Leto XIX. Stev. 99 DIREKTOR »BORBE« VLAJKO BEGOVIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MIROSLAV VITOROV1C UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petk^. — Cena 10 dinarjev Ljubljana, nedelja, 25. aprila 1954 proletarci vseh de2el, združite sei »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1034 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK * OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO EVROPSKO SODELOVANJE ena najpomembnejših posledic druge soetoone oojne je bila vsekakor sprememba n razmerju med silami 'in spotu, Stoletja je bila Evropa ne le eno najvažnejših svetovnih središč kulture in civilizacije, marveč tudi gospodarsko najbolj razviti in najnaprednejši kontinent. Zato je bila tudi sedež svetovnih sil. Res je, da so se evropske države zelo pogosto borile med seboj za premoč tako o Evropi sami kakor tudi za gospostvo na svetu. 'Zaradi teh in takšnih bojev evropskih držav za gospostvo je bila neodvisnost posameznih dežel zelo pogosto ogrožena ali začasno uničena. Toda neodvisnost Evrope kot celote tako v gospodarskem kakor tudi n političnem oziru, njena vloga n svetovnem dogajanju in celo sposobnost, du sama odloča o svoji bodočnosti in bodočem razvoju ni bila nikoli tako zelo ogrožena kakor po drugi svetovni vojni. kaj se je pravzaprav spremenilo glede Evrope? Evropa je pri-1 šla iz druge svetovne vojne opu-stošena in gospodarsko izčrpana. Še'preden pa je utegnila napraviti načrte za obnovo tistega, kar je bilo med vojno porušeno, še preden je mogla spoznati perspektivo svojega nadaljnjega neodvisnega razvoja, se je znašla na vzhoiln pred ogromno vojaško silo, ki je v boju proti skupnemu sovražniku prodrla globoko v srce evropskega kontinenta in'po končani vojni tu tudi ostala. Ta sila se še zdaj. devet let po vojni, mudi kot okupator v Berlinu, na Dunaju itd: in ne izpričuje nobenega namena, da bi zapustila svoje položaje in s tem omogočila vzpostaviti zdrave temelje za nemoten in neodvisen nadaljnji razvoj evropskih dežel in Evrope kot celote. Še več! SZ je prav do naših dni izpričevala očitne na-mene, da bi prodrla še dalje, da bi razširila svoje >okupacijske cono?, kar bi tudi storila, da ni zadela na odločen odpor in da ji je razmerje med silami na svetu to dopustilo. Nevarnost z vzhoda, ki neposredno ogroža Evropo, še Pi minila. 'Razmerje med silami na svetu, razmerje v škodo Evrope, pa se ni spremenilo samo v tej smeri. Evropa med vojno ni bila samo opustošena in gospodarsko izčrpana, izgubila ni samo velikih trgov Za nakup surovin in prodajo svojih izdelkov v Aziji. Južni Ameriki itd., marveč je razmeroma zaostala tudi n svojem tehničnem razvoju, tako da je evropska delovna storilnost povprečno dva- do trikrat manjša od ameriške. Ena izmed posledic delovanja teh gospodarskih činiteljev je bil velikanski povojni plačilni Primanjkljaj Zahodne Evrope v znesku blizu /5 milijard dolarjev. Plačilni primanjkljaj Evrope se je pokazal kdt dolarski primanjkljaj. ki bi bil še znatno večji, da ni bil izvoz z dolarskega področja tako ostro omejen. Vse to kakor tudi velikanska pomoč, ki so jo dajale in jo še dajejo Evropi ZDA, kaže. da je zašlo evropsko gospodarstvo v nevarnost trajne odvisnosti od gospodarstva ZDA, če Evropa ne bi našla drugega iz-boda ,iz tega položaja. Ni dvoma. 'Ja bi bilo napačno in brezupno 1skati izhod iz takšnega položaja 'l stalni gospodarski pomoči od zunaj, kakor tudi ni dvoma, da ZDA ne morejo o nedogled nuditi Evropi takšne pomoči. S sovjetsko nevarnostjo, ki Hrozi Evropi, in z odvisnostjo evropskega gospodarstva od gospodarstva ZDA seveda še zda-'eč niso izčrpani problemi, na katere zadeva povojna Evropa. Vendar pa vse kaže, da sta to dva Klavna problema, čeprav se po nega sodelovanja bi lahko učinkovito urejali tudi druga vprašanja, ki zdaj teže Evropo, izmed katerih bi mnoga, med njimi tildi najvažnejša. kakor je nemško vprašanje, izgubila na ostrini, če bi jih presojali z gledišča položaja, v katerem se je znašla Evropa, 7. gledišča skupnih koristi Evrope, ne pa samo zgodovinsko. Najno-vejši razvoj sil na svetu je postavil Evropo n položaj, kakršnega snet še ni videl. C’e ideja evropske solidarnosti, evropske enotnosti in sodelovali ja o minulih petdesetih letili ni mogla pognati korenin, je treba iskati vzrok o tem, da ni bilo ustreznih pogojev, ker so se rušile centrifugalne evropske sile. ker je bila ta ideja pogosto krinka za poskuse ene evropske države, da bi vzpostavila gospostvo nad ostalo Evropo. Zdaj. v položaju, ki sta vanj Ženeva je pripravljena Razpoloženje je vedro in optimistično kljub sovjetski noti glede Kitajske (Od posebnega dopisnika »Borbe«) Ženeva, 24. aprila V pričakovanju delegacij, ki naj bi prispele jutri (Molotov naj bi prispel že danes) sc Ženeva ob posebnem zanimanju za sovjetska letala, ki vsak dan prevažajo več živil in dokumentacije kakor osebja, z vso vnemo pripravlja na pomemben dogodek. Aparat OZN v Ženevi sc nekoliko pritožuje čez delovno skupino štirih velesil, katere naloga je sprejeti praktične sklepe o mnogih tehničnih vprašanjih konference. Ta skupina ima namreč vse polno zahtev. Od organov OZN zahtevajo na primer, naj popolnoma zagotove istočasno prevajanje v kitajski in korejski jezik. Za istočasno prevajanje v pet jezikov bi potrebovali vsaj 40 prevajalcev, v Ženevi pa jih imajo samo 8. Posebne težave imajo s prevajalci iz korejščine. Vprašanje delovne mize oziroma sedežev 19 delegacij so naposled uredili na način, ki izključuje možnost, da bi se Kitajska pritoževala, češ da ni ena Evropo pahnila druga svetovna kopravna z ostalimi velesilami. vojna in /n/vojni razvoj, je ostalo ! »Parlamentarna« oblika mize s zelo malo za centrifugalne, za večidel paralizirane sile, sodelovanje med evropskimi državami pa je postalo bistveno, da ne rečemo življenjsko važno ne le za Evropo, marveč tudi za slehernega njenega člana. Ne da bi se spuščali v oblike, v katerih se prebija zadnjih nekaj let ideja evropskega sodelovanja in ne da bi omenjali skepso in celo odpor, ki so nanj zadevale in še zdaj zadevajo nekatere konkretne oblike evropskega sodelovanja v sami Evropi, lahko ugotovimo, da zavest o potrebi evropskega sodelovanja in solidarnosti čedalje bolj raste. Posamezne oblike so mogle biti in so tudi bile pogosto izraz šibkosti same Evrope, izraz stiske, v kateri živi. izraz pozitivnega ali negativnega vpliva od zunaj, toda ideja evropskega sp-delovanja zato ni popustila. Hladna vojna je mogla vplivati in je tudi pogosto vplivala prav na oblike, toda ne na vsebino same ideje. Se več! Vse kaže, da se v zadnji polovici leta, ko je neposredna vojna nevarnost popustila, zavest o potrebi evropskega sodelovanja ni zmanjšala, marveč celo povečala, o oblikah sodelovanja pa se je razvila še živahnejša razprava. Lahko se zgodi, da bi iskanje najboljše oblike vsestranskega evropskega sodelovanja zahtevalo še več časa in še več naporov, j Bilo pa bi napačno v pričakovn- , nju popolnejših oblik odkloniti vse tisto, kar lahko že zdaj krepi evropsko solidarnost in evropsko sodelovanje. V okiru sedanjega evropskega in svetovnega položaja je treba poiskati tisto rešitev. ki bo v določenem trenutku največ pripomogla k ohranitvi miru ter popuščanju in ponehavali ju mednarodne napetosti. Jože Brilej predsednikom in dvema pomočnikoma v središču na nekoliko dvignjeni tribuni med dvema pol- nosti vseh delegacij. Še zdaj pa nihče ne ve, kdaj se bo v ponedeljek zasedanje začelo. Tudi vprašanje tajništva še ni urejeno. Se zdaj ni znano, ali bo imela vsaka delegacija svojega predstavnika ali ne. Vendar pa v Palači narodov, na evropskem sedežu OZN, mrzlično delajo. Središče za informacije prejema dan za dnem na stotine prošenj za novinarske vstopnice. Predstavniki tiska žal ne bodo imeli dostopa v poslopje. V dvorano za tiskovne konference bodo lahko prišli samo s posebnim dovoljenjem delegacij, zastopanih na konferenci. V najbolj nerodnem polpžaju so vse- DR. MARIJAN BRECELJ SPREJEL STROKOVNJAKA OZN ZA TURIZEM IN AVSTRIJSKE NOVINARJE Ljubljana. 24. npr. (Tanjug) | stične zveze. Dr. Brecelj jc v orl-Podpredscdnik Izvršnega sveta I.R Slovenije dr. M arij« n Brecelj, predsednik Turistične zveze Ju-jo-slaviije, je danes sprejel tu-ri- krogoma miz, ki gresta narazen, kakor novinarji tistih dežel, ki formalno ne ogrožajo enakoprav- na konferenci ne bodo sodelovale. INDIJA IN ŽENEVSKA KONFERENCA Nehrujevi predlogi za vzpostavitev miru v Indokini Neiv Delhi, 24. aprila Tanjug)., padu se morajo začeti neposredno Ministrski predsednik Nehru je | pogajati in petič, s sporazumom davi v parlamentu sprožil predlog, med SZ, Veliko Britanijo in Kitajki obsega pot točk o vzpostavitvi sko je treba onemogočiti vsako intervencijo, bodisi kar zadeva preskrbo z gradivom ali pošiljanje enot katerikoli vojskujoči si sira nki. ■ Poudarjajoč, da bi se morala po njegovem mnenju OZN pozanimati za spoštovanje teh načel, jc Nehru izrazil upanje, da bo ženevska konferenca njegovemu predlogu posvetila pozornost. Predsednik Nehru jc oh lej priliki poudaril, da bo indokitajski spopad ne glede na tujo intervencijo ostal v bistvu »osvobodilno gibanje proti kolonializmu*. Ponovno je poudaril, da je Indija močno zainte sirnna na vzpostavitvi miru v lem delu sveta, kjer spopad dobiva oblike spopada, med blokoma velesil. V zvezi z ženevsko konferenco je Nehru izrazil upanje, da bo »vzlic vsem razlikam v glediščih udeležencev njihova skupna željn po sporazumni rešitvi obrodila sadove, brez katerih bi bil svelovni mir ogrožen«. »Mir,« je zaključil Nehru, ; »ni nada azijskih držav, temveč njihova življenjska potreba.« Iz Londona poročajo, da jc predstavnik Forcign Officea izjavil, da proučujejo predloge indijskega mi. nistrskega predsednika Nehruja -o prekinitvi .sovražnosti v Indokini. Pripomnil pa je, da jc to vprašanje treba proučiti na ženevski konferenci. Razen lega je francoska vlada dala formalen predlog o usta liifP miru v Indokini. Prvič, je dejal Nehru, na ženevski konferenci je treba ustvariti vzdušje miru in razumevanja. Drugič, prekinitev sovražnosti mora imeli na dnevnem redu ženevske konference prednost. Tretjič, treba jc razglasili neodvisnost Indokinc, četrtič, zainteresirane države v indokitajskem spo- Dom tiska, oddaljen 5 minut vožnje z avtobusom od Palače narodov, je od davi spremenil svoje lice. Stara stanovanjska hiša je kar čez noč postala moderen novinarski dom. Švicarji so vse skrbno pripravili. Z nastanitvijo so zadovoljili vse in vzlic splošni gneči, ki jo povzročajo mnogi tujci, gre vse gladko kakor švicarske ure. Vlada je imela posebno sejo, posvečeno pripravam. Na njej so govprili zlasti o varnostnih ukrepih, ki so hkrati privlačnost tega mirnega mesta. Na zahtevo Rusov in Kitajcev so odstranili bodečo žico okrog vil, kjer bodo stanovali vodje delegacij SZ, Kitajske, Francije in Severne Koreje. Tako so dobili varnostni ukrepi običajen obseg. Brez težav lahko na primer prideš v hotel »Metropol«, kjer stanujejo Rusi. Pred hotelom stalno parkira več velikih črnih limuzin znamke »ZIM«, ki vozeč počasi sem in tja, vzbujajo pozornost sprehajalcev ob Ženevskem jezeru. Zanimanje Švicarjev za azijsko konferenco, kakor ji pravijo tu vsi, kaže tudi sklep narodne protestantovske cerkve v Ženevi, ki bo prirejala od ponedeljka posebne cerkvene obrede, seveda za to, da bi se ta sestanek čim-bclj zavlekel. Švicarji so bili navdušeni za željo kitajske delegacije, naj bi neko cvetličarno spremenili v zimsko vrtno verando Cu En Lajeve vile. Kitajci vsekakor pričakujejo, da se bo konferenca zavlekla, ker so naročili dekoracije za pet mesecev. Sovjetska delegacija je zahtevala, naj hotel »Metropol« in vilo Molotova okrase s slikami in kipi iz kleti ženevskega muzeja. Razpoloženje je tu vedro in optimistično kljub včerajšnji sovjetski noti, v kateri SZ zahteva, naj tudi Kitajska kot velesila sodeluje v tehničnih pripravah na konferenco in kljub debelim naslovom francoskih časnikov, iz katerih veje zaskrbljenost spričo usode Dien Bien Fuja. Neka znana tukajšnja cvet- BRZOJAVKA PREDSEDNIKA BAJARA PREDSEDNIKU TITU Beograd, 24. aprila (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tito je prejel danes od predsednika republike Turčije g. Dželala Bajara naslednjo brzojavko: Njegovi ekscelenci Josipu Brozu Titu, prcdscd..iku Federativne republike Jugoslavije, Beograd! Globoko me jc ganilo sporočilo, ki ste mi ga poslali, ko ste zapuščali turške teritorialne vode. Odkritosrčna čustva, ki jih izražate v njem, znova dokazujejo, da globoko zaupanje in ljubezen, ki jo gojimo v naši deželi nasproti Vaši slavni osebnosti in plemenitemu jugoslovanskemu ljudstvu, popolnoma ustrezajo čustvom v Vaši deželi. Vaš obisk, ki je kakor meni tako tudi mojim kolegom omogočil, da smo se osebno seznanili z Vašo Ekscelenco in odličnimi sodelavci, zbranimi okrog vas. bo 'ostal v Turčiji v sijajnem in nepozabnem spominu. Prepričan sem, da so razgovori, ki smo jih imeli med tem obiskom, nudili bogate možnosti glede krepitve naše zveze in prijateljstva med našima dvema deželama, pa tudi miru in mednarodni varnosti. Rad bi še enkrat poudaril, da se bo v okviru ankarskega pakta doseženo tristransko sodelovanje z našo dragoceno prijateljico in zaveznico Grčijo še nadalje razvijalo na najskladnejši način in v korist vseh dežel, ki žele mir. Čutim sc globoko počaščenega in srečnega, da bom lahko v bližnji prihodnosti obiskal Jugoslavijo. Dželal Bajar Predsednik Tito sprejel akreditivna pisma egiptovskega poslanika Renr/rud, 24. apr. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tito je dopoldne v Belem dvoru sprejel izrednega poslnnika in opolnomo-fenega ministra egiptovske republike g. Huseina Ruždija, ki mu je izročil poverilnice. Izročitvi poverilnic so prisostvovali državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni tajnik predsednika republike dr. Joža Vilfan in načelnik protokola dr. llčarna bo poslala v ponedeljek sioven Smodlaka vsem delegacijam velike šopke s , , . , , ., ,. , , , sporočilom: »Tudi naše cvetje I^ied egiptovsk.h diplomatskih ima miroljubno poslanstvo...« Predstavnikov sta bila pnso.nase- J ^ kretarja poslaništva gospoda Ibra- V. Tcslič him Mahmud in Said Martada. VELEPOSLANIK VUČINIČ V AVSTRIJSKEM ZUNANJEM MINISTRSTVU Avstrijska vlada se ne strinja s protijugoslovansko gonjo nekaterih časnikov, katerih pisanje škoduje dobrim odnosom med obema deželama Dunaj, 24. aprila (Tanjug). — avstrijski predstavnik rekel, da Jugoslovanski veleposlanik na se avstrijska vlada ne strinja s in da obžaluje te vitvi sovražnosti in navedla svo je Dunaju Dragomir Vučitiič je v če- temi članki govoru n« nekaj vprašanj" V zvezi P°8°jc, ni pa dobila nobenega od- raj obiskal predstojnika politične- primere, da ne odobrava te gonje z gospodarskimi, turističnimi in govofa. ga oddelka avstrijskega zunanjega i11 da noče imeti nobenega oprav- tr„.ifn«n.;,n,: ~i„„„:-----1 „1---------— c—!— »--s- j.....i.LiLi... j_ t-i.f — • • ku z neobjektivnim in enostrao- k uit urnimi odnosi med oljema sn Jugoslavijo, so skušali zadnje čase v svoje namene izkoristiti tako imenovani primer Perneta, kakor tudi to, da so jugoslovanske oblasti iz Maribora poslale nazaj na mejo skupino avstrijskih turistov, ker je očitno kršila predpise o potovanju. Ti časniki so uporabili fe primere, tla so pogreli protijugoslovansko gonjo in si dovolili več žaljivih in tendencioznih izpadov proti J ii gos la-v iiji. v„. lej gonji so se potem'pridružuj i tudi nekateri dunajski »neodvisni« časniki in vodilno glasilo ljudske stranke »Neue Wic-ner Tageszeitnng«. Enostransko opisujoč stanje stvari so zamolčali več najbisi venejših dejstev in prikazali te dogodke kot posledico razmer, ki naj bi bile v Jugoslaviji, in kot poslediro (Nadaljevanje na 3. strani) 3» Prihod delegacij LJUDSKA PRAVICA-BORBA NEDELJA, 25. APRILA 1954 IZ DELA ODBOROV LJUDSKE SKUPŠČINE LR! v občinah in okrajih ter med upravnim aparatom in temi organi osnova za združevanje mest in okrajev Ljubljana, 24. aprila. neposredno na terenu, predvsem pravicami. Opozoril je na potre- Danes dopoldne se je sestal v tolminskem, mariborskem, čr- bo, da se decentralizacija in de- odbor za organizacijo oblasti ini nomeljskem in celjskem okraju, mokratizacija oblasti in uprave uprave pri Republiškem zboru Na predlog predsednika od-j izvede vse do občinskih odborov, bora Vlada Krivica je bil prvot-; ki v nekaterih primerih kon- ni dnevni red v tem smislu kretno niso dosegli svojih kom- m razpravljal o svojem poslovniku, ki ga je z manjšimi spremembami sprejel, dalje o odnosih med okrajnimi ljudskimi od petenc niti po sedanjem zakonu o občinskih ljudskih odborih. Važno je tudi vprašanje razdelitve kompetenc med upravnim apa- ZAČEL SE JE III. KONGRES ZVEZE GASILCEV LRS Razdelitev na osnovna požarna področja je osnova za povečanje odgovornosti gasilskih društev — Uvedel naj bi se požarni davek Bled, 24. aprila Žene, ki so jih mnogi tovariši' pod-Danes se je v kazini »Park ho- cen je vali, pa so sc pri teh vajah teku na Bledu začel III. kongres izkazale kot zelo primerne za sa-Zveze gasilcev Slovenije, ki ga je 1 nitetno iin obveščevalno službo, začel tovariž Matevž Hace, načel-1 O gospod.orskih in finančnih niik te zveze. Delegate so pozdra- | vprašanjih zveze je poročal tova-vili predstavniki množičnih orga- riž Milan Vrhovec. Predlagal je, nizacij in republiških gasilskih naj se uvode požarni davek na zvez: Sretan Markovič za Srbijo, dohodke občim, okrajev itd., s če-tovairiiš Miškolski za Makedonijo iner bi se gasilskim društvom za-in drugi spremenjen. Predsednik je to obširno utemeljil, češ da naša za-bori ter občinskimi ljudskimi konodaja doslej še ni toliko ure-odbori in podjetji ter o sistemu 1 dila kompetenc občinskih ljud- ________________ dela na okrajih v zvezi z njiho-1 skih odborov in odnosov med ratom in organi oblasti v okraj-vimi statuti in zveznimi predpisi, njimi in okrajnimi ljudskimi od-1 nem merilu. Odbor je nazadnje ustanovil po- bori, da bi že zdaj kazalo ure-1 O mestnih občinah s posebni-seben pododbor, ki so v njem jati vprašanja, kakor n. pr. zdru-' mi pravicami je govoril poslanec poslanci Zen, Bobnar, Grmek, žitev mest z okraji in dr. Na tej Mirko Zlatnar, ki je ugotovil, da Remškar, Brečko in Vodopivčeva osnovi bo tudi laže urediti pro- prihajajo v njih prav sedaj do in ki bo proučil ta vprašanja blem mestnih občin s posebnimi j izraza lokalistične tendence. Poslanec Franc Pirkovič se je zavzel za razdelitev okrajnih sredstev za komunalo med občinske ljudske odbore, ki naj bi prosto z njimi razpolagali. Tudi poslanec Tone Župančič je govoril o participaciji občinskih ljudskih odborov na davčnih in drugih dohodkih, poleg tega pa še o kadrih v upravnem aparatu okraja. Poslanec Vinko Hafner se je izrekel zgolj za upravne kompetence občinskih ljudskih odborov, poleg tega pa za delno novo , upravno politično razdelitev občin in okrajev. Opozoril je tudi I na prevelik vpliv upravnega aparata na poslovanje oblastvenih organov ter na odnose med posameznimi podjetji in občinami. Posebej je Mirko Zlatnar predlagal družbeno upravljanje i , ., - , . , uslužnostnih podjetij. Načel je p - . i .... , .gotov ula sredstva za dograditev j tudi odnose med zbori volivcev ro iz; volit vi konws nj je tovariš I domov, nabave opreme itd. Pripo- jn okraji Hace, načelnik RGZ Slovenije po- ! nočal je tudi, naj gasilska društva ya h pl n nnHr.Hhr.ra w in wi roM o'Optotmh gospodarskih in bolje skrbe za zaupano jim orodje, I ustanovljen na današnji seji, se polmtiičmiih vprašan,m,h, v katerih strojem opremo ter da naj vse bodo pripravue posebne teze na mora sleherni gasilec sodelovati , to tudi zavarujejo po Državnem podlagi katerih bo izvedel 'svoip kot aktivni Silam naše družbe, zavarovalnem zavodu. Zagotoviti raziskovalno delo v Delj časa sc je zadržal pri kul-'je tudi treba sredstva za zgradi- okrajih V okviru vseh^vpra^S tuirnuh gasilskih prnrodiiitvah in tev centralnega gasilskega doma v se bodo uredilo tnH; opozoril ma potrefo, da gasilci, T.™,hU™i iLL; se bodo uredile tudi zahteve po- zdiruženii v svoji organizaciji, ki sodi med najmočnejše organizacije v Sloveniji, še povečajo svojo aktivnost tako v kulturnem, kakor tudii v političnem pogledu, Dejal je, da gasilna organizacija v Sloveniji šteje nad 60.000 članov, da pa se posamezna društva ne simejo zadržati pni teh uspehih, pač pa vplivati zlasti na. mla-dimo, da se bo v večjem številu pridruževala društvu. Operativno poročilo je pedal tovariš Miram Spitzer, povelijmiiik RGZ, ki je opozoril na potrebo po strokovnem izpopoltnjevainju članov gasilskih društev im po po-večanijiu čuta za odgovornost pri gašenijiu požarov. Odgovornost, je dejal, pa se bo povečala le s predvideno razdelitvijo na osnovna požarna področja. Izvršiti bo treba tudii kategorizacijo društev glede na njihovo službo, niaimen din sredstva, ki z ntjiimi razpolagajo. Poudarili je tudii potrebo po smotrni vzgoji podčastniškega im Častniškega gasilskega kadra. Praktične vaije, ki so jih imela posamezna , ^tu
  • , v Ljubljani pa 10 %. Podrobno so razpravljali na seji tudi o tem, kdo naj v zdravstvenih kolektivih razen zdravstvenih delavcev dobi še pravico do dopolnilnih plač. Republiški svet za ljudsko zdravstvo meni, da so zdravstvene ustanove v Sloveniji glede tega zavzele malo preširok kriterij, medtem ko se Republiški odbor sindikata zavzema, naj bodo deležni dopolnilnih plač v zdravstvenih ustanovah vsaj vsi tisti, ki imajo neposredno opravek z bolniki. Strežniki morajo čestokrat zaradi pomanjkanja bolničarskega in srednje medicinskega kadra opravljati vse posle le-teh, njihove plače pa so izredno nizke. O vseh teh problemih bo razpravljal ter sprejel dokončne sklepe Republiški svet za ljudsko zdravstvo na svoji prihodnji seji ter bo verjetno upošteval tudi predloge republiškega odbora sindikata. Na današnji seji so obravnavali tudi delo sindikatov v odnosu do družbenega upravljanja v zdravstvenih ustanovah. Marsikje članstvo sindikata ne pojmuje pravilno svoje vloge, kar je delno razumljivo, saj družbeno upravljanje še nima prave tradicije ter se na izkušnjah še vedno več ali manj učimo. Zaenkrat sindikalne organizacije le še bolj tolmačijo sklepe upravnih odborov, manj pa predlagajo razne probleme le-tem v reševanje. Najboljše rezultate so doslej dosegle bolnišnice, kjer delujejo upravni odbori že najdelj časa, vendar pa so tudi tu še primeri, ko skušajo na primer upravniki odločilno vplivati na sklepe in delo upravnih odborov na prinfter v bolnišnic^ v Vipavi, v Hrastovcu, morda 'tudi deloma v ljubljanski bolnišnici itd. Zelo umestna je bila pripomba, naj bi sindikat razmišljal o tem, če ne bi kazalo dobo delovanja enega upravnega odbora podaljšati, saj se na primer člani organov ljudske oblasti, kolektivov in družbenih organizacij, ki so v upravnih odborih, v letu dni komaj privadijo svojemu delu, spoznajo potrebe in delovanje zdravstvenih ustanov, po letu dni pa naj bi jih zamenjali spet novi ljudje. Podrobneje bo o vseh teh stvareh razpravljal Republiški odbor na letni skupščini, ki bo prve dni v maju. m. N. Prvi mili jonski dobitek v Ljubljani V 53. kolu Jugoslovanske loterije je žreb pravično izbral nagrajenca. Najvišji dobitek in sicer milijon dinarjev je dobil mizarski pomočnik Jože Zemva iz Ljubljane, Privoz 14. Ves srečen se je že oglasil pri podružnici Jugoslovanske loterije v Ljubljani, kjer bo v ponedeljek dvignil milijon dinarjev. Jože Zemva je mlad zakonski mož z majhnim otrokom in mu bo denar gotovo prišel zelo prav. VII. letna skupščina Republiškega odbora sindikata usnjarsko- izdelovalne, predelovalne in gumarske industrije Slovenije. Vse sindikalne podružnice so že prej prejele poro-! čilo o delu Republiškega odbora. Zato je na današnji skupščini tajnik republiškega odbora tov Jenič poročal samo o najvažnejših problemih. Politično vzgojno delo, potidarja poročilo, mora biti v bodoče eno izmed osnovnih nalog .sindikalnih organizacij. Sindikalne organizacije namreč lahko veliko pomagajo delavskemu razredu, da se bo ta kot vodilni organ družbe čim bolj uve-J1 javil v našem družbenem življenju. Prav zaradi nepoznanja osnovnih gospodarskih problemov se je dogajalo, da delavci niso pravilno razumeli problemov v zvezi s tarifno politiko, misleč, da je življenjski standard odvisen edino od plač, ne pa od narodnega dohodka. Tov. Jenič se je v svojem referatu dotaknil tudi problema tarifne politike in poudaril, da sedanji sistem plač in nagrajevanja po kvalifikacijah ne ustreza. Napaka je bila predvsem v tem, da so sindikati pri obravnavanju problema plač premalo razpravljali o možnosti zvišanja proizvodnje in znižanja cen. Po blagajniškem poročilu je sledila diskusija, v katero je posegel tudi tov. Mavricij Rorc, tajnik republiškega sveta ZSS. Poudaril je, da se je delavsko upravl janje v preteklem letu močno uveljavilo, da pa so še številne slabosti, ki jih bo tre ba odpraviti. Ena teh je premalo demokratičnosti pri razpravljanju. Zato se še vedno dogaja, da tistemu, ki pošteno pove tako, kot misli, odpovedo službo. Slabost je tudi v tem, da so isti ljudje v sindikalnih rfdborih in v delavskem svetu. Tudi (Jjlnos med delavci ih nameščenci postaja vedno bolj pereč. Delavci imajo večkrat nameščence za birokrate, nameščenci pa kažejo negativen odnos do delavcev. Vsekakor pa je treba ene kot druge smatrali za člane enega kolektiva in bo treba zato mislili na odpravo pojma »nameščenec«. Tudi negativen od- že itak veliko. To vprašanje bodo njiv zasejali z dobro semensko ko-morale sindikalne organizacije ruzo, s heterozisom, kj da za ka- ostreje obravnavati. kih 30% večji donos kakor na- R. vadna koruza. Živahna razprava in na občnem zboru Sindikata gradbenih delavcev Slovenije Ljubljana, 24. aprila. Danes do- cionalnejšo organizacijo dela, vse pa podraži gradbene stroške. Kadar pa sc govori o gradbenih stroških, vidi vsakdo le gradbenega delavca. Zlasti mnogi tudii ne upoštevajo, tla odpade 60% vseh stroškov gradbenih objektov na obrtniška dela. Ob zaključku popoldanske diskusije je povzel besedo tovariš Tomo Brejc, Prikazal je, kako so se gradbeni delavci pred 20 leti organizirali iin dosegli lene uspehe, kar je bistveno utrdilo njih politično zavest iin pripomoglo k uspehu ljudske revolucije. Nadalje je govoril o družbenem