljskega krai;a Avgusta Mol nega. p-etendent na korenski, poljski ~ celo ruski nrt stol in še pra> posebno zcja slovit ženskar v najvišjih francoskih rodbinah. Dramatika sta g;i močno idealizira la: otepa se bouillcnske princese, eijc ljubezni sc je naveličal, in ljubi mlado sveče-nico umetnosti Adriano ter jo tik pred smrtjo celo zasnubi. O Adriani Lelcuvrer p-.i poroča zgodovina, da jc bila resnično velika igralka in duhovita žena, s katero so radi občevali Voltaire in drugi največji pisatelji in umetniki v Parizu iz časa mada me Pompadour in grofice Dubarv. Na takratnem gledali Scem nebesu sta bili najbolj sijajni zvezdi Diklosova in Lckuvrerjeva Kajpak sta dramatika idealizirala tudi Adnano, pa nasprotno pohujšala značaj princese, tla jc bil kontrast tem efektnejši In komponist ie sledil dramatikoma ter dal Adriani partijo v sladkem visokem sopranu, princesi pa v temnem mezzu skoro do altovskih globin. Znana igerska klišeja iz tiste dobe in iz Scribejeve dramatske manire sta tepčasfi ženskar, postarni princ, »diletant v kemiji in ljubezni«; rad bi se iznebi Diklošove, ki ca vara in končno sama pusti. Princ pa ne sluti, da mu žena ljubimka /. Mavrici-iem. Druga šablonska fijjura je ftboe de ChazenU duhovnik spletkar prinčev pomagač pri ljubezenskih avanturah^ hkratu pa sam zaljubljen v princeso, ki ga ima za norca. Ostale osebe so vzete iz igralskega osebja pariške Comedie Francai.se. Najlepša osebnost jc Michonnet, režiser-inspicicnt. učitelj Adrianc, že star mož, ki ljubi Adna no in ji ostane /vest prijatelj Dalje so tu dva igralca in dve igralki, ki imajo edini namen kazati razmere pri gledališču, v garderobi 1- 1730, in pa razmerje do slavne kolegice. Predstava je bila v splošnem prav dobra in lepa, v nekaterih pomeznostih — ko so n. pr. odpovedali rekviziti (šopek in bisernica) in so btle neke pozicije solistov Še nenaravne — pa se pri reprizi popravijo in popolnijo. Cilejcva menda najbolj močna stran je orkester; njegova spevna melo-dičnost je topla, nežna, vendar ne tako udarna in ne tako izrazita, da bi sc — kakor pri Verdiju. Mascagniju ali Pucciniju — naglo vtisnila v spomin. Ritmično prinaša glasba mnogo zanimivih lepot in pestrih raznoterosti, solistom in zboru pa hvaležnih nalog in efektov. Naslovno partijo poje in igra prav dobro K. Vidalijeva in ji daje ves šarm poetične umetnice, tudi zunanje jako ugodne in prikupne osebnosti. Močnejša je seveda z lirične kakor z dramatske strani. Svoje salonske arije je prinesla lepo, v dialogih, ne zmerom spretno napisanih, se jc dobro držala, zlasti srečno pa je podala četrto dejanje. Izvrstna princesa pevski m igralski je Kogejeva zrela igralka močne karakteri-zacije. Odličen grof Mauricij je Franci, zunanje simpatičen, topel glasovno lep, močan, včasih premočan. Janko je ginljivi dobričina Michonet, nesrečni zaljubljenec, zlata prijateljska dušica. Glasovno se mu menda partija ne prilega, a igralski se je kajpak polno uveljaviL Prav dobri so S. Banovec kot mtrigantni abbe, stasiti Lupša bat igralec Qu ina uit in Telesna zaostalost in bolezni M. Mencej naglasa v svojem članku, kako usodne so posledice zaostalega, telesnega razvoja otrok: pravi, da je posledice telesne zaostalosti pogosto rahitida, ki je zaradi avitaminoznosti najbolj razširjena bolezen v Sloveniji po ugotovitvah higienskega zavoda. Pri 601 primeru rahitide so ugotovili v prejšnjih letih, da je bolezen v večini primerov povzročila nepravilna in nezadostna prehrana, dalje slabo zračenje stanovanj in vlažna stanovanja- Ce bi zdravniško pregledali vso telesno zaostalo mladino vsaj malih kmetov in dninarjev, bi najbrž ugotovili presenetljivo število primerov rahitičnih obolenj. — še pogostejše so v zvezi s telesno zaostalostjo otrok tako zvane hvpovitaminoze ali relativno obubožanje organizma na vitaminih. Nastopajo kot samostojna obolenja ah pa v kompleksu simptomov drugih boleznih. Zato so otroci pogosto živčno oslabeli ali bolehajo za kroničnim sklepnim revmatiz-mom, zelo so pa tudi nagnjeni k nalezljivim boleznim. Najhujše je. da so nagnjeni tudi k tuberkuloznim obolenjem. Značilno je. da največ šolarjev boleha za tuberkulozo v okrajih, kjer so v večini dninarji in kočarji; v najbolj revnih okrajih je pa tudi največ obolenj za nalezljivimi boleznimi. Najvišja splošna umrljivost je v krajih, kjer je v primeri z drugimi kraji tudi najvišja umrljivost za tuberkulozo. Raziskovanja v tej smeri bi bilo treba še poglobiti, glede na ugotovitve raziskovalcev, ki so se ob tej priliki seveda ozirali predvsem na številke o telesnem razvoju otrok. Zdravniki, higieniki m socialni delavci bi imeli dovolj dela; delali bi pa naj z roko v roki. Ali ni nobene pomoči? In kaj bi bilo treba ukreniti, da bi naša. mladina razvijala telesno tor duševno normalno ? Mencej se sklicuje na Slobodana Vida kovica, ki je ugotovil, da pri socialni pomoči pride v poštev le 2r', šolske mladina v Jugoslaviji. Med socialnimi akcijami za mladino omenja šolske kuhinje in pravi, d.a se v njih prehranjuje delno 3.27rr šolarjev. Tu in tam skušajo pomagati otrokom tudi z obleko, vendar soglaša z Vldakovičem. ki pravi, da vse to ni socialna zaščita, temveč samo dobronamerni so-cialni eksperiment ali pa dekorativna psevdo socialna politika . Vprašanje telesne zaostalosti šolske mladine se zdi avtorju polc£ vseh drugih socialnih vprašanj najbitnejše, ker tu gre za zdrav razvoj in napredek naroda . Živahni J, Rus k-ot igralec Poisson, pa Št. 11 ličeva m N. Španova kot igralki. V tretjem dejanju sc godi v bou i* Ionski palači velika zabava, med kater-: nastopi balet z uprizoritvijo »Paiisove SOcibe«. tio-lovin je princ pastir, ki razsodi da je med tremi boginjami najlepša Venera in izroči jabolko nji, ona pa ga izroč' princesi. Ju-no je Japrjeva, Palas Atena Bravničarjeva v spremstvu bojevnic. Jupitrov sel Čarman. a Venera Mohorjeva. Ples izvajajo na pretesnem prostoru zadovoljivo... samo, hm hm! nc klasično .. Kakor rečeno, se k operni novosti prilično se vrnemo! Za sedaj: hvala m iskreno priporočam čim večji puset Fr. G. Skala se je odtrgala Krško, 17. marca. Letošnja ostra zima je bila povod že marsikateri nesreči, pa tudi še bo. Tako je tudi v Krškem posredno povzročila nesrečo, ki je le k srečnemu naključju ostala brez težjih posledic in smrtnih žrtev. Bilo je v četrtek okrog štirih popoldne, ko so delavci praznili greznico na dvorišču občinske hiše, tik pod pobočjem. Breg se tukaj takoj začne strmo dvigati ter kmalu pride v strmo skalovje. Oster mraz in voda sta povzročila, da se je ena skala omajala in zdrknila v dolino. Trušč. ki ga je povzročila skala, je opozoril delavce na dvorišču na nevarnost ter so v zadnjem trenutku odskočili v n;.>spioten kot dvorišča. Ska^a, ki je na svoji poti rušila drevje in sploh vse. kar ji je prišlo na pot ter sprožila Se t "i plaz manjšega kamenja za seboj, je priletela preko dva metra visoke zaščitne stene naravnost na groznico, ka- tero j-: popolnoma uničila. To pa je bila še sreča, ka-ti ravno greznica jo je zadržala ter tako obvarovala hišo popolnega razdejanja Tako pa jo je samo na vogalu precej poškodovala in povzročila nje stanovalcem nekaj strahu. Hiša se je ob udarcu skale stresla, kakor ob najhujšem potresu in ko je še nekdo zakričal, da se hiša podira, je vse zbežalo na prosto, kjer pa so se kmalu pomirili, videč da je nevarnost minila. Skala je iz krhkega dolomitnega apnenca in tehta gotovo preko 10.000 kg Skoda, ki jo je povzročila s svojo potjo v dolino, znaša okrog 5000. Din. Vsa sreča je v tem, da se to popoldne niso igrali na dvoi LšeL; otroci kaker je to navada. Z Zidanega mosta — prošnja «'«'stneniu «4lboni. Cesta, ki pelje od Sv*. Petra, pioti Zidanemu mostu, pada v bližini bloćnih železniških naprav strmo v Savo. Bas na tem kraju pa je v zadnjem času odstranjena železna ograja. Obstoja nevarnost, da bi v temni noti kdo padel v prepad in se smrtno ponesiečil-Z-t3 naprošamo cestni odbor, da namesti na omenjenem kraju novo železno ogTajo. Pri tej priliki bi bilo tudi umestno, cla bi se odstranila razna navlaka ob železniški betonski škarpi blizu novega mostu. Smo na pragu pomladi in s tem tujske sezone, zato je čas, da se odplavijo nedostatki in nesnaga, ki nam ne delajo časti. — Občni zbor podružnice SPD Zidani moSt. V nedeljo je bil v Laškem občni zbor podružnice SPD Zidani most. Zelo burna debata je nastala zaradi elektrifikacije planinskega doma na Lisci in napeljave vodovoda. Laščani so zastopali stališče, da bi se pospešilo delo za dokončno gradnjo koce na &nohorju, dočim so Za-savci forsirali elektrifikacijo in gradnjo vodovoda na Lisci. Končno je bil sprejet kompromisni predlog g. Roberta Premer-steina iz Radeč, da se bo zaenkrat lisca samo elektrificirala, z gradnjo vodovoda pa se bo še počakalo ugodnejših prilik. Na občnem zboru sta bila izvoljena za blagajnika SPJD) g. Premerstein Robert, za tajnika pa g. Bratok Rudolf, oba iz Radeč. Etektrifikaeijska cela na Lisci so se že pričela. Po načrtu inž. g. Gregoriča že kopljejo jame, in postavljajo električne drogove. Pričakovati je, da bo Lisca elektrificirana že v dveh mesecih, kar pozdravljajo vsi planinci. V doglednem času se bo potem pričelo tudi z gr-adnjo vodovoda na električni pogon. Voda se bo zajela pri studencu cerkvice sv. Još ta pod Lisco, kjer bo montiran poseben Dieselov motor, ki bo dvigal vodo v rezervoar na Strem 3 Lisco. V neposredni bližini doma bo zgrajen tudi plavalni bazen, kar bo Se povečajo privlačnost planinskega raja na Lisci. Učitelji lasnega Kresa na bežigrajski poskusni soli. Te dni se je udeležilo mno-j go učiteljev laškega sreza hospitacij na i bežigrajski poskusni šoli v Ljubljani, ka-I tero vodi didaktični vodja g. prof. Rudolf 1 Kobilica. Učitelji so hospitirall v vseh šti-I rih razredih poskusne šole. Z načinom poučevanja so bili zajčovoljnL Hospitacije se ! je udeležil tudi sreski šolski natlzornik g. ! Ernest Vrane, vnet zagovoranc nove ljudske šole. Glavna skupščina jeseniške »Skale« Za predsednika je bil ponovit*© Izvoljen znani Jože čop Jesenice. 17. marca. V četrtek zvečer je bila pri Paaru glavna skupščina TK :>Skala \ ki je bila prav lepo obiskana. Skupščino je otvoril in vodil predsednik g. Joža čop, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem pa g. Ada Keržana, zastopnika ljubljanske »Skale«. Tajnik g. rlavnik Stanko je poročal, da je imel upravni odbor ^Skale - med letom 15 sej, 2 sestanka in 1 predavanje o barvni fotografiji, ki ga je imel član g. mr. ph. Koželj. Smučarski odsek se je udeležil sko-raj vseh tekmovanj, plezalni odsek pa je bil tudi zelo agilen. saj je preplezal poleg domačih velegorskih vrhov tudi najpomembnejše vršace na zapadnem delu Julijskih Alp. Manj razveseljivo je poročilo o delu mladinskega odseka, ki mu uprava posveča vse premalo pozornosti. Naposled je tajnik poročal, da se je v okviru kluba sestavil poseben odbor, ki bo namestil spominsko ploščo pokojnemu Mihu čopu na njegovi rojstni hiši na Blejski Dobravi. Blagajnik g. Ignac Juran je poročal, da je imela blagajna v minulem letu 66.03S din dohodkov in 41.135 din izdatkov, tako da znaša prebitek 24.902 din. Društveno premoženje predstavlja vrednost 51.787 din. Klub šteje 182 rednih. 42 podpornih in 20 ustanovnih članov. Za smučarski odsek je poročal g. Stanico Ravnik. Iz poročila je razvidno, da so se člani, članice in juniorji udeležili skoraj vseh smučarskih tekem na ozemlju GZSP. Heim. Koblar in Mrak so se udeležili treninga v alpskih disciplinah med italijanskimi prvaki v Cortini d'Ampezo. Praoek pa se je udeležil mednarodnih smučarskih tekem v alpskih disciplinah v Ga-Pa. Juniorji, ki so nastopili na državnem mladinskem prvenstvu v Planici, so se prav dobro odrezali. Potrebno pa je. da bi se v bodoče udeležil mladinskih tekem tudi kak odbornik kot opazovalec in da bi bili k takim tekmam pritegnjeni tudi sodniki klubov, ki pošiljajo tekmovalce na taka prvenstva. Uspehi: >Skala je v minulem letu dosegla naslednja prvenstva: Koblar državno prvenstvo v alpski kombinaciji ter v smuku. Heim prvo mesto v veleslalomu pri tekmah KID in akademsko prvenstvo. Praček državno prvenstvo v slalomu. Čopova pa banovinsko damsko prvenstvo v slalomu. Vodja plezalnega odseka g. Drago Korenini je poročal, da je imel svoje sestanke na .kolodvorih, v kočah in bivakih. Plezalci so preplezali nova velegrorja. v vseh smereh in se povzpeli tudi na Poliški Špik. nekateri pa so naskočili tudi Švicarske vršace. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Matevž Prelih. da so našli vse blagajniško poslovanje v vzornem redu ter je predlagal blagajniku in upravi razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. V imenu ljubljanske :> Skale« je zborova lce pozdravil g. Ado Keržan ter -Skali« čestital k lepim uspehom. V imenu GZSP je pozdravil navzoč ne predsednik g. Pero Vovk in poročal o delu podzveze v minulem letu in podal smernice za v bodoče. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen znani alpinist g. Joža Čop. za podpredsednika g. dr. Miha Potočnik in Drago Korenini, za tajnika g. Stanko Ravnik, za drugega tajnika g. Mir;m Mam. za blagajnika g. Ignac Juran. za drugega blagajnika g. Božidar štolcar. za načelnika smučarskega odseka g. Lojze Katnik. za gospodarja g. Bogomil Homovec. za načelnika mladinskega odseka g. Dominik Kemielj, za knjižničarja g. Jože Truhlar in Erika Heim, za plezalni odsek g. Mak« Dimnik. Preglednika sta gg. Pavel Robič in Dore čufar. častno razsodišče pa tvorijo gg. dr. Aleš Stanovnik, dr. Ivan Stem-pihar. dr. Jože Novak dr. Jože Ludw1g m inž. Alfred Rudesch. Nesreča beograjskega brzovlaka Krško, 17. marca Zadnji čas promet na naši postaji vidno narašča, posebno pa tovorni, da morajo delavci največkrat ponoči opraviti vsa premikanja. Tako je bilo tudi v noči orazletelo« ali že en dan pred aH sledi sele po sv. Jožefu. Le vprašajte nase Kobance, kakšne skušnje imajo v romanjem k sv. Jožefu na Studence. Idealno jutro jih zvabi v lahki sporniadm obleki proti Mariboru, a ponovno so se že popoldne vračali od dežja ali celo snega premočeni. Letos se priporoča še posebna previdnost — če bo vreme sploh še vadržak) tik Nad jubilant je bil rojen 19. marca 1870 v Kamni gorici, kjer se je Izučil IcovaSke obrti. Kot zastaven 181etni mladenič je dobil službo pri Kranjski industrijski družbi. Svoj vojaški kadrski rok je prebil kot stega pri generalu Majstru pri 4. pešpolku, ki je bil takrat nastanjen v Ljubljani. Pozneje ga je pot zanesla, v širni »vet u tim buhom za kruhom. Delal je v raznih kravjih Nemčije, bil je delj časa na Dunaja, v Donavitzu in tudi v Trst ga je zanesla burna življenjska pot, od tam pa zopet zaj v Donavi tz» Leta 1904 je prišel naš nemimi nazaj na Jesenice, kjer je delal v železarni na Javom i ku. Osem let pozneje pa je zaradi težke bolezni dobil službo pri tukajšnji bratovski skladnici kot bolniški nadzidat el j, kjer je bil leta 1932 upokojen. šlibar se je precej udejstvoval pri rasnih delavskih stanovskih organizacijah, kj3r je radi svoje odločnosti zavzemal zelo viilna mesta in je bil nekaj let tudi v na-če'stvu Krajevne bratovske skladnice. Bil je več let član in odbornik CM-y Godove podružnice za Savo, Javornik m F o roško Belo ter je prejel asa svoje idealno in marljivo delo od Ciril-Metodove družbe ličio diplomo. Naš jubilant je pravi Gorenjec. S mojo nezlomljivo voljo in odločnostjo se je ved-no prebil skozi hude življenjske ovire, tako da si je danes čil in krepko vzravnan zadal sedmi križ na svoje rame. želimu mu, dsj bi ostal tako čvrst še dolgo vrste Stan 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponederjek, 1«. marea 1940 Sto*. 64 DNEVNE VESTI — Velikonočni šolski odmor. Kraljevska banska uprava, prosvetni oddelek, objavlja, da je g. ban po pooblastilu g. ministra proevete odredil, da se na vseh Šolah prične velikonočni šolski odmor že s praznikom 19. marca. Sklep šolskega odmora ostane neizpremenjen. — K°nec Združenja jugosiov. dramskih avtorjev, člani Združenja jugoslo venskih dramskih avtorjev so imeli včeraj v Beogradu občni zbor, na katerem je bilo sklenjeno, da se združenje likvidira, hi sicer na zahtevo hrvatskih dramskih pisateljev. Ustanove se tri avtonomna društva, ki bodo iistanovila svojo zvezo, v katero bodo povabljeni tudi bolgarski dramski pisatelji. — Konferenca o davkih. V finančnem ministrstvu se je pričela danes dopoldne konferenca v zvezi z zahtevo gospodarskih organizacij, da se nedavno objavljena davčna reforma izpremeni. Konferenci posvečajo v ministrstvu veliko pozornost. Xa nji bo sprejet osnutek nove uredbe o izpr-?membah eki\-enegn zakona. — Se ena uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet izdal uredbo o izpremembah in dopolnitvnh zakona o taksah. Po nji se zniža taksa za sklepanje službenih pogodb na poj odstotka v primerih, če je delojemalec ročni ali sploh slabše plačan delavec. Hazen tega je dovoljeno takso plačati v štirih obrokih, če maša nad 100 din. Upravnim sodiščem je dovoljeno obravnavati tožbe in druge zadeve- ee sploh niso ali pa niso dovolj taksirane. — Uredim o prejemkih y.dravnik«»v-*ia, 7i«tov. Minister socialne politike in narodnega zdravja je izdal uredbo o prejemkih zdravnikov stažislovmripra\Tiikov. V smislu te uredbe nai vsi zdravniki preko svojih predstojnilcn- vlože prošnje na ministrstvo, da bodo lahko prejemali plače. — podražitev električnega ToKa. Nekatere elektrarne nameravajo podražiti električni tok. Podražitev uprav ič u je jo S podražitvijo premoga, zvišanjem mezd in davkov. Naša električna industrija je po večini v rokah tujega kapitala. Tuja podjetja so imela droalej ogTomne dobičke in mnogo milijonov je romalo iz naše države. To bi naj upoštevali na pristojnih mestih, ko bodo proučevali predlog o podražitvi električne energije n da bi zaradi te podražitve zastala industrijska delavnost, industrijski izdelki bi se pa podražili. — Izšla je druga številka liMa »Mali go- SpOdM« z zeio pestro vsebino. V članku Rejec malih živali v februarju«, so nar i-zana v zgoščeni obliki vsa rejčeva opravila v tem času in sicer pri kokoših, vodni perutnini, purah, golobih, domačih kuncih m kozah. V članku: »Vzgoja .piščancev nrez naravne koklje« pojasnjuje pisec --umetne koklje«, ki jo lahko naredi vsak količkaj spreten gospodar. Perutninarje bosta nadalje zanimala članka: >Kokoši na naših dvoriščih'?: ter 10 zapovedi perut-ninarja. Na rejce domačih kuncev naslavlja pisec g- 3L šmid članek: >0 gospodarskih koristih reje domačih kuncevc. V članku >Dobrodošla pomoči, se zavzema pisec g. Fr. Skobel za kuncerejo, ki lahko znatno olajša gospodarske skrbi. G. ing. s;iško navaja v spisu: »Nega dlake in krempljev pri kožuharjihc, kako mora rejec skrbeti za svoje živalce, če hoče. da bodo res dobro uspevale. Golobarje poučuje o reji golobov g. Grabnar DTago. V posebnem članku navaja gospodarske pasme golobov. G. Hladnik Jakob poučuje tiste, ki kupujejo prašičke za rejo, na kaj morajo paziti pri nakupu. G. štrekelj se zavzema za saditev blitve ali mangolda. ki je za živali in pa tudi v kuhinji kaj pripravna aelenjad. Dalje je poučen članek g. Tita Grearja o napravi komposta. O koristi kozjega, kunčjega in kurjega gnoja piše g. inž. Šiško, o umetnih gnojilih pa g. inž. Tržan. Dr. širne žibert razpravlja o najpogostejših boleznih prašiče sr, svinjski kugi, gripi ali influenci prascev. nalezljivem levmatizmu prascev. slinavki in parkljevki itd. G. dr. J. Koren pa daje navodila, kako zdraviti protin in krvavo drisko kokoši. Slede društvene vesti onih društev, ki so včlanjena v Zvezi društev Mali gospodar« za Slovenijo v Ljubljani, ki list tudi izdaja in ki zasluži čim večjo podporo oblasti in vseh rejcev ter malih gospodarjev, ki jim .je list namenjen v pouk. List »Mali gospodar*, izhaja mesečno na 20 straneh in ima zelo prikupno obliko. Tiska se na dobrem papirju in ima prav lepe slike, ki pojasnjujejo vsebino posameznih člankov. Naročite ga lahko pri Zvezi društev >Mah gospodar« v Ljubljani. Gajeva uL 9-L in stane na leto 30 din. Pišite upravi, naj pošlje list na ogled! — Nova tekstilna tovarna slovenskega tovarnarja v Beogradu. Industrijsko podjetje Fr. Sire iz Kranja, ki je imelo prvo tekstilno tovarno v Kranju, namerava zgraditi večjo tekstilno tovarno v Beogradu. Po informacijah »Industrijskega kurirja«, je podjetje že kupilo večje zemljišče za tovarniška poslopja. — Izvoz slovenskega vina februarja. Prejšnji mesec je bilo izvoženega skupno 3 81.631 litrov štajerskih vin. in sicer v Nemčijo in na Ceško-Moravsko. V prvih dveh mesecih tega leta je bilo izvoženega iz Slovenije 331.789 litrov vina. največ v Nemčijo, 322.070 litrov. - Ko se je trgovinski minister dr. An dres nedavno mudil v Nemčiji, se mu je posrečilo doseči odobrenje kontingenta za vino v znesku 22 milijonov din. To vino bo izvoženo po PrJBftdB. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno (visoka megla), hladno in stanovitno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu in Dubrovniku 15. v Kumboru 14. na Rabu 12. v Mariboru 11.6, v Ljubljani in Zagrebu 11, na Visu in v Sarajevu 9. v Beogradu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.6. temperatura je znašala 1.8. — Nesreče. V Tomišlju se je oparila z vrelo juho po rokah in nogah 71etna delavčeva hči Marija škraba, ki so jo morali zaradi hudih poškodb nemudoma prepeljati v bolnico. — V Dolu pri Moravčah je padel s peči 21etni posestnikov sinček Jakob Goršek in si zlomil levo nogo. — Na Ižanski cesti pri Crni vasi je neznan av-tamobilist podrl 251etnega posestnikovega sina Ivana Jevca. Jevc je dobil hude notranje poškodbe in pa več zunanjih prask. _ Na poledenelem hodniku. doma pred biš,o je včeraj padla 191etna Bogomira Vrhovnik iz Tržiča m si zlomila levo ključnico. — S kropom se je včeraj polila 8 idjaa posestnikova hčerka Pranja Smole ie like Loke. Oparjena je po vsem životu in visi njeno življenje v bolnici na nitki. — V bolnico so davi prepeljali tudi delavca Štefana Rodeta iz Domžal, ki ga je na kolodvoru odbil vagon. Rode ima težje notranje poškodbe. Iz Ljubljane —lj Angleško društvo sporoča svojim članom, da se vrši danes — po predavanju g. Anthonva Bertrama o angleškem slikarstvu — čajanko v društvenih prostorih in sicer ob pol 21. zvečer, čajanke se udeleži tudi predavatelj, člani se vabijo k obilni udeležbi. 155—n Na čast vsem Jožicam in J ožetom priredi kavarna »Central« na Jožef ovo ples! Odprto v ponedeljek, na Jožefovo in v sredo do 5. ure zjutraj. Ne zamudite prilike in pridite vsi! —lj Predavanje in jožefovanje društva »Soče« v ponedeljek 18. t. m. ob pol 9. zvečer v salonu vPii levu«. Ta večer nastopi naš vsakoletni odlični predavatelj g. dr. Vinko šarabon e? temo: »Razdelitev zakladov Sveta«. Kakor vse kaže, bo sedanja vojna v prvi vrsti gospodarska vojna. Zato nam je predvsem treba vedeti, kako je razdeljeno blago, ki je za vojskovanje posebno važno. Kje je železo in kje je premog? Kakšn so niju odvajalne in dova-jalne možnosti ? Kje je baker, kje je cink. kositer, srebro, zlato itd.? In predvsem, kje je petrolej, brez katerega je v sedanjem času vojskovanje sploh nemogoče? Koliko ga potrebujemo in kako ga pridobimo? Dalje les, bombaž in kavčuk itd.? Vse to so vprašanja, ki se nam ob vsaki piiliki vsiljujejo. Na zemljevidu moremo slediti odgovorom na ta vprašanja. Ti odgovori bodo predmet tega aktualnega predavanja, ki bodo tudi za nas zelo poučni. Sodelujejo pevci »Krakovo-Trnovo«. K temu res zanimivemu prede van j u vabimo vse člane in prijatelje »Soče«. Vstop vsem prost. Pridite, ne zamudite prilike! 154—n lj Razstava »Uit Matije Jame v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno od y. do 18. ure. —lj Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru uprizori jutri ob pol 16. fantastično lutkovno igro J.šorna: Jurček na Marsu-v petih dejanjih. Velika vsemirska raketa, čudni Marsovci in marsovska žival bodo zadivili vsakogar. Uprizoritvi prisostvuje- j jo udeleženci župnega prosvetnega tečaja. Vstopnice dobite v predprodaji v torek od II. do 12. v društveni pisarni. Ob tej uri jih naročite lahko tudi telefonično. 156-n I lj Profesor Kir^lich umrl. V tukajšnji splošni bolnici je včeraj zjutraj preminul g. Karel Kieslich. profesor III. drž. realne gimnazije. Pogreb prerano umrlega pokojnika bo v torek 19. marca ob pol 10. dopoldne iz cerkve sv. Cirila in Metoda do III. drž. realne gimnazije, od koder bo prepeljan v Studence pri Mariboru. V Studencih ga položimo k večnemu počitku v sredo 20. marca ob 15. —lj Velikonočne počitnice na strokovno-uadaljevalnih šolah mestne občine ljubljanske bodo od srede 20. marca do vštete srede 27. marca t. L —lj Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi danes ob 18. v zbornični dvorani univerze komemoracijo za pokojnim profesorjem dr. Pavlom Grošljem. — Ob 20. pa bo v dvorani Delavske zbornice predaval naši širši javnosti že od prejšnjih predavanj tako dobro znani u n i v. prof. dr. Boris Zamik iz Zagreba. —lj Idru/.enjo jugo*Ioven*kiii hr/.en j«T-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana priredi za svoje člane v Četrtek 21. mat ca t. 1. oeled napeljave centralne kurjave v hotelu Slon« in celotne zgradbe mestnega dei-jega zavetišča v Trnovem. Zbirališče ob pol 16. uri pred Kreditno banko na Tyr-ševi cesti. DANES DVOJNI SPORED ZA OBČINSTVO ŽELJNO LEPIH, GANLJIVIH IN NAPETIH FILMOV! Prekrasna in ganljiva drama iz življenja v mestu in na vasi! Leda Gloria — Im Pola. W% AJM A Jk Olga Sapri. Sandro Salvini. 1% O 11 11 9 g T II d 3 Očarljive slike iz Severne Italije z divno in zanosno muziko in pesmijo, ki jo poje slavni pevski zbor >Rornagna« z Lugana. Radi dolžine filma predstave danes bo 16., 19. in 21.15 uri, jutri Veliki pustolovski film, v katerem se je nekoč proslavil veliki ,,»„Sba,,bsZoro maščevalec John Carroll — Helen Christian — Noali Burry. Fantastična pustolovščina novega Zora — junaka vseh junakov bodo držale vsakega gledalca v napetosti od začetka pa do konca. KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 10.30 (znižane cene) ob 14.30, 16.45. 19. in 31.15 url. sta v stiski posegla po seširovem premogu. Pri enem moških ao našli vrečo piemoga. pri drugem pa dve. Moška sta premog tudi prodajala. Krali Matjaž na sokolskem odru Vič. 16. marca Naša marljiva sokolska mladina, ki pridno po seč a telovadnico, se prav tako uspešno udejstvuje tudi na gledališkem odru. V te i sezoni bodo naši najmlajši nastopili že drugič in sicer jutri in na praznik s pravljično igrico s petjem »Kralj Matjaž«, v režiji br. Kemperla. Kakor je prva .predstava »Krojaček-junaček« lepo uspela in je bilo občinstvo zadovoljno, tako smo prepričani, da bo tudi jutrišnja preletava dosegla velik uspeh. Pripominjamo, da sodeluje pri predstavi izključno samo moška in ženska de ca v vseh vlogah. Ako pomislimo, koliko truda je imel brat režiser z deco, potem smo trdno prepričani, da bo občinstvo razumelo vabilo naših malčkov in posetilo predstavo v polnem številu. Tudi smo povabili vsa ljubljanska društva, naj pripeljejo svojo decot da vidijo uspehe nase mladine ne samo v telovadnici, mar-več tudi na odru. Začetek predstave bo jutri (v nedeljo) točno ob 18. uri, zato prosimo vse p. n. posetnike, naj pridejo točno, da se predstava ne bo zavlekla. Vstopnice dobite že jutri dopoldne v pisarni sokolskega doma od 10. ure dalje in popoldne ori blagajni od 17. dalje. Prepričani smo, da bo sokolsko članstvo in prijatelji naše mladine napolnili sokolsko dvorano do kraja in tako izkazali priznanje požrtvovalnemu delu naših malčkov na gledališkem odru. Predstava se bo ponovila na praznik. 19. t. m. ob 18. Vsi bratsko vabljeni. ANGLEŠKO SLIKARSTVO Predava mr. Antonv Bertrem. Danes ob 18. v Beli dvorani LJniona. Vstop prost. Slovenska razlaga. —lj Tatvine. Ivanki Kalan v Janševi ulici 1 je tat odnesel iz stanovanja srebrno dvokrovno žensko uro in zlat poročni prstan z monogramom VK. — Tudi samostan sv. Jožefa so obiskali vlomilei. Iz shrambe so odnesli več steklenic vina. precej pevica in nekaj drugih jestvin, dalje čm površnik, volneno jopico, suknjič, nalivno pero. namizni pit in nekaj dragih predmetov v skupni vrednosti 4.600 din.— Iz trgovine Maksa Cimpeimana na Vodnikovem trgu pa je nekro ukradel 3 m moškega blaga az obleko, vredno 800 din. Iz Škofje Loke — Izredna skupščina sadjarjev je b:-a v nedeljo dopoldne v škofji Loki v šoli. škofjeloški sadjarji so si izvolili nov odbor, ki so vs topili vanj le sati jar ji :z ožjega škofjeloškega območja. Novi predsednik je g. Demšar iz Vinca rje v. Od pivetne škofjeloške podružnice SVD smo dobili tako štiri: v Retečah, v 2abn:ci, pri Sv. Duhu in v škof ji Loki če bo ta ceplje-nost za razmah sadjarskega poki ?ta v območju koristna, bo pač pokazala bodočnost. —Pomladanski sejem na dan sv. Jederti smo imeli letos že v soboto in je privabil kiasen zimski dan v škofjo Loko mnogo ljudstva od vseli strani. Stojnic je bilo po obeh straneh trga in v vsej njegovi dolžini, zaradi sobote pa je bil dobro založen tudi zelenjavni trg. —■ Cesta se je udrla. V soboto dopoldne, ko je zaživela škofja Loka v najživahnei-šeon sejmaiskem razpoloženju, se je udrla cesta v Nunski ulici med Thalerjevo in Homanovo hišo. Zadeva je bila toliko bolj nerodna, ker je tam cesta izredno ozka, in so morali potem preusmeriti promet po drugi cesti. Do nezgode je prišlo, ko je vozil po cestišču neki luksuzni avto. pa se mu je jelo udirati. Baš toliko, da je odnesel spete- in že je zazijala na cesti velika hiknja . . . Popustile so skale od zbiralnega kanala in to je povzročilo nesrečo. Jamo so zaenkrat prekrili z debelimi plohi po vsej širini ceste in je zasilni promet spet mogoč. — Premog so kradli. V noči na četrtek je šel neki škofjelocan po Spodnjem trgu in do most- poleg tovarne šešir, ko je začuden opazil na mostu vrečo premoga. Lo-čan je ostal na mostu, da bi videl, kdo neki bo prišel po vrečo. In res sta se takoj pojavila iz teme dva moška. Posegla sta po premogu in ga hotela odnesti. Lo-čan je enega spoznal. Zadeva je prišla na uho orožnikom in tako so »daj dognah, da Iz Slovenjega Gradca TežKa nesreča ple«karskega pomočnika. V četrtek popoldne se je pripetila v Šoštanju težka nesreča, katere žT"tev je postal 271etni pleskarski pomočnik pri Ho-lobarju Stojanu iz Celja Berločnik Karel. Karel je pi i.šel pred dnevi iz Celja na kratek dopust, ker ni imel zaposlitve, pa je hotel ostati nekaj časa doma pri svojih starših. Nesrečni Karel je pleskal strešnik na neki hiši v Šoštanju. Pri delu je prišel v stik z električnimi žicami. Menil je, da je elektrika odklopljena, a struja ga je piijela. mu osmodila desno loko v zapestju, izgubil je ravnovesje in strmoglavil 12 metrov v globino na plot in zadobil težje poškodbe. Na kraj nesreče je takoj prispel zdravnik OUZD g. dr. Medic in odredil takojšen prevoz v slovenjgraško bolnico. Radi siabih zvez z vlaki so ponesrečenca takoj naložili na rešilni avto gasilske čete Šoštanj in ga prepeljali v bolnico, kjer so ziiravniki ugotovili, da ima Berločnik zlomljeno desno ključnico, desno stran prsnega koša in precej težko pretresene možgane. Stanje ponesrečenca je brezupno. — Nesreče. Desno roko si je zlomil 17-letni trgovski vajenec Barvic Viljem, zaposlen pri Brunduh Rudolfu, trgovcu v Guštanju. 551etni kovaški mojster Fesel Peter iz Pameč pri Slovenjem Gradcu si je pri delu odtrgal prst desne roke. Pri sekanju drv si je odsekal kazalec desne loke 351etni revež Hleb Ivan iz Plešivca pri Velenju. Pii prekladanju hlodov si je zlomil desno nogo 251etni hlapec, pri Šo-berju Fricu na Muti, Laznik Ferdinand. Vsi ponesrečenci se zdravijo v slovenjgra-ški bolnici. — Občni zbor mislinjske podružnice SPD. V sredo zvečer se je vršil občni zbor tretje najmočnejše podružnice SPD v naši državi. ZcJ. je bila udeležba majhna, če pomislimo, da se je od 113 članov udeležilo občnega zbora le 15. Predsednik g. Germov-šek Miioš je o tvoril občni zbor in pozdravil zastopnika oblasti g. sreskega načelnika dr. Hrašovca Frana in vse zbrane odbornike in člane. Po predsednikovem poročilu je poJal kiatko poročilo tajnik g. žolnir. za njim pa blagajnik g. šmid Milan, gospodar g. Kavs Ivan. načelnik mer-kaeijskega odbora g. Kavs Ivan. Načelnica dijaškega mladinskega odseka, načelnik mladinskega obrtnega odseka pa je bil zadržan in je njegovo poročilo podal g. predsednik, ažl pa se tudi v tej organizaciji opaaž spor. Ne vemo. kdo je povzročitelj, potrebno pa je. da se spor mirno reši. Določen je bil bančni ravnatelj Justin Diago. da stopi vstik z opozicijo. Naša želja bi bila, da se ne bi društva cepila, kajti ravno tu na severni meji se organizacije cepijo, to ap povečini zato. ker kolikor je glav toliko je misli, želimo, da bi se spor v organizaciji čim prej mirno rešil, odboru pa želimo pri nadaljnjem delu za naše lepe planine čim več uspehov. Čitajte „Slovenski Narod"! Hotel Zora Prvi madžarski glasbeni film Zabaven film iz sodobnega peštanskega družabnega življenja, poln pikanterij, petja in ciganske godbe. — ORIGINALNA CIGANSKA KAPELA MAUYARY IMKE Poje član peštanske opere dr. Pallo Imre! IT vaj^ a* a «v««4"» a * i <• * '^nes predstava samo ob 16. uri, jutri WWU MATICA, ttL 21"24 na praznik ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri Danes ob 20. uri in jutri ob ^15., I2I8. in 1621. uri dva izbrana filma, in sicer zgodovinski velefilm in aktualen, zelo globok film ;z velikomestnega življenja Scipion Afriški KINO MOSTE Ulica brez radosti že nad 20 razstav Zveze gospodinj Sedanja razstava je v slogu pomladnega optimizma in veselja do življenja Ljubljana. IS. marca. V društvenem prostoru Zveze gospodinj v Gradišču je zopet prirejena lepa razstava, za naše razmere vsekakor potrebna, a 7as!irži pozornost javnosti že zarad« izredne delavnosti društva in njegovih plemenitih stremljenj usposobiti na5e žene čim bolj za praktično življenje. Lahko bi rekli, da so razstave Zveze gospodinj neke vrste ljudska univerza za meščanske gospodinje. Mimogrede naj omenimo, da ie Zveza gospodinj priredila doslej v svojih društvenih prostorih že okrog 15 razstav in na velesejnm 11. Velesejemske razstave so dovolj znane tudi v širši javnosti po svoji skromni uredit* i in da so imele vselej praktični pomen: niso bile le same sebi namen, temveč so bde vse prirejene iz potrebe. Sedanja razstava, ki se je začela včeraj, je vesela, lahko bi rekli v slogu pomladnega optimizma ter veselja do življenja: imenovali so jo *Za mlade matere«. Kdor ve, kako velika je umrljivost med dojenčki pri nas — tako velika, kakor da ne spadamo med kulturne narode - bo tudi takoj sprevidel potrebo po tak- belokranjsklmi vezeninami, izdelki Belo- kjanjic. Na rasstavi je tudi nekaj i; ture o negi dojenčkov. Te v:sto 3p ?OV zlasti cenenih, pri nas ni na izbiro. Staieišv« izdaje so po većini rasprodane, a novejših del je zelo malo n iz-šle x> v man naklaiiah. Tudi to je znak da negi dojenčkov pii nas doslej se nismo pripise tli večjega pomena in primerile resnosti. ix? nekaj zdravnikov, ki se posveC ijo tej stroki zoiavstva. nika.\-.>r no m>i: •• .>;>:.«- viti vsega dela. Kaj vre bi $c po'i o' ►vali pri nas: Premalo je dečjih domov, otroških bolnic, posvetovalnic zd matera, tečajev za nego dojenčkov, ni še organ izi-rano podpiranje revnih mater v risu m i-terinstva se nihče ne zanima za žanr jene otroke na deželi itd. Ker je pri nas rodnost zelo zmanjšana, -ji morali napeti vse sile. da bi zmanjšali umrljivost dojenčkov. — Kino Maticu: Hotel Zora Seveda smo bili radovedni, kakšen je ta film. saj je sni razstavi. Skrb za zdrav in dovoli Ste- i ™«Mb "I prvi inad/;Uski H Itn v Ijubljatl j skem kinematografu. Nismi oiUi razočara- ' ni. dasi film ni nobeno odkritje. NiO nove- j ga ne nudi p<> vsebini, ti da režiran je mno- ! ii< i bolj spretnu kot podobni nemški fii ; mi / lahkimi zgodbami o zakoncih ki sc ne i razumejo, pa sc nazadnje le zopet poišči j jo in so srečni. Glasba jc dobro vpletena ; v zgodbo, igralci m igralke pa so nekako srednji — Kino Union: Muri in llonn Nemšic film s Pa u to Wessedy, ki jc res že dolgo nismo videli na platnu. Imamo 1" N »1 minu kot razmeroma dobro nemško 1 lin sko igr;-!k-> v filmih, kjer pride lahko ii > veljave njena elementarna igralska sila, kot Marija llona v aristokrat-kem ok i pa nas ni posebno navdušila. Cieza Bolva-ry jc ta zgodovinski film zrežiral »po nem ško«, a vendarle sprejemljivo. Po strukturi >\ vilen naraščaj mora biti vsakemu narodu prva. Materinstvo je treba praktično zaščititi, če je že svetost, kakor pa proglašajo. Povsem pogrešno je. će se samo vprašujemo, kdo je v tem pogledu dolžen kaj storiti. Mnogo bi bilo že storjenega, če bi razna društva, ki jih je toliko, storila, kar moiejo. v svojem delokrogu. Precej pomeni že samo prosvetno delo. še več pa seveda dejanska pomoč po zgledu Higienskega zavoda in Društva prijateljev Slovenskih goric, ki sta razdeljevala v naših najrevnejših krajih potrebščine za dojenčke ob priliki tečajev za ma- | tere. Razstava Zveze gospodinj je pa prirejena predvsem za mlade meščanske matere, ki vsekakor tudi potrebujejo pouka v svoji važni življenjski nalogi. Materinstvo nedvomno nalaga materam velike dolžno- M f»m ^"ko bil velik film, toda le sti in skrbi, a sama materinska ljubezen do otroka ni dovolj, kajti nega dojenčka zahteva primerno znanje od mater. Izredno velika umrljivost dojenčkov pri nas nam pa kaže. da takšne razstave niso nepotrebne tudi v mestih. Sama zdravstvena pravila sicer ne zaležejo mnogo, kjer je velike umrljivosti dojenčkov kriva pred vsem beda, toda zdravstvena vzgoja je potrebna povso 1. Tako bi bilo zelo potrebno, da bi imeli podobne potujoče razstave z gradivom kakršnega je nekaj posodil za to razstavo Dečji dom, modele, kako je treba otroke povijati in kakšna naj bo otroška posteljica, ki je tako enostavna, da bi jo lahko skoraj vsak izdelal sam doma. če zna rabiti orodje. Razstavljene tabele pa nazorno prikazujejo, kakšna bi morala biti prehrrna dojenčka uo prvega leta starosti, da bi otrok ne postal rahitičen. :n koliko mora tehtati in meriti v posnmeznih mesecih prvega leta. Te Številke je sestavi'a dr. Konvalinkova. Čeprav je prostor majhen, je razstavljenega gradiva mnogo. Sredi prostora je okusno pogrnjena m za za krstno lomačo slovesnost. Na stranskih mizah je razstavljeno perilo za d:>jenčke. izdelki domačih tvrdk. Iz Kranja so prispeli izdelki iz blaga, stkanega na poseben način v dveh plasteh. Ljubka je otroška v< *iko-no>na m?zca. Razstavljena je celo miza za krstni obred na domu; v mestu kršču-jejo čedalje bolj pogosto dojenjke doma. Za nima nje zasluži zbirka lesenih lepih igiač domačega izdelka zadruge -Razvoj« v Dobrepoljah. Te igrače so zelo poceni v primeri s tujin: tovarniškim blagom. Med razstavljenim perilom je treoa omeniti krstne oprrme, po izbiri za bogatejše in revnejše, in otroške obleke z lepimi kah mnogo bolj spretnega režiserja mnogo manj sablonskih Igralcev ZAHVALA Vsem, ki ste z obiski, zadnjim spremstvom in cvetjem počastili spomin nate nepozabne mame, gospe MARIJE KILAH raj. mallv ter v težkih dneh z nami sočustvovali, se od srca zahvaljujemo. LJUBLJANA, 18. marca 1940. ŽALUJOČI OSTALI Iz Radeč — Pevski koncert v Sokolskem domu. V nedeljoje priredilo pevsko delavsko društvo Zarja, iz Trbovelj lep pevski koncert v Sokolskem domu. Zbor, ki šteje 40 mož. je priznano najboljši po vsem Zasavju. Njegov pevovodja g. R. Dolničar je mnogo storil in se trudil, da ga je spravil na to višino. Koncert je nudil mnogo umetniškega užitka, zato tudi niso izostala priznanja z aplavzi. Nekatera izvajanju, kakor Prelovčeva »Moja pesem . Venturi-nijeva »Pojdem na prejo in Ipnvčeva Domovini«; so peli s takim zanosom, da je marsikoga globoko ganilo. Zelo dober je bil solo-tenorist. le da mu manjka pravilni nastavek, kar bo gotovo skušal prihodnjič popraviti. Opaziti je bilo, da močnemu tenorju manjka enako ustrezajoč bas. Tuch ta nedostatek se bo nedvomno odpravil Pohvale pa je vredna sigurna intonacija, zlasti pri solo-tenoristu, kakor- tudi dinamika zbora ter lepa ubranost in velika pevska disciplina, kar dela še posebno odliko vsemu pevskemu zboru in še posebej pevo-vodji g. Dolničarju. Koncert je uspel zelo zadovoljivo in obžalovati je le to. da ni bilo več poslušalcev, ki bi lahko občudovali lepo slovensko petje iz grl našega preprostega toda pevsko izvežbanega trboveljskega delavstva. Vso čast in priznanje pevovodji g. Dolničarju in njegovemu zboru, kateremu želimo še velikega napredka in novih uspehov. — Bivši predsednik mestne občine j;o*p. Anton Polane je hudo obolel. Te dni ie nenadoma hudo obolel bivši predsednik rade« ške mestne občine g. Anton Polane. Nemudoma so ga odpeljali v neki zagrebški sanatorij. G. Polancu želimo, da bi se kmalu vrnil zdrav in čil med nas, ki ga težko pogrešamo. — Odprta noč in dan so groba vrata. V petek je umrl v ljubljanski bolnici po dolgotrajni bolezni bivši tukajšnji komandir orožniške postaje g. Franjo C i g 1 e r. Zaradi zavratne bolezni je bil pred časom upokojen, že pred- tem je dolgo bolehal in se zdravil nekaj časa v domaČi oskrbi, nato pa zopet v bolnici- Ves čas ga je spremljala zahrbtna bolezen — sušica, ki ji je sedaj podlegel. Pokojni je služboval dolgo vrsto let v Radečah, kjer se je popolnoma, usivel. V svojih službenih dolžnostih je bil strog, toda pravičen, včasih očetovsko dober, kar mu je dajalo še posebno odliko v njegovem življenju. Tudi svojim podrejenim je bil ljubeamiv ter dobrohoten starešina. Nase ljudstvo ga je ohranilo v dobrem spominu. Pokojni zapušča poleg uža-joSčene soproge še tri nepreskrbljene, šoloobvezne otroke. — Naj mu bo zemlia lahka! Preostalim naše iskreno sožalje! PoBtmnt In ostani lian Vodnikove drnibe! m tgMrvTOSKT NAROD« ponedeljek, M. marca »tO. Stran $ Nas tujski promet lani VpRv vojne se je najprej in najbolj pokazal pri turizmu Ljubljana. 