uprav-1 jan ju iin o tem, kako je važno njegovo nadaljnje razvijanje, kajti prav družbeno upravljanje je reakcionarnim krogom v tujini najbolj napoti. V zvezi s predlaganimi reformami socialnega zavarovanja je poudaril, da «o ostala odprta še nekatera vprašanja, med drugim tudi vprašanje, kako zdravstveno zaščititi sezonske delavce v času, ko niso zaposleni, za kair bo treba najti še primerno rešitev. Občni zbor sc ho jutri nadaljeval. Obvestilo sekretariata za prosveto pri Zveznem izvršnem svetu Reorjrarl, 24. aprila Sekretariat za prosveto pri Zveznem izvršnem svetu je te dni obvestil republiške sveto za prosvelo in kulturo o odloku državnega ta j ništva za splošno upravo in pro račun, da učitelji — absolventi po sameznih fakultet in študentje, za poslenj v prosvetni stroki, ne morejo biti prevedeni v zvanje uči telja. V obvestilu sekretariata za pro sveto je rečeno, da je več ljudskih odborov prevedlo v zvanje učitelj učitelje in študente, čeprav nimajo popolne šolske kvalifikacije, kar je kvarno vplivalo na njih nadaljnje šolanje. Zategadelj je tudi trpe’:, kvaliteta pouka v srednjih šolah zlasti v osemletkah, kjer poučuji več učiteljev — izrednih študentov višje pedagoške šole in fakultet. poldne se je v dvorani Doma sindikatov začel osmi občni zbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Poleg številnih delegatov so se občnega zbora udeležili kot gostje član CK ZKS Tomb Brejc, član Centralnega odbora Milivoj Mibailjka, zastopniki republiških odborov Hrvatske im Makedonije ter sindikalna predstavniki iz Kopra. Obsežno letno poročilo, ki ga je podal predsednik republiškega odbora tov. Ruclnlf Ganziti, predvsem razpravlja o delavskem upravljanju v gradbeni stroki, o hiigienskozdravstvcinii zaščiti gradbenih delavcev, o vprašanju zimskega dela in vajencev. V di.sk u-siijo so posegli številni delegati, ki so največ razpravljajii o delavskem samoupravljanju, zlasti o pomanjkljivostih glede n,a delo sindikalnih organizacij. Vsi govorniki so odločno zastopali stališče proti vsakršni uvedbi deseturnega delovnega časa. Več di-skutantov ie razpravljajo o kreditni politiki, ki vsako leto pripelje do zastoja v gradbeništvu, tako da kolektivi do maja ali junija ne morejo v celoti razviti svoje dejavnosti. Precej razpravljanja je bilo tudi o tem, kdo je odgovoren za razmeroma nizko delovno storilnost v gradbeništvu. V veliki meri je tega kriva okol-nost, da načrti niso pripravljeni in da gradbišča dobe te načrte le posamično, kar onemogoča ra- S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA Ne le pravice, tudi dolžntisti prenašajo z okraja na občine — Občina Vodice bo plačala 60.000 dinarjev zaradi malomarnosti Liuh,iana’ 24- apr'In ljarskega podjetja v Vodicah. Kakor V Okraju Ljubljana okolica je je poročal odbornik iz Vodic, je v bilo že več kritike o tem, da občin- tem podjetju nastalo približno ski odbori premalo pazijo na go- 00.000 din izgube, ker čevljar, ki bi spodarjenje posameznih lokalnih moral biti hkryti tudi vodja obrata, podjetij. Na nedavnem posvetova- ni registriral prometa Zato se je a v j t , nju s predsedniki občinskih odbo- stvar zakasnila in ko so davčni or- mednarodna razstava rov so soglašali s tem, da more- gani odmerili 60.000 din davka, je fotografij V Ljubljani bitne izgube podjetij ki bi jih le-ta podjetje ustavilo delo. Odborniki Danes, dne 25 aorila h napravila zaradi malomarnosti ob Okrajnega ljudskega odbora so bili ob 10. uri dopoldne odprta < odborn, gredo na breme mnenja, da je vse te* zaradi tega, spodnjih prostorih Moderne s-občine. Do sedaj je prevladovalo ker se občinski odbor ni brigal do- lerije V. mednarodna razstav mnenje da vse to plačujejo zgoraj. | volj za podjetje. Zato so tudi iz- fotografij, ki bo glcdalcem do k' Na današnj! seji OLO so že raz- glasovali, da te stroške poravna zala, poleg črnobelih fotografi pravljah o .zgubah lokalnega čev-lsama občina. K. M. tudi pravi barvane diapozS NEDELJA, 25. APRILA 1954 LJUDSKA PRAVICA-BORBA S V PREDSEDNIKOVA IZJAVA 'zjave predsednika Tila ob vrnitvi z njegovega nadvse uspešnega obiska v prijateljski Turčiji so bile v središču pozornosti svetovnega tiska. Slednji je pravilno pre sodil, da ima predsednikovo potovanje vnovič potrdil, da je nasprotnik zbliže- bloka, razna vatikanska katoliška gla- italijanskega tiska, ki je sprožil prav-sila ter tisk, ki »se odlikuje« s svojo cato gonjo proti balkanski zvezi. To protikomunistično histerijo. Ves ta črni tisk je prav s svojim odklonilnim stališčem nasproti balkanskemu sodelovanju Predsednik Tito in Bajar ob obhodu častne čete v Ankari velikanski mednarodni pomen. To so morali priznati tudi tisti časniki, na primer italijanski, ki so spočetka hoteli zamikati ali vsaj zmanjšati njegov pomen. Grški in turški tisk je toplo pozdravil Titov govor v Beogradu. S tem Je vnovič potrdil, da zamisel balkanske Zveze ni zgolj zadeva državnika, marveč narodov, ki čutijo, da to potovanje najbolj ustreza njihovim koristim. Prav tako razpoloženje je najboljše poroštvo svetle bodočnosti na Balkanu. Svetovni tisk je večidel zavzel pozitivno stališče do tega, da bi se ankarski sporazum pretvoril v zvezo. V številnih komentarjih in uvodnikih je poudarjeno, da takšno sodelovanje treh balkanskih držav prispeva h krepitvi mednarodnega sodelovanja in k obrambi svetovnega miru. Svetovni tisk je prav tako pozdravil naše poglede na perspektive evropskega napredka in reševanje evropskih vprašanj. Od takšnega stališča svetovnega tiska se razlikujejo italijanski tisk, radijske postaje in tisk dežel sovjetskega moramo storiti tembolj, ker dobivamo iz izjav posameznih odgovornih italijanskih činiteljev vtis, da je slednji ne obsojajo. Italijansko časopisje poroča, da Italija ne misli sprožiti diplomatske akcije proti balkanski zvezi. Po nekaterih nepotrjenih obvestilih je italijanska vlada že posredovala pri vladah držav atlantskega pakta in jih obvestila, da odklonilno gleda na takšen razvoj na Balkanu. Žal pa so nekateri svetovni časniki, ki imajo sicer pozitivno stališče nasproti balkanski zvezi, nasedli pisanju italijanskega tiska v tem smislu, da v svojih komentarjih pripisujejo pretirano velik pomen tako imenovanim pravnim težavam na poti k uresničitvi balkanske zveze. Te »pravne težave« so v tem, da sta Grčija in Turčija članici atlantskega pakta in da bi sklenitev balkanske zveze nujno sprožila tudi obveznosti atlantskega pakta. Očitno je, da tako imenovane »pravne težave« ne morejo biti nobena ovira, če obstajata želja in pripravljenost okrepiti mednarodno sodelovanje. To vprašanje v bistvu sploh ni pravno, marveč politično. Nedvomno bodo nekateri krogi, ki so proti zbliževanju narodov, skušali z raznimi spletkami preprečiti uresničitev balkanske zveze in izrabiti tako imenovane »pravne težave«. Del italijanskega tiska je to že odkrito namignil. Z gotovostjo lahko rečemo, da se s koristmi miro- bodo taki destruktivni poizkusi naposled ljubnega človeštva. izjalovili, kakor so se že v preteklosti. Dotakniti se moramo pisanja dela J. Smole STALISCA UDELE2EHCEV azijske konference v Ženevi London, 24. aprila (Reuter). — V ponedeljek se bodo v Ženevi sestali zunanji ministri devetnajstih držav na konferenci, na kateri bodo obravnavali vprašanje politične prihodnosti Koreje in razpravljali o vprašanju miru in vojne v Indokini. Medtem ko se zunanji ministri zbirajo v Ženevi, v posameznih glavnih mestih po svetu v naglici pripravljajo stališča držav, ki bodo sodelovale na konferenci. vanja narodov in da je cclotna njegova usmeritev v nasprotj Atlantsko posvetovanje trinajstem zasedanju Sveta II/ ministrov atlantskega pakta 1/ se zrcali vzdušje novega oh-0 dobja v mednarodnem po- ložaju. To zasedanje je bilo v nekem smislu jubilejno — posvečeno petletnici pakta — In prvo, na katerem niso obravnavali konkretnih obrambnih ukrepov. Ministri so obravnavali splo-5en razvoj mednarodnega položaja, posebno pozornost pa posvetili vprašanjem, ki Jih obsega program ženevske konference, kakor tudi problemom zahodnoevropske obrambe v zvezi s sovjetsko noto z dne 1. aprila : r- it gesta prvomajskih geslih CK KP skrbne je kot poprej odd vojen od po-l | J Sovjetske zveze sc običajno ! zdrava vzhodnoevropskim državam. V'] / dokaj slikovito zrcalijo po- Iz velike skupine notranjepolitičnih g lltičnt cilji Kremlja v dolo- gesel so izginila tista, ki so trdila, da fenem razdobju in so nekakšen ba- so »pravice sovjetskih državljanov, za- fometer dogajanja v SZ. Ce primerjamo letošnja gesla z lanskimi, pridejo precej jasno do Izraza novi (in stari) elementi sovjetske politike — tako na zunanjem kot na notranjem Področju. Zunanjepolitična gesla so izrazito ‘evropsko« usmerjena. Sovjetski predlog o sistemu evropske varnosti, povezan s pozivi na boj proti »ustanav-■Janju agresivnih, vojaških grupacij« •n gesla na čast FranciJc in Italije, ki sta dobili posebno mesto v zunanjepolitični strategiji sovjetske vlade — to so nekateri značilnejšl novi elementi v prvomajskih geslih. IzglnUo Je splošno geslo o združitvi Nemčije temelju neodvisnosti ln demokrate — kar so po mnenju Kremlja očitno »odložili« za nedoločen čas — Namesto tega pa so postavili geslo o Vhodni Nemčiji, »trdni opori združitve Nemčije.« Zanimivo je, da vzlic bližnji ženevski konferenci ni gesel o azijskih Vprašanjih, zlasti ne o vprašanju vojne v Indokini. Pozdrav kitajskemu narodu je nekako delikatnejši in še Vučinič obiskal avstrijsko zunanje ministrstvo (Nadaljevanje s 1. strani) ^gostoljubnosti jugoslovanskih oblasti nasproti avstrijskim tu-ristom. Naposled je bil glavni motiv te gonje, »da je nevarno potovati v Jugoslavijo«, s čimer so hoteli 'Pitvati na avstrijske turiste, ki Se leto« zlasti v velikem številu zanimajo za pooitniice n,a Judra-Nekateri časniki bi hoteli 'udi vzbuditi vtis, da so v J ugo-slaviji uveljavljene metode, običajne v nekaterih vzhodnih de-z,ah. s katerimi se baje Jugo-Jpavija čedalje bolj povezuje, toda ta goni j« ni našla odziva ne R na uradnih mestih, marveč Judi ^e v demokratičnih krogih JJunaja, zlasti pa Štajerske in koroške, kjer se ljudje zlasti za-pMnajo za poglobitev prometnih ll) turističnih stikov z J ugosla-V"jo. ge več, ne le ugledna demo-ratsika glasila, marveč tudi 'ti nogi turisti iin pozn a val ci ra z-v Jugoslaviji izraža jo odkrije negodovanje spri-čo takšnega Planja, k.i_ škoduje ju gos lova n-Ko-avstriijskim odnosom. gotovljene z našo Ustavo, nedotakljive in zaščitene od sovjetske vlade«. Odstranili so nekatera gesla iz razdobja konsolidacije vlade Malenkova, v katerih se je do neke mere zrcalila vznemirjenost tistih tednov, ko je bilo treba prevzeti težavno Stalinovo dediščino, tednov, polnih nemirov v Vzhodni Evropi in dogodkov v zvezi z Berijo. Zato so pa temeljiteje kot poprej in morda malo bolj realistično obdelali »naloge« vsake gospodarske panoge posebej. Vasi so namesto prejšnjih treh namenili osem gesel Proizvajalcem so v zamenjavo za napore, ki Jili od njih zahtevajo, namesto abstraktne »blaginje« obljubili več mesa, masla, sladkorja, žita, sočivja, električne opreme In toka za gospodinjstvo. Ostali so torej pozivi, namenjeni rokam in želodcu »delovne sile« — hladni kot poprej. Ostala so v »popolnejši« obliki tehnokratska navodila glede proizvodnje. G. Altman Poglavitno misel sklepov štirinajstih ministrov bi lahko približno takole povzeli: možnost sovjetske agresije v neposredni prihodnosti se je zmanjšala vzlic nadaljnji krepitvi ruske vojske. V skladu s tem je treba še nadalje krepiti atlantsko obrambo, krepiti budnost in enotnost atlantskih partnerjev. Udeleženci so se zlasti zavzemali za ohranitev enotnosti v okviru atlantskega pakta. Vsekakor Je upravičena bojazen, da bodo stalne razlike med posameznimi atlantskimi partnerji, ki so Jih spričo groženj z Vzhoda v minulosti prezrli, v novem položaju prišle čedalje b^U do Izraza. Pomemben jfc tudi sklep, ki se nanaša na EOS. Ministri so se ob Dulle-sovem prizadevanju sporazumeli, da je treba, če poleti vse države ne bodo ratificirale sporazuma o EOS, sklicati izredno zasedanje Sveta atlantskega pakta. Cilj takšnega ukrepa bi bil bržkone ponovno proučiti obrambni položaj v Zahodni Evropi, obravnavati končno usodo zamisli o EOS in v primeru negativnega izida poiskati morebitno alternativno rešitev. Takšen sklep lahko tolmačimo edinole kot opomin Franciji in Italiji, državama, katerih parlamenta še nista ratificirala sporazuma o EOS. Ostale sklepe XIII. zasedanja ni treba posebej poudariti, ker ne presegajo okvirov sedanje atlantske politike. O. Miličevič WASIIINGTON ZDA bodo prišle v Ženevo z nekaterimi trdnimi gledišči, glede katerih ni možen noben kompromis. Ameriška vlada ne bo privolila v noben dogovor, ki bi dal LK Kitajski status velesile. ZDA prav tako ne bodo privolile v nobeno popuščanje ali dogovor v zvezi z vojno v indokini, ki bi omogočil s o rej e m I^lao Ce Tungove Kitajske v OZN, priznanje Pekinga ali podreditev jugovzhodne Azije v političnem ali vojaškem oziru Moskvi ali Pekingu. Takšno morebitno podredi-I tev bi ZDA imele za ogrožanje njihove lastne varnosti, čutile bi se upravičene uporabiti vsa sredstva, politična, diplomatska ali vojaška, in sicer bodisi same ali skupaj z zavezniki. ZDA sodijo, da bi ustavitev sovražnosti sama na sebi bila malo pomembna, če ne hi omogočili Kitajski, da — po mnenju VVnshingtoua — okrepi Ilo si Minhove enote in če ne bi preprečili prodiranje kitajskega vpliva na druga področja. Eisenh(fwerjeva vlada dvomi glede možnosti, da hi se v Ženevi učinkovito sporazumeli o Indokini. ZDA prav tako ne verujejo, da bosta Moskva in Peking v Ženevi privolili na kakršnokoli dokončno rešitev, ki bi omogočila vzpostavitev združene in neodvisne Koreje. Stališče ZDA glede rešitve korejskega vprašanja temelji na naslednjih načelih: 1. izvesti je treba svobodne volitve v Severni in Južni Koreji in to naj bo pot k združitvi obeh področij pod eno vlado; 2. določiti je treba skupna poroštva glede neodvisnosti te dežele, poroštva, ki bi jih dala SZ in Peking; in 3. postopoma je treba umakniti vse tuje vojake iz Koreje. MOSKVA Tukajšnji izkušeni opazovalci verujejo, da bosta Moskva in Peking sprožila morda naslednje predloge; 1. pakt kolektivne varnosti na Daljnem vzhodu, podoben predlaganemu obrambnemu paktu za Zahod; 2. umik tujih enot iz Koreje in prepustitev Korejcem v severnem in južnem delu dežele, da sami odločajo o svoji usodi z ustanovitvijo »začasne občekorejske vlade«, čemur bi sledile volitve; ‘5. takoj je treba ustaviti sovražnosti v Indokini in začeti pogajanja med Francijo in Ho Si Minhom; 4. države, ki so v Laosu, Vietnamu in Kambodži pod nadzorstvom Vietminha ter morebiti tudi nekatere nevtralne države, n. pr. Indija in Tajland, naj l)i sodelovale v razgovorih o Indokini. V Britaniji pa vprašanje Indokine Molotov LONDON tudi sodijo, da je veliko bolj zapleteno in /ato v bližnji prihodnosti ne predvidevajo dokončne politične rešitve. Velika Britanija stoji na stališču, da je treba z načrti glede predlaganega regionalnega obrambnega pakta z Jugovzhodno Azijo počakati do konca ženevskih raz-govoro>. PEKING Peking ni uradno objavil svojega stališča nasproti vprašanjem, o katerih bodo razpravljali v Ženevi, vendar so opazovalci v Hongkongu prepričani, da se bo Č:u En Laj predvsem trudil, da bi njegovo vlado priznali, iz Pekinga poročajo, da bosta tako Kitajska kot Ho Si Minh podprla akcijo za omiljenje mednarodne napetosti na Daljnem vzhodu, poudarjajoč, da ženevski razgovori lahko postanejo izhodiščna točka le-tega. Razen tega napovedujejo, da sc bodo postavili po robu »vmešavanju« ZDA v Indokini in ameriškemu ‘»sabotiranju« upov, ki jih je vzbudila ženevska konferenca. SEUL IN PJONGJANG Tuji diplomati v južnokorejskem glavnem mestu sodijo, da zahteve, o katerih pričakujejo, da jih bosta Južna in Severna Koreja sprožili na ženevski konferenci, vzbujajo malo upanja, da bo dosežen kompromis. Obe vladi želita, da bi bila dežela združena, toda vsaka na račun druge, (e bodo predlagali umik tujih enot, bo Južna Koreja podprla samo umik Kitajcev iz Severne Koreje, nasprotovala pa bo odhodu enot OZN iz Južne Koreje. Severnu Koreja bo morda privolila v to, da bi umaknili vse tuje enote, ker bi se Kitajci umaknili samo prek mundžurske meje, medtem ko bi enote OZN morale odpotovati čez morje. Južnokorejskn vlada upa, da bodo po ženevski konferenci tako »ZDA, kot druge svobodne države pritrdile južnokorej-skemu stališču, da je treba ukreniti nekaj drugega, da bi pregnali sovražnika iz dežele«. V Seulu je najbolj razširjeno mnenje, da bi bila nevtralizacija te dežele edini kompromis, ki bi mu vsaj malo kazalo, da prodre na konferenci. Toda razen terfa sodijo, da bo Sing Min Rijeva vlaaa, ki je že postavila na noge dvajset divizij in ki noče to vojsko še bolj povečati, ker so ji ZDA tudi obljubile vojaško pomoč — privolila v nevtralizacijo in nadaljnjo razkosanost dežele. MELBOURNE Ni še znano, na kakšno stališče se bo Avstralija postavila na ženevski konferenci, če izvzamemo dejstvo, da se je izrekla v prid tega, da je treba zaustaviti »agresivno komunistično ekspanzijo« v Jugovzhodni Aziji. ANKARA V krogih, ki so blizu turškemu zunanjemu ministrstvu, izjavljajo, da se bo Turčija postavila na stališče, izraženo z besedami: »čakati in opazovati«. Morda bo posledica ženevske konference sklicanje kake nove konference, priptp-luinjajo ti krogi. Takšne konference označujejo v Ankari kot primere klasične sovjetske diverzantske taktike. PARIZ Glaven in poglaviten cilj Francije je zaključiti vojno v Indokini. Minister Hidault stoji uradno na stališču, da morajo zahodne velesile biti pripravljene na znatno popuščanje — med drugim tudi na privolitev v sprejem Kitajske v OZN — če je moč s tein doseči mir v Indokini. Toda Bidault je v razgovoru z Dul-lesom iu Kdenom dal vedeti, da francoska vlada ni pripravljena po vsej sili sprejeti mir v Indokini. Celo francoska vlada sama ni enodušna glede tega, kako je treba rešiti vprašanje Indokine. Podpredsednik vlade Paul Rcnauld in dego-listični minister za Indokino Jaequet sodita, da bi bilo najpravilneje lotiti sc neposrednih pogajanj s Ho Si Minhom. Dulles in Bidault CUDNiNAZORI Aprila je prišlo v Miinchenu do dneh dogodkov (da ne rečemo incidentov), ki opozarjajo na določene tein je nekaterih zahodno-nemških krugoo nasproti naši državi. MUnchenska radijska postaja ima na programu posebno oddajo »Politika iz prve roket. Za 21. april so napovedali v okviru te oddaje govor predsednika Ljudske skupščine FLRJ tovariša Moše Pijada. Toda ob določenem času oddaje »Politika iz prve roke< ni bilo. Preprečili so jo v zadnjem hipu. Radio-Munchen je ostal brez svoje posebne oddaje, poslušalci Brit«nsko gledižče je vskUjejo s sta- „,so prilike slišati jugoslo■ liscem ostalih treh držav Britanske skup- /. 1 J ® nosti narodov, ki sodelujejo na konfe- ^ TtUieilJtl. renči: Avstralije, Nove Zelandije in Ka- ade. Glede Koreje se bo Britanija zavzemala za program, vsebovan v resoluciji Generalne skupščine OZN iz 1951 o ponovni združitvi dežele prek svobodnih volitev, in za dokončni umik vseh tujih vojukov. SCELBA SPET POGOJNO VEZE RATIFIKACIJO EOS S TRŽAŠKIM VPRAŠANJEM Rim, 24. aprila (Tanjug). — godbe o EOS odpovedati suvere-izjavi v Rimu izhajajočemu nosti nad svojo vojsko, ki je »POLITIKA 1Z DRUGE ROKE« Oddajo je prepovedal predsednik bavarskega parlamenta g. Alois Hundhammer, ki je hkrati tudi predsednik upravnega odbora radijske postaje. Po njegovem mnenju tako reprezentativne oddaje ni treba dati na razpolago predstavniku jugoslovanskega komunizma«. Izjavili so celo. da so se s takšnim pojmo- časniku »Rome Daily American« potemtakem ne bi mogli več vanjem strinjali tudi predstavniki je predsednik Scelba odkrito na- uporabljati kot orodje svoje po-štel razloge, zakaj hoče iitalijan- litike. »V takšnem primeru ne bi, ska vlada podrediti ratifikacijo o potem ko bi se odpovedali suve-EOS predhodni ureditvi tržaške- ] renosti nad vojsko, le-te m.igli ga vprašanja. Predsednik itali- uporabljati kot zadnie sredstvo v janske vlade je izjavil, da bi se sedanjem sporu,« je zaključil 1 morala Italija z ratifikacijo po- Scelba. strank n bavarskem parlamentu krščansko demokratske, socialno demokratske, bavarske stranke in bloka beguncev. Predvsem je treba ugotoviti, da je takšno ravnanje, milo rečeno, nenavadno in da je spričo Z VSEH STRANI SVETA FRANCIJA Zadnji sestanek zunanjih ministrov Pariz (AFP). Zunanji ministri trefi zahodnih velesil so imeli popoldne zadnji sestanek pred ženevsko konferenco, na katerem so bili prisotni tudi njihovi svetovalci. Dulles bo že drevi odpotoval z letalom v Ženevo, Eden in Bidault pa jutri z vlakom. Sestanek Dulles-Bao Daj Pariz (AFP). Ameriški zunanji minister Dulles se je sestal v nekem pariškem hotelu z Bao Dajem. V obveščenih ameriških krogih poudarjajo, da je bil Dultesov polurni obisk pri vietnamskemu cesarju pred ženevsko konferenco vljudnostnega značaja. INDIJA »Indian Express« o balkanskem paktu New Delhi (Taniug). V uvodniku, posvečenem mednarodni vlogi Jugoslavije in njenemu boju za krepitev miru na svetu, poudarja davišnji »Indian Ex-pfesse, da je balkanski pakt trdnjava proti agresiji in dokaz življenjske moči jugoslovanske politike, ki je v najhujših trenutkih pretrgala obroč osamitve okrog Jugoslavije. Časnik ugotavlja, da je misel in čili balkanskega pakta zagotoviti mir med balkai skimi sosedi in na svetu sploh. ŠPANIJA Prepoved obiska Gibraltarja Madrid (AFP). Iz Madrida je prišla vest, da je španska vlada sklenila prepovedati svojim državljanom obisk Gibraltarja nied bivanjem britanske kraljice na tem ozemlju. Ta sklep so izdali v znak protesta proti obisku britanske kraljice v Gibraltarju, kamor bo prispela 10. maja. ZDA ; Moskve, da bi na Dunaju osredotočila čim več mednarodnih organizacij pod njenim nadzorstvom, ker ima tu večje možnosti glede navezave stikov z organizacijami in osebnostmi z Zahoda. »Pohod molčanja« Dunaj (Tanjug). Žene, matere in otroci Avstrijcev, ki so še vedno po sovjetskih taboriščih, so včeraj protestirali po dunajskih ulicah s tako imenovanim »pohodom molčanja« zoper nedavno poročilo sovjetske informacijske službe v Avstriji o tem, da ne bo nobene amnestije za zaprte Avstrijce, ker so baje v SZ samo še vojni zločinci Poudarjajoč, da demonstracije ni-maio političnega znnčaja, so ženske poslale poziv moskovski vladi, naj čimprej izpusti njihove može in sinove. Delegati— * »dnika reda bo vrni- Presenečen je/ spričo prekinitve diplomatskih odnosov Washington (Reuter). Funkcionarje » - - .....— ameriškega zunanjega ministrstva je pre- ena žensk je obiskala predsednika re- scnetila sovjetska prekinitev diplomat- P««”1*© Karnerja, ki je obljubil, K~ skih odnosov z Avstralijo. — Zunanje v,a(la “Krenila vse, da bi dosegi ministrstvo ni hotelo dogodka javno ko- ^cv v®eh ujetnikov, mentirati. Vendar so funkcionarji mini- vet ur a nniTiMn* strstva poudarili, da mora biti aiera Pe- 'LUKA BRIIANIJA Izbočila, f. jeel^'e^e,vnu'daprik,„Pii; V torek se bosta sestala oba odnose i Avstralijo. domova parlamenta AVSTRIJA v Premestitev sedeža informbirojevcev Dunaj (Tanjug). Ob peti obletnici delovanja informbirojevskega svetovnega sveta za mir so sklenili, da bodo stalni sedež Sveta iz Prage premestili na Dunaj. V dunajskih političnih krogih spravljajo ta sklep t zvezo z napori London (Tanjug). Oba domova britanskega parlamenta bosta po štirinajstdnevnih počitnicah v torek nadaljevala delo. Nenadni umik Aneurlna Bevana iz laburističnega parlamentarnega komiteja bo glavni predmet razgovorov v kuloarjih Snodnjcga doma. Nekateri pričakujejo, da se bodo nesoglasja med firistaši uradne laburistične politike in evim krilom laburistov do strankine letne konference, ki bo prihodnjo jesen, še povečala. Trenutno je glavno vprašanje, ali bo llarold \Vilson, ki so ga povabili, naj zamenja Bevana v laburistični »vladi senci« prejel povabilo ali ne. TURČIJA \ Trgovinski sporazum z Vzhodno Nemčijo Ankara (AFP). Turčija in Vzhodna Nemčija sta sklenili trgovinski sporazum. Izmenjava na obeli straneh znaša ^2 milijonov dolarjev. Doslej obe državi nista imeli skorodr nobenih trgovinskih stikov. PERU Huda prometna nesreča Uma (AFP). Prometna nesreča je zahtevala 30 smrtnih žrtev, 9 ljudi pa je hudo poškodovanih. Do nesreče je prišlo, ko šofer kamiona, na katerem sc je vozila skupina delavcev, spričo slabih zavor n) mogel obvladati vozila m je le-to strmoglavilo v globok jarek. ŠPANIJA Generalni tajnik Arabske lige prispel v Madrid Madrid (Reulcr) (icnerolni tajnik Arabske lige Kaleh Hnsuna je prispel z letalom iz Kaira l Madrid, kjer bo gost španske vlade Danes se bo sestal j zunanjim ministrom Artajo. Španska vlada je nedavno sklenila trgovinske in kulturne sporazume z vsemi državami članicami Arabske lige. vsebine predvidenega govora tembolj čudno. Pokazalo se je razen tega, da ravnanje krogov, ki jih zastona g. Ilundliammer ne uživa tako splošne podpore, kakršno so si jo pripisali. Socialni demokrati so iz Bonna prek svojega biltena zanikali, da so se strinjali s to >ku-liinjot ter izjavili, da ni nobenega njihovega sklepa, ki odobrava takšno ravnanje. »PROSLAVAt V MVNCHENU Medtem ko imajo takšno stališče nasproti Jugoslaviji in njenim voditeljem, pa hkrati, spet n Miinchenu. izkazujejo naklonjenost različnim protijugoslovanskim skupinicam in zločincem. Oboje teži za istim ciljem: skaliti jugosloDansko-nemške odnose. Skupini pobeglih ustaško-ma-čekooskih zločincev so omogočili, da so tudi letos »proslavili obletnico^ tako imenovane ND11. Vsekakor je do tega prišlo ob pomoči določenih krogov, ki jih v Nemčiji podpirajo. O tem priča tudi dejstvo, da je »proslavit posvetil veliko pozornost reakcionarni »Rheinische Merkuri. ki izraža mnenje določenih političnih in katoliških krogov, o katerih lahko rečemo,. da imajo v Bonnu nemajhen vpliv. Tako so v Miinchenu še enkrat odpeli »slavospev« Hitlerjevim enotam, kajti »z njihovim prihodom v Jugoslavijo se je začela hrvatska državna samostojnosti, in spet so se zbrali predstavniki vseh tistih, ki so svoje načrte povezali z nacistično ladjo in se skupno z njo potopili. Toda, glejte, še imajo prijatelje, ki jih, vsekakor zaradi določenih računov. podpirajo. Cilj teh računov prav gotovo niso interesi miru in demokracije. Nasprotno, gre za