18. marca. Izmed vseh gospodarskih strok - - in tujski promet t je nedvomno tudi gospodar-sJra stroka — sc jc vpliv vojno najprej in najbolj pokaral pri turizmu. To sprevidi-jno iz statističnih podatkov letnega poročila Narodne banke, objavljenega pr dnevi. Podatki so zbrani za vso državo in 5C zpIo poučni, če jih primerjamo s številkami o tujskem prometu predlanskim. Č"e bi lani 5e ne prišlo do vojne ali će hi se začela vsaj mesec pozneje, bi bil tujski promet v naši državi r.ajbiž naj-živahnejsi v zadnjem desetletju, še preden se je začela sezona, s-1 bili izgledi zelo dobri. Dotok gostov v naša letovišča, zdravilišča, planinske kraje in kopališča je bil zelo dober do septembra. V prvih osmdi mesecih lani je bilo število nočr.in oi leta 1936 največje. Toda nazado\anje tujskega prometa že v prvih mesecih vojne je bilo še tem bolj r.aglo kakor prejšnje mesece naraščanje. Jasno je bilo. da ga jc povzr\xMla vojna in ne morda, da se je ie sezona končala. September je sicer še zelo živahen mesec. Tujski promet je od septembra -^o novembra tako naglo zastal, da je bilo v lanskih treh jesenskih mesecih v primeri z enakim razdobjem predlanskim 44.44'^ manj inozemskih gostov in 38.60',7 manj nočnin. Naglo se je zmanjšalo tudi število domačih gostov, in sicer za 20.8" vendar to še ne pomeni nazadovanja spnčo porasta nočnm za 4.42g. predlanskim pa 5,353.833. Pri tem je najbolj zanimivo, da je bilo število nočnin domačih gost en- lam cel O višje kakor pa predlanskim: 3,857.709 (3.819 236). Primerjajmo še številke o tujskem prometu v jesenskih mesecih iseptembru, ok- tobru in novemnru) lan: in predlanskim! V treh meso tih jeseni je bilo skupno 176.082 domačih in tujih gostov, predlanskim pa 241.867 Domačih Je bilo 139.746 *176 4fV4>. Tujih pa 36.336 (65.403>. Nočnin ie bilo v istem inzdobju 984.277. predlanskim pa 1087.148 Nazadovalo je število nočnin gostov iz tujina med tem ko Ije bilo nočnin domačih gostov več kakor predlanskim, 768.902 t,736.3o9>. število nočnin do^načih gostov je bilo lani za 1% višje kakor predlanskim, čeprav je bilo gostov 11.53'. manj. Toda zmanjšalo j se je število nočnin gostov iz tujine za j 10.17fl ... Za presojo donosnosti tujskega I prometa je število nočnin zanesljivejše merilo kakor število gostov, število gostov :iamo na sebi nam ne more nuditi nikdar jasnejše slike o živahnosti tujskega prometa, zlasti še. ker je pogc -to eden in isti gost v statistikah štet po večkrat. Zato ne vemo, koliko gostov, n. pr. Nemcev je bilo v resnici pri nas, saj je vsak tujec štet v statistiki tolikokrat, kolikor -krat se je ustavil v posamezriih krajih. Tako Lahko nastane iz enega tujca 10, pa tudi več tujcev, če je tujec prepotoval državo. Vendar to ni takšna napaka, saj gre za dejanski efekt tujskega prometa in ne za resnično število gostov. Lani se je nenavadno zmanjšalo število gostov iz neklirinških držav, celo za 4 2 4 7" med tem ko je bil dotok gostov iz klirinških držav povećan za 0.47%. Število nočnin se je pa zmanjšalo iz obeh vrst držav, iz klirinških za 5-16°/©, iz neki irinških pa za 43.06%. Večji dotok gostov iz kiu'inskih držav gre predvsem na račun Nemčije; lani je bilo 191.213 gostov iz Nemčije, predlanskim pa 144.922. Tudi število nočnin nemških gostov je lani zelo naraslo, od 705.303 na 1,000.028. čeprav je bilo jesenske mesece že znatno manjše kakor prejšnje leto. Najbolj je nazadoval dotok gostov iz bivše češkoslovaške. Lani jih je bilo le 9.179. predlanskim pa nas je obiskalo še celo 39.323 Cehov. Število nočnin Cehov je znašalo 1. 1938 350.791. lani pa samo 72.418. Zato so bili lani po številu gostov in nočnin Madžari na drugem mestu, med tem ko so bili prejšnja leta na tretjem za Čehi. Gostov iz Madžarske je bilo lani 14.322 (19.895) nočnin pa je bilo 95.468 (133.882). Na tretjem mestu so bili Italiiani. 10.786 (12.830) gostov in 48.848 (29.672) nočnin. Angleži so bili že na četrtem mestu s 5.200 (12.937) gosti in 22.6S7 (60.080) norminami. Na te poJatke se bodo morali ozirati letos pri organizaciji propagande za naš tujski promet v drugih državah. Na tako veliko število postov iz Nemčije seveda ne bodo mogli računati, a ta velik pri- manjkjaj bi naj vsaj nekoliko kril znatno večji dotok iz drugih sosednih držav, predvsem iz Madžarske. V tem smislu tudi že delajo načrte za novo tujsko prometno sezono. 20 klubov je odigralo 16 talcem Včerajšnja nedelja je bila v pogledu sporta zelo živahna Ljubljana 18. marca Včeraj je bih") v obeh ligah, tako v hr-vatsko-slovenski kakor tudi v srbski zopet zelo živahno in je vsega skupaj 20 klubov odigralo 10 tekem. Ljubljana je morala na. pot v Suboiico in po njenih zadnjžh neuspehih ji tudi to pot nismo prisojali posebn:h lavorik. Res se je vrnila s porazom, ki sicer ni velik, a je kljub temu pomemben, ker je Ljubljana zaradi tega zdrknila na zadnje nresto v prvenstveni tabeli in ima malo izgledov, da se v preostalih treh tekmah, oi katerih igra sicer dve še doma. zrine nekoliko višje. Bačka je zmagala 3:1. reci pa je treba, da bi bil lahko i-ezultat tudi obraten, ker je Ljubljana izjemoma enkrat predvedla dobro igro. Le preveč so komb.nira.li in premalo streljali. V Zagrebu je v dvojnem sporedu Hašk zmagal nad varaždinsko Slavijo 3:1, Con-cordia pa nad Hajdukom 2:1. S tem je CVvncoTdia napravila največjo uslugo Hašku, ki se je na ta način zasidraj na drugo mesto in pride v poŠte v za ožja finalna tekmovanja. V Sarajevu je Gradjarrski porazil Saška 5:0. v Spi': tu je pa osi ješka Slaviia pustila obe točki. Split je zmagal z 2:0. V srbski ligi je BSK precej gladko zmagal nad Baskom 4:1. za senzacijo pa je poskrbelo Jedinstvo, ki je porazilo Jugoslavijo 2:1. Zemun je na lastnih tleh porazil Gradjanskega iz Skopija s 3:0. a sarajevska SJavija je odpravila Bato na njegovem terenu s 3:1. V Novem Sadu je Vojvodina zmagala nad ZAKom 2:0. Na Rožci je bil včeraj medklubski slalom v izvedbi jeseniške Skale. Tekmovanja so se udeležili najboljši smučarji v alpski disciplini in na startu so bili razen Heima in Kleina vsi asi in favoriti zvočnih imen. Med senior ji je zmagal ž van Alojz (Gorenjec) 1:53,4, 2. Kobler Stanko 1:55.5, 3. Praček Ciril (oba Skala) 1:58.1. Slede Slavko Lukanc (Tržič), Mi-celi Marjan (Bratstvo), Carman (Tržič), itd. Pri ddkJetih je zmagala Erika Hei-mova (Skala) v 1:36 pred svojo večno ri-valinjo Pračkovo Lojzko, pri juniorjih pa je zasedel prvo mesto Megušar Slavko (Ilirija) 1:18.2. 2. Viktor Marijan (Bratstvo) 1:22. 3. Bukvić Ivan (Skala). — Športni klub Kamnik v Kamniku ima v sredo 20. t. m. svoj redni letni občni j zbor v kavarni Naro ne čitalnice ob 8. j uri. Športniki ni občinstvo vabljeni. Skupščina 3ngoslovenske nacionalne stranke na Viču Novi predsednik je Rudi Marincič, predsednf^i amla* dLftske JNS pa Ivan Knez Vič. 18. marca. Ena najmočnejših postojank JNS v Ljubljani je gotovo k. o. na Viču. ki je v soboto 16. t. m. polagala obračun svojega dela v minulem letu. V salonu gosi dne Pirnat se je zbralo nad 180 odločnih pristašev in pobornikov jugoslovenske na-cijonalne misli, da javno manifestirajo svoje politično prepričanje. Vabilu viške 01-ganizacije so sc odzvali tudi voditelj JNS za dravsko banovino minister dr. Albert Kramer, poslevodeči predsednik sreske org. JNS Rudolf Žitnik, tajnik Miroslav Gre-gorka. predsednik banovinske OJNS inž. Rus, tajnik Andrej Uršič in predsednik sreske org. OJr-sS Juvan. ki so jim zboro-valci priredili navdušene ovacije. Skupščini je prisostvoval tudi zastopnik policije Poiak. Z največjim zadovoljstvom moremo ugotoviti, da so skupščini prisostvovali tudi naši prijatelji iz socijalistienih vrst In tako javno pokaza i. da so za skupno dolu za napredek in dobrobit naprednih Slovencev, ki so zbrani v edini najmočnejši napredni stranki v JNS. Skupščino je otvoril predsednik k. o. France Belič, ki je najprej toplo pozdravil navzočne odlične goste, potenr pa kratko omenil delo viške organizacije v zadnjem letu. Delo je bilo kolikor je bilo mogoče v sedanjih časih uspešno, predvsem pa je poudaril, da se je napredni Vič izkazal pri zadnjih volitvah, ki je dal naprednim kandidatom 385 glasov, brez tistih, ki so volili še na drugih voliščih, stanujejo pa sicer v bivši viski občini. Ta številka je najboljši dokaz, da je napredni Vič trdno v Jugoslovanski nacionalni stranki, ki so jo posebno še okrepili v zadnjem letu omladinci, ki imajo močno organizacijo pod spretnim vodstvom mladih in agilnih pobornikov JNS. Poročilo predsednika Beliča so navzoči sprejeli z odobravanjem, nakar so istočasno poročali o svojem delu tudi omladinci, ki so svojo skupščino združili s starešinsko org. JNS. Predsednik Rudi Marincič je v krasnem in klenem govoru orisal delo viske mladinske organizacije, ki je v enem letu svojega obstoja zbrala v - oje vrste izredno lepo število omladin-cev. Orisal je naloge, ki čakajo mladino pri bodočem političnem udejstvovanju in ostro obsodil »lažinaprednjakec ki jim je .dini cilj razkrojiti napredne vrste. Mladina tem ne bo sledila, marveč se bo oklenila edino JNS, ki je edina predstavnica jugoslovenske in napredne misli v državi. Predsednik Marincič se je v imenu mladine zahvalil za vso moralno in materialno pomoč banovinski in sreski org. OJNS, zlasti pa še voditelju ministru dr. Kramer ju, kar je zbudilo navdušeno odobravanje med zborovalci- Poročilo predsednika Marinčiča so zborovalci sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem. Po poročilih obeh predsednikov so podali svoja poročila še tajnik starešinske org. Jože Kokole. tajnik mladinske Ladi Demšar, blagajnika Mirko Knez in Franc Pirnat, nakar je bila na predlog revizorjev Jožeta Mesca in Jožeta Zdešarja, soglasno izrečena razrešnica tako odboru starešinske, kakor mladinske org. JNS. Pri volitvah nove uprave je bila soglasno izvoljena kandidatna lista s predsednikom Rudijem Marinčičem na čelu, za predsednika OJNS pa je bil prav tako soglasno izvoljen posestnik Ivan Knez z Viča. V odbor pa je bilo izvoljenih še nad 25 zavednih viških mož in fantov, ki nam jamčijo, da se bo jugoslovenska nacionalna in napredna misel na Viču še bolj okrepila. Novi predsednik Rudi Marinčič se je v lepem govoru zahvalil dosedanjemu predsedniku Francetu Beliču za njegovo požrtvovalno delovanje in se zahvalil za izkazano zaupanje, pozivajoč vse navzočne tovariše k skupnemu složnemu delu za zmago — jugoslovenske nacionalne misli. Po oficielnem delu skupščine se je prvi oglasil burno pozdravljen minister dr. Albert Kramer, ki je v daljšem govoru ori-| sal naš zunanjepolitični in notranje politični položaj. Zanimiva in stvarna izvaja-I nja so zborovalci pazljivo poslušali in pri-i redili ob zaključku poročila ministru dr. Kramerju dolgotrajne ovacije. Skupščino i so putem p jzaUaviii'iji dali smernice za £*- daljne politično delovanje podpredsednik sreske org. JNS Rudolf žitnik, predsednik banovinske OJNS inž. Jože Rus in končno tajnik Andrej Uršič, ki pa svojega poročila žal ni mogel dokončati. Skupščina je potekla v najboljšem razpoloženju in so vsi odr \iali polni navduše- nja za popolno zmago jugoslovenske nacionalne stranke, ki je danes resnična predstavnica vseh slojev in vseh naprednih Slovencev, želimo obema viškima organizacijama JNS mnogo uspehov. Nič niss slišali nočnega vlomilca Vlomilec je poleg postelj spočili nabiral plen Polšnik, 17. marca. Pred kratkim ponoči je bil izvršen vlom pri posestniku Kmetiču v Ščitu pri St. Juriju pod Kumom. Domači vlomilcev niso prav nič Čuli. Se pes, ki je drugače zelo hud, se ni preveč oglaša*. Verjetno je, da mu je nočni gost privoščil dobro južino. Nočni vlom je najprej opazila domača hči, ki je ugledala odprta vrata. Povedala je to stalim domačim. Tedaj pa se je oglasil s podstrešne čumnate še domači sin, češ, da je na podstrešju tako močno svetlo. Tedaj so šele videli, da je neznan rokov-njač odkril kakih dvajset opek na strehi in nato skozi odprtino v strehi prilezel v hišo. Neslišno se je sukal po hiši in celo okrog postelj domačih, ki pa so medtem trdno spali. Ponočnjak je odprl omaro ter pobral tam nekaj perila in obleke. Našel je tudi škatlo, v kateri so imeli Kmetičevi prihranke od lesa in drugih pridelkov. Na vratih, ki držijo iz sobe v čumnate, so visele tri ure, last domačega gospodarja in dveh sinov. Dolgoprstnik si je seveda tudi vse tri ure vzel s seboj. Ko si je naložil, kar mu je vrednega prišlo pod prste, je odpahnil vezna vrata in se je izgubil v noč. Kmetičevi so takoj pohiteli na Polšnik :n prijavil vlom na orožniški postaji. Vse kaže, da je nočni tat iz soseske, ker je tako dobro poznal razmere pri Kmetičevih in tudi potolažil psa. Zato bo bržkone kmalu pod ključem. Kernaf sta se rešil! iz goreče hiše Šmartno Dri Litiji. 17. marca V Zavrstniku blizu Smartna Dri Lit i i i sta domovali v hišici trboveljskega rudaria Borštnarja sestri Pun mersko v: Pred kratkem DOnoči pa iu je iz sna prebudila eksplozija v mali shrambi. Tedaj sta ooazili. da ie bilo posloDie v plamenih. Kaže. da ie od silne vročine razneslo Dletenko žganja, kar ju ie zbudilo. Obe sestri sta le na pol oblečeni poskakali skozi okno na piano. Skozi vrata že nista več mo\dnja je svojo vlogo poda u tako prepiičevalno, da smo mislili da mamo pred sebo, starejvo članico in ne det'i cr'. s^aro komaj 11 let. Lepo se je i£"oiza tudi ded svojim nastopom in lepo iz- govorjavo. Mnogo veselosti je zbujal škr.T; in je bila ro gotovo najboljša vloga vseh nastopajo- h Tudi kralj Matjaž in kraljica AIcnčica sta bila prav zadovoljiva, le kralj bi moral biti nekoliko dostojanstve nejši v i?orbo oblastne uprave za popitivo delavskega prt« vilnika, ki je hudo prizadel železniške delavce. Nadalje j0 ijovoril o razdolitvi železniških uniform, ki pritičejo železničarjem po pravilniku o službenih oblekah, o ukinjeni stanarini, o vstetju službenih let za napredovanje in pokojnino, o spremembi odnosno o novelizaciji zakona o ui-žavnem prometnem osebju, ki naj bi se oddvojil od zakona o civilnih uradnikih. Največja rak-rana za železničarje pa je velika nezavednost in brezbrižnost, ko stoji skoro polovica osebja izven svoie organizacije. Delegat g. Andolšek je podal razna pojasnila, o prisilni nabavi plmskih mask, o zboljšanju plač železniškim uslužbencem, o protidraginjski akciji it l. Sledile so volitve. Za. predsednika je bil izvoljen g. Rudolf Zavašnik. za prvega podpiedsednika sr. Burkelje Leopold, za drugega podpiedscdnika g. TrebSe Alojzij, za tajnika Rajg^elj, za blagajnika i;. Grebenšek. V odbor so bdi izvoljeni stede- Č.i gg: Repin. Gasar. Stušek. Draksler. Za namestnike gg.! Okom Franc. Sekulič in Okom Ivan, vsi s postaje Zidani most. V nadzorni odbor gg.: postajenačelnik Sre< ko Raz po t ni k. postajenačelnik :: HIr».'s^a p. Selevšek. Za zaupnika za pio->j Rimske Toplice g. Repin. za Breg Selevšek in Krapec. za Sevnico g. Pavček m za Tržišče p Rolih. za progo proti Hrastniku pa o- t- -*:"'nSek. K O L K D A K Danes: PonedelieK, 18. marcu: Eiiviml. Jutri: Torek, 19. marca: Jožef. DANAŠNJE I* K I K K D 1 T V K Kino Union: Marija Ilona. Kino Matica: i Hotel Zora Kino Sloga: : Rodna gruda- iu Z-no odvetnik«. Kino Moste: Scipion Afriški in Ulica brez radosti. Kino Šiška: Vihar nad Azijo. Slovensko zdravniško društvo občni zbor ob 20 v kmečki sobi restavracije Slamu . Predavanje in jožetovanje društva »Soča« ob 20.30 pri Levu. Klavirski koncert prof. Marjana Lipov-ška ob 20. v veliki filhanuonični dvauni. Prirodoslovno društvo predavanje univ prof. dr. Borisa Zamika iz Zagreba »O pogojih spočetja z ob 20. v Delavski zbornici. Komemoracija za pok. dr. Matko l.a-Grošljeni ob 18. v zbornični dvorani univerze. Angleško društvo: predavanj«1 lektorja umetnosti na univerzi v Oxt'oidu Bertra-ma o angleškem slikarstvu ob 18. v beli dvorani hotela Uniona. PRIREDI T V £ NA PRAZNIK Kinematografi isti spored. Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov občni zbor ob 10. v sejni dvorani Trgovskega doma. Komemoracija za pok. dr. "Matko l,e-ginjo ob 10-letniei njegove smrti ob 10-30 v dvorani Delavske zbornice. šentjakobsko gledališče Pekov, ka "I' 20.15 Mestni dom. Sokol Vič Kralj Matjaž mladinska predstava ob 18. D K Ž U R N K I. F K A U N K Danes: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, VI* — Tržaška cesta 48. Jutri: Dr. Piecoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste Zaloška, cesta 47. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljala v ponedeljek od 8. zvecei do srede do 8. zjutraj mestna zdravili« a la beute pour elle-meme«. estetska fiiE&cija ji je sicer načelno vodilna, enakovredne pa so ti tudi ostale funkcije, ki omogočajo najrazličnejše učinkovanje: da je glasba poleg tega socialna umetnost in po svojem bistvu živi teniska vrednota, ki šele v tej vlogi dobi svoj pravi smisel in utemeljitev. Na osnovi odnosa med umetnostjo in verjetnost za. rmsvoj negativnih duševnih sil v otroku in da se iz take sredine cesto rekrutirajo tako Imenovani »moralno pokvarjeni otroci«. Okolje vpliva tudi na spolni razvoj. Okolje industrijskega otroka neugodno vpliva na ta razvoj, ker razvija prezgodaj spolni nagon, V Trbovljah spi le 26*/« otrok samih v postelji, ostali pa s sestrami, starejšimi brati in odraslimi. Objektivni pogoji življenja In subjektivna struktura mladine so pa temelji, na katerih mora počivati sodobna šola. Ako proučujemo življenje in delo šole v industrijskem kraju, ugotovimo, da razne okolnosti ovirajo pravilni ravoj šolstva v industrijskih krajih. Potrebna je večja socialna in ekonomska zaščita delavske mladine Potrebna so dnevna otroška zavetišča, ki bi varovala otroke pod skrbnim pedagoškim varstvom, V vseh industrijskih krajih so potrebni otroški vrtci, kjer naj bi predšolska mladina preživljala v srečnem okolju svojo mladost. Vrtci naj bi bili obenem socialno-zdravstvena ustanova pod nadzorstvom zdravnika. V letoviških kolonijah naj bi ta mladina dobila tako potrebno premembo zraka. Šolsko-zdravniške in socialno-medicinske zaščite pri nas sploh ni ali pa je zelo pomanjkljiva. Zato je treba organizirati sistematske in kontrolne zdravniške preglede vseh učencev. Pomožni oddelki za zaostalo deco so potrebni v vseh šolah v industrijskih krajih. Vzgojnih in poklicnih svetovalnic v naših industrijskih krajih sploh ni. Notranje delo v teh šolah pa je tako usmerjeno, da ne dopušča pouka in vzgajanja tako, kakor to zahtevajo subjektivni in objektivni pogoji življenja v industrijskem kraju. slov. Namesto naslova >Kako je z minimalnimi mezdami msebnih nameščencev po banovi uredbi«, je bil objavljen članek pod naslovom »Zaščita m vzgoja otrok v industrijskih krajih«, ki je naslon* današnjega članka. ma, je pri nas zelo redka prikazen, vendar je imelo to dobro stran, da jc razčistil j ozračje in prineslo krasno, jasno, že prav pomladansko vreme. Temu jc skrajni čas tudi že v naši dolini, kjer povsod žc jadva čakajo, da pričnejo s pomladanskim vrtnim iu poljskim delom. Ostra zima je seveda tudi /c v naši dolini, kjer povsod ie jedva I jih in nasadih, nič manj tudi hi^im po- sestnikom, ki imajo poškodovane strehe, oporne zidove od jakih sneženih plasti in vodotokov. Tudi naše ceste, zlasti nekatera občinske ceste »o zelo razrite ter bo treba na mnogih mestih precejšnjih popravil, Občinska uprava ho gotovo ukrenila potrebno, da se prometni nedostatki odpravijo, zlasti rudi dovede v red obcestna kanalizacija, Tudi gorenjski trgovci hudo prizadeti Z občnega zbora Združenja trgovcev za srez Kranj življenje ter njeriim —■le— za vsakokratno življenje moremo sklepati tudi na funkcijo, ki jo glasba danes vrši. Ce priznamo, da glasba po vseh svojih funkcijah prispeva k duševnemu oblikovanju človeka in da je v to svrno potrebno uporabljati kolikor mogoče kvalitativno glasbo, nam postane jasno, da vprašanje, s šno glasbo naj vplivamo na človeka, ni več postransko. Naglasiti je treba, da more samo glasba primerne umetniške višine izpolnjevati naloge, ki so ii v sodobnem življenju odmerjene. Nedvomno pa je. da tudi sodobno življenje zahteva glasbo, ki je povezana z današnjim življenjem Morda danes boli kot kdaj prej služi estetskim in izvenestelskim. t. j. runkcionalnim smotrom: nacionalnim, etičnim in socialnim, Kajti zlasti ti stopajo danes v ospredje in zahtevajo posebne pozornosti, če hočemo, da se bomo mogli uveljavljati tam in takrat kler in ko bo to potrebno. Svoja zanimiva izvajanja 1e predavatelj zaključil s pripombo, da se morda trenutno ob grmenju topov razpravi ian i ze o umetnosti zdi neaktualno, toda skrb za nepoznano bližnjo in daljno bodočnost nas navaja, da vsak v svojem poklicu pripravljamo človeka ta*xo. da bo sposoben prevzeti svoje mesto v novem živi i eni u. Obenem Pa tudi da ohranjamo kulturo, ki se včasih sumljivo maje. za bodoče čase. Iz Trbovelj — Trboveljsko prebivalstvo opozarjamo, da je bila nedavno na dveh govedih, prodanih v tukajšnji okolici ugotovljena traku-ljavost. Z uživanjem ikričavega mesa se t rak ulja prenaša na ljudi in od teh zopet na živali. Da se ta, za človeka in živali nevarna bolezen ne bi dalje širila in ogrožala zdravja, se opozarja ljudstvo, da pazi pri kupovanju mesa pri mesarjih, če je meso zdravstveno pregledano. Dokaz, da je meso zdravstveno pregledano, so okrogli žigi na prednjih in zadnjih cctrtmkah zaklane žival L — Pr\'a nevihta z gromom, bliskom in točo nas je iznenadila v petek zjutraj. Ob zgodnjih jutranjih urah je močna severna burja zavila okrog zidov, kmalu potem pa so se kot poleti nakupičili hudourni oblaki ter iznad Sv. Planine drveli proti jugozahodu. V trenutku se je prrpodila prava pomladna nevihta z debelo točo, ki je padala dobrih pet minut, vmes pa je udarjal blisk in grom kot v soparnem poletju. Naše planine jc odela rahla snežna odeja, ki pa je danes ob toplem soncu zopet izginila. Hudourje v času, ko sc nas drži še zi- Kranj. 15. marca Letne skupščine Združenja trgovcev za srez Kranj so že od nekdaj znane po temeljitih obravnavah gospodarstva. Vsakdo, ki prisostvuje skupščini, se je o tem lahko prepričal in se tudi okoristil, kajti na teh skupščinah se ne poroča samo o delu Združenja, nego se po točnih proučitvah pregleda tudi celotno stanje trgovine in ostalih važnih činiteljev, ki vplivajo na .?zmere v gospodarstvu. Pod vodstvom dolgoletnega predsednika g. Franca Berjaka so se tudi zadnjič obravnavale važne zadeve za našega trgovca. Kako važna je dobra trgovina za kranjski okraj, kaže njegov sestav, v katerem je vsaj dve tretjini kmetskega prebivalstva navezanega na industrijo v mestih Kranju in Tržiču ali pa na lesno industrijo, deloma celo na tujski promet. Dve tretjini kmetov ne preživlja lastna zemlja, in so navezani na uvoz moke, koruze, masti, sadja, zelenjave itd. Razumljivo je, da je v takih okoliščinah potreben posredovale c. da pa je ta posredovalec v težkih prilikah, čim je eden važnih delov industrije bodisi lesne bodisi tekstilne, ki preživi j a vse prebivalstvo, ogrožen. Obe industriji, na kateri je navezano prebivalstvo kranjskega okraja pa imata še to slabost, da sta zelo odvisni od dogodkov v svetu. In tako ni čudno, da se čuti vsak sunek v svetu zlasti v našem okraju in da so prizadeti s tem zlasti tudi trgovci. Vojna je takoj, ne samo v svetu, temveč zlasti pri nas vtisnila vsej trgovini poseben mak. Zaradi naraščanja cen in abnormalnosti v trgovini so sledila v zvezi z oboroževanjem nova bremena, nove uredbe, ki pa so vse posebno udarjale tr-{ govski stan. Izredno globoko je posegla v delovanje trgovca davčna novela in mu naložila težke dajatve. Poskušalo se je vse, da se ta novela omili in upati je. da ho do tega prišlo, sicer bo naš trgovec onemogočen. Obremenitev trgovine z davki in raznimi socialnimi dajatvami je danes vedno večja, obratno pa je donosnost zaradi povečanja režij in rizikov vedno manjša. Izrednemu položaju naših trgovcev pa se pridružuje še nešteto drugih škodljivih pojavov, med katerimi je treba omeniti šrršmarstvo, ki se je zelo razširilo in je bilo ugotovljeno nešteto primerov. Veliko nezadovoljstvo so zbudile tudi tako zvane >TJputnice« za brezplačno prevažanje blaga za pasivne kraje. Tu so se vršile zlorabe, ki bi se lahko odpravile. Sledile pa so tudi redukcije vlakov in Združenje je moralo posredovati, da hi se vzpostavilo vsaj nekaj prejšnjih zvez, prav tako pa je povečalo pozornost tudi ureditvi telefonskega prometa. Posamezniki gotovo ne vedo, koliko je bilo dela v Združenju, saj skoro ni bilo stvari, da ne bi Združenje z vso silo poseglo v vse važne zadeve, ki se tičejo trgovine. Zlasti je Združenje podpiralo tudi trgovsko strokovno nadaljevalno šolo in se je v zadnjem letu zvišalo tudi število učnih ur. Vpisanih je balo 85 učencev. Zavzemajo pa se naši trgovski kiogi tudi za dvo razredno trgovsko šolo v Kranju. V Združenj je brilo včlanjenih 420 članov, obratov pa je bilo 465, pornčo-nikov In pomočnic pa skupno 191. Vneto je Združenje sodelovalo tudi pri sestavi tržnih redov, tako v Kranju kot v Tržiču, kjer se je posrečilo tudi s pomočjo zbornice doseči potrebno spremenitev itd. Kakor so bila izčrpna poročila vseh funkcionarjev tajnika gosp. Kožmana in ostalih, tako je bilo izredno temeljito tudi svetnika TOI g. Gorjanca in g. dr. Ivka Pusti ška zastopnika Zveze trgovskih združenj. Med važnimi točkami poročil g. Gorjaiv a je vsekakor važno njegovo izvajanje -j zahtevah Zbornice po popolni avtonomiji okrožnih uradov, za odjpravo forni alr osti, ki ovirajo hiter izvoz lesa, ki je tako vhžen izvozni predmet v kranjskem okraju. V svojem rx>ročiiu se je g. svetnik dotakni!! tudi uvedbe obveznih legitimacij za nakupovanje lesa. hmelja, sadja, kož in drugega blaga, s čimer se skuša omejiti šušmarstvo. Težki časi, ki so prinesli nova bremena trgovskemu stanu, so zahtevali izredno pozornost Združenja, ki je resnično storilo vse, da se vsaj delno od pomore trgovcem, lei razumejo in se v polna meri zavedajo težkega položaja in zahtev države. V imenu revizorjev je za v^ledno delo odbora predlagal razrešnico g. Čolnar O to in so jo zborovalci tudi soglasno izglasovali. Novi odbor je sestavljen z nekaterimi spremembami in ga sestavljajo sledeči gg.: Predsednik je zopet postal zaslužni delavec Združenja g. Berjak Franc, podpredsednik Adamič Anton, Ahačie Prane. Fer-janc Lovro. Globočnlk Franc. Kokalj Ferd. Savnik L, Kokl Matija, Hlebš Ruda, nam: Grims Alojz, Rekar I.. Rozman Ivan, Tcr-Čon Albin, nadzor.: Čolnar Oto. Kem Ivan, Grošelj Viljem, Sulcer, Zaplotnik. č^astni odbor sestavljajo gg.: 'Engeisberger Ivan, Pavlin Alojz, Pire Ciril. Novi odbor čakajo verjetno še težje prilike in članstvo je z izvolitvijo tega odpora v polni meri pokazalo, da jim zaupa in da tudi pričakuje, da bodo po tradiciji delovali kot vsi odbori doslej vneto in uspešno zastopali interese trgovcev v kranjskem okraju, ki so zelo prizadeti vsled svojevrstnega gospodarskega ustroja. Zborovanje CMD podružnice v Gor« Radgoni ~ ' ' ' ' naših obmejnih vin&arjev naša rak rana Gornja Radfeona, 17. marce V soboto 16. t. m zvečer se je vršil v 5. razredu tukajšnje osnovne šole 12. redni občni zbor podružnice CMD. Zborovanje je vodil rxxhijžnični predsednik veterinarski svetnik g. Franjo Samec, ki je v uvodnem pozdravnem nagovoru podal splošno in izčrpno poročilo o delovanju podružnice v minulem poslovnem letu. Zlasti zanimivo je bilo njegovo poročilo o še vedno odprtem in perečem vprašanju, ki tlači naš reven obmejni živel j, t. j. vi-ničarski stan, ki služi gospodarju tujcu še vedno za amarotno nizko plaćo, ki nikakor ni v skladu z našo narodno častjo. Ce bi se pa drznil ubogi viničar zahtevati vse to, kar mu gre, tega niti ne doseže, ker mu ošabni tujec takoj pokaže vrata. Ugotovil je nadalje, da so se vrste član-sttva podružnice rx)irmož0e in izkristalizirale tako, da je včlanjeno pri CMD samo narodrio zavedno članstvo. Iz poročila taj-n'ka g. žarka Burje sledi, da beleži podružnica porast članstva od prejšnjih 54 na 98 ter so med letom pristopili zlasti učiteljski zbori Apače. S tog ovc i in ščav-nica, kjer je delovanje podružnice zelo potrebno. Gdč. Julijana štibler je poročala, da izkazuje blagajna 2.363.50 din dohodV kov in 2.228.50 din izdatkov, stanje blagajne ob koncu leta 135 din. Družbi CMD v Ljubljani je bil odveden skupno znesek 2.034.75 din, za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem v Gornji Radgoni pa je prispevala p>odružni-ca 200 din. Pohvalno je omenila humano deflo centrale, ki je za oodaritev revne de- . ce veeii 4 obmejnih šol prispevala za bo- | žičnico 4.0OO din. O izvršenem kresovanjn je podal poročilo g. Cividri ni Stare, ki je ugotavljal, da je bilo zadnje kresovanje na predvečer slovanskih Hagovestiiiko* izvršeno prvič brez godfbe Mure, ki je tokrat podcenjevala delovanje podružnice CMD ter stavila isti nesprejemljivo zahteve, kar nikakor ni čudno ker je kapelnik iste tuj državljan in še danes s'xii na istem stolčku. Stroške kresovanja, ki se je vršilo na grajskem griču nad trgotm, je krilo boljše situirano članstvo podružnice. Po poročilu revizorja g. Hirastelja so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen večinoma star odbor s predsednikom g. Samcem Francom na čelu, mesto odlšfle-ga g. Franca Tala ny j a pa je bila izvoljena gospa Ana Mavri čeva. V odbor so bili nadalje izvoljeni kot zau-pniki podružni- ce za Apače g. rim ko šsnurierl. Šolski upravitelj istotam, za Stogovce g. Kreuh Jan, šolski upravitelj istotam ter za stavnico g. Nemec Peter, šolski upravitelj istotam. Članarina znaša 12 din- Pri slučajnostih je bil sprejet soglasno sklop da priredi podružnica v soboto 13. aprila letos zvečer predavanje o narodno Obrambnem delu glede na tukajšnji položaj po predava-vatelju od centrale iz Ljubljane. Podružnica poziva vse one, ki se niso včlanjeni, da to store takoj ter podpro delovanje podružnice v njenem važnem narodno obrambnem delu. fnserirajte v „SL Narodu"! RTJAVEC VLADIMIR: Pogled nazaj Zmaj je bil Edijeva zamisel — Nandek je splel nekaj boljšega. Ze v soboto popoldne sem ga zalotil, kako se igra s hrošči _ v veliko škatlo jih je nalovil — jim zatika slamice ali trščice zadaj v harmoniko in jih spet spušča. V hroščevem letu smo... in jih je, da zvečer vse šumi, brni. Preleta j o s polja v gozd; kar noče biti konca skrivnostnemu preseljevanju, ki mu ne vem vzroka. Jih že čez dan vse črno, ali spijo... in če katerega pogolicaš, se zvali z lista pok! na hrbet in dru j oh a naprej kot da se ni zgodilo nič- Zares jih je ogromno in so nam celo v šoli nasvetovali, naj jih pobijamo, pobijamo, pobijamo... v vrhove kostanjev smemo, kar ni karsibodi! Joj, to jc veselo visoko gori v krošnji, ki padajo z nje kot zrele hruške — na polju pa sem jih iskal med travo, po razorih, v Klečah. a nikjer nobenega. Odkod priletajo? Kje se skrivajo?.. , Zvečer šele! Mame s predpasniki, očetje z lopatami, mi, najmlajši kar z rokami... spravljamo jih na oni svet s takim divjim, zagrizenim navduše- . njem kakor bi Turke, če bi nam vdrli v dežela Sosedovi so jih nalovili zvrhan j sod, jih polili s kropom — pottem so po- j gosili z njimi kokoši. Ni jim preveč tak- j mlo. Petelinu še nekako... ali harem in pomladek sta se davila, da se je celo meni ; Nandek mu je zataknil slamico v tisti meh zadaj ... Spretno, da ni majski niti zajavkal... Ugriznil? ... Ha! Tudi če bi! Nandek je junak! Se Leonu bi zataknil šop slame, ali se ne izplača. Scene ne bi moglo odleteti... kvečjemu bi mahalo z njo kakor z repom. Hrošček pa odleti!! In leti, leti... dokler mu ne odteče kri! »Saj je nima ...!« »O, ima! Samo hladna je, ledena!« Nemara res! Včasih zvečer, ko ves gorim krvoločja, se mi vsede kakšen na lase ___ lepo pristane___ utrujen je — pa po vratu za srajco, brrr! Človeka strese in pretrese od glave do pete, še kihne povrhu kot da se je zares prehladil... kot da se je nekdo spomnil in objestno spustil piijateljčku pod obleko, na golo, košček ledu. In odletajo z dolgo, daljšo, za ped dolgo slamico v zadku lahko in veselo kakor da jim ni nerodni privesek v nobeno breme. Nandek sanjari: Božansko bi bilo, ce bi jim mogli ponoči zatakniti pod rebra goreče vžigalice... »Bolelo bi jih... Peklo...!« Da ne. Edi, ki se nama je pridružil, trdi, da se jim ne bi moglo zgoditi hudega... in če je on uverjen...! Zelo zgodaj bi odra j žali na polje, jih polovili kakšen tisoč ter priredili naklado ali kakor se že reče, kakršne ni videlo človeško oko! Le vžigalice bi potrebovali... Jih — mimogrede povedano — imam! Me je mama sicer spregledala, tudi ošte-la zaradi njih... postavil sem jih, kjer so bile, na štedilnik... a ko ni pazila, sem jih spet zmaknil. Tokrat brez smole! Nemara prav zaradi tega, ker sem jo užalil in je pogledala vstran, ko sem jo poprosil: Smem na dvorišče, mama? ^ Danes še ne bo baklade. Morda jutri, pojutrišnjem. Preveč smo zaverovani v zmaje... in ko se vrnemo domov, nameravamo v Jožkovi drvarnici premieti nekaj prav posebnega. V Jožkovi zato, ker je dokaj prostorna, pa tudi ključavnico ima... ogromno, kakršne svoj živi dan nisem videL Pravi, da je »patentna« in da je ne bi zlomila dva Goljata z dvema Samsonoma, — prej bi se podrla cela stavba. Malo jo stisneš — že je zaklenjena ___odklene jo velikanski ključ, težak tudi, da vedno uganem, v katerem žepu ga Jožko nosi Danes ga ima, na primer, v levem: leva hlačnica mu malodane za ped prekaša desno... Zaklenili se bomo in bomo prav, prav tiho, da živa duša ne izve za važno skrivnost... Skrivnost... Nandek jo je sprožil, ka- kor je majhen!... Ce more hrošček nositi slamice — čemu nam ne bi pomagal vleči zmaja?!... Velik zmaj s sto vpre-ženimi krilatci bi potegnil v višave Leona... na Se večjega s tisoč majskimi bi se lahko obesili mi ter zaplavali pod sonce... kamor bi se nam zahotelo! »Aj! Le hi! bi jim zaklical...« »Gi!... Ne?« »Nak! Hi!« »Pa hi!« no... Ce bi te sploh razumeli.« »Hi! razume vsaka živina!... Bi za jahal zmaja, zgrabil bič, zarobantil nanje... in že bi se znašel nad Rožnikom!« Pa je treba zamisel poprej narisati. Točno in v pravilnem merilu... sleherni živinici svoje mesto... pa uzde, sedež in tako dalje, in tako dalje. In ne sme te risbe, tega važnega načrta videti nobeden! Zmaje smo pospravili. Zadovoljni smo z njimi, Edi še celo. Hitimo domov... in se bolj in bolj bojim, da ne bi srečal mame. Ne toliko zaradi vžigalic, kolikor me skrbi, da bi ji moral izdati, kaj kariimo. Ali ima tako ostre oči... ali tako globoko vidi... ali zna citati misli...? Me povpraša nenadejano, nedolžno in se prej ali slej zrletim. Sam ne vem kdaj, pa se že smeje, jezi... kakor pač nanese. Prav vsako skrivnost mi izmami, izvleče, najsi jo Še tako skrbno skrivam! Za vrati je varnejše. Jožko je stisnil ključavnico — šklk! Pridi, če hočeš — nikomur odgovora, dokler se ne pomenimo do kraja! Edi na drva, Jožko k njemu, jaz na tla. Začnimo v božjem imenu! »Torej?« »Predvsem: koliko hroščev?« »Tisoč!... Nariši!... Najprej zmaja, nato mrcine!« Rišem. Crta pokonci, črta počez .. . Slabo vidim. Sonce je komaj zašlo — v drvarnici je tema ... Edi mi sveti... V vsakem žepu nosi po škatlico vžigalic! Nadaljujem: črta počez... niti... svileni papir ... hrošči... uzde... sedež ... rep... Edi z bičem... »Zvečer pričnemo z lovom,« »In kam z njimi?« »V zaboj!... V pokrov par lukenj, da ne pocrkajo, in šop trave za večerjo.« Pogovor teče. Ne vidim ne Edi j a ne Jožka ali slišim ju .. . in kot da so njune besede žive! Prav pred očmi mi pleše čudna priprava, ki naj bi z njo pokukali za deveto goro. »Ne bi bilo napak. E65. če bi letalo poprej preizkušali...« »Čenče! Skoda časa! Stvar je vendar jasna ko beli dan!« Sklenjeno torej! Nalovimo krilatcev . .. tisoč jih ujamemo! Vsem zanke krog vratu ... drugega k drugemu... lepo po vrsti kakor stojijo hiše v Trsti! Ze danes jih nalovimo, danes zvečer! Previdno seveda, da ne polomimo kateremu nog, kril, da mu ne zmečkamo glave ali raztržemo hamonike! Psssst! Glasovi na dvorišču. Razburjeni, skrbeči. Prisluhnem: tri mame, ki nas iščejo... in je moja čisto blizu! Kje neki spet tičimo? Bogsigavedi! Na polje da smo šli. Ali Edijeva mama nas je že pred dobro uro videla na dvorišču! Moje ne bi skrbelo toliko, da nisem zmaknil vžigalic... Glej, glej! Uganila je! Sam križ da rr-=» 7, mano. — In spet pripoveduje kar je nedavno čitala v časopisu. (Dalje) Stran 7 i Otvoritev manufakturne trgovine tvrdke Trgovina na Mestnem trgu 22 ostane đo nadaljnjega v istem obsegu kakor do sedaj A. Z L DER L tUBLJANA, TYRSEV A CESTA 5. pri „Netoinko • ft Velika zaloga volnenega in p j al nega biafa finih kvalitet, okusnih vzorcev in najmodernejših barv za damske in moike plašče in obleke °g*ejte * i Izložbe ii a T y r £ e v t cesti In na JI e s t 11 e ni trgu Mišim posest v Mariboru obremenjena Glas hišnih posestnikov — Mariborska občina pobira najvišje občinske davščine Maribor, 17. marca Hišna posest v .Mariboru je zaradi ogrom Tiih občinskih -davščin, ki zahtevajo skoro eno petino kosmatih najemnin, in zaradi povišanja občinske in cestne doklade na zgradarino za skupno 17TĆ tako hudo obremenjena, da znaTajo celokupne dajatve sedaj že do 44T^ kosmatih najemnin. Hi;ni posestniki pravijo, da ima naše mesto sloves, da pobira v vsej državi mariborska občina najvišje občinske davščine. To so hišni posestniki ponovno poudarili na rednem letnem občnem zboru Društva h;:nih posestnikov za Maribor m okolico, k se je vršil danes dopoldne pri »Novem svetu«. Zborovanje, ki se ga je udeležilo lepo število hipnih posestnikov, je otvori! in vodil dolgoletni predsednik g. O. M.Č-g ki je orisal delovanje društvene uprave za procvit članov V svoitm poročilu so je predsednik dotaknil vseh vprašanj, ki ti rejo hišnega posestnika. Orisal pa je tudi vse borbe društvene uprave, da se prepreči še vi^je obdavčenje hi-ne posesti v Mariboru. Najemnine v starih hišah v Mariboru imajo padajočo tendenco, povzročeno zaradi velikega prirastka no\ ih zgradb z mr-dermmi stanovanji, s katerimi stanovanja v starih zgradbah ne morejo konkurirati. Pretežni del mariborskih zgradb je tudi obremenjen s hipotekam; ter znaša na pr. obrestna mera pri Mestni hranilnici 10"-. \"se te in še druge okolnosti — višji stroški za popravila, razsvet j javo, dimnikarja itd. — dokazujejo, da hišiia posest v Mariboru ne dovoli več nobenih novih bremen. V zadnjem času so hišni po- sestniki napadeni, češ da so najemnine previsoke. Na te izpade je Društvo hišnih posestnikov merodajnim činiteljem pojasni-o, da niso toliko krivi hišni lastniki, temveč v prvi vrsti mestna uprava, ki se navzlic utemeljenim oonovnim prošnjam doslej še ni mogla odločiti, da bi občinske JavŠčine, to je gosta čino, kanalščino in vodarino zniža'a na znosno višino, ali pa bi oprostila nižje najemnine n. pr. do letnih 3600, odnosno najemnine, ki jih plaču jejo državni uradniki do letnih 6000 din torej najemnine gospodarsko šibkejših slojev vsaj gostaščino in kanalščine. Tudi doklade na neposredne državne davke, ki so se pod prejšnjo mestno upravo znižale od 45 na 409ć, so se lani v socialno poetične namene zvišale za 10°/o, v teku dveh let pa so se zvišale cestne doklade od 15 na 22(Vo. Letos so doživeli hišni Lastniki novo presenečenje. Najemne vrednosti njih lastnih stanovanj in poslovnih prostorov so se v mnogih primerih ogromno zvijale. To ima za posledico višje dajatve tudi mestni občini. Sledili sta izčrpni poročili tajn;ka g. Kocuvana in blagajnika g. Merčuna Za nadzorni odbor je poročal g. Ante Kus. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor z g O. Megiičem kot predsed'- kom in g. H. Saxom kot podpredsednikom Hišni posestniki so na svojem občnem zboru razpravljali tudi o drugih pOrečih vprašanjih, ki se nanašajo na hišno po.sest v Mariboru in na razne težkoče. ki s<. s tem v zvezi. Maritof v Gđmsu do francoske kvltare Marljivo in uspešno delo francoskega krožka v Mariboru Maribor, 15. marca Ze takoj po prevratu se je zasidrala v M boru misel spoznavanja francoskega jezika in francoske kulture. Topla pobuda pokojne ge. Marije Maistrove je rodila lope uspehe. Ustanovljen je bil Francoski krožek, ki je v teku svojega delovanja ustvaril pogoje za koristno misel jugoslov. francoskega kulturnega zbliževanja. Francoski krožek se lahko ponaša z vidnimi uspehi svojega sistematičnega dela ter popularizacije francoskega jezika in francoske kulture. Ima svoje lepo urejene društvene prostore s čitalnico v Gregorčičevi ulici in bogato knjižnico, ki vsebuje dragocena francoska literarna in znanstvena dela. Globoka vrzel je nastala v vodstvu Francoskega krožka ob smrti plemenite pre. sevln:, o ge. M. Maistrove, po kateri je prevzel vodstvo Francoskega krožka g. dr. M. FIoj. Tudi snočnji lepo obiskani občni zbor je pokazal optimizem, ki preveva delo požrtvovalnih funkcionarjev, zlasti dolgoletnega, zaslužnega tajnika prof. Gasparija, ki je duša tega važnega kulturnega dela in poslanstva, ki ga vrši v našem obmejnem Mariboru Francoski krožek. Tudi v pretekli poslovni dobi so biLi z lepim uspehom organizirani mladinski tečaji francoščine, pa tudi drugi številni tečaji za odrasle, za začetnike in naprednejše. Prav tako se je deca v lepem številu zbirala v francoskem otroškem vrtcu. Učinkovito je bila organizirana tradicionalna prireditev v -.Vesni« ob zaključku otroških francoskih tečajev. Pa tudi s predavanji in drugimi družabnimi prireditvami je skušal odbor zainteresirati čim širše kroge mariborskega izobraženstva za delo\Tii program, ki ga vrši Francoski krožek v Mariboru. Finančno stanje je povoljno in je občni zbor s prisrčnim priznanjem sprejel klena poročila marljivih krožkovnih funkcionarjev, ki bodo v pretežno dosedanji sestavi vodili delo Francoskega krožka tudi v novi poslovni dobi. Občnemu zboru je prisostvoval tudi tukajšnji francoski konzularni predstavnik g. dr. V. Rapotec. Težnje In zahteve nacionalnih železnlsarfsv Mariborska podružnica Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev marljivo deluje Maribor, 17. marca Znano je uspešno in vzorno delovanje mariborske podružnice UJXZB. ki je ena najčvrstejših nac. postojank ob naši meji. saj je v njej organiziranih 1215 narodno zavednh železničarjev. Požrtvovalna prizadevnost se je odražala v poročilih 20. rednega občnega zbora, ki je bil danes dopoldne v spodnji mali dvorani Narodnega doma. Klena poročila o vztrajnem delu so podali zaslužni predsednik Jože Vokač, vestni tajnik Jože Bačnik in marljivi blagajnik Lojze Pilaj. Dopisov je bilo 673. Dohodki izkazujejo 27.686 d:n. Članom so bile izplačane podpore v znesku 2170 din. Odbor se je vneto truuu za interese članstva, ki je prizadeto z'asti po naraščajoči draginji in drugih težkih okoliščinah. Prelepa je bila pro-siava 201etnice »Drave« in 301etnice narodne železničarske organizacije, o čemer smo svojčas poročali. Za božične praznike so bili deležni člani z malimi dohodki in veZČlansko družino lepih daril in podpor. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: J. Vokač predsednik, J. RoDret in Roskar pedpreds., J. Bačnik I. tajnik, V. Muravs tajnik. Odborniki: A. Pilaj, E. Dolin-šek, A. Menih, R Šibek, Obersnel, Cilen-šek, Poitek, Pirš. Podpečan. Skufca, Sranc, Mač, Koštomaj, Steinbucher, Suhadolnik, Muravs Stante. Sa'amun, Zupančič, Rak, Četi, Gomolj, Stanič, Škriba. Ferš. Namestniki: Menih, Sluga, Dolžan, Smirmaul, Po-žgaj, Novak, Knechtl. Nadzorni odbor: M. Perme, F. DruŠkoviČ in L. Zupančič. Iskrene pozdravne in priznalne besede so naslovili na občni zbor delegata ljubljanskega oblastnega odbora UJNZB inž. Roglič in Kcprivec, Jenčič kot predsednik podružnice II v Ljubljani, Lončar za zagrebški oblastni odbor, Carman za ptujske tovariše. Tudi je občni zbor iskreno počastil navzoče stare borce v vrstah narodnih železničarjev gg. Hochmullcrja, Skvar-čo, Kitaka, Mlinarica in etka. Na občnem zboru je bila snrejeta reso lucija. ki vsebuje sledeče točke- L"kinite\ sedanjega delavskega pravilnika, pri obravnavanju novega pa sodelovanje, spremembe pokojninskega zavarovanja, stalnost vsem delavcem, tudi onim, k' jih je prehitel pravilnik iz leta 1933. Akordanti v delavnici naj postanejo takoj stalni, tudi oni, ki jim je to prepreči'a starost Nadalje razpis obratnih zaupnikov, higienič-nost delavnice in vseh čelovnih prostorov, zidanje odgovarjajočih stranišč m nove kopalnice, centralna ambulanta v Mariboru in specialist za ginekologijo, podaljšanje dobe bolovanja in zvišanje hranarine, zagotovitev stallne zaposlitve vsem delavcem, nujno zvišanje plač enakomerno vsemu delavstvu in sorazmerno ( naraščajočo draginja. Iz Celfa —e K°memoradj». Moška in ženska podružnica CMD v Celju sta priredili v soboto zvečer v pevski sobi v Narodnem domu komemoracijo za pokojnima narodnima dobrotnikoma, gg. vladnem svetniku Emil janu Lileku in učitelju Franju Krajncu, ki sta zapustila svoje premoženje Družbi sv. Cirila in Metoda. Komemoracije se je udelež:lo mnogo narodnega občinstva. Po uvodnih besedah predsednika moške podružn ce CMD g. dr. Bavd-ka je meški zbor Celjskega pevskega društva pod vocstvom pevovodje g. Se gule zapel Foersterjevo »Umrl je mož«. Nato je učitelj g. Franjo Rod v poetično zasno- vanem govoru prikazal svetli lik narodnega vzgoj telja in delavca FTanja Krajnca, g. prof Janko Orožen pa je orisal veliko nacionalno, vzgojiteljsko in znanstveno delo g. Em lijana Lileka. Mo_ki zbor Celjskega pevskega druŠU-a je zapel Pielov-čevo 3-Zadnje sovo*, ob zaključku lepe spomJnske svečanosti pa se je g. dr. Bav-ciek zahvalil obema govornikoma ter Celjskemu pevskem u društvu in njega pevo-vodj: g. š2guli za sodelovanje. —c O raku na mate* niči bo predaval :lrevi ob 20. na ljudskem vseučilišču p:i-marij dr. L. savn k iz Ljubljane. Zan. mi-vo predavanj z bodo spremljale sidoptične slike. —c Umrla, je v nedeljo v Komenskega ulici 18 v staresti 79 let zasebnica Julijami Orešnkova. — Nesreča ne počiva. V soboto smo poročali o nesreči triletne posestn kove hčer-k ce S-avice Jelenove z Železnega pri Veliki Pirešici. ki se je v četrtek pri zaži-ganju odpadkov '"n suhljadi na njivi hudo opekla po hrbtu. Ko je 471etni posestnik Jos:p Florjane z železnega reševal Jelenovo, se je tu^i on močno opekel po rokah. Istega dne je padel 151etni sin k »carice Ivan Mohorič pri Planini z voza in si zlomil desno nogo v gležnju. V Praprot-nem pri Hrastniku je slamorezni?a zgra-b la 91etnega posestnikovega sina RudoLfa Zupana za levo roko in mu zmečkala kazalec. V Čretu pri Celju si je 301etna dninar: ca Uršula Bohova v petek pri sekanju drv po nes.eči cdseka'a palec na levi reki. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c P°sl°vne knfžiee. Mestno poglavarstvo v Ce ju razglaša: Po naročlu kr. banske uprave dravske banovine v Luib-ljani z dne 19. n. 1910. VT. št. 1100-9 se opozarjajo vsi delavci ii nameščenci, ki £e niso zamenjali starih pcslovnh knj?ž'c z nov;mi ali pa še nimajo knužic. da si njuno nabavijo knjiž ce v sobi št. 34 na mestnem pegi a varstvu. Zlasti se opozarjajo delavci in nan Učenci, ki nameravajo odpotovati zaradi nastopa dela ali iskanja dela, da si prej nabavijo poslovne knj-žice. ker brez njih ne bodo mogli dobiti ne zapcslenia ne znižane vožnje po železnicah in paiobrodih, niti ne bodo mogl' biti deležni poipor pri javnh borzah dela in pri organih c'elavskega zavavovania. — železn čar : 01:mp 5:2 (4:2). Na Olimp o vem igr šču v Ga bor ju je mariborski Železničar danes v prijateljski tekmi zasluženo zmagal nad celjskim Olimpom. Moštvo železničarja je v tehničnem .'n kombnctornrn pogledu ter v staatu in hi. trosti znatno prekašalo O-impcvo enajsto-rico. Ol'mp se sprva ni mogel prav znajti, šele v drugi polovici prvega polčasa je začel grati povezano, toda posamezni igralci n:so bili v formi. Po odmoru je Ep a: O- mjp vse svoje si1€ in je zaigral z elanom, kmalu pa je začel popuščati in tudi gostje so začeli igrati ležerno, zaradi česar je postala igra raztrgana in nezanimiva. Ze v 1- minuti prvega polčasa je Tur k potrese! Ol;mpovo mrežo V 30. minuti je čater izenač 1. v 34. minuti pa je Cajnko pov šal na 2:1. V 37. minuti je štiftar izenačil. V 41. minuti je Isti gta-lec zabil tretji gol v 44 minuti pa Tuik četrti goi za Že eznčarja. V 2. m nuti drugega polčasa je zabil Potcajt peti gol za Železničarja. Rezultat se nato ni več spremenil. Sodil je g. Presinger točno in objektivno. V predle krni je Olimpova rezerva premagala miad.no SK Celja z 2:1 (1:1). Iz Gornie Radgone — Pokopalifcčne hijene. Na farnem pokopališču Sv. 1 'etra pri Gornji Radgoni so zadnje čase izginjali nagrobni spomeniki. Naposled se je za zadevo začelo zanimati tudi orožništvo, ki je kaj kmalu izsledilo tatu v osebi Alojza H., delavca iz Po.ic pri Gornji Radgoni. Ukradene stare železne križe je skrival doma, da bi jih ob prvi priliki prodal za staro železje, po katerem je precej povpraševanja. — Pižmovke se pojavljajo. V tako imenovani Ameriki ob obmejni reki Muri med Podgradom in vasjo Lutverci v Apaški kotlini se opaža po zadnj:h poplavah vedno več škodljivcev pižmovk. ki se zadržujejo v murskih rokavih. Nujno potrebno bi bilo, da bi zakupniki tega dela lovišča s pomočjo oblasti poskrbeli za uspešne pobijanje tega nevarnega škodljivca, preden se razmnoži še po ostalih krajih izven murskih rokavov. — Olepševalno In tujsko prometno društvo v obmejni Gor. Radgoni bo imelo svoj redni občni zbor v sredo 20. t. m. ot 20. v kolodvorski restavraciji Hibler. Ker bodo na tem občnem zboru obravnavana tudi važna tujsko-prometna vprašanja, se pe-zivajo zlasti hišni lastniki ter gostilničarji, da iznesejo svoje težnje na tem občnem zboru ter da ne streljajo pozneje iz zasede, kakor je bilo to doslej obe leti po ustanovitvi tega, za naše obmejne razmere pre-potrebnega društva. — Za spomenik radgonskim Žrtvam in Mais' rovim borcem so darovali: občina Gornja Radgona 21 000 din, ministrstvo pravde v Beogradu 5000 din. Občinska hranilnica v Gor. Radgoni 2000 din, zdravilišče Slatina Radenci 1000 din, po 500 din notar Hinko Požun in dr. Lenart Boezio iz Gornje Radgone, po 200 din Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Nabavlialna zadruga državnih nameščencev v Mariboru. Ljubljanska kreditna banka, tvrdka inteks v Kranju, po 100 din Hranilnica in posojilnica v Radencih. Ornig & Mitrovič v Meži. dr. Ivan Tomšič v Mariboru, MiloS Oset v Mariboru Konrad Gologranc v Celju. Prva hrvatska štedionica v Mariboru, Kari čeč v Ljubljani. Ivan Sirca v Boreči, Nikola Mojmirovič v Vršcu. Ivan JelačJi v Ljubljani. Josip Vrstovšek v Brežicah, Drago-tin Hribar v Ljubljani, Sokolsko društvo v Ljutomeru, Hranilnica in posojilnica v St. Ilju v Slov. goricah in kavarna Jadran v Mariboru; po 50 din M. Cukala v Sv. Juriju ob Taboru. Unio društvo v Mariboru, Karel Kjuder v Maj iboru. Narodna banka v Mariboru. Karel Gajšek v Marenbergu, Hranilnica dravske banovine v Mariboru. Franjo Bures v Mariboru. Franc Sodin v Ljubečni. Občinska nranilnlca v Krškem, A. šprager v Mariboru, Ivan Bezjak v Fra-mu. Ivan Samec v Ljubljani. Alojz Stuhec v stari Novi vasi. dr. Ciril in Franc Pavlin v Ljubljani, dr. Emest Rckar na Jesenicah, dr. Franjo Lipold v Mariboru. Motor Oil v Mariboru. Štefan Sraka v Murski Soboti, Lovro Kuharic v Ljutomeru, Občinska hranilnica v Slov. Bi3triei, Anton Macun v Mariboru: po 30 din Jože Lavrič v Ljubljani. Ignac ZablatMk v Ljubljani; po 25 din Ivan Rojnik v S'ovenj gradcu, Senčar in sin v Ptuju, Franc Majdič v Domžalah Franc čamermk v Cerkljah pri Kranju: po 20 din Miro Petorlin v Kranju, Anton Bibila v Kresnicah. Anton Krisper colonia^e v Ljubljani, dr. Anton Ogrizek v Celju. n. drž realna °dmnaziia v Ljubljani, dr. Franc Klar v Dol. Lendavi, zdravi-'išče Roe. S'atina. Ivan šerbinek v Verti-čah; po 10 din dr. Mi7oš Vauhnik v Mariboru, Evfren Ivane v Sodr^JHri. Mate;' Ri-hard v Kamniku, skupaj 33 980 din. Pripravljalni odbor izreka vsem darovalcem zahvalo, vse druge, ki se doslej pozivu še niso odzvali, pa pro«""mo. da store to čimprej, ker je zbirka doslej dosegla jedva polovico stroškov. Z Ježics — Za škropljenje sadnega drevja naročeni neodendrin ie pravkar nrisDel k do-družnici SVD Oddala ea no cen din 12 50 za liter članom in do din 14 50 za liter nečlanom društveni eosoodar in škrooi-lec Andrei Jakonič-Godež iz Male vasL Neodendrin ie močnejši od arbor na. zato ga rabimo le v 4—5°/o vodni raztopini za zatiranje živalskih škod j'vcev na iab'ani, hruški, ribezu in kosmulj . in le v 3—4°/o za slive, češnie in višnie. Z niim škroDi-mo. dokler se oooie še ne naoenia in ne odp ra. Več o rabi neodendrina naid2te v novi Priolovi kn,:igi »SkroD'i~n:e sadnega drevja«, ki io dobite za din 12 ur: Dodruž-nici. Da Dokaže oodružnica učnek Dravil-nega in ce'oletneca škrcDMeoia. bo letos oskrbela ta* o vzorno škroDlienie na vrtu Cundra Rudolfa v Mali vasi in Sublin Ignacija v Savijah Kdor želi. da mu društveni škroDilec oskrbuie vselc-tno škroo-ljenje. nai se lavi Dri g. JakoD ču Je Še okoli 100 Drvovrstnih nizkih iab'an in hrušk na razpolago za saie~ne. Javi e se radi naročila takoi ori oreds. Zel.z iku. MALI OGLASI Seseda 50 par. davek posebej Preklici izjave oeseda dm 1.— davek posebej. Ca. pismene odgovore glede malih ->g;asov je irer>a priložit znamko. — Popustov za maie oglase ne priznamo. Beseda 50 par daveK poseoej NaimamSi zneseH * citn PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah din 8. 9.— 9.— 10.— 5.— 12.— 12 - Namizno belo iitet srbski prokupac * rizling » dolenjski cviček > jabolčuik > muškatm silvanec * dingač > žganja: tropinove^ liter din 28.— slivovka > > 28.— brinjevec * * 36.— rum » > 36.—■ borovničar » > 36.— Mrzla jedila! So priporoča »BufTct: J. Jeraj, Bafd Minka VideniC. Ljubljann, S\ Pc;ra c. 38 9. L CONT^^NTAt ki a^uaot mesečne obroke. Ivan Le«at Ljubljana. Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska 30 MAJLl OGLASI »Slov f-^rsda« J>»u JC • igurcu u;peOl mamice: Otroški voziček najhitreje ln najbolje prodate, kupite ali zamenjate pri -PR'JMETU* nasproti križanake cerkve. Prepričajte se! 795 L.\ VSAKO PK11.IKO -.a ji uljša ld aujceuejsa _»oiačlla • i oaoavite pr r u t > h £ a iSv t1 f t r i c e i* t m i4 NIZKE VRTNICE sKupina 25 sadik, očanjjvo ie-pm. številnih barv, din 100.—. Ista skupina šibkejših sadik din 60 — Deset prekrasnih plezalk dm 60.— franko poštnina. — Zahtevajte ponudbo! Sadjarstvo Dolinšek, Kamni ca. p. Maribor. 840 POZOR! PEKARNE! POZOR! Moko najboljSih eksportnih banatskih mlinov po ugodni ceni in pogojih nudi »NAS TRG«, Ljubljana, Tvrševa 51. 867 ..ENO POUK Beseda 50 par daveh poseoej Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk '. ^v-rni tečaji, vpisovanje in rič^tek pouka poljuben Chri-»tofov učni zavod, Domobranska c. 15. 738 PRODAM Beseda 50 par 3avek posebej Naimanjši znesek 8.— din. POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke in staro perilo. Klavžer, Vošnjakova 4. 860 PAPAGAJČRE mlade, in kanarčke — samice prodaja A. Zupančič, Ljubljanska ul. 1, Moste-Zelena jama, ter vsako sredo in soboto pri tromostovju. 856 PRODAM štiridelno kletko za zajce ali kokoši. Ljudevit Sire, Kranj. 854 POSTELJNE MREŽE dobite najceneje v Komenskega ulici 34. 858 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med ln medico dobite najceneje v MEDARNI Ljubljana. 2idovska ul. 6 18/L OREHOVA JEDRCA In FIŽOL nudi najceneje SEVER & KOMP. Ljubljana. 824 PREMOG (OKS•DRVA audi I. POGAČNIK BOHORIČEV A 5 — TEL. 20-59 Postrežba oreznibnal 88 HEKTOLITROV VINA orvovrstnega belega in rdečega prodam. — Hribar Jernej, Pod-sreda. S20 I.a OREHOVA JEDRCA 10 kg din 200—, slive I.a 10 kg din 58.— franko poštnina razpošilja G. Drechsler, Tuzla 834 40 HEKTOLITROV VINA Ia plješivičkega belega prodam Naslov: A. Petrič. Zagreb — Crnatkova ul. 8, tel. 24-259. 841 DOPISI Beseda 50 par 1avek posebej]. Najmanjši znesek 5.- din. DNE 20. MARCA pri glavni pošti ob Šestih. 855 RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ST. 26 Stran 8 Kjer se ne poljubljajo ljudje, se poljubljajo ribe »SLOVENSKI RAtO~D«,pW(felJefc% 1& marca 1*40. 64 Vrzel v japonskem kazenskem zakoniku — Na Samuraji protestirajo ulicah poljubljanje dovoljeno — Glasnik japonskega zunanjega ministrstva, mož. ki naslona v parlamentu in tudi v stiku s tujimi diplomati, kot oficijelni tolmač s stališča zunanjega m.nistra nima lahkega življenja Vprašani ki mora imen na nje vedno pripravljen odgovor, je mnogo in večkrat so zelo diskretna in delikatna. Se nikoli na ni ta vrli uradnik »skal odgovora tako težko kakor oni dan. *co ga je neki angleški novinar VDrašal ie-li na Japonskem orenovedano tulcu iavno poliubiti Japonko Japonka s tetoviranim hrbtom V zadregi je prosil Japonec angleškega novinarja, na i malo počaka. Ta čas je vprašal v pravosodnem ministrstvu, kai pravi o tem zakon. Imel ie pa smolo. Uradnik, ki se ie nani obrnil, ie bil samuraj, pripadnik tiste konservativne plemiške lise. ki ie za točno ohranitev stare iaponske tradicije in za energičen boi oro- ti e^TODsko-ameriškemu vplivu. Prilika je bila ugodna. Sam ura i io ie porabil in delal: Z obžalovanjem vidim da iaoonski kazenski zakonik tega ori mera ne ored-videva. toda moralno ie treba neiaDonsko navado ooliubliania kai naistrožie obsoditi, zlasti če gre za ooliub tu i ca na ulici. Uradnik iz zunanieea ministrstva ie ugovarjal, da se v konkretnem nrimeru prizadeta Jaoonka ni čutila užaljene in tudi branila se ni. — Tem slabše. — ie odgovoril moralist Iz pravosodnega m nistrstva. Tu imamo dokaz kako kvarno voliva film na našo mladino. Nos se je umaknil ustnam Treba je pripomniti, da ie samuraj temeljito poznal vzrok tega. kar ie smatral za nemoralno. Ni namreč še dolgo tega. ko ie bil poljub na Japonskem nekaj povsem neznanega. Ljubezen in nežnost so izražal: Japonci tako. da so oodrenili svoi nos ob nos dotičnega. ki so se mu hoteli izkazati, pa nai bo že ženska aH moški. To je splošen običai do vse i vzhodni Aziji, o katerem pripovedujejo vsi. ki so potoval: po teh krajih, češ da se tam drgnejo ljudje z nosovi, če si hočeio izkazati ljubezen. V zadnjih desetih, dvajsetih letih se je pa marsikaj izpremen'o Zdaj je Japonska preplavljena z ameriškimi filmi. Dežela vzhajajočega solnca ie navzlic mladi japonski narodni filmski produkcij: eden največjih odjemalcev Hollvwooda. Marle-ne Dietrich in Clark Gable sta v Tokiu ali Ossaki prav tako znana, priljubljena in občvdovana kakor v Chicasu aH Liverooo-lu. Za ameriški film. v katerem ie 200 m poljubov, se japonska mladina zelo navdušuje. Pred leti ie prihitela na policijski komesarijat v Ossaki zelo razburjena priletna dama. Bila ie na izorehodu in šla ie mimo kina v trenutku, ko ie bilo konec predstave. Neki mladenič ie prišel iz kina. stopil je k nji in io iel objemati in poljubljati. Dama je prišlp na ooliciio ovadit predrzneža. Ta primer ni na Japonskem edini. Kulturni kronist Japonske bi lahko ugotovil v zadnjih letih več takih primerov, ko so se obrnile ogorčene nriletne dame na oblasti s prošnjo, »aj kaznuieio »redrzne moške, ker so jih iavno poljubili. ; če se ne poljubljajo ljudje Japonski listi so že opetovano sprožil: j vprašanje poljubljanja in sicer glede na t moralne reforme v obče Postavili so vora: sanje: poljubljati ali ne poljubljati. Tozadevni članek v nekem listu ie vzbudil veliko senzacijo. Pred tremi let: je izšla v velikem listu »Kobe Niši Niši« razprava profesorja zoologije Inove. Ta splošno znani učenjak je namreč ugotovil, da ooliub ni nič nenaravnega, da si ga niso izmislili pokvarjeni človeški možgani, kakor mnogi ljudje mislijo in trdijo. Ce ljudje v vzhodni Aziji doslej te navade niso poznali, je bila navzlic temu tu. skozi stoletja in tisočletja so io poznale nekatere živali, zlasti ribe. Japonski učenjak ie naštel več primerov in priključil svoi emu članku fotografije, ki iih ie izdelal sam v mestnem akvariju v Yokohami. Na njih se vidi. kako se ribe nekaterih vrst pogosto in prav prisrčno poljubljajo. Noben učenjak ni mogel temu ugovarjati. Nasprotno. Inovi je našel še druge učenjake, ki so njegovo teoriio podprli z novimi primeri. Eden izmed njih ie citiral. R. Kipplinga. k: omenia v eni izmed svojih knjig podobno vrsto rib v Indiji. Tudi te ribe se poljubljajo. Kot odgovor ie priključi! drugi učenjak na znani Swiftov stih: a Moj bog. kdo ie bil tisti norec, ki si je izmislil poljub« svojo lastno pikantno tezo: V vseh deželah, kjer se ne poljubljalo ljudje, delajo to ribe. Zdaj je debata o tem kočljivem vprašanju v japonski javnosti že nekoliko ponehala Ameriški film are na Japonskem svojo zmagovito pot naprej Poljub je prodrl končno tudi na Japonsko. Moralisti, pravniki In samuraji si belijo dave samo še z vprašanjem, ali naj se dovoljenje omeii samo na osebno življenje ali pa naj bo dovoljeno poljubljati se tudi na ulicah in v kavarnah, na Japonskem seveda v čajarnah in na železnicah. Tu se bo morala japonska mladina odločiti sama. kajti Hollvwood naravno ne da na to vprašanje nobenega odgovora Ko se poiav: med predstavo ameriškega filma »dolg poljub;, ne vidimo navadno točno. aH se je to zgodilo javno ali ne Odgovora na to vprašanje torej nimamo Izlet v vsemirje v teoriji Glavna ovira, ki bi jo bilo treba premagali, je privlačnost naše zemlje K-s.ptta.ivn Anderson (levo) In Stevens (demo) Odkar ie Jules Verne napisal svoi fantastični roman »Pot okrog lune« je minilo že mnogo let in v mnogih knjigah se je načenjalo vprašanje, ali je to sploh mogoče. V prejšnjem stoletju ie prišlo do prvih poletov v stratosfero. Zadnja dva sta se dvignila l. 1935. Slevenson in Ande r. on. .Njun balon Explorer II.* ie obsegal 100.000 kub. metrov heliia in dosegel ie višino 22.066 m. S tem se je človek že močno oddaljil od površine zemlje. Toda v primeri z medplanetarnimi razdaliam. ie to še zelo malo ali nič. S strat opernimi polet: se človeku nikoli ne bo posrečilo priti na luno. ker Dri tem ni mogoče premagati privlačnosti zemlje. A ona je največja ovira, katere tudi naša visoko razvita tehnika ne more odstraniti. Teoretično smo za to gotovo mnogo bolje pripravi ien; kakor ie bil Ko-lumbus. Jedro problema ie v privlačnosti zemlje, k; bi jo bila treba oremasati. To ie znal storiti Verne s svoiim iop>m. toda zdaj vemo. da ie to utopija. Krjgla s topa bi imela tako veliko začetno hitrost, da bi jo človek ne vzdržal. Razen tega bi se pa s treniem razvilo toliko toplote, da bi krogla doslovno zgorela. Francoza Mas in Drouet sta predlagala kolo s pol umorom 50 m. ki bi ori 44 obratih v sekundi doseglo hitrost 19 km Na obodu pritrjena kabina bi se ločila od kolesa in centrifugalna sila bi io zagnala v prostor. Ne poznamo oa kabine, ki bi to hitrost zdržala. Gin iT en v je predlagal predor, iz katerega bi bilo vrženo v jziIo s hitrostjo, ki bi premagala privlačnost zemlje Potrebna hitrost ie pa 400 krat večja od hitrosti brzovlaka. Vidimo torej, da tudi po tej pot nikamor ne pridemo. Edino možno sredstvo ie sila odbijanja, kakršno imamo pri raketah, začetna hitrost bi morala biti 11.18 km v sek-inii Pri hitrost: 7.9 km bi se raketa ne vrn.la na zemljo, temveč bi krožila okrog nie AOt spremljevalec. Rakete so poznali že davno Kitajci. Sodobne rakete, napolnjene s smodnikom, so bile zelo nevarne in M. Valier je pred 10 leti plačal to z življenjem. Oberth. Nebel m Winkler so delali poskuse z raketami. napolnjenimi s tekočimi pogonskimi snovmi. Najtežje je tehnično obvladati razmerje med začetno in končno gmoto rakete. Ce bi raketa tehtala samo eno tono bi znašala teža vse naprave 22.000 ton. kar je praktično nemogoče. Na jnrikiadneiša pogonska zmes bi bil vodik s kis.kom. Toda manipulacija z njo je zelo nevarna. Izpušna cev bi lahko bila iz wolframa ki prenese temperaturo 3000 stopinj. Pri vseh poskusih ie treba računati s tem. kakšno hitrost prenese telo. Rvnin je s poskusi dokazal da prenese miš hitrost 58 m v sekundi, ptica-3$ domači zajec in mačka pa 28 m. Pri e.oveku bi pospešitev nad 20 m najbrž pomenila smrt Toda ta hitrost bi morala učinkovati 20 minut do višine 7200 m. če bi hotelo letalo premagati privlačnost zemlje. Med ootio na luno bi človeka ne ovirala zima. kajti med zemljo in luno nahaiaioče se telo ima toploto okrog 4°. Slo bi za not kot tako na luno. Najkrajša je seveda prem črtna, toda tu bi morala biti na vsaki točki Doti neskončna hitrost, česar pa nihče ne zmore in ne prenese. Druga možna zveza je po krivuljah, ki jih ie mnogo. Naipri-kladnejša bi bila morda tista, ki bi pomenila nekakšno krožno oot kajti nr;čenialo bi se na zemlji in po malem loku bi se zopet vračala nanio Razstava meteorjev Marsikdo bi rad videl nravi meteor kai-ti ti sli vsem rja so nekam zagonetni Meteorje pa potrebujejo za svoie delo najprej strokovnjaki. V Nemciii imaio dve veliki zbirki meteorjev in sicer v Berlinu in na Dunaju. V ni h ie zbranih 530 komadov, ki tehtajo 280 k \ Naistareiš: meteorji berlinske zbirke so bili naiden: pri Ensishaimu na Alzaškem Okrog ool-dne 16. aprila 14:'*2 ie oaclei t j meteor, ki se ie zarii poldrug met^r v zemljo. Stras-bouršk: občinski pisar Brant ie opisal ta dogodek pesniško. I i Cesar Maksimilijan ie smatral oadee meteorja za božji poziv na vojno oroii Turkom Nad pol metrskega stota tega meteorja hranijo še zda i na magistratu v Ens.sheimu. čeprav takrat niso vedeli, k^.-ko redkega gosta iz vsemiria ima i o med seboj. Sele Chladni ie 1. 1794. postavil trditev, da so meteorji kozmičneHa izvora. Toda celo resni učenjaki so se mu dolgo posmehovati. Drugi meteor ie podaril birk: A. Humboldt. To ie železen meteor, so ga našli pri Toluci v Mehiki. esueur 44 ljubezni S o m a ■ X. POJASNILO Čim ga je Michelina zapustila, je odšel markiz de Valcor iz gradu s palico v roki in s slamnikom na glavi, kakor da se hoče izprehajati po drevoredu. Izognil se je nekaterim srečanjem, zapodil svoje pse, ki so se bili pognali za njim in čim je imel za seboj prvo poslopje, je pospešil korake. Mesto na strmi morski obali, kamor je bil namenjen, je bilo na drugem pobočju predgorja, precej oddaljeno od njegovega gradu. Renaud je odšel skozi park in zavil po stezici proti morju. Kmalu je prispel do drevoreda, vodećega proti poslopjem graščine de Ferneuse. Markiz se je obrnil v nasprotno smer in še bolj pospešil korake, da bi prišel čim prej do skalnate votline. Tam sta se pred leti sestajala z Gaetano. Pred votlino je stala klopica. Markiz je sedel na njo in pogledal na uro. Bilo je pol treh. Ni računal Is tem. da pride Gaetana pred tretjo uro. Bil je pa prepričan, da pride. Sicer pa ni bila nobena minuta predolga za misli, ki je bil v nje zatopljen. Dvakrat I ali trikrat je zadrhtel, ko je nekaj zašumelo ob strmi ' steni. Toda bili so samo galebi, ki so se dotikali z dolgimi krili granita. Končno je zaslišal korake na strmi steziH in že je zagledal gospo de Ferneuse. Nekoliko utrujena po razburjenju in hoji se je ustavila. Malokdo bi ji bil prisodil tri križe, čeprav je imela na ramah že dobre štiri. Toda ta ni bila otroška in šibka mladost Laurence, ki se je zdela zadržana v svojem razvoju v polni ženskosti. To so bili čari živahnega in zdravega bitja, polnega moči in svežosti, ki je leta niso mogla izčrpati. Renauld je molče vstal, da bi mogla sesti na njegovo mesto na kameniti klopici in padel ji je k nogam. — Odpustite mi... je zastokal... pri koncu svojega molka sem in vi me rešite težke dolžnosti, če mi dovolite, spregovoriti, ker ste prišli sem . ., sem, kjer sva se ljubila. Pogledal jo je z očmi, polnimi spominov in pripomnil je: — Ah, kolikokrat sem prihajal sem v teh dvanajstih letih! Uprla je svoj pogled na ta obraz, navzlic dolgemu časovnemu presledku tako podoben tistemu, ki ga je videla nedavno na tem kraju in prav tako sko- raj v višini svojega obraza v pobožni poziciji klečečega moža in rekla ni niti besede. Renauld je videl v njenih nemih ustih privoljenje, topel sprejem. Jel je obujati spomine na preteklost z globoko umetnostjo svoje plamteče duše, svojega gUsu, polnega neizrečene laskavosti, s svojimi magnetienimi zenicami, vsem svojim hrepenenjem in vso svojo voljo. Ah, kako je ljubil Gaetano! Koliko muke je pretrpel, ko se je moral ločiti od nje ... S kako Kruto odločnostjo kirurga je bil poskusil opraviti strašno delo svojega ozdravljenja. Rezal je v živo svoje meso in srce. Zapustil je bil domovino, ušel ni bil ne samo svojemu domu in domovini, temveč tudi civilizaciji. Dvajsetkrat je tvegal svoje življenje v burnem hrepenenju, da bi ga izgubil. Potem je dobil poklic, koval je častihlepne načrte, da bi pozabil na svoje gorje v žilavem delu. V svoji misli, da se je njegova duša že pomirila in postala brezbrižna, se je vrnil domov. Največje jamstvo njegove poslušnosti in najvišja opora pozabe je bil njegov zakon. Pa niti tu se še ni upal stopiti pred oboževani idol svoje mladosti. Okleval je s tem, da bi se pojavil v Bretagni, storil je to samo zato, da bi odvedel svojo ženo na posestvo svojih prednikov, potem je pa še enkrat za dolgo odpotoval v daljno tujino. Ah. čemu vse to? Cim je stopil pred Gaetano, jo je ljubil znova s slepo in vročo ljubeznijo, tisočkrat bolj plamtečo, nego je bila strast njegovih dvajsetih let. 2iva Renaudova zgovornost je pričala o njegovi plam teči ljubezni, morda manj živo nego njegovi pogledi, njegov drhteči glas in ves ta nežni ogenj, žareč iz njegove nemirne duše. Gaetana se je čutila ovito s to atmosfero iskrenosti, ki jo spozna vsaka ženska, pa naj bo še tako nezaupljiva in naj še tako pazi nase. V glavi se ji je vrtelo. Ali je bilo to mogoče? Ali je bil to odmev preteklosti? Tiste preteklosti, ki je bila čar njenega življenja. Toda ta mož se je mogel vživeti v svojo vlogo, če je bil spreten igralec, kakor je slutila. Z naporom, ki je napel njene prsi, stisnil njene koščene prste in razširil njene zenice, je gospa de Ferneuse izpregovorila: — Med nama, Renaud, je nekaj strašnejšega od najinih lastnih čustev. Ne vprašujem vas, kakšna so danes vaša čustva, niti kako ste mogli pokopati v popolnem molku in skozi toliko let vse to. kar ste mi pravkar odkrili. Pustiva to. če živi preteklost tako živo v vašem spominu, se je spomnite in odgovorite mi: Ali ste mogli kdaj verjeti, da je Herve sin grofa de Ferneuse? Zadnje besede so zvenele skoraj neslišno, ko so jih izgovarjale brezbarvne ustne. Renaud je še vedno klečal na pesku. Počasi je povesil glavo, poljubil gube Gaetanovega krila in zamrmral: — Herve je moj in vaš sin! Vsa zaverovana v svojo nalogo odkriti tajno te strastne duše je gospa de Ferneuse zadrhtela in nadaljevala mirno: Urejuje Josip Zupančič £ Za U Za upravo in inseratoi del lista Oton Christof. U Vsi v Ijubljani 04 »SLOVENSKI NAROD« pesetjdjek, K. Zaključek materinskega tečaja v Mariboru Iz razgovora z voditeljico tečaja tudi naši mladini dobe* gospo J. Levotttcovo — Glodati Maribor, 15. marca Ob zuKijuoiiu matei inskega tečaja oziroma visoke šole v Mariboru sem naprosila neumorno voditeljico tečaja goepo Jelo Levatikovo, da mi odgovori na par vprašanj in da na ta način širša javnost izve, kako je prišlo do t« »Visoke Sole za matere* in kakšne koristi ima nase žen-stvo, posebno tukaj na severni mej:, od teh tečajev. Sedam ji nasproti in ona mi pripoveduje: Kaj vam je dalo pobud0, da se je s temi tedaji pričelo v našem obmejnem M3-rtbOrn? Materinski tečaji obstojajo v naši drŽavi po večjih centrih, tako na primer imajo v Beogradu baje tečaje, ki se jih udeležuje ženska rnjadnna. ki Je brezposelna, ali pa tudi ne, zlasti pa vse one žene, ki stojijo pred poroko. Udeležujejo se teh tečajev seveda tudi starejše žene. tudi babice, katerim je mnogokrat prepuščena vzgoja otrok, ce je mati zaposlena. Pred par leti so pričeli s predavanji za matere tudi v Ljubljani. Sploh se v letih po svetovni vojni opaža tako šolanje ženetva v vseh kulturnih naprednih državah Evrope. Tudi v Mariboru se je mislilo na to že dolgo, zlasti v očigled dejstva, da je nase ženstvo ne samo v vzgojnih vprašanjih, temveč tudi splošno v ženskih ^rajanjih zelo neinformirano in mnogokrat r^ezainteresirajio. Ko se je ustanovil Kul-turno-femmistični odsek ženskega društva v Mariboru, mi je bila prva misel, posvetiti se našemu ženstvu prav v tej «neri. Kako pripravljate take tečaje? rje vam hočem odg ovo i iti na to vprašanje, mi bo malo težko, ker bi marsikdo tega, prav ne verjel. Odgovorila bom pa čisto odkritesrčno. Vsako leto pričnem z novim šolali'm letom tudi s tem delom. Ce ne drugače, mi je neprestano v mislih nov tečaj. V kolikor mi tega. ne dopušča dnevno delo, mi jemlje to razrni&ljanje često-krat nočne ure. Moje božične počitnice so izrecno posvečene samo temu delu. Tako r*r:bHžno sredi januarja sem s pripi ivami :> -vinoma gotova, treba je le še iogovo- v glede datumov za posamezne gospe n _roepode predavatelje, ureditev glede j dvorane itd. Glede snovi predavanj sa obračam po nasvete k izkušenim in priznanim pedagogom v Mariboru in Ljubljani, sestavljam jih pa seveda tudi po lastnem preudarku. K*-k0 srf>»raie predavatelje in ka"o se l»ti vašim prošnjam odzovejo T Ko iščem predavatelje. so mi po večini vsi znani že iz predavanj drugod. Val ti predavatelji imajo kot taki te svoj sloves in svojo popularnost, pri prvem predavanju sem prosila, da se mi o posarnez-nih predavateljih izražajo misli in Sel je glede vsebine, kaker tudi glede načina podajanja, in tako se oziram danes tudi na želje publ'ke. Tako vidite, da sem nekatere predavatelje povabila in prosila ž« večkrat. Mnogi se sicer ne morejo vedno odzvati. Vsako loto pa najdem nove osebnosti in nove moči na katere se obračam s svojimi željami In prošnjami. Slutim, in ipam, da bom imel«, v bodočem delu, zlasti v mlnjiih zdravniHklh generacijah w-1'ko opore. Morda vas bo zanimalo tudi to, da mi je pri izbiri predavatelja strankarsko ali poUtieno prepričanje predavatelja zadeva, ki sploh ne pride v noi&ev. Prosim povsod brez ozira na politično prepričanje, važno le, da najdem umeva-nje *ti odziv. Moram primati, in to mi je v veliko zadoščenje, da najdem povsod polno umevanje, veliko zanimanje in priznanje stvari sami in da ml to dejstvo vse delo silno olajfia. S predavatelji se pogovorim o občinstvu o njegovim željah in o vsebini predavanja. Včasih je treba tudi .še dopisovanje sem in t je, predno pridemo do zaključka. Lahko rečem, da so se predavatelji vseskozi držali dogovora, da je Lla priprava na to predavanja največkrat ganljivo vestna in so zato tudi vsa preti a van ja doslej najlepše uspela. Kako občinstvo sprejme to *olo in s kakimi vtisi jo zapuftča? Na to vprašanje mi je težko odgovoriti. Ta odgovor bi moral priti iz občinstva samega. Mislim, da je stalno dober obisk predavanj najboljši odgovor na to. Seveda bo imel še marsikdo k vsemu svoje pomisleke, svoje želje, morda bi imel Kdo k temu posebne predloge. Zla vse to b: bila i i, če bi o tem prejela poročila. Seveda nikakor ne trdim, da bi bila ta š»o-la ie popolna. To je samo skromen začetek in sa to tudi ne mislim, da bi bila irasks jmahiSfilfta vedno z vsem zadovoljna. Glada vtisov predavanj bi ponovila samo besede neke udeleženke, ki je po predavanju prišla k meni s temi besedami: »Kako srečna je sedanja generacija, katera je o vsem tem, kar rabi *a življenje, poučena. Nam ni nikdo tega tako povedal. Kdor hoče. se lahko tu nauči dovolj sa vse, kar potrebuje v domači vzgoji.« Ali se vam ne adi, da vrtite tudi v n*c*>-nainem pogledu ravno °b tej priliki v*zno poslanstvo? Tudi to je bila ena moji« prvih in temeljnih mteli. Teh predavanj se ude letujejo predvsem matere, ki so prve dolžne polagati v otrokova srca ljubezen do jedka, nanida in domovine ter gojiti v njih nacionalno preprtftmnje. Največ so to ma-tens iz srednjih in revnejših delavskih slojev, ki se ne morejo udeležiti raznih nacionalnih piiieditcv, da bi tam dobile koristnih pobud. In prav zato sem v te dosedanje tečaje* vpletla tudi taka predavanja, kjer je prišla izrecno do izraza nacionalna misel, tako na primer lani: > Tvoja govorica mati, otroku svetinja*. Letos so so te misli poudarile v predavanju: Materina osebnost, najmočneje* vzgojni Činitelj«, > Vzgojim o narod poštenjakov* in v zadnjem predavanju *Naž čas in vzgoja«. K zaključku letošnjega tečaja ne morem drugače, kakor da res dajem polno priznanje vsem p'ooa vatel jem in občinstvu, med kateitmi je celo takšno, ki je prihajalo na ta predavanja z vlakom in na vozovih v poznih večernih urah iz Prage rskega, Limbusa, Rus in drugod, in se tako zopet vračalo. In če ob zaključku vpiasam skromno gospo, ali je zadovoljna z uspehi svojega dela, pravi ta pogumna in nesebična Žena: »Da. saj ne delam le za danes, za da-nainji rod. Gledati moramo predvsem v bodočnost. Gledati moramo, da bo tudi naši mladini dobro. Odpri roke, odpri srce.. Uspešna božična in socialna akcija Maribor. 17. mat ca Danes dopoldne je bil v zgornji dvorani Narodnega doma prvi občni zbor agilnega drufctva >Jadran-Nanos< po fuziji. Otvoril in vodil ga je predsednik g. Rapotee. ki je v globoko zajetih izvajanjih prikazal pomen smiselnega in nesebičnega društvenega dela v današnjih časih. V klenih poročilih so prikazali uspehe požrtvovalne prizadevnosti tajnik Grmek, blagajnik Polh. gospodar Koršič. knjižničar Lo^ai. J. Roje za pevski odsek, A. Lavrenčič za .socialno akcijo in socialni odsek, A. Pin-terjeva, za ženski odsek, Mirko Novak za mladinski odsek, za prosvetni odsek Malino Kralj, ki je poročal tudi za prireditveni odsek. Članov šteje društvo 744. Denarni pro-met izkazuje 59.000 din. Vrednost inventarja je 40.000 din. Dohodki socialne akcije 32.021.70 din, izdatki 'U.42&.45 din. S prispevki socialne akcije jc bilo oba aro va-niii 35 družin in 58 drugih oseb. Tudi ženski odsek je s svojo božično akcijo, ki je vrgla v denarju in blagu 17.000 din, priskočil na pomoč 22 revnim družinam, 11 vdovam in samcem ter 141 otrokom. Pre-jefi so čevlje, blago in druge predmete. Tudi v narodno kulturnem oziru se je društvo vzgledno udejstvovalo. Ni je bilo nacionalne prireditve, pri kateri ne bi bili djelovali s prelepo narodno pesmijo vili pevci > Jadrana,-Nanosa*. Prosvetni odsek je priredil številna poučna predavanja, mladinski odsek pa si je prizadeval, da bi pritegnil čim več mladine v krog vzgledno požrtvovalnih društvenih delavcev. Zr nadzorni odbor je poročal ravnatelj g- liiatož, ki je izieKei odboru za vzorno delo toplo priznanje. Omeniti je zlasti plemenito telo ženskega odseka, ki mu na-čeluje gospa A. Pinterjeva. Iskreno .soglasje se je pokazalo pri volitvah novega odbora. Za predsednika je bil ob navdušenem ploskanju izvoljen g. Rapotee. V odboru so: piof. Bizjak. Marino Kralj. Alfonz Grmek, Rado Polh, Alojzij Cotič. Franc Crkvenič, Ivan Valenčie, Josip Logar, Anton Kor&iČ, Ante Lavrenčič, Antonija Pinter. Vlado stoka, F, Ži-berna, J. Roje. A. Tomažič Mirko Novak, Jože znideršič, Anton Piačanc, Jože Lah in Ferdo Kete. Nadzorni odbor: Matej I3o-lenc, dr. S. Fornazarič. J. Bratož. Ivan Lozej in Joško žižmond. Tople priznalne besede so spregovorili na občnem zboru gg. Dojčinovič kot zastopnik sokolstva in CMD. ki je naglašal iste nac. cilje z >Jadranom - Nanosom«. Žerjav za ljubljanski ^ Tabor*, Fili za celjsko »Sočo«, KaJCič v imenu zagrebškega delovnega odbora ter *Istre*. M. Kralj za Zvezo kulturnih društev, L. Bi2jak v imenu Jadranske straže, prof. Mirk kot zastopnik Ipavčeve pevske župe, gospa Pov-hova kot zastopnica Ženskega društva, g. Erjavec kot zastopnik »Drave«, ki je bila 7 jadranovci in nanosovci zmerom v najlepših in bratskih odnosajih. Stvarna debata na občnem zboru je pričala o resni miselnosti, ki navdaja članstvo. Pokazala je idealizem ter optimizem, s katerim se hoče nova uprava lotiti nadaljnjega dela v duhu društvenega programa in nacionalno kulturnih idealov. Mariborske in okoliške novice — Mestna podjetja, so te dni pozvala stanovalce v neki mestni hiSi v Delavski nlicJ, da morajo poravnati stroške za novo Školjko, ki so jo morali namestiti v stranisču. ker je stara školjka bila pokvarjena, oziroma je vsled mraza počila. Ker morajo za taka popravila v privatnih stan ovan jih poravna ti vse stroške hi&m lastniki, bi bilo vsekakor pričakovati, da tuda mestna podjetja ne prevalijo teh stroškov na najemnike. Opozarjam'1* na naredbo, ki prepoved«.!je zvjćanje najemnin Tudi ta zahteva bi se lahko smatrala »a indiretktiio zvišanje najemnine, zlasti ker mestna podjetja grozijo a takojšnjo odpovedjo, če bi se palzadeti najemniki s tem ne strinjali. (Del. Pol.). — \a delovnem trgu. Tukajšnja Borza dela potrebuje za takojšnji nastop 2 krojaška pomočnika, 1 koJanskega pomočnika. 1 tlakarja ter 1 gosdlnieko k*zharico. — Temeljito mcijo je izvedla mariborska policija v snti išču mesta in tudi po periferiji. Zajela je precej beračev, pa tudi neberačev. Slednji so zbudili pozornost poUcijskih organov zaradi svoje sumljivo-sti. Racija je bila precej izdatna. — Odi ik o vanjo. Agilna in požrtvovalna mariborska kulturna delavka in načelnica feminističnega odseka ženskega društva v Mariboru gospa Jela Levstikova je bila odlikovana z redom sv. Save IV. stopnje. Ravnateljica II. dekliške meščanske šole ga. Trma Šeligo je bilo odlikovana z redom sv. Save IV- stopnje. — Raj izgubljajo Mariborčani. V seznamu v mesecu februarju 1940 najdenih in še ne dvignjenih predmetov so med drugim sledeči predmeti: 2 konjski odeji, moška, žepna ruta. moaka žepna ura ■ Obeskom. 2 denarnici z malim aieekom. žarnica, šal, lovski pes, moška zapestna ura. a&tovika, očala, par uanjatih rokavic in vrečica z malimi vrečicami za dostavo peciva. Upravičene osebe, ki so predmete izgubile, jih Janko dvignejo dnevno od 9. djo 10. ure v sobi št. 10 pri tukajšnjem predstojnic t w mestne policije. — V počastitev sp«mina pokojnega profesorja Gabrijela Maj ena j« daioval pro- I svetni inspektor g. dr. L. Poijanec namesto venca na grob 150 din za CMD. — K novemu prospektu Manb°ra. k poročilu o iovem prospektu Maribora doda jam 10 da sta prispevala slike tudi gg. Marijan Pfeifer in Rudolf Gorjup, ki je napravil načrt Maribora in skico. — N°va gr°bOva. V Strosmaj^rjevi 11 je preminil knjigovodja Frtc Jeres, star 60 let, v Kej*arjevi 9 pa upokojenec Simon Gajsek. star 71 let. Umrl je tajnik ko-a*iške občine g-. Janko Peče, star 40 let Pokojni je bolehal v zadnjem Času na neozdravljivi bolesni. Ohranimo mu trajen sponun. Svojcem iskreno sožalje! — Ker mu ni h°tel vrniti dolga — z ročico po glavi. Neki Martin Fridauer je bil dolžan kočarskeniu sinu Ivanu Mešku iz Prestave 20 din. Na občinski cesti v Cvetkovcih je Meako srečal svojega dolžnika in ga terjal za dolg. Ker pa Frid-auer ni mog^eJ denarja vrniti, ga je Me-ško z ročico s tako silo udaril po glavi, da so morali Fridauerja prepeljati v bolnico, kjer je po veCtedenskeon zdravljenju okreval. Zadeva je imela svoje odmeve pred ma'lim ka; enak i m senatom na-riborSlceg-a okrozneg- sodiača. ki je obtoženega Ivana Meaka obsodil na 5 mesecev strogega zapora. — Divji lovci »tratijo spet po Or*vseii d^iinj. Na Kozjem vrhu so naak dve srni v zankah, ki »o ju položili divji lovci. Obe srni sta poginili. Za divjimi lovci poizvedujejo ssdaj orožniki. — Tatvme v tvornici sJugOmetra«. Iz livarne tvrdke Jugometra^ na Teznem so brli ukradeni razni modeli za vlivanje železnih predmetov. Tezenjki orožniki so se« daj izsledili tatove, ki so modele razbili in jih prodali sa *taro aeleao nekemu ključavničarju. Tatovi, mladoletni mladeniči, so bili CA-aueni sodSSČu, prav tako dotični ključavničar, ki je ukradene modele kupil. — R«zne novico. Na križišču Plinarni-ške in Kacijanerjeve ulice sta trčila kolesarja. Pri karambolu jea obležal a po^knd- J bami na glavi 201etni Janko Vilic, ki se zdravi v bolnici, v Kaierjevem kopajiicu so neznani zlikovci razbili pločevinasU> posodo na prho. Mariborska policija je aretirala 171etnega Slavka Burda iz Prijedora, ki ao ga zalotili spečega na železniškem nasipu. Burda je prišel v Maribor, (ia bi si poiskal delo, ki ga pa ni nadel in je že več dni taval po mestu. Odgonskim potom ga bodo sedaj poslali v domovinsko občino. Na Glavnem trgu je podrl n^ki laietnepa vajenca Uudolfa Germa, ki se je peljal na kolesu. Gorm si je pri packm poškodoval noge in roke, do-čim je kolo do nerabnosti raabito. — G°ri! V Spodnjem Gasteraju pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je nastal ogenj v viničariji posestnika Franca Stif-terja. K sreči so ogenj pravočasno c •pazili in lokalizirali. Zgorela je le strelia in znaša čkoda okoli 5.000 din. — Avto v °bce*tncm jarKu. Na banovinski cesti meč Kamnico in Mariborom je neki avto uvozil v tovorni avto. ki je bil visoko naložen z drvmi. Sofiral le prevodnik F;anc Mlinar iz Maribora. Mlinar se je hotel v zadnjem trenutku izogniti a v toOTobtlu. t>n se mu to na strmi cesti ni posiečilo. Posledica je bila. da je tovorni avto z veliko brzino ?.c>rvel po klancu in se prevrnil v obcestni jarek. K sreči je Mlinar že preje uJsihnffn iz avtomobila, sicer bi se lahko prip lila usodna nesrefia. Drugra prometna nesreča se je pripetila na cesti meci črno in Prevaijami. kjer sta trčila dva avtornobila. Pri karambolu se je (precej laztoila karoseiija avtoaiobila, ki je laat avtobusnega podjetja Viktorja Faktorja i« Crne. škode je okoli 8000 din. Tudi v tem primeru niso bili poekoJovani potniki. — G°zdnl po*ar. Pri Mežici so .'»netili otroci, ki so se igrali v gozdu, požar, ki se je razširil z bliskovito naglico. Pribr-zeli so gasilci, ki se jim je posrečilo, da so ogenj lokalizirali. Zgorelo je okoli 5000 kv. metrov borovega gozda in je škoda precejšnja. — Čigavo je kolo? V Meliu ie neki vi-ničar zapazil v Dravi moško kolo. ki ga je potegnil iz vode. Koio ie znamke ^Puch« in na dobi lastnik na ooliciii. — Mladina na begu.. Od detna ie pobegnil 11 letni Fi.derik Vehovec Iz tirast-ia ori Limbušu. StartH so zadevo oriiavi-li policiji, ki poi/.veduie za pobealim dečkom. — Konjak« dirka oo mariborskih ulicah. Na Kralja Petra trsu ocl konisko kooito.. vendar ie do srečnem nakliučiu dobil le manjše uoilroiHin. — Nočno lekarni«iko službo imata tekoči teden Min-i '»ova lekarna pr; Grlu na Glavnem trgu 12. tel. 25-83. ter Remsova lekarna pri sv. Roku rva vogahu Aleksandrove in Meljske cesto. tel. 25-32. — Avto «o demontirali doslel še neznani zlikovci nae dvorišču v Taborski ulici Št. 8. Zlikovci so odnesli razne dele motorju, tsko da ie tovorni avto neraben. Lastnik avtomobila avtoprevoznik Franc Kovačič s P ob reži a ima zaradi tega občutno škodo. — Ia gledališča. V torek 19. t. m. noo. »Cigan baron«, zvečer -Konto X«. Znižane cene. Zadnjič. — Obvestilo. V torek, dne 19. marca t. 1. na praznik Sv. Jožefa ostane i o traovi-ne v mestu odprle ^es predpoidan. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. — Nov grob. Umrl ie vnok. strojevodja drl žel. Karol Maklenček. star 67 let stanujoč v Aljaževi ul. 22. Žalujočim naie globoko sožalje! — Anonimna grozilna pisma. »De!. 00 . poroča v itev. 32: Anonimna *rozilna oi-ff i* baje nreiel tentoeterski župni e. Zalar. ker se je na nroteptnib shodih, ki iih ie prirejala košaška občina orot! mariborski občinski upravi ki ni hoUIa pri-«iaU Kosakom enega dela davkov tekstil- ne tovarne Roaner. ostro izrekel proti sedanji večini v marib. občinskem svetu. Kakor smo že poročali. »Slovenec« ni objavil izvajanja župnika Zala rja. pač pa je te dni zaključil debato o tem vprašanju, ki 1e z njegovim somišljenikom postala že precej neprijetna, z grozni o., da se bo me i a med Mariborom in Košaki re- ""Tirala potom banske uprave, ako ne bo kai- vsa občina vkllučena v mestno do-merje. Vsekakor ie značilno, da nekateri aoaoodie v Mariboru kai radi sroziio svojim nasprotnikom, omeniena anonimn** pisma pa pričajo, da z arožniami ne sledijo niti napram svojim pristašem, ki se drznejo oporekati.- — Zborovanje JNS v Mariboru. V »re-do tO. t m. ob četrt na 20. uro se vršijo V mali dvorani Narodnega doma občni zbori vseh petih mestnih okrajnih organizacij JNS v Mariboru. Ob 20. uri je skup-ŠCSna »reske JNS za mesto Maribor. O p-o-litttnem položaju poroča vpok. min. dr. Albert Kramer. — Požara ob meji. V Zsorniem Javorju pri Crni ie osen j voepelil stanovanjsko poslopie trgovke Mari i e Kosi iz Šoštanja. Mariji Rozejevi. ki je imela hišo v najemu, je zgorelo vse pohištvo in razni ored-meti% Skupna Skoda ie nad 30.000 din. — V Seiovcu pri Guštaniu r>a ie zgorela domačija Ernesta Šulerla. ki Ima zaradi požara okoli 20.000 din škode. V obeh primerih je nastal ogeni zaradi slabih dimnikov. — Kam? 18 letni dijak Ljubomir Be- čela ie pred dnevi odšel od doma In se dotlej ni vrnil. Materi ie dejal, da ima njegov razred neko ekskurzijo, kar pa ni bilo res. Mati ie v skrbeh, da se ni sinu kal hudega pripetilo, oriiav.la zadevo policiji, ki sedai poizveduje za usodo mladeniča. — 53 oseb je aretirala mariborska policija ob priliki racije v Mariboru. Med njimi ie mnogo beraču v. potepuhov in drugih oseb, ki se niso mogle izkazati, s čim se preživljajo. — Razne vesti. Brivskemu pomočniku vanu PakoviČu je izginilo iz veže v Jurčičevi ulici 9 kolo znamke »Opel« z evid. Štev. 2-20793. — Iz skladišča na tukajšnjem glavnem kolodvoru 1e neki Ivan S. ukradel razne železne predmete, ki jih je spravil v vrečo ter iih hotel odnesti k nekemu trgovcu. Imel oa ie smolo, ker ea ie na vesti ustavil stražnik. *xi ca 1e aretiral. — V Zgornjem Hlapju rwi Sv. Jakobu v Slovenskih goricah ie neki posestniški sin Ivan K. napadel s kolom 38 letnega vt- ničarja Jožefa Cernca. Pri soooadu ie Černec obležal s težkimi poškodbami na glavi in z zloblieno desnico. Cerneca so odpremUi v mariborsko bolnico. — V Brezulah le posestnik Jakob F s sekiro napadel 37 letnega delavca J uri i a Eferla v/. Slivnice ter mu orizadial poškodbe nn levici in prsih. Eferl se zdravi v mariborski bolnici. Preiskava je dognala, da 1e Jakob F. napadel Eferla zaradi tega. ker mu ni hotel vrniti denarja, ki 2a mu je svojčas posodil. — Stroga kazen. Mali kazenski senat I mariborskega okrožneaa sodišča 1e obsodil 35 letneea Alojziia Mlinarica na leto dni in 6 mesecev rebije ter na izgubo častnih pravic za odbo 3 let. ker le dne 3. februarja t. I. skušal vlomiti v stanovanje Frančiške Plomberserieve v Spodnji Dobravi, pa je bil zaloten in orepoden — Razpisan je natečaj za sprejem dveh dnevnica rje v . rvanlčnikov v službo pri komandi vojnega okruga v Mariboru. Natančnejši pogoji se dobijo v mestnem vojaškem uradu. — Zbor gozdovnikov. Včerai dopoldne so se zbrali v kolodvorski restavraciji v Mariboru zastopniki vseh slovanskih go-/dovniških edinic k rednemu lestnemu občnemu zboru Jugoslov eozdovniške lige. Občni zbor ie otvoril in vodil starosta dr. Vilko Marin, ki ie v izčrpnih izvajanjih poročal o delovanju sozdovniške lige v preteklem letu. Orisal je vse tež-•-:oče. s katerimi se moraio slovenski so-zdovniki boriti. Obzirna poročilo o raznih prireditvah, ekskurzijah in taboreniu je nodal vrhovni načelnik jugoslov. go-zdovniške lige g. Frar.jo Klojčnik. O uspešnem delu posameznih rodov in edinic. Na obenem zboru so rs mravlja!', tudi o bodočem delu slovenskih gozdovnikov ter raznih internih zadevah- Z zbora so slovenski gozdovniki odposlali udanostno brzojevko Nj. VeL kralju Petru II.. pozdravni brzojavki pa prosvetnemu ministru in ministru za telesno vzgojo naroda. Pri volitvah je bila izvoljena nasledni:; uprava: dr. Vilko Marin, starosta dr, St. Tomšič, podslarosta. Franjo Klojčnik. vrhovni načelnik. Odborniki: :n~. D. Cejan. prof. P. Cestnik. Ivan Matelič, Ivan Sušnik. S. Kocuvan. Franjo Orei, Dolezalova. Goldova in Gnilsko-va. V nadzornem odboru sta inž. St. Mah in Dušan Vodeb. predsednik razsodišča je inž. Miro Vodeb. — Prodoren uspeh so želi ljubljanski akademiki s svojim sobotnim koncertom v dvorani Sokolskega doma. Dirigiral je dirigent akademskega pevskeaa zbora S-F. Marolt. Zlasti so ugajale Pirnatova Pomlad in jesen«. Sachsov »Vzdih«, Michlova »Sokratova smrt* ter >Atila in ribič . Dodali so še Adamičevo >Komur mar* ter »Od Urala do Triglava«. Zbor je prejel od organizatorja koncerta g. Podkrajška krasen venec, občinstvo je navdušeno vzklikalo. Navzoči so bili tudi. številni mariborski odlični i. med njimi poveljnik 32 topniškega polka oolkovni* Peter Kiler kot zastopnik pokrovitelji ce >j. Vel. kraljice Marije. — Hacetovi zaupniki. Zloglasni Hace je :mel tudi v mariborskem okoUšu zaupnike in pajdaše, med drugim nekega llje-šiča, Koprivnika. Untei-luhnerja s Pob rež-ia. Drofenika in Kolika, čigar ljubica je tudi sodelovala pri raznih načrt.h. ki pa niso bili izpeljani v ožjem mariborskem okolišu v večjem obsegu. Hace je imel nc*ce sestanke tudi v Slovenski Bistrici, potem se je pojavil tudi v Zgornji Polska-va. Baje so ga videli tudi v botnavskem gozdu, kjer se je sestal s svojimi pajdaši. aq katerimi sedai poizvedujejo. Nekaterim so že na sledu in se bo ob niihovem zaslišanju pojasnilo, v kolikor je bil Hace po svojih pajdaših soudeležen ori raznih vlomih v mariborskem okolišu. — Shoda ni bilo. Za včeraj dopoldne ie bil napovedan v veliki dvorani Narodnega doma prottdraginiski shod državnih uslužbencev in upokojencev. Shoda pa zaradi ovir ni bilo. Pač pa so se sestali r>red~ stavniki strokovnih organizacij državnih uslužbencev iz Maribora ter okolice rm ožji seji. na kateri so spreieli spomenico, ki vsebuje med drugim sledeče: Priznanih 13. plače kot izredne doklade. zvišanje rodbinske doklade za vsakega otroka od 140 na 300 din. *Ki naj se prizna tudi ženam in delavcem, ter eosebna doklud;i mesečno 800 din. Tretji draciniski razred naj se glede doklad Izenači z drugim dra-smiskim razredom. — Mestni avtobus, ki vozi v Ljutomer, se ustavlja pri Sv. Juriju ob ŠčavnicJ najprvo pred poštnim uradom, kmalu nato pa zavije z glavne ceste navkreber pred 1'' r-gerjevo gostilno, kler ima 10 minut postanka. Nato obrne zopet, navzdol na slavno cesto. Mislimo, da bi bilo edino pravilno, da je avtobusna postaja samo pred poštnim uradom, kjer mora avtobus itak obstati radi prevzema odnosno oddale pošte. Postanek še sredi vasi, do katere ie strm klanec, je popolnoma odveč. Na eni strani se s tem podaljšuje vožnja, ki bi se lahko skrajšala za najmanj 15 minut iz Maribora v Ljutomer, na drugI strani se kvarijo avtobusi z nepotrebnim savijanjem navzgor in navzdol. Tudi varnost prometa zahteva, da se pri Sv. Juriju ob Sčavnici drugo postajališče opusti in ostane lo ono pred postnim uradom. Upamo, da bodo Mostna podjetja to vpottevala. — »Turške šance«. Občinstvo |e zgražalo nad podrtijami staro Turkove hoše ob začetku Pobreške ceste in iih na- ■ zavalo »turške šance . Sedai pa ic mestni gradbeni urad na tem kraju uredil cesto in reguliral okolico magdalenske cerkve. Da ne izgine spomin na tc podrt i ie. n-gradbeni urad res dal napraviti prave ->šance« sredi mesta. Ta regmlaciia ic ponesrečena, ker to obzidje ne spada sem. Nasip okoli cerkve bi bilo treba znižat:, da se dvigne zunanjost cerkve . n omogoči čim preje s Tržaške ceste pogled na glavni most. Pot do cerkve in šole naj bi bi In brez neokusnega stopnišča in mesto /.idov-ia zelene grede in nasadi. Pri preureicvanju mestnih delov bi bilo treba pažnie. Iz Lf u tom era — Dnevnike bi lahko izdajali. Okoliške vasi nimajo dnevne dostave poste, je pa po vaseh nekaj ljudi, ki imajo naročene dnevnike. Ker dnevnikov vsak dan po pis-monoSih ne dobe na dom. gredo nekateri včasih sami po nje. In kaj se je v takem primeru zgodilo? Dnevnika nekomu na pošti niao d«li ćeš. da ni pismonoše tu. Tako je moral po hudi zimi, ki smo jo prestali, naročnik brez dnevnika zopet domov. To »e je z.godilo večkrat Želeli bi, da bi na pošti imeli v takih primerih nekaj razumevanja za okoličane. — Knkošjcrpjtkl krožek. V Ključarov-cih marljivo deluje kokošjcrejskl krožek štajerske kokoši. To je edini krožek v našem srezu. — Blisk, grom. dež in sneg. V četrtek ponoči smo slišali v tem letu prve grmenje, ki pa ni bilo tiho, temveč Že močno bobnenje, vmes pa se je tudi močno bliskalo in deževalo. Cim je prestal dež, je začelo močno snežiti in zjutraj smo imeli za 4 prste debelo plast na novo zapadlega snega. — Krompir je zmrznil. V letošnji hudi in dolgi zimi je zmrznilo po kleteh mnogo krompirja. Zato je že sedaj huda za krompir. Težko ga je dobiti za hrano, odkod pa se bo vzel semenski, o tem razmišljajo že danes nasi kmetovalci. —■ Vode naraščajo. Radi naglega juga so vode močno narasle. Tako je Sčavnica že prekoračila bregove ter poplavila vae nase mesto v njegovi najnižji legi. Sčavnica se je razlila tudi po polju in vaseh v vsej svoji dolini tja do izliva na Raskrižju. Tezenske novice Odlikovanje uradniitva Splošne st&vbsje družbe. Ravnatelj Splošne stavbne družbe g. Babic Franjo in sef-inž. g. Anton Tem-pel sta odlikovana z redom sv. Save S. stopnje, inž. Sergej Miloeavljević, Egid Mi lave c in član upravnega odbora g. Ljudevit Rottner pa a redom sv. Save 4. stopnje. Ravnatelju Franju Babicu, ki ima sa vsa naša nacionalna, kulturna in dobrodelna društva vedno odprto srce, kakor tudi ostalim odlikovane em nade najiakre-nejae čestitke! Sokolsko prosvetno delo. BosmMpi igralska družina nas bo kmalu zopet presenetila. Večer za večerom vadijo marljivi diletanti in topot bodo podali »Charleyeva tetac, ki bo gotovo privabi b toliko občinstva kakor zadnja prireditev. Dobra srca. Da društvo RK pravilno pojmuje svojo vzvišeno nalogo, dokazu jc dejstvo, da je vedno več razumevanja med raznimi sloji prebivalstva. Mnogo pa je še takih, ki bi ne čutili v svojih žepih malenkostne letne članarine. Vabimo Slasti te, da pristopijo kot člani in pomagp.jo lajšati bedo. Pravilno pa pojmuje naloga RK naša mladina. Tako je poklonil dij I 1. real. gimn. Rene Babic, sin ravnatelja Franja Babica, blagajni RK znesek 96 di:.. ki ga je nabral kot prostovoljni prispevek domače kino predstave. Mlademu poborn.-ku RK najlepša hvala! RK pa se je spomnil tudi njegov predsednik In načelnik Združenja obrtnikov na Teznem g. Jožko Sabeder, ki je podaril 100 din mesto venca na grob umrlega predsednika Čevljarske zadruge v Mariboru g. Antona Krajcarja in din 100 mesto venca na grob uglednih domačinov g. Izidorja Klojčnik a in Franja Baza. Naj bi oba plemenita črna našla več posnemovalcev. Tragična Smrt 831etnega starčka Jurija ćrnčiča v Studencih, o kateri smo nedavno poročali, je tudi na Teznem povzročila splošno pomilovanje, saj je bil nesrečnik mnogo let na Teznem pri ugledni Hart-bergerjevi družini in znan kot izredno Se gav mož in dobričina, Naj v miru počiva! Delo se je pričelo! Ker je skopnel sneg so se prikazali zvončki in trobentače. Gospodin je pa že prekopava jo zemljo m seje jo na prisojnih krajih solato. Skoraj pri vaaki hi*i ao to dni obrezovah brajde. Iz Zagorja — Prijavljajte pePelJenoe! HHni po-setniki se opozarjajo, da sjo obvezani slehernega prišel jer ca v predpisanem roku prijaviti na občinskem uradu v evrho nadzora, ki je posebno v današnjih časih več kot potreben ne glede na to, da to zahtev a tudi zakon. Opozarjamo tudi vne one, ki zaposlujejo alužinoad dnevno ali jamo po nekaj ur redno, da jo prijavijo OTJZD v Zagorju, ker bi v nasprotnem primeru imeti neprijetnosti in Škodo. — Cfeetooteoeneki sejem pretekli četrtek je ba dokaj dobro obiakan od strani prodajalcev in kupcev. Cene so bile krepke, toda kljub temu so se okoličani ThH za pomlad »Milili.........IIMIIIIIIIIIHl >8LOVENSKI NAROD« ponedeljek, IS. marca 1940. §tev. 64 Zaščita in vzgoja otrok v industrijskih krajih Okrog 26% prebivalstva je zaposlenega v industriji, rudarstvu in prometu, v kmetijstvu pa samo neka] nad 60 % Ljubljana, 18. marca. Sele v zadnjih letih proučuje naša mlajša pedagoška generacija socialne, gospodarske in kulturne prilike v našem podeželju ter na podlagi izsledkov zaključuje na napakp in pomanjkljivosti v?.^ojc najširših plasti našega naroda.. Sterilni znanstveni in kulturni delavci so s svo.iinu statističnimi, zdravstvenimi In socialno-gosno-darskmi Študijami dali tudi pedagogom pobudo za stvarnejše delo. m«"»dema pedagoška veda sama pa je tudi opozorila na odločujočo važnost gospodarskih, socialnih in miljejskih činiteljev na proces pedagoškega oblikovanja ali obratovanja. Zelo zanimiv in važen doprinos k tovrstnim pedagoškim študijam je študija g. Martina Menceja o šolstvu v naših industrijskih krajih. V zadnjih dveh desetletjih, ugotavlja avtor, se je gospodarska in socialna osnova našega naroda bistveno spremenila. Leta 1931. je bilo v industriji in obrti zaposlenih 19.5*« prebivalstva, v rudarstvu je bilo 2.4 zaposlenega prebivalstva, v prometu je bilo zaposlenih skoraj 4 prebivalstva in v kmetijstvu nekaj nad 60 •/•. Okrog 26 ■ • našega prebivalstva je zaposlenega v industriji, rudarstvu in prometu in le še 60 '/'• v kmetijstvu. Pred desetletji smo lahko govorili le o dveh tipičnih industrijskih središčih, o Trbovljah s Hrastnikom in Zagorjem ter o Jesenicah z okolico, zdaj pa imamo že številna in-dustrijsko-obrtna področja, kjer je nad polovico industrijskega prebivalstva, tako občine Kranj, Stražišče, Pred osi je. Tržič. Kovor, Križe, Pobrežje, Tezno, Rad vanje. Studenci, ljubljansko, celjsko ln dV>mžalsko področje. Razen tega pa je še precej manjših industrijskih področij, kakor Železniki. Kropa, Kamna gorica, Guštanj. Mu ta. Rusa, Šoštanj Mežica in črna. S prodiranjem industrije v naše kraje so se razvili pri nas tudi tipični polindusirijski preden, kjer jc v industriji, rudarstvu ali prometu zaposlenega nad polovico prebivalstva. Ti objektivni pogoji življenja so imeli odločilen vpliv na razvoj šolstva pri nas. Tu se je šolstvo naglo razvijalo. Ko je vas še dremala v svojem na pol fevdalnem snu in je vaški otrok obiskoval le niže organizirano šolo. se je v industrijskih in pol industrijskih krajih razvijalo više organizirano šolstvo, ki ima svojevrstne naloge. Stroj je podru zabijajoča sila, ki veže v celoto vse. ki so v njegovi službi. Industrijska proizvodnja kolektivizira človeka. V tovarniškem sistemu se bijeta dva svetova, svet preteklosti in svet bodočnosti, svet individualizma in svet kolektivizma, svet reakcije in svet napredka. Ta antagonizem zaživi v vsej svoji obliki in vsebini tudi izven mej tovarniškega obzidja, v delavskih kolonijah, barakah in predmestjih, kjer žive delavske rodbine svojevrstno življenje. V tem svojevrstnem okolju se razvija delavski otrok, in to življenje mu daie svojevrsten pečat, ki ga razlikuje od vaškega otroka in otroka meščanske družine. Kako je s telesnim razvojem mladine v industrijskih središčih? Statistična proučevanja kažejo, da prihaja najvišji odstotek telesno zaostale mladine iz družin poljskega delavca in ne iz družin industrijskega delavca. Otrok našega malega kmeta in poljskega delavca živi v težjih prilikah kakor industrijski otrok. Kakšne posebnosti sc kažejo v duševnem življenju industrijske mladine? V industrijskem mestu jc življenje polno sprememb v doživet .jih. Mladina se tu zgodaj seznani z vsemi pridobitvami civilizacije in zato je predstavni zaklad industrijskega otroka, mnogo bogatejši kakor vaškega. Razgibano življenje mu bogati in podžiga domišljijo. Otrok v industrijskem kraju se mnogo hitreje razvija in jc duševno bo1 j razgiban kakor vaški otrok. Res pa je, moramo pokvarjeni otroci«. Okolje vpliva tudi na spolni razvoj. Okolje industrijskega otroka neugodno vpliva na ta razvoj, ker razvija prezgodaj spolni nagon. V Trbovljah spi le 26 ■/# otrok »mjh v postelji, ostali pa s sestrami, starejšimi brati in odraslimi. Objektivni pogoji življenja in subjektivna struktura mladine so pa temelji, na katerih mora počivati sodobna šola. Ako proučujemo življenje in delo šole v industrijskem kraju, ugotovimo, da razne okolnosti ovirajo pravilni ravoj šolstva v industrijskih krajih. Potrebna je večja soctal-3 na in ekonomska zaščita delavske mladine Potrebna so dnevna otroška zavetišča, ki bi varovala otroke pod skrbnim pedagoškim varstvom. V vseh industrijskih krajih so potrebni otroški vrtci, kjer naj bi predšolska mladina preživljala v srečnem okolju svojo mladost- Vrtci naj bi bili obenem socialno-zdravstvena ustanova pod nadzorstvom zdravnika, V letoviških kolonijah naj bi ta mladina dobila tako potrebno premembo zraka. Šolsko-zdravniške in soeialno-medicinske zaščite pri nas sploh ni ali pa je zelo pomanjkljiva. Zato je treba organizirati sistematske in kontrolne zdravniške preglede vseh učencev. Pomožni oddelki za zaostalo deco so potrebni v vseh šolah v industrijskih krajih. Vzgojnih in poklicnih svetovalnic v naših industrijskih krajih sploh ni. Notranje delo v teh šolah pa je t t ko usmerjeno, da ne dopušča pouka in vzgajanja tako, kakor to zahtevajo subjektivni in objektivni pogoji življenja v in-dustrijskem kraju._ V sobotni številki je bil zamenjan naslov. Namesto naslova >Kako je z minimalnimi mezdami zasebnih nameščencev po banovi uredbi«, je hfl objavljen članek pod naslovom >Za5č*ta tn vzgoja otrok v indtirstri jedem krajih«, k"? je naslov današnjega članka. Glasba je važno sredstvo ljudske vzgoje Prof. dr. Dragotin Cvetko je predaval v Ljudski univerzi o smotru in pomenu glasbe Ljubljana, 18. marca. Pod okriljem Ljudske univerze ie zadnjikrat govoril prof. dr. Dragotin Cvetko o pomenu glasbe za sodobno živHenie. Predavanje, ki je bilo prilično dobro obiskano, je bilo s strani poslušalstva zelo zelo ugodno sprejeto glede na tehtna izvajanja mladega oreda vatel ia. ki ie v zanimivih razglabljanjih podpiral tezo. da ie eno izmed zelo važnih sredstev sodobne ljudje vzgoje. V obširnem uvodu je pred a vatel i r>oias-njeval, da je vsaka umetnostna panoga, prav tako tudi glasba, v določeni povezanosti z vsako k ratnim živi i en i em. Prav tako pa je z njim povezan tudi človek, ki umetnino ustvarja. Tako umetnina ni samo odraz človeka kot individualne osebnosti ampak tudi kot socialnega bitia. Smoter umetnine, ki jo človek ustvarja, na tudi ni le vnanie oblikovanje nieeove-3a notraniega živi i en i a. temveč tudi učinkovanje v tem ali onem smislu. Predvsem v izročanju njegove tvorbe človeštvu, da more z nin svobodno razpolagati in se z njo okoristiti. S tem pa postane umetnina tudi sredstvo za oblikovanie človekovega duševnega lika. Prav zaradi lesa ie "koristno in potrebno, da je dostopna najširšim plastem, toliko boli tistim, ki ima-k> višjo izobrazbeno stopnjo in ki razumejo dogajanje svojega časa ter se poglabljajo v njegovo problematiko. Predavatelj je zlasti ugovarjal načelu, da naj bi bil estetski princip v umetnosti edini. Za pravo umetnost nai velja nujno načelo, da je s celotnim življenjem svoje dobe organsko dvojno vezana: izvorno preko stvaritelja in smotrno preko ljudstva, da stoji torej sredi življenja, iz nie-33 izvira in se vani preliva. Skozi vse historične dobe je bila glasba v službi življenja, opravljala ie najrazličnejše funkcije glede na potrebe in smeri poedinih razdobij. Vsi činitelji, ki so kakorkoli imeli opravka z vzgoio človeka, so se ie posluževali. Pokazalo se ie. da čim boli so jasno spoznavali njihovim ciliem koristne strani glasbe, tem boli so upoštevali nje vrednost in skrbeli za njeno razširjenje med ljudstvo. V novejšem času so morsikateri narodi posvetili glasbo izredno pozornost izvedli reformo muz* svojem bistvu življenjska vrednota, ki šele v tej vlogi dobi svoj pravi smisel in utemeljitev. Na osnovi odnosa med umetnostjo in življenje ter njenim pomenom za vsakokratno življenje moremo sklepati tudi na funkcijo, ki jo glasba danes vrši. Če priznamo, da glasba po vseh svojih funkcijah prispeva k duševnemu oblikovanju človeka in da je v to svrho potrebno uporabljati kolikor mogoče kvalitativno glasbo, nam postane jasno, da vprašanje, s ka'išrjo glasbo nai vplivamo na človeka, ni več postransko. Naglasiti je treba, da more samo glasba primerne umetniške \'iš!ne izpolnjevati naloge, ki so ii v sodobnem življenju odmerjene. Nedvomno pa je. da tudi sodobno življenje zahteva glasbo, ki je povezana z današnjim življenjem. Morda danes boli kot kdaj prej služi estetskim in izvenestelskim. t. j, :furikc:onalnim smotrom: nacionalnim, etičnim in socialnim. Kajti zlasti ti stopajo danes v ospredje in zahtevajo posebne pozornosti, če hočemo, da se bomo mogli uveljavljati tam in takrat, kier in ko bo to potrebno. Svoja zanimiva izvajanja Je predavatelj zaključil s pripombo, da se morda trenutno ob grmenju topov razpravi ian i ze o umetnosti zdi neaktualno, toda skrb za nepoznano bližnjo in daljno bodočnost nas navaja, da vsak v svojem poklicu pripravljamo človeka ta* tudi žc v naši dolini, kjer povsod žc jadva čakajo, da pričnejo s pomladanskim vrtnim m poljskim delom. Ostra zima jc seveda tudi žc v naši doiini. kjer povsod že jedva ljih in nasadih, nič manj tudi hipnim po- sestnikom, ki imajo po-kudovane strehe, oporne zidove od jakih sneženih plasti in vodotokov. Tudi naše ceste, zlasti nekatera občinske ceste so zelo razrite ter bo treba na mnogih mestih precejšnjih popravil. Občinska uprava bo jjotovo ukrenila potrebno, da se prometni nedostatki odpravijo, zlasti tudi dovede v red obcestna kanalizacija. Tudi gorenjski trgovci hudo prizadeti Z občnega zbora Kranj, 15. marca Letne skupščine Združenja trgovcev za srez Kranj so že od nekdaj znane po temeljitih obravnavah gospodarstva. Vsakdo, ki prisostvuje skupščini, se je o tem lahko prepričal in se tudi okori.Uputnice« za brezplačno prevažanje blaga za pasivne kraje. Tu so se vršile zlorabe, ki bd se lahko odpravile. Sledile, pa so tudi redukcije vlakov in Združenje je moralo posredovati, da bd se vzpostavilo vsaj nekaj prejšnjih zvez, prav tako pa je trgovcev za src« Krati] povečalo pozornost tudi ureditvi telefonskega prometa. Posamezniki gotovo ne vedo, koliko je bilo dela v Združenju, saj skoro ni bilo stvari, da ne bi Z<*ruženje z vso silo poseglo v vse važne zadeve, ki se tičejo trgovine. Zlasti je Združenje podpiralo tudi trgovsko strokovno nadaljevalno šolo in se je v zadnjem letu zvišalo tudi število učnih ur. Vpisanih je bOo 8.*» učencev. Zavzemajo pa se naši trgovski krogi tudi za dvorazredno trgovsko šolo v Kianju. V Združenju je mio včlanjenih 420 članov, obratov pa je bilo 465. pomčo-nikov in pomočnic pa skupno 191. Vneto je Združenje sodelovalo todi pri sestavi tržnih redov, tako v Kranju kot v Tržiču, kjer se je posrečilo tudi s pomočjo zbornice doseči potrebno spremenitev itd. Kakor so bila izčrpna poročila vseh funkcionarjev tajnika go«p. Kožmana in ostalih, tako je bilo izredno temeljito tuda svetnika TOI g. Gorjanca in g- dr. Ivka Pustiška zastopnika Zveze trgovskih združenj. Med važnimi t očka Trn poročil g Gorjarv a je vsekakor važno njegovo izvajanje -5 zahtevah Zbornice po popolni avtonomiji okrožnih uradov, za odjpravo formalnost 1. ki ovirajo hiter izvoz lesa. ki je tako važen izvozni predmet v kranJskena okraju. V svojem poročilu sc je g. svetnik dotakni tudi uvedbe obveznih lefrithuacaj za nakupovanje lesa, hmeJjn, sadja, kož in drugega blaga, s čimer se skuša, omejiti šusmarstvo. Težki časi, ki so prinesli nova bremena trgovskemu stanu* so zafitevali izredno pozornost Združenja, ki je resnično storilo vse. da se vsaj delno odpomore trgovcem, ki razumejo in se v polna meri zavedajo težkega položaja ki zahtev države, V imenu revizorjev je za vzgledno delo odbora predlagal razresnico g. Cobnr O to in so jo z borova! ci tudi soglasno izglasovali. Novi odbor je sestavljen z nekaterimi spremembami in ga sestavljajo bedeči gg.: Predsednik je zopet postal zaslužni delavec Združenja g. Berjak Prane, podpredsednik Adamič Anton, Ahačič Prane. Fer-janc Lovro. Globočmk Prane. Kokalj Ferd. Sanmi k L, Kokl Matija Hlebš Ruda, nam: Grims Alojz, Rekar I.. Rozman Tvan. Ter-čon Albin, nadzor.: Golnajr Oto. Kem Tvan, Grošelj Viljem, Sulcer, Zaplotnik. Č>astn1 odbor sestavljajo gg.: Engelsberger Ivan. Pavlin Alojz, Pire GLriL Novi odtvor čakajo verjetno še težje prilike in članstvo je z izvolitvijo tega odbora v polni meri pokazalo, da jim zaupa in da tudi pričakuj«*, da bodo po tradiciji delovali kot vsi odbori doslej vneto in uspešno zastopali interese trgovcev v kranjskem okraju, ki 80 7?elo prizadeti vsled svojevrstnega pro«po-darskega ustroja. Zborovanf e CMD podružnice v Gor« Radgoni Socialni položaj naših obmejnih vinima rje v naša rak rana Gornja Radfeona, 17. marca V sc i>ot o 16. t, m. zvečer se je vršil v 5. razredu tukajšnje cenovne šole 12. redni Občni zbor podružnice CMD. Zborovanje je vodil podružnični predsednik veterinarski svetnik g. Franjo Samec, ki je v uvodnem pozdravnem nagovoru podal splošno in izčrpno poročilo o delovanju podružnice v minulem poslovnem letu. Zlasti zanimivo je bilo njegovo poročilo o še vedno odprtem in perečem vprašanju ki tlači nad reven obmejni živel j, t. j. vi-ničarski stan, ki služi gospodarju tujcu še vedno za amarotno nizko plačo, ki nikakor ni v skladu z našo narodno častjo. Če bi se pa drznili ubogi viničar zahtevati vse to, kar mu gre, tega niti ne doseže, ker mu ošabni tujec takoj pokaže vrata. Ugotovil je nadalje, da so se vrste član-sttva podružnice pomnožile in izkristalizirale tako, da je včlanjeno pri CMD samo narodno zavedno članstvo, iz poročila tajnika g. žarka Burje sledi, da beleži podružnica porast članstva od prejšnjih 54 na 93 ter so med letom pristopili zlasti učiteljski zbori Apače. Stogovci in Ščav-nica, kjer je delovanje podružnice zelo potrebno. GdC. Julijana štibler je poročala, da izkazuje blagajna 2.363-50 din dohocS-kov in 2.228.50 din izdatkov, stanje blagajne ob koncu leta 135 din. Družbi CMD v Ljubljani je bil odveden skupno znesek 2.034.75 din, za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim, borcem v Gornji Radgoni pa je prispevala podružnica 200 din- Pohvalno je omenila humano delo centrale, ki je za obdaritev revne de-ce vseh 4 obmejnih šol prispevala za bo- RIJAVEC VLADIMIR: Pogled nazaj Zmaj je bil Edijeva zamisel — Nandek je splel nekaj boljšega. 2e v soboto popoldne sem ga zalotil, kako se igra s hrošči — v veliko škatlo jih je nalovil — jim zatika slamice ali treščice zadaj v harmoniko in jih spet spušča. V hrošče vem letu smo... in jih je, da zvečer vse šumi, brni. Preletajo s polja v gozd; kar noče biti konca skrivnostnemu preseljevanju, ki mu ne vem vzroka. Jih že čez dan vse črno, ali spijo... in če katerega pogolicaš, se zvali z lista pok! na hrbet in drujoha naprej kot da se ni zgodilo nič. Zares jih je ogromno in so nam celo v šoli nasvetovali, naj jih pobijamo, pobijamo, pobijamo... v vrhove kostanjev smemo, kar ni karsibodi! Joj, to je veselo visoko gori v krošnji, ki padajo z nje kot zrele hruške... na polju pa sem jih iskal med travo, po razorih, v Klečah. a nikjer nobenega. Odkod priletajo? Kje se skrivajo?.. . Zvečer šele! Mame s predpasniki, očetje z lopatami, mi, najmlajši kar z rokami... spravljamo jih na oni svet s takim divjim, zagrizenim navdušenjem kakor bi Turke, če bi nam vdrli v deželo. Sosedovi so jih nalovili zvrhan sod, jih polili s kropom — potrtem so pogasili z njimi kokoši. Ni jim preveč teknila Pet J inu še nekako... ali harem in pomladek sta se davila, da se je celo meni Nandek mu je zataknil slamico v tisti meh zadaj___Spretno, da ni majski niti za javkal... Ugriznil?... Ha! Tudi če bi! Nandek je junak! Se Leonu bi zataknil šop slame, ali se ne izplača. Scene ne bi moglo odleteti___kvečjemu bi mahalo z njo kakor z repom. Hrošček pa odleti!! In leti, leti... dokler mu ne odteče kri! »Saj je nima ...!« »O, ima! Samo hladna je, ledena!« Nemara res! Včasih zvečer, ko ves gorim krvoločja. se mi vsede kakšen na lase ... lepo pristane... utrujen je... pa po vratu za srajco, brrr! Človeka strese in pretrese od glave do pete, še kihne povrhu kot da se je zares prehladil — kot da se je nekdo spomnil in objestno spustil prijateljčku pod obleko, na golo, košček ledu. In odletajo z dolgo, daljšo, za ped dolgo slamico v zadku lahko in veselo kakor da jim ni nerodni privesek v nobeno breme. Nandek sanjari: Božansko bi bilo, ce bi jim mogli ponoči zatakniti pod rebra goreče vžigalice... ^Bolelo bi jih .. . Peklo -..!« Da ne. Edi, ki se nama je pridružil, trdi, da se jim ne bi moglo zgoditi hudega ... in če je on uverjen...! Zelo zgodaj j bi od raj žali na polje, jih polovili kakšen f tisoč ter priredili baklado ali kakor se že \ vete. kakršne ni videlo človeško oko! Le • žigalice bi potrebovali... Jih — mimogrede povedano — imam! Me je mama sicer spregledala, tudi ožte- la zaradi njih... postavil sem jih, kjer so bile, na štedilnik... a ko ni pazila, sem jih spet zmaknil. Tokrat brez smole! Nemara prav zaradi tega, ker sem jo užalil in je pogledala vstran, ko sem jo poprosil: Smem na dvorišče, mama? Danes še ne bo baklade. Morda jutri, pojutrišnjem. Preveč smo zaverovani v zmaje... in ko se vrnemo domov, nameravamo v Jožkovi drvarnici premieti nekaj prav posebnega. V Jožkovi zato, ker je dokaj prostorna, pa tudi ključavnico ima... ogromno, kakršne svoj živi dan nisem videl. Pravi, da je »patentna« in da je ne bi zlomila dva Goljata z dvema Samsonoma, — prej bi se podrla cela stavba. Malo jo stisneš — že je zaklenjena... odklene jo velikanski ključ, težak tudi, da vedno uganem, v katerem žepu ga Jožko nosi. Danes ga ima, na primer, v levem: leva hlačnica mu malodane za ped prekaša desno___ zaklenili se bomo in bomo prav, prav tiho, da živa duša ne izve za važno skrivnost... Skrivnost... Nandek jo je sprožil, kakor je majhen!___Ce more hrošček nositi slamico — čemu nam ne bi pomagal vleči zmaja?!... Velik zmaj s sto vpre-ženimi krilate! bi potegnil y višave Leona . . - na še večjega s tisoč majskimi bi se lahko obesili mi ter zaplavali pod sonce... kamor bi se nam zahotelo! »Aj! Le hi! bi jim zaklical...« »Gi!... Ne?« Nak! Hi!« »Pa hi!« no... Če bi te sploh razumeli. >Hi! razume vsaka živina!... Bi za jahal zmaja, zgrabil bič, zarobantil nanje... in že bi se znašel nad Rožnikom!« Pa je treba zamisel poprej narisati. Točno in v pravilnem merilu . .. sleherni živini ci svoje mesto... pa uzde, sedež in tako dalje, in tako dalje. In ne sme te risbe, tega važnega načrta videti nobeden! Zmaje smo pospravili. Zadovoljni smo z njimi, Edi še celo. Hitimo domov... in se bolj in bolj bojim, da ne bi srečal mame. Ne toliko zaradi vžigalic, kolikor me skrbi, da bi ji moral izdati, kaj kanimo. Ali ima tako ostre oči... ali tako globoko vidi . .. ali zna citati misli.. .? Me povpraša nenadejano, nedolžno in se prej ali slej zaletim Sam ne vem kdaj, pa se že smeje, jezi... kakor pač nanese. Prav vsako skrivnost mi izmami, izvleče, najsi jo še tako skrbno skrivam! Za vrati je varnejše. Jožko je stisnil ključavnico — šklk! Pridi, če hočeš — nikomur odgovora, dokler se ne pomenimo do kraja! Edi na drva, Jožko k njemu, jaz na tla, Začnimo v božjem imenu! »Torej ?€ »Predvsem: koliko hroščev?« »Tisoč!... Nariši!... Najprej zmaja, nato mrcine!« Rišem. Črta pokonci, črta počez. T. Slabo vidim. Sonce je komaj zašlo — v drvarnici je tema ... Edi mi sveti... V vsakem žepu nosi po škatlico vžigalic! Nadaljujem: črta počez .. . niti ... svileni papir... hrošči... uzde... sedež... rep... Edi z bičem... žičnico 4.000 din. O izvršenem kresov-anja je podal poTOčilo g. Cividfcni Stare, ki je ugotavljal, da je bilo zadnje k reso van je na predvečer slovanskih blagovestnikov izvršeno prvič brez godbe Mure, ki je tokrat podcenjevala delovanje podružnice CMD ter stavila isti nesprejemljivo zahteve, kar nikakor ni čudno, ker je kapelnik iste tuj državljan in še danes sedi na istem stolčku. Stroške kresovanja, ki se je vršilo na grajskem griču nad trgom, je krilo boljše situirano Manstvo podružnice. Po poroči hi reviaorjn g rTrastelja so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen večinoma star od/bor a prrecifoednikom g. Samcem Franoom na Čehi. mesto odislo-ga g. Franca Talanvja pa je bila izvoljena gospa Ane. Mavričeva. V odbor so bili nadalje izvoljeni kot zaupniki podružnice za Aipače g. Hinko snuderl. šolski upravitelj istotam, za Stogovce g. Kreuh Jan, šolski upravitelj istotam ter za ščavnico g. Nemec Peter, šolski upravitelj istotam. Članarina znaša 12 din. Pri slučajnostih je bil sprejet soglasno s&dep. da priredi podružnica v soboto 13. aprila letos zvečer predavanje o narodno obranibnem delu glede na tukajšnji položaj po predava-vatelju od centrale iz Ljubljane- Podružnica poziva vse one. ki še niso včlanjeni, da to store takoj tej* pođpro delovanje podružnice v njenem važnem :rajx»dno Obrambnem delu. Inserirajte v „SL Narodu"! »Zvečer pričnemo z lovom.« »In kam z njimi?« »V zaboj!... V pokrov par lukenj, da ne pocrkaj o, in šop trave za večerjo.« Pogovor teče. Ne vidim ne Edi j a ne Jožka, ali slišim ju .. . in kot da so njune besede žive! Prav pred očrni mi pleše Čudna priprava, ki naj bi z njo pokukali za deveto goro. »Ne bi bilo napak. Em, če bi letalo poprej preizkušali...« »čenče! Skoda časa! Stvar je vendar jasna ko beli dan!« Sklenjeno torej! Nalovimo krilatcev . .. tisoč jih ujamemo! Vsem zanke krog vratu. drugega k drugemu... lepo po vrsti kakor stojijo hiše v Trsti! Ze danes jih nalovimo, danes zvečer! Previdno seveda, da ne polomimo kateremu nog, kril, da mu ne zmečkamo glave ali raztržemo harmonike! Psssst! Glasovi na dvorišču. Razburjeni, skrbeči. Prisluhnem: tri mam**, ki nas iščejo— in je moja čisto blizu! Kje neki spet tičimo? Bogsigavedi! Na polje da smo šli. AH Edijeva mama nas je že pred dobro uro videla na dvorišču! Moje ne bi skrbelo toliko, da nisem zmaknil vžigalic... Glej, glej! Uganila je! Sam križ ds »r ^ ' mano. — ln spet pripoveduje kar jc . c davno čitala v časopisu.