popolnoma druge stvari. UGODNI 7.NAK1 S simpatijami sprejemamo glasove. ki se dvigajo proti raznim Hundhakimerjem ali nočejo imeti nobene zveze s jhundhammer-jevskim« ravnanjem. Teh pa je čedalje več. Objavili so jih »Dte IVeiti in drugi časniki. Svoj glas so dvignili pristojni krogi social-no-dernokratske. svobodno demokratske in drugih strank. Podpira iih tudi podkancler Blilcher, ki v biltenu liberalne stranke z dne 21. aprila obsoja takšno ravnanje, poudarjajoč, da je obžalovanja vredno. Miinchenske incidente je treba najostreje obsoditi. Vendar so hkrati tudi opozorilo, da- je še dosti tistih, ki zastopajo miinchen-ske nazore iz tistih dni, ko so takšna pojmovanja bila osnova ideologije, ki je povzročila toliko I škode tudi nemškemu narodu sa-I memu. M. Bratit W#M mw%% ■ družine. Mnogo PISMO IZ ZAHODNE NEMČIJE Boj za petdnevni delovni teden V čem je pravi smisel akcijskega gesla nemških sindikatov? — Prvi spopadi demonstrantov s policijo v Miinchenu (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Bonn, aprila V začetku aprila so zahodno-nemški sindikati napovedali velike demonstracije trgovinskih delavčev in uslužbencev v Miinchenu. Vzrok: zahteva, da ob sobotah popoldne ne bi delali. Ta zahteva je bila samo prvi korak k uresničenju perečega gesla sindikatov, da bi v Nemčiji uveljavili 40-urni delovni teden ali teden s petimi delovnimi dnevi — po angleškem in ameriškem vzorcu. V soboto 10. aprila zjutraj je nad 1000 policajev zastražilo glavne ulice in trge. Policija je računala, da bo demonstrantov 100.000. Zgodilo pa se je nekaj, kar je presenetilo prebivalce in policijo. Na čelu pričakovane kolone demonstrantov, ki je štela kakih 5000 delavcev in uslužbencev, so dostojanstveno korakali sindikalni voditelji. Nekje za njimi je majhna godba igrala priljubljeno nemško karnevalno pd- aprila uradno zanikalo časopisne vesti, po katerih naj bi sc bil minister Erhard postavil na stran sindikatov. Povod za zanikanje je dal časnik »Der Spiegel«, ki je objavil argumente ministrstva za gospodarstvo za uvedbo petih delovnih dni. Delovni dan naj bi po teh argumentih trajal 10 namesto 8 ur. Tako bi gospodarji pravzaprav ničesar ne izgubili. Razliko treh delovnih ur na teden bi nadoknadili poslovni ljudje z zvišanjem cen in zboljšanjem izdelkov. Imeli bi celo dobiček. Nemška industrija, je rečeno na-. dalje, je že primorana skrčiti proizvodnjo, novega poleta pa ni pričakovati, ker ni nevarnosti, da bi kdo kršil mir. To pa praktično po-! meni, da bo prišla na dnevni red j nadalnja omejitev proizvodnje in odpuščanje delavcev. Brezposelnih je že zdaj približno dva milijona. Naraščanje števila brezposelnih bi bilo nevarno. Bolje je skrčiti delovni čas, kakor delavce odpuščati. Policija obračunava z demonstranti na miinchcnskih ulicah pevko »Kdo bo to plača!, kdo ima toliko beličev, beličev .. .« Policija ni imela kaj opraviti in je prepevala skupaj z demonstranti. Pač pa so bile čisto drugačne demonstracije 27. marca, ko so se razvijale nekako poluradno, mimo direktiv sindikatov. Tudi te demonstracije so bile napovedane. Tudi takrat je prišlo na ulice 1000 polica jev.Toda miinchensko upravno sodišče je na zahtevo znane miin-chenske tvrdke »Broninkmayer AD« prepovedalo demonstriranje po glavni trgovski ulici, da bi lahko trgovine nemoteno obratovale. Sindikatom se vzlic vnemi in lojalnosti ni posrečilo, da bi ta sklep sporočili delavcem in nameščencem. Tako so se le-ti v burnem sprevodu pojavili v prepovedani ulici. Policija jih je sprejela s pendreKi in puškinimi kopiti. Razganjala jih je na konjih in jih neusmiljeno pretepala. Aretirala je 50 demonstrantov. Posledica tega je bila ogorčenje in negodovanje javnosti in še bolj bojevito razpoloženje miinchcnskih delavcev. Bonnska vlada je doslej na videz nevtralno presojala zahtevo po 40-umem delovnem tednu. Toda ministrstvo za gospodarstvo je 12. In še nekaj. Omejitev proizvodnje bo omogočila evropskim dolžnikom Zahodne Nemčije, da bodo povečali uvoz v Zahodno Nemčijo in krili dolg iz Evropske plačilne unije, ki znaša, že štiri milijarde mark. Torej dve muhi na en udarec. Tako pravi analiza ministrstva za gospodarstvo. Sindikati pa to salomonsko rešitev odklanjajo. Sindikati menijo, da skušajo tako minirati delavsko zahtevo po 40 urnem delovnem tednu. V ozadju te akcije pa je vprašanje' življenjskega standarda nemškega delavca. Uradni propagandi se je posrečilo prepričati tujino, da je položaj nemških delavcev v primerjavi z drugimi zavidanja vreden, da so bogate mize obnovljenega nemškega gospodarstva dobile mastne grižljaje. Drugače povedano, gospodarski polet naj bi bil prinesel v delavske domove mir in blaginjo. Stvarnost pa takšno sliko temeljito spremeni, čeprav je položaj delavcev v Zahodni Nemčiji razmeroma boljši, kakor je bil leta 1948. Sindikati imajo prav, ko drugače postavljajo to vprašanje. Kdo namreč uživa sadove gospodarskega poleta in kako v resnici žive tvorci tega poleta — nemški delavci? Da bi bilo vse demokratično in po zakonu, se sindikati sklicujejo na podatke ustanov in mednarodnih organizacij. Poglejmo, kaj pravijo. V Nemčiji zasluži 00% delavcev mesečno manj kot 300 mark, 70% delavk pa manj kot 200. V zadnjih, treh letih so se živila, obleka in obutev podražila za kakih 30%, ali v skupnem znesku za 5 milijard mark (skoraj petina proračuna). Primerjanje z zaslužki v drugih evropskih deželah izpopolni sliko dejanskega stanja. Po podatkih Mednarodne službe dela nemški delavec nad tri ure — 194 minut — da zasluži toliko, kolikor zasluži ameriški delavec v eni uri. Angleški delavec zasluži toliko v 97 minutah, norveški v 91, švedski v 77, danski v 78, finski v 109, švicarski v 100, belgijski v 1.36 , minutah Francoski in italijanski delavci soj v slabšem položaju kakor nemški, j italijanski mora delati 190 minut, francoski pa 222, da zasluži toliko I kakor nemški v 194 minutah. Nemški induslrijci se ne morejo .pritoževati, da bi imeli stare naprave. Nasprotno, za ameriškimi sodijo njihove naprave med najmodernejše na svetu. Zakaj potemtakem ne bi dovolili petdnevnega delovnega časa? To bi bilo demokratično, pravijo sindikati. Pa tudi če se vprašamo, kdo je kriv netenja razrednega boja, moramo odgovoriti, da so krivi industrijci, ne pa sindikati. Drugače rečeno, delavci so s svojimi rokami znova postavili na noge predvojne nemške monopole in kartele, ki nastopajo zdaj na evrooskem in svetovnem torišču kot nevaren partner in konkurent. To je v redu. Toda sindikati menijo, da ni demokratično in v duhu »svobodnega sveta«, h kateremu se prišteva Zahodna Nemčija, da delavce izkoriščajo, ker to nujno pripelje v razredni boj, ki ga mnoga sindikalna vodstva ne žele. Zato sindikati zahtevajo pet delovnih dni v tednu. Cesto in skrbno pa si prizadevajo, da delavske demonstracije ,,pe bj presegle munchenske mere z dne 10. aprila, ko so>po ulicah starega bavarskega mesta demonstrirali z godbo na pihala na čelu in z veselo karnevalsko Lani so dobili v Saudovi Arabiji na račun dobička od petroleja 19? milijonov ameriških dolarjev (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Kairo, aprila. Po nedavnih poročilih o sporazumu glede ustanovitve konzorcija za črpanje iranske nafte je dana možnost, da bodo začele abadanske rafinerije in petrolejski vrelci Irana znova obratovati. Čeprav se bo črpanje in prodaja iranskega petroleja v začetku razvijala v manjšem obsegu, na obali Perzijskega zaliva in med srednjevzhodnimi deželami, ki imajo same v zemlji nafto, je nastalo delno vznemirjenje. Vse te dežele so namreč pospeševale črpanje nafte in dosegle večjo ceno petroleja prav zaradi anglo-iranskega spora. Ta spor je trajal zelo dolgo in omogočil drugim državam poslovanje na podlagi dobička pol na pol. Na petrolej Srednjega vzhoda odpade polovica svetovnih zalog, razen SZ in dežel njenega bloka, katerih rezerve cenijo na 116 mi- pesnnjo. Rade Vujovič Veleposlanik Ivekovič obiskal Blankenhoma (Od stalnega dopisnika uBorbet) Bonn, 24. apnila. Veleposlanik FLRJ v Nemčiji dir. Mladen Ivekovič je danes obiskal državnega svetnika v zumairojem ministrstvu Blainkonhornia im se z njiim dalj časa raztovarjal. Domnevajo, da je ob tej priložnosti veleposlanik dr. Ivekovič vložili protest v zvezi z izjavo predsednika Ljudske skupščine FLRJ Moše Pijada o balkanskem paktu, pripravljeno za oddajo v bavarskem radiu, prav tako pa tud'i v zvezi z javno ustaško proslavo obletnice NDH v Miinchenu. R. V Kralj Ibn Saud nekaj tednov pred smrtjo lijard barilov. V SZ in satelitskih deželah pa odkrivajo nove vrelce. Večje količine načrpane nafte na Srednjem vzhodu, zlasti po anglo-iranskem sporu, so povzročile, da ta pretrolej zdaj krije večino evropskih potreb. Po podatkih petrolejskih družb so dobile dežele Srednjega vzhoda v letih 1950 do 1953 za petrolej kakih 800 milijonov dolarjev. Arabski tisk se je zadnje dni mnogo ukvarjal z vprašanjem, kako posamezne airabske dežele porabijo denar, ki ga dobe od petrolejskih družb. Eden izmed povodov za takšno anketo je bilo nedavno bivanje saudskega vladarja Sauda Abdel Azisa v Kairu. Pri tem je prišlo do polne veljave bogastvo njega samega in njegovih 17 bratov, ki so ga spremljali. Bogastvo Saudove Arabije oziroma kraljevskega doma Vahiditov ima v splošni politiki arabskega sveta čedalje večjo vlogo, ker kralj Saud na stežaj odpre blagajno, kadar gre za okrepitev njegovega ugleda med arabskimi državami in v Arabski ligi. V lanskem proračunskem letu, ki se je v Saudovi Arabiji zaključilo s 15. marcem, so dobili na račun dobička od petroleja 197 milijonov ameriških dolarjev. Arabski časniki poročajo, da gre od tega denarja samo 5°/o za proračunske dajatve, namenjene javnim in socialnim ustanovam. V Saudovi Arabiji se je že za vladanja Ibn Sauda udomačila praksa, da prejemajo od petrolejske družbe ARAMKO že vnaprej velike V9ote kot predujem in da denar porabijo za potrebe kraljevske pora- bili za zgraditev razkošnih palač za posamezne prince, med katerimi je tudi nekaj ministrov sedanje Saudove vlade. O bogastvu kraljevskega doma Saudove Arabije, ki je prav zaradi dohodkov od petroleja zadnje čase tako hitro naraslo, krožijo med Arabci skoraj neverjetne vesti. Dohodki od petroleja so zamenjali nekdanje dohodke od romarjev v Meko. Da pa je sedanji vladar Saudove Arabije željan takšne slave, dokazuje tudi primer nedavnega ogleda Keopsove piramide v Kairu. Tam je dal arabski vladar tisoč funtov (približno milijon dinarjev) revnemu vodniku, ki se je v šestih minutah povzpel na 137 m visoko piramido in se vrnil z nje. Ko je tisk zabeležil to »kraljevsko« Saudovo dejanje, je hkrati ugotovil, da je Saud v Egiptu prejel za 70.000 egiptovskih funtov daril in da so znašali stroški za razsvetlitev Kaira njemu na čast 5000 funtov. Podobno kakor v Saudovi Arabiji dele dohodke od petroleja tudi v emiratu Kataru, ki je dobil predlanskim 9 milijonov dolarjev. Dve tretjini vseh dohodkov tega majhnega emirata razdele med člane vladajoče družine, ostalo pa gre za razna javna dela. Nekoliko drugačna je slika v Iraku. V tej deželi porabijo 70% dohodkov od petroleja za umetno namakanje, graditev prekopov, kon- ker je imela gosto omrežje prekopov za umetno namakanje. Razni osvajalci pa so te naprave uničili. Treba pa je vedeti, da ima Irak velike pogodbene obveznosti nasproti Veliki Britaniji in da so tri angleške tvrdke prav te dni dobile na licitacijah javna dela v vrednosti 2,823.000 iraških dinarjev. Prihranki gredo torej za javna dela, ki so jih prevzele angleške tvrdke. Najmanjša in vsekakor najbogatejša državica s petrolejskimi vrelci je Kuvajt, ki ima kakih 240.000 prebivalcev, letnih dohodkov od petroleja pa 140 milijonov ali blizu 600 dolarjev na prebivalca. Koliko spravi kuvajtski emir, ni znano. Njegovi dohodki pač niso majhni, vendar pa še zmeraj ostane precej denarja za razna javna dela in ustanove, prek katerih se ta emir proslavlja v arabskem svetu. V tej državici namreč grade mnogo bolnišnic, šol in raznih drugih ustanov, ki nudijo, če naj verjamemo arabskemu tisku, svoje storitve prebivalstvu proti malenkostni odškodnini ali celo brezplačno. Peta država s petrolejskima vrelci na Srednjem vzhodu je kneževina Bahrein. Dohodke od petroleja porabi ta državica predvsem za javna dela in socialne dajatve, tretjino pa spravi vladajoča družina. Ko piše arabski tisk o razdelitvi dohodkov od petrolejskih vrelcev Srednjega vzhoda, navaja te in podobne podatke, razdelitve dohodkov pa v glavnem ne kritizira. Tuje družbe pa si prizadevajo, da bi čimbolj popularizirale »koristi«, ki naj bi jih imeli prebivalci teh dežel od investiranega tujega kapitala. To ima svoj poseben cilj prav glede Egipta. Egipt namreč išče izhoda iz gospodarskih težav in nudi ugodne pogoje za investicije tujega ka- Vrtalni stolpi na petrolejskem polju trolo vode, elektrifikacijo, graditev cest in novih tovarn. Mnoge izmed teh načrtov zdaj uresničujejo. Glavni načrti Sveta za napredek dežele naj bi bili uresničeni v letu 1956. Ce se bo to zgodilo, se bo slika gospodar- j stva te dežele med Tigrisom in' Evfratom v marsičem spremenila. To je bila nekoč bogata žitnica, PISMO IZ HELSINKOV (Posebej za »Borbo«) Helsinki, aprila. Nova finska narodna skupščina se je te dni sestala prvikrat po parlamentarnih volitvah, ki so bilo marca! letos. Slo Je za Izredne volitve, ki so Jih izvedli štiri mesece pred rednim rokom. Izid le-teh in razdelitev mandatov pričajo, da Je prišlo do pre-1 mikov v buržoaznih vrstah od desni- l ce proti centru, da so agrarci dosegli pomemben uspeh, levica pa Je okrepila svoj položaj. V novem parlamentu so mandati posameznih političnih strank razdeljeni takole: socialni demokrati .54, agrarci 53, tako imenovana demokratična zveza Finske, v kateri se zbirajo informblro- j Jevške sile — 43, konservativci 24, narodna stranka 13 in švedska ljudska stranka 13 mandatov. GOSPODARSKA KRIZA ln PREDVOLILNA GESLA Eden Izmed glavnih razlogov, da so razpustili stari parlament ter razpisali nove volitve, Je bila gospodarska kriza in vprašanje, kako Jo reSiti. Zato so Imele volitve prav takšen pečat. V središču pozornosti pa Je bil ln ostal famozni program K, ki Je omogočal napade ln kritike vsakomur, hkrati pa je lahko sam čim manj povedal o svojem načrtu ir. programu. Program K Je dejansko Kekko-nenov program o rešitvi gospodarskih teiav, ki v temelju sloni na znižanju Izdatkov (znižanje plač za 10 V«, ukl- IZREDNE niso PARLAMENTARNE VOLITVE rešile krize finske vlade nitev otroških doklad za prvega otroka ln znižanje doklad za ostale otroke, oprostitev delodajalcev, da plačajo otroške doklade, pocenitev masla in sira za 10 do 15 •/», zmanjšanje državnega aparata itd.). Nezadovoljstvo delovnih ljudi proti programu K Je bilo tolikšno, da so vse buržoazne stranke — ki so dejansko ta program že od leta 1953 tako ali drugače podpirale — takoj po razpisu volitev skušale oprati si roke in se svojim volivcem prikupiti z raznimi obljubami. Socialni demokrati so bili ves čas proti programu K In proti kakršnikoli rešitvi gospodarske krize na račun delovnega človeka. Njihovo stališče je bilo tudi v političnem oziru zrelo, kajti če bi sklenili tudi najmanjši kompromis, bi program K s pomočjo buržoaznih strank prodrl, račun bi plačal delovni človek, do Izrednih volitev pa ne bi prišlo. NEPRIČAKOVANI USPEH AGRARCEV Nepričak-vani uspeh agrarcev Jc vse presenetil, ker so z gotovostjo računali na njihov večji ali manjši *poraz. Agrarci pa so dobili dva mandata več kot prej. Iz tega lahko povzamemo sklep, da je frontalni ln najsrditejši napad vseh ostalih strank na agrarce povzročil v njihovih vrstah splošno mobilizacijo. Prvaki agrarccv na čelu s Kekko-nenom so to dobro opazili, razglasili geslo, da gre za biti ali ne biti, kar je privedlo do mobilizacije vseh njihovih rezerv, ki so bile doslej na volitvah vselej pasivne. Zato se je število volivcev agrarne stranke veliko bolj povečalo kot pri ostalih strankah. Razen tega so vsi napadi na agrarno stranko bili usmerjeni predvsem na Kekkonena. Zato Je uspeh agrarcev obenem pomenil tudi Kekko-nenov osebni uspeh, in sicer ne samo v primeri z drugimi političnimi strankami ln njihovimi prvaki, temveč tudi glede tekmecev v lastni stranki. Vendar se ne da prikriti dejstva, tega pa sc Helsinki: Parlament agrarci tudi zavedajo, da Je bil to skrajni napor agrarne stranke ln da je tokrat ne le mobilizirala vse svoje rezerve, temveč je pritegnila sebi tudi glasove tistih polproletarsklh elementov, ki so že prišli v mesto, a so še vedno z eno nogo v vasi in na svoji zaplati zemlje. Prav spričo teh glasov so agrarci dobili štiri mandate z majhno večino, kar pomeni, da Jih na prihodnjih volitvah prav gotovo ne bodo več dobili, saj razslojevanje teče dalje. ZMEDENA KOMINFORMOVSKA GESLA I Informbirojevska predvolilna gesla so še en primer, kako so podredili svojo dejavnost zunanji politiki ln; interesom Moskve. Začeli so napadati vse in vsakogar, kar ni dobro ne samo na Finskem, temveč tudi po vsem svetu. Potem pa so naenkrat konec januarja in v začetku februarja — nepričakovano tudi za nižja vodstva, še bolj pa za množice — | uveljavili povsem novo smer. Njen vodilni motiv Je bilo »prijateljstvo ln sodelovanje na besedah ln dejanjih s socialdemokratu, vštevši tudi tako Imenovano socialno demokratsko »desno vodstvo«. Tudi tu Je torej pihal veter z berlinske konference. Sredi februarja, pitala. Arabski trg in njegova bogastva so zdaj pod povečanim pritiskom svetovnih monopolističnih skupin, ki bi rade proizvodna bogastva teh dežel izkoristile, da bi hitro obogatele. Od tod čedalje odločnejše politično vmešavanje1 velikih držav v notranje zadeve teh dežel. Z. Pečar ko Je berlinska konferenca prišla v arhiv, so se oklenili stare smeri in spet napadali vsevprek. Seveda sta sc tl dve nasprotujoči si gesli negativno zrcalili na terenu, ker brez zmede ni bilo moč naenkrat napraviti preobrat za 360 stopinj. Tako so se dogajale smešne stvari, da Jc kom-informovski tisk celo v istem časniku ln istega dne priobčil članek, govor ali razpravo v prid ene, drugega pa v prid druge smeri. KAJ JE Z NOVO VLADO? Od novih volitev je minilo veS kot mesec dni. Nova skupščina se je sestala in celo odšla na počitnice, toda nove vlade še ni. Kekkonena jc predsednik republike prvega pooblastil, naj sestavi vlado večine. To sc mu ni posrečilo, ker ga socialni demokrati ne prlpoznavajo za predsednika, vlada pa s socialnimi demokrati v opoziciji ne more biti posebno učinkovita. Socialni demokrati se strinjajo s tem, da ni nujno, da bi bil ministrski predsednik njihov človek — saj imajo buržoazne stranke v skupščini večino — in so pripravljeni privoliti v rdeče-zeleno koalicijo (socialni demokrati ln agrarci) — toda brez Kekkonena. Agrarci pa so vztrajni in sc brez Kekkonena nočejo pogajati. Ostale buržoazne stranke tako ali drugače pomežikujejo Kekkonenu, kominformovci pa sp pripravljeni za' voljo njega opustiti tudi lastnega kandidata. To niso skrivnosti. Toda kriza še vedno traja. o. OBČNI ZBOR SINDIKATA KEMIČNIH DELAVCEV SLOVENIJE Sindikat se s političnim in kulturnim delovanjem bori za uresničenje načel socialistke demokracije Kamnik, 24. aprila , organizacije prednjačiti z na- vnesel v svoj poslovnik sklep, da Danes se je v Kamniku začel prodnimi stališči. Toda posamezni je treba člane delavskega sveta že občni zbor sindikata kemičnih de- odborniki in nekateri podružnični' nekaj dni pred sejo seznaniti s lavcev Slovenije. Predsednik Franc j odbori ne delajo tako, marveč vi- , problematiko; član delavskega _ 96 1* v .svojem uvodnem dijo svoj cilj v tem, da zahtevajo j sveta, ki tri dni pred sejo ne bi stvari, ki jih kolektiv in družbena prejel dokumentacije dnevnega skupnost še ne moreta nuditi. So poročilu pomudil zlasti pri vnra- lifc l, koliko pomagajo sindikalne organizacije uveljavljati delavsko upravljanje, kako se sindikat z idejno političnim in kulturnim delovanjem bori za uresnlčevanje načel sovciialiistične demokracije v kolektivih in izven njih ter kako naj bdii nad zakonitostjo. Bolj ali manj uspešno delavsko upravljanje v posameznih podjet- jih je v marsičem odvisno od dela sindikalnih podružnic, je poudaril tov. Franc Plazar. Te imajo širše naloge kot delavski sveti, ker jim je zaupana družbena kontrola nad delom teh organov, ra-aen tega pa morajo sindikalne družinice pa je usmerjal tako, da so prirejali le veselice in izlete. V medvoški tovarni »Color« vidi podružnični odbornik v vodstvu podjetja forum, ki ga je treba samo napadati, kritizirati in od njega zahtevati. Takšne podružnice seveda ne morejo opravljati svojega vzgojnega poslanstva. Nekatere podružnice ne skrbe dovolj, da bi se dosledno uresničevali koristni sklepi delavskih svetov ali pa da bi razveljavili sklepe, ki so morda celo škodljivi. Ponekod še pozabljajo, da je delavsko upravljanje uspešno le, če zainteresirajo za reševanje problemov celoten kolektiv. V nekaterih podjetjih namreč ne seznanjajo članov kolektiva s sklepi, kot n. pr. v vevški papirnici in v mariborski tovarni Swatv. Kjer j r______________________________ seje delavskih svetov slabo pri- ležili predstavniki radijskih postaj ' pravijo, površno obravnavajo pro-beograda, Zagreba, Sarajeva, Ljub-1 bleme. Korak naprej so napravili Ijane, Skoplja, Titograda in Pri- v tem pogledu v Tovarni kleja v štine. I Ljubljani, kjer je delavski svet Letna skupščina Združenja jugoslovanskih radijskih postaj Beograd, 24. aprila (Tanjug) Od 13. do 15. maja bo v Skoplju letna skupščina Združenja radijskih Postaj FLRJ. Na dnevnem redu skupščine bodo poročila o delu v minulem letu, obnavljanje pogodb o združevanju radijskih postaj, določanje nalog za delo v tem letu, obravnavanje predračuna in višine Prispevkov včlanjenih radijskih postaj ter volitev novih upravnih organov. Letošnje skupščine se bodo Ude primeri, ko ta ali oni sindikalni odbornik govori o j borbi za delavske pravice«, pri čemer ima v mislih borbo proti direktorju in organom upravljanja. Tako je predsednik podružnice v tržiški tovarni lepenke poudarjal, da " Šl i moramo delavcem najprej nuditi socialistične živlijen iške pogoje, m lani ke češ da šele potem lahko zahtevamo večjo proizvodnjo. Delo po- reda, rti dolžan priti na sejo, Prepletanje upravljanja z zahtevami, ki jih postavlja tehnološki proces, povzroča marsikje še precej nejasnosti o kompetencah organov delavskega upravljanja in vodstva tehnološkega procesa. Disciplino pri delu, ki jo zahteva vodilno tehnično osebje, ponekod napačno razumejo kot šikaniranje. Toda proizvodni proces ne •kri pozna demokratičnega razpravljanja, kajti stroji zahtevajo disciplino, druga pa je stvar v tem, da organi dela vskega upravljanja od- ločajo o tem, kaj in koliko bodo proizvajali, o nabavah itd. Mnogi kolektivi so uvedli proizvodne sestanke, postavljajo razne komisije za obravnavanje posameznih problemov, sodelujejo z drugimi kolektivi, da bi izmenjali izkušnje itd., s čemer kažejo prizadevanja. da bi bol je upravljali podjetje. Toda ponekod težijo za tem, da bi delavski svet razdelili v posamezne odbore (komercialni, finančni, tehnični odbor itd.), kar je škodljivo, ker bi s tem razbili kolektivnost pri odločanju ter zmanjševali osebno odgovornost tehničnih uslužbencev. Priporočljivo pa je, da v vseh podjetjih sestavijo pravila podjetja in poslovnike, kjer naj pravilno določijo kompetence. Potem, ko je tov. Plazar omenil, da mnoga podjetja kemične stroke povečujejo proizvodnjo in Otvoritev I. jugoslovanske razstave vin Med številnimi tujimi gosti si je ogledal razstavo tudi koroški deželni glavar Ljubljana, 24. aprila Danes je bila na Trgu Revolucije v Ljubljani otvoritev I. jugoslovanske razstave vin, ki se je je razen številnih predstavnikov gospodarskih in političnih organizacij ter domačih in tujih gostov ude- ležil tudi podpredsednik Izvršnega pripravljalnega odbora razstave inž. sveta LRS dr. Marijan Brecelj. Med Ivo Zupanič, ki je med drugim de-številnimi tujimi gosti, ki so si jal, da je namen razstave, pokazati ogledali razstavo, je bil tudi koroški j kakovost naših vin in tako poma- J _ *• _1_______ TJ i: J TI7- I * deželni glavar dr. Ferdinand We-denig. Slavnost je začel predsednik gati k nadaljnjemu razvoju trgovine z vinom. Udeležba številnih tujih gostov, je dejal, je dokaz, da se tujina zanima za naša vina, ki so si na trgih mnogih držav pridobila lep sloves. — Za predsednikom pripravljalnega odbora je spregovoril dr. Marijan Brecelj, ki je med drugim poudaril pomen razstave za napredek naše zunanje trgovine in v imenu Izvršnega sveta LRS čestital prirediteljem ter pozdravil goste iz tujine, poudarjajoč, da je naša želja okrepiti gospodarsko sodelovanje z drugimi državami. — Govorili so še predstavnik zunanjetrgovinske zbornice FLRJ Barbarič, predsednik MLO Ljubljana dr. Heli Modic in predsednik Republiške trgovinske zbornice dr. Maks Cunder, nakar so si gostje ogledali razstavo. Med ogledom razstave in pokušnjo izbranih vin je bilo slišati splošno mnenje, da je razstava sortiiiment izdelkov, je pou-claril, da se morajo sindikalne podružnice v prihodnje odločneje boriti proti neupravičenemu poviševanju oen proizvodov. Prav tako je opozoril na nekatere profitarske težnje v nekaterih podjetjih. So primeri (v vevški papirnici, na Količevem), da v podjetjih dajejo razna dela privatnikom, ki pod firmo pogodbenega dela ogromno zaslužijo. Ponekod tudi še vedno po nepotrebnem zapravljajo plačni sklad za nepotrebna potovanja v inozemstvo, za razne podporne akcije in podobno. M. Z. m Zeleno Pohorje vabi turiste. Na sliki vidimo kočo »Planinko«, ki jo radi obiskujejo zlasti Mariborčani Delegati sindikalnih organizacij cestnoprometne in cestnovzdrževalne službe potrjujejo želje potujočega občinstva po izboljšanju in modernizaciji prevoznih sredstev in naših cest Ljubljana, 24. aprila. Danes popoldne se je pričel v Ljubljani d >Domu železničar jen < IV. redni letni občni zbor Republiškega odbora sindikata prometnih delancen za Slovenijo. Glavno poročilo je podal predsednik Republiškega odbora Viljem Zupan, ki je podrobno analiziral neštete pereče probleme našega avtobusnega in tovornega cestnega prometa, kakor tudi nič manj boleče in nujno rešitev terjajoče vprašanje neodložljive ureditve in prepotrebne modernizacije slovenskega cestnega omrežja. Objektivno kritiko je posvetili podrobnemu delu in razvoju sindikalnih organizacij v naših javnih avtobusnih, cestnožeiezniških in avtoprevoz-niških podjetjih, v avtoobnovah In karoserijskih delavnicah, kakor tudi v cestarskih sindikalnih organizacijah. Skoraj v vseh teh organizacijah je bilo v preteklem letu opaziti razveseljiv napredek, kar je pač dovolj prepričljiv dokaz, da se slovenski prometni delavci in nameščenci živo zavedajo, kako važno vlogo ima še vedno v vsem našem javnem in gospodarskem življenju sindikalno gibanje. Pri tem pa je, žal, treba resno ugotoviti, da sodeluje v sindikalnem organizacijskem delu vse premalo žensk in mladine. Obširna razprava je bila nadalje posvečena nadvse akutnemu vprašanju našega, do skrajnosti iztrošenega avtomobilskega in ostalega cestnoprometnega voznega parka, ki ga je treba neodložljivo čimprej obnoviti, če že ne zaradi dviga tujskega prometa samega, pa toliko bolj zaradi življenjske in lastninske varnosti potnikov in splošnega ljudskega imetja. Enako živahna kritika in razprava je veljala problematiki naših slabih, sodobnim zahtevam in potrebam povsem nenstrezajočih oest. Posebno izdaten del razprave je občni zbor namenil tudi delavskemu samoupravljanju, delovni zaščiti in smotrni vzgoji dobrih novih strokovnih kadrov v navedenih podjetjih. Občni zbor nadaljuje z delom. Krediti za vojvodinske kmete Novi Sad, 23. aprila. Vse podružnice Narodne ban- gmotna škoda, ke v Vojvodini so že dobile na- O GRADITVI ŽELEZNIŠKIH VOZLOV ČE JE SODELOVANJE NEZADOSTNO Potrebno je sodelovanje železnice in urbanistov v ' e večkrat se je pokazala Kijevo—Resnik, namesto Bele vo-neenotoosi v glediščih de—Klaževac, kakor je bilo v na-urbanlstov in revizijske Črtu določeno. Ko pa se je po-komtsije pri Glavni di- zneje pokazalo, da to ni ekono-rekciji železnic, ko je šlo za ure- mično, so spet sprejeli prvotni ditev železniških vozlov pri gene-, načrt. ! ralniih urbanističnih planih naših Železniška garnizijska komisija | mest. Posledica tega je bila, da je zavrnila osnutek železniškega so delno načrte spremenili in da vozla v Titovem Velesu, ki so ga so nastale še druge težave un celo te dni obravnavali. Ni se strinjala , z načinom graditve železniškega Čeprav je generalni načrt Beo- j vozla, kakor ga je odobril ljudski vodila o razdelitvi celotne vsote,1 grada že odobren in čeprav se je , odbor. Osnutek so zavrnili zato, namenjene kreditiranju posa- pred štirimi leti strinjala z njimi j ker je železnica menila, da za meznih kmetov. Za vso Vojvo- tudi železnica, so znova sprožili : zgraditev vozla ne bo moč dobiti dino je določenih 175 milijonov vprašanje nekaterih naknadnih j kredita v znesku poldruge mili-din. Za vsak okraj je komisija, sprememb v že določenem želez- \ jarde, kakor določa načrt. Po v kateri so bili predstavniki Na- niškem sistemu našega glavnega I mnenju predstavnikov železnice rodne banke, zadružne zveze in, mesta. Urbanisti pravijo, da bodo j bi bili izdatki še večji. Urbanisti Z otvoritve razstave vin. V ozadju paviljon, zgrajen v slogu vinogradniške hiše PROBLEMI NAŠEGA PRAVOSODJA F ^'7*’1sak tisoči prebivalec Beo-v_| J grada je advokat. Tako Y/ dobi človek vtis, da je 9 ta poklic prenasičen s kadri. Vsako jutro se napotijo po- koristna, dokazuje samo, da ne, tegnila slehernemu nadzorstvu „ mezni advokati iz Beograda v|pozna našega razvoja. Krepitev I republiškega tajništva za pravo- Mladenovac ali druge okoliške j Tn''zakonitosti samo'" Kraje iskat kliente. In vendar ne , advokatskega poklica v veča | sodno upravo im naj bi bila samo Sre za pomanjkanje dela. Malone četrtina vseh naših advokatov vlogo advokatskega poklica v na-; delno podrejena sodišču. Cilj tega šem pravnem sistemu. Ponekod i je avtonomija. Toda s čim jo ži, \ L j —11” T" tega niso razumeli. Ker so bili zagovarjajo? Mimogrede rečeno, sa V Beogradu, vtem ko v po- advokati pred vojno pripadniki advokatura tudi v buržoaznem sameznih mestih z okrožnimi so dišči in Bosni in Makedoniji ni — - -- , . . . , . i mezni člani ZKJ mislijo napačno, benega. Advokatski zbornici v I da j vsa advokatura reakcionar-f^grebu in Ljubljani sta uvedli V -«grepu in i.jUDijam sta uvean na Posamezni advokati pa so v **ko imenovani numerus clausus: | nr«i sodiščem pdočeno število advokatov v velikih mestih. V Beogradu pa tega bkrepa niso hoteli, ker pravijo, da je preveč administrativen. Zato morajo beograjski advokati svojih zagovorih pred sodiščem nastopali v nasprotju z našim zakonom. Namesto da bi zagovarjali krivca, so zagovarjali kaznivo dejanje. Drugi spet so isi, • j nagovarjali kmete, naj izstopijo ^kati kliente po okolici, samo da, iz deiovne zadruge. Čeprav to ni itn ne bi bilo treba iti v druga _-nin$pr, nmav ps np moremo ore- raznih meščanskih strank, posa- pravu ni privaten poklic, marveč »javna služba«, kakor pravijo v njihovi terminologiji. Vrste privilegijev, ki jih uživajo advokati v našem sistemu, nikakor ne moremo dati privatnemu poklicu, marveč samo družbeni ustanovi. hiesta. splošen pojav, ga ne moremo prezreti, ker kaže na slabo stran se- Toda na dnevnem redu so zdaj d A advokature. aruga vprašanja. BREZ NARAŠČAJA I »ADVOKAT JE ADVOKAT«! , Advokatura je ostala tako re-' Ce hoče biti človek dober koč brez novih kadrov. Redek je pravnik, mora poznati naš druz-brimer, da gre diplomiran študent beni razvoj. To pa nadnje po-s fakultete med pripravnike. Na- ^i. da mora biti navišmpo- ^esto njih se oglašajo upokojenci !\tlčr^v°bv®zn°st^n^f ^ SJl bivši sodniki. Zato so priprav- bl- Nekateri advokati pa trdijo Jfti v Srbiji stari povprečno nad nasprotno, češ ;advokat je advo-40 let. Na potrebo po pomladitvi kat« S tem hočejo obdrža l staro advokatskega kadra je opozoril teorijo, da njihov poklic ni d™ž-*6 IV. plenum CK KPJ. Toda od bena funkcija, marveč povsem t®krat smo v tem oziru zelo malo Platni poklic, torej neodvisen napredovali °d sleherne družbene kontrole. Na videz ta »teorija« ni v nobeni SKRAJNOST zvezi s politiko in je celo čisto Napačno bi bilo trditi, da se stanovska. V bistvu pa pripelje ®dvokatura pri nas še ni širše do nepriznavanja družbene vloge nveljavila. Ta zadeva je mimo- advokature. V skladu s to »teo-Srede rečeno že zdavnaj razči- rijo« so se začele razvijati tudi S{ena. Kdor se še vprašuje, ali je razprave o samoupravljanju. Ad V JAVNEM ŽIVLJENJU Takšno naziranje o avtonomiji ima seveda tudi svoje posledice. Izpodbuja namreč težnjo, da bi advokatske zbornice spremenili v ozka stanovska društva. Iz pogovora s posameznimi advokati lahko človek povzame, da se vprašanja svoje družbene dejavnosti izogibajo, poudarjajo pa gmotne težave, ki jih tudi imajo, saj so sedanje advokatske tarife dokaj nizke. To dvoje nekam preveč povezujejo, kakor da bi sodelovanje advokatov v javnem življenju zaviral prav davek ali tarife. Neka prejšnja anketa, pravijo predstavniki advokatskih zbornic, je pokazala, da so advokati v mnogih primerih aktivni v družbenem življenju, da pa jih krajevna vodstva slabo pritegujejo bogatč na račun drugih in da so po svojem političnem gledišču reakcionarni, da torej ne sodijo v organizacije SZDL. Vprašanje pa ni v tem. Advokatske zbornice so razumele svojo vlogo dokaj cehovsko. PREVEC STANOVSKI Med volitvami v beograjski advokatski zbornici je prišlo do dveh list. Članstvo se je razdelilo v dve skupini in tako tudi glasovalo. Ta boj za ugled se je prenesel delno tudi na članstvo. Mazaštvo se čedalje bolj širi, tako da že ovira sodišča in organe ljudske oblasti. Zakotni pisuni čakajo v beograjskih predmestjih na kmete, da jim pišejo razne prošnje in pritožbe. Neki občinski uslužbenec v Vojvodini je napisal nad 100 oporok in zaslužil blizu pol milijona. Beograjska zbornica je ugotovila, da je takšnih pisunov trikrat več kakor advokatov. Nekateri advokati menijo, da je advokatura ustanova nad družbo, da ima nekakšno svojo moralo itd. O takšnih vprašanjih advokati sicer razpravljajo, toda prek njih gredo dokaj lahko, brez odkritega boja mnenj. NA POTI AVTONOMIJE čase je čutiti težnjo, da bi prek ustanavljanja poverjeništev zbornice iz advokatov iz drugih krajev povečali stanovsko osamitev. Tudi ta poteza je pravzaprav na poti avtonomije. Njen neposredni cilj pa je menda ločiti advokate od Društva pravnikov. Voditelji zbornice sicer trdijo, da to ne drži, vendar pa je jasno, da se stanovski duh v zbornici čedalje bolj utrjuje. Čuden je še en pojav. V Izvršni odbor beograjske zbornice niso doslej izvolili še nobenega advokata-komunista, čeprav jih je kakih 30. Ne moremo reči, da bi med člani ZKJ ne bilo tudi sposobnih advokatov. LJUBLJANSKI PRIMER Na občnem zboru ljubljanske zbornice se je razprava zaostrila okrog izvolitve nekega advokata, ki je član ZKJ. Predsednik se je odločno zavzemal za njegovo kandidaturo in prišlo je celo tako daleč, da je hotel odstopiti. Po dolgem prerekanju je bil ta kandidat izvoljen v izvršni odbor. O tem primeru imamo dvoje mnenj. Prvo: da so razpravo namenoma zaostrili na formalni strani vprašanja procedure, da ne bi prišlo do odkritega razpravljanja o tem, ali lahko izvolijo kandidata, ki je član ZKJ. V tem smislu so predsednikovo zahtevo napadli, češ da je nedemokratič- uprave za kmetijstvo, upošteva- . te spremembe neogibno povzročile I pa menijo, da odklonitev prvot-la, koliko je kmetov brez vprež-1 zbrko glede že določenih prosto- nega načrta ne upošteva koristi ne živine, dalje stanje kmetij-1 rov in za vrle uresničevanje na- industrije, morebitne plovnosti skega orodja in drugih potreb- Črtov. Po daljših razgovorih je V -dara in mednarodnega cest-ščin, pa tudi kreditno sposobnost železnica sprejela prvotno rešitev,, nega prometa, ker še zmeraj gre kmetijskih zadrug. Ko bodo od- še zmera j pa se upira i zbiri pro- čez železniškocestni most. Po na- ločali o kreditih, se bodo tudi štora za most čez Donavo, pred-! črtu železničarjev bi bila v nevar- zanimali za obveznosti posamez- viden v načrtu, kar neugodno nosti tudi gimnazija, ki jo grade, nih kmetov nasproti zadrugam, vpliva na ves generalni načrt. Ta- ker bi jo morali podreti Tudi Kredite bodo dobili predvsem ko bi bilo ogroženo vse omrežje načrt ima svoje argumente. Pri-tisti kmetje, ki bodo porabili de- projektiranih mestnih prometnih j hranili bi namreč približno mi-nar za povečanje kmetijske pro- zvez. Nastali bi tudi nepotrebni lijardo (ker je namesto 12,3 km dobro organizirana in da pomeni. izvodnje. Vse tehnične priprave izdatki. Ko so generalni načrt že ; proge zadostovalo 5.24 in namesto lep prispevek h konstruktivnemu so končane, tako da bodo lahko uresničevali, je železnica zavrnila i 2,19 km predora samo 1,26), ognili sodelovanju vinogradništva in vin- podružnice Narodne banke denar njegovo temeljno rešitev in zgra-pa bi se tudi negativnim stranem ske trgovine. F. Š. takoj izplačevale. dila železniško progo Stružnica— načrta, kakor jih predlagajo ur- — ■ banisti in ljudski odbor, ker bi po njihovem načrtu lega železniške postaje povečala vzpon od 11 na 18 promile in bi torej morali biti vlaki lažji). Zdaj razpravljajo o zgraditvi železniškega vozla v Novem Sadil. V teh vprašanjih so se urbanisti in železničarji sporazumeli, razen enega, ki pa je najvažnejše. Gre za zgraditev mostu čez Donavo, po katerem bi bila speljana tudi železniška proga. Novosadski urbanisti in predstavniki ljudskega odbora menijo, da bi bila po osnutku železničarjev obnova porušenega mostu ne le preveč draga, marveč bi zahtevala nujno zgraditev železniških poslopij (sedanja so že zelo slaba), vse to pa bi zavleklo postopno izgraditev zelo pomembnega novosadskega železniškega vozla. Na drugi strani železniška revizijska komisija po pravici opozarja na neekono-mičnost takšne rešitve, vsaj v sedanjem trenutku. Po njenem mnenju bi bolj kazalo obnoviti železniški most. ker za vzdrževanje sedanjega mostu že tako porabijo na leto 42 milijonov dinarjev. Iz tega sledi, da urbanisti menijo, da upošteva železnica predvsem ekonomičnost graditve svojih naprav, zanemarja pa celotno izpolnitev urbanističnih načrtov. Železničarji po menijo, da urbanisti premalo mislijo na trenutne potrebe gospodarstva in prometa ter na sedanji gospodarski položaj. Vsekakor je nujno potrebno, da pride med njimi do tesnega so-d •vnia, da bodo pravočasno pripravili kar najplodnejšo razpravo in dokumentacijo za tako pomembna dela, kakor je zgraditev železniških vozlov, ne pa, da naknadno načrte spreminja jo, kar graditev zavlačuje in podraži. S. Z. k delu kot javne delavce. To drži. ska advokatska zbornica ni od Ni zmeraj samo krivda advoka-l igrala pomembne vloge v utrditvi tov, da jih tako redko vidimo v zakonitosti in družbenega ugleda na. Drugo mnenje je v bistvu N« re«. d, bW.i- StTlfa: zmeraj na višini svojega advokatskega poklica in ki s tem izgub- iov, aa ji.n rano reaKO vicumo v m «5*™« .. . ..-i-j,. Socialistični zvezi. Nekateri lju- advokatov, vendar pa je v tem ] J0 na sv°lem ll* ■ 1...... *■ ■ Lejla Genčer Predstavniki filološkega društva so povabili k sodelovanju predstavnike vseh kulturnih in znanstvenih usta-| nov: Jugoslovanske akademije zna-noeti in umetnosti. Leksikografskega j zavoda, Akademije za gledališko i umetnost, Društva književnikov Hr-■ vatske, Društva novinarjev. Društva lektorjev založniških zavodov, Društva profesorjev ln učiteljev Višje pedagoške šole in Filozofske fakultete. Delo so je začelo konec oktobra leta 1952. Cez čas so kazali predstavniki nekaterih društev (Društva književnikov, novinarjev i,n lektorjev) vedno manj zanimanja za delo in končno prenehali prihajati. Zdaj dela v sekoiji 10 do 12 Alanov, ki redno prihajajo na sestanke. Sekcija je morala najprej izdelati leoretičnl del pravopisa, zatem pa pravopisni slovar. Ko bo končan teoretični del, bo sklicano celotno članstvo hrvatskega filološkega društva in vsi zainteresirani krogi. Na sestankih bodo pretresena vsa sporna pravopisna vprašanja, da bomo dobili soglasje večine kulturnih in znanstvenih delavcev v vseh teh vprašanjih. To naj bi bilo končano do konca Junija. Sekcija Je sklenila izdati obsežen znanstveni pravopis, v katerem bi lahko našli vse, kar zanima naše kulturno delavce. Pravopis bi moral biti preprost in lahek, da se ga lahko vsakdo z lahkoto poslužuje. Da bi to dosegli, so bili člani sekcijo, zlasti pa referenti za posamezna vpraSanja, zadolženi, da prouče vse pravopisce hrvatskega ali srbskega jezika, začenši pri Kušarovu in Brozovu do najnovejšega Boraničevega, Beličevega in VukoviSevega. Konzultirali so tudi pravopise ostalih Južnoslovanskih jezikov (slovenskega, makedonskega, bolgarskega, ruskega, češkega in poljskega). Za poglavje o pisanju tujih, neslovanskih besed in njihovem razzlogovanju so uporabili refe-i renti (profesorji tujih Jezikov) tudi „Dvoboj pri Srebrnem potobu“ Umetnost združuje narode Srečanje s turško operno pevko Lejlo Genčer Turška operna pevka Lejla Gen- za nas prvi neposredni stiki s pred-čer Je prišla v Beograd na svoj« prvo stavnlki turškega glasbenega živijo, gostovanje v Jugoslaviji. Pred nekaj »Ja. dnevi je pela v Ankari pred marša-1 V nagovoru i Lejlo Gončer smo lom Titom, edaj pa todi beograjeko »vedeli, da J« diplomirala na konser-obftinstvo nestrpno pričakuje, da Jo vatorija v Carigradu, nato pa je na-bo slišalo kot -adame Butterfly. daljevala Študije v Italiji pri sloviti Nedavno gostovanje znanoga turškega pevki Gianini Lombardi, zatem pa še dirigenta in komponista Džemala Re- v Parizu. Njen prvi nastop je bil le-šida ln sedanji obisk Lejle Genčer eo ta 1950 v Ankari t operi »Cavalleria Busticana*. Čeprav je še na začetku svoje umetniške poti, Je imela velik uspeh pri občinstvu in pri kritikih. Pela je nadalje »Tosco«, Butterfly«, Tatjano v »Evgeniju Onje-ginu«, »Carmen« ln drugod. Kmalu Je zaslovela doma in ▼ tujini. •THE DUEL AT THE SILVER 3® čim ilvih°*Je sodelovati CREEKt. Režija: Don Siegtl. V na kulturnem področju. Umetnost, glavnih vlogah: Audie Murphy, predvsem pa glasba, zbližuje ln zdru- PrltuMja*V&Jl"- Podjlt. luJ* n‘rod#' * dejala ^ Genčer. je ta izposojanje filmov Ljubljana. v ldim- da Pri VM negujete gostova. Se en film i* bogate hollywoodsk* *!“ in bo troba v tej smeri tudi pri zakladnice najbolj poceni filmskega V®6 «tor‘« kakor doslej Turška traku namenieneira »široki 0p6rDa P6vka pozdravila idejo o nji«. Z zavidanja vrednim .mlMom b,fka,"^ .,MtivaloT1 kJ°r ^na5enl bodo prav teko Da*lMl in ™r,-L. . . :bi sodelovali glasbeni umetniki Ju- dolžine. zdavnaj >audarJaJo«e vsebine so' to- I ^-J'?3?’ | NaS“ ielja j6> na konou d6jal krat kot že stokrat Amerikanci spet ' n ® *nan® tnrfk® "metalce J j ®n>fe«or Hraste, da bi pravopis za- spočeli serijski neumetniški izdelek. B“?rafU bo ”odJomil° J11"?00«* £ fpraviSon6 želje Prlčako- ki pa vendar premore toliko zunanjih fbll*“JU nm6tn koT obeh držav ln k vanja ku turne javnosti. Ko bomo kon-kvalitet in zavajajočih vsebinskih I®* sodelovanju. Lejla Genčer čall s tem delom, se bomo lotili efektov, da je njegov navidezni (ko- j P*a M adame Butterfly, na- manjšega pravopisa, ki bi ustrezal mercialni) uspeh zajamčen. In to Je *° PS °dp0t'l3e V Svio°' 'potrebam nižjih in srednjih šol. dovolj, namreč dovolj za filmske ka. pltaliste, ki so ga producirali. NI pa dovolj za nas, ki hočemo, da bodi film umetnost, življenje, ne pa, da je samo tehnika ln olrkus. Takšen film, kot je »Dvoboj pri Srebrnem potoku«, nas sicer ntegne v izjemnem pri. meru dve uri zabavati ln celo držati v napetosti, nemogoče pa Je, da ne bi vzbudil v nas odpora, ko se zavemo njegove praznote ln Jo začutimo v sebi. kj najnovejše pravopise zahodnoevrop skih Jezikov, da bi bil naš pravopis čim boljši in čim sodobnejši. Pravopisna sekcija se Je pri svojem delu posluževala osnovnih načel — Suvati pravopisno tradloijo hrvat-ske književnosti. Toda, če so se člani prepričali, da je to ali ono vprašanje v drugem pravopisu boljše rešeno, kakor v Boraničevem, so ga privzeli. Nova so pravila o razzlogovanju. Sek. cija predlaga, da se n. pr. beseda jezgra lahko deli na tri načine: je-zgra, jez-gra ln jezg-ra; beseda sestra: se-stra, ses.tra, seet-ra; beseda društven- dru-štven- druš.tvem, društven. Je nekaj spornih vprašanj, o katerih člani sekcije še niso sprejeli končne odločitve, čeprav so jih obrav. navali na voč sestankih. Sem spada predvsem vprašanje ločil v stavku. Sekcija se je z večino glasov odločila za slovnična ločila, kakršna je doslej predpisoval Boračev pravopis. Ta pravila so lali ■ I/ ji* M «• > '(<* Prizor iz filma »Pred potopom«, ki Je vzbudil pozornost na filmskem festivalu v Cannesu v Bonnu novembra, toda samo za člane bonnske vlade ln notranje ministre vseh nemških pokrajin. Na. vadni državljani te »glavne zvezne vasi« so ga videli šele januarja. V tej dobi »e Je odvijala zanimiva diskusija, ki Je takoj zadušila vse druge politične teme. Bonnsia vlada Je prepovedala piredvajanje filma z obrazložitvijo, da »oživlja nacistične tendence ln lahko povzroči »vezni republiki škodo v njeni »unanJi politiki«. Proti tej odločitvi »o 66 prvi vzdignili Hamburžani. Oni so celo sklicujoč se na ustavne pravice gledali film, medtem ko je prepoved veljala. Hamburški senat je organiziral po. selne obiske študentske mladine in anketo — kaj mladina misli. Anketa je pokazala, da stoje vladni argumenti na trhlih nogah. Bonnska vlada je naposled morala prepoved preklicati. POGLED NA PRETEKLOST Mnogi nemški novinarji eo ml rekli, da ne bodo gledali filma, ker se nočejo spominjati nacizma, mnogim tujim novinarjem pa se je prn' ob tem filmu stalno vsiljevaln tema — odnos Nemcev do h. nč preteklosti, kajti ljudje nam pogo- V nedeljo zvečer bo prispel v Ljubljano danski arheolog, arhitekt in dr. h. c. g. Einar Dyggve, znani raziskovalec našega Solina in zgodnjesrednjevežke umetnosti v Dalmaciji. Častni doktorat, ki mu ga je podelila beograjska univerza in častno meščanstvo mesta Solina pričata, da je njegovo znanstveno delo res pomembno. Seveda je seglo njegovo raziskovanje tudi na grška tla, posebno na tempeljski okoliš antičnega Kalydona, v svoji danski domovini pa se je pečal zlasti * vprašanjem zgodnjesrednjeveške umetnosti. O zadnjih arheoloških odkritjih na Danskem — zgod-njesrednjeveška poganska in starokrščanska svetišča — bo v ponedeljek ob 18. url tudi predaval v dvorani Slovenske akademije znanosti v Ljubljani (Novi trg 3), v torek pa bo odpotoval v Poreč in nato proti Splitu. Dokaz, kako je dr. Dyggve navezan na naše jugoslovansko ljudstvo, je tudi to, da spada med prve ustanovitelje Dansko-jugo-slovanske lige, ki naj pospešuje prijateljske in kulturne stike sto pravijo, da se niso strinjali s nacizmom, toda še danes ne navajajo dokumentirane prepričljive obsodbe Fiihrerja razen tega, da je izgubil vojno. Znani nemški bankir Schacht na primer piše v »Spominih«, da se ni strinjal s Hitlerjem in da je zato padel v nemilost. Fiihrer mu je za rojstni d&n poklonil znano sliko »Na meji«, ki je bila odlično falslficlrana, česar pa Fiihrerjevo nestrokovnjaško oko ni moglo ooeniti. Schacht je bil tako hraber, da mu je povedal resnico. Vsa stvar je prišla pred so. dišče. Kako torej ne bi padel v nemilosti Ce navadne Nemce vprašate za takšne »opozioionalce«, odmahnejo z roko in pravijo: »Zdaj vsi pravijo, da so bili proti Fflhrerjul« Znano je, da Je bilo mnogo nemških demokratov, ki so trpeli zaradi nacizma, da so ljudje umirali v plinskih celicah, bežali 1» svoje dotno. vine, ali trpeli v taboriščih. O njih ni govora, pa tudi ne o vojakih, ki so se ali zaradi disoipline, ali po svoji volji borili na bojiščih. Vse to je težka preteklost, ki je še dobro v spominu. Beseda je o — bolj nezavestnem, kakor zavestnem — odnosu do te preteklosti, ki se vlečs tudi skozi ta film. Lahko bi ga formulirali takole: FUhrer je bil pošten Mi:vek in dober Nemec, toda slab ge. n: ral. Izgubil je vojno zato, ker se je zapletel v vojno z ZDA ln to Je bila najve&ja napaka. Z drugimi b»- med obema državama. Zato želimo uglednemu znanstveniku in prijatelju Jugoslavije, ki bo v Ljubljani gost Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prijetno bivanje med nami. IZID LITERARNEGA NATEČAJA »LJUDSKE PRAVICE-B0R2E« Žirija, ki so jo sestavljali književniki France Koblar, Filip Kumbatovič, Ivan Potrč, Janko Kos in člana uredništva Ciril Zlobec in Vojko Novak, je pregledala objavljene prispevke za literarni natečaj in prisodila nagrade po 10.000 din naslednjim avtorjem: Aleksandru Vugi za črtico »Mama Maria Manl-sealco«, Lojzetu Kovačiču za črtico »Dekle na vogalu« in Dragu Vresniku za črtico »Na žagi«. sedami, grešil je zato, ker ni vodil sedanje politike Evropske obrambne skupnosti. Toda navzlio tej tendenci filma konec koncev deluje zlasti zato, ker Je narejen iz dokumentarnih posnetkov kot protivojna in protl-militaristična propaganda. Na posnetkih zadnjih dni vojne, ko so Berita branili starci ln dečki, Jo Hitler kot prikazen pregledoval postrojene ln uniformirane malčke, dobrovoljce in se z vsakim posamezno rokoval. Prostovoljci so komaj n06lli puško, toda tekli so naravnost v objem topovskih granat. V IMENU DEMOKEACIJE Prepoved filma so obrazložili z »obrambo nemške demokracije pred I nacističnimi tendencami«. Napadi nn ta sklep pa so bili prav tako obrazloženi z obrambo demokracije. Al1 je nemški narod mladole^in in no more sam razsojati, temveč je za to pristojna samo lonnska vladat To je podcenjevanje naše politične zrelosti — so poudarjali nasprotniki prepovedi — in poskusi tihotapljenja GBbbelsovih metod. Nevarnost za do-mokracijo je v tistih, ki so ta film prepovedali, ne pa v samem filmu HamLuržani so na 'rugi strani vztrajno trdili, da bonnske vlado ne moti »oživljanje nacističnih tendenc« in da je to samo izgovor. Njo dejansko motijo strahote vojne, ki jih film nouemiljeno razvija pred gledalci. Rado Vujovič POMENIMO SE SB O TEM Z zasmchovantcm otroka ne bomo odvadili jecljanja Pri otrocih najrajši med tretjim ponavljati. Nekateri gredo celo tako in Šestim letom pogosto opazimo, daleč, da otroka zasmehujejo misleč, da zastanejo v govoru in da se pri da ga bodo tako odvadili govorne •em naravnost bore z mislijo, ki jo napake, drugi pa se spet jeze, hočejo povedati. To se navadno do- j zmerjajo in tepejo otroka, da bi mu gaja, kadar so otroci razburjeni in j pomagali in odvadili zategovati, žele staršem povedati, kaj so doži- i Drugi spet hodijo k zdravnikom, veli. V takšnih priložnostih, ali več- j Najmanj je tistih, ki ostanejo krat tudi na oko popolnoma mirni \ hladnokrvni in mirno čakajo, da Ponavljajo otroci nekatere zloge na otrok sam od sebe neha jecljati. začetku besede, ali pa jih zategu-jejo.Govore na primer: ma-ma-ma-tna na strehi sem videl štorkljo, ali Zakaj pravzaprav gre? Rekli smo, da je to normalen po- , . , , 1 jav. Otrokov živčni sistem je še aaakaj nu neee dovoliš, da se grem , ^ nestabilen Nanj livajo zu. —4 ------—— ------------10 pri ! . otrocih te starosti in ga lahko smatramo za normalnega v razvoju govora. Toda kako na to stvar reagirajo posamezni starši? . m • j - zciu iieaiuuueii. umuj vuuvaju »■. h«.* ustvarjajoč v njem slabša ali | močnejša razburjenja, strah, šok itd. Zaradi labilnosti, zaradi neiz-, kušenj in znanja o okolici, ki ga amezm siarsu obdaja, otrok hkrati odgovarja na Nekateri starši skušajo k j vja razi,urjenja Tako nastanejo re- akci'e, ki povečujejo njegovo živčno sami to spremeniti in otroku popravljajo vsako besedo, ki jo mora Pečeno telečje srce Telečje srce pretaknemo s slanino, ga oeolimo, popopramo, dodamo nekoliko sesekljane limonove lupine in ga svetlo rumeno zapečomo na masti. Ko je sroo pečeno, ga zaprašimo z moko. nato pa zalijemo z vodo i-n smetano. Sirce postrežemo s krompirjem, cmoki ali makaroni. Špinačna juha Oetrt kilograma Špinače, nekaj listov rmana, kopriv in regrata »kuhamo v malo vode. Nato jo odcedimo, zelenjavo pa na drobno sesekljamo. V rebni kozici napravimo svet. prežganje, na katerem prepražimo sesekljano čebulo in petonftllj. Nanj vržemo zelenjavo ter jo zalijemo z vodo. Juho osolimo, popopramo, nazadnje pa dodamo rumenjak, zmešaj) z šestioko litra mleka ali nekaj žlic smetane. Juho serviramo z opraženimi kruhovimi kockami. nestabilnost in le-ta se često kaže v ovornem mehanizmu kot jecljanje. Otrokovi govorni organi so še premalo razviti in ne morejo obvladati vseh misli in besed, zaradi če-sae začne otrok jecljati. V večini primerov pa tako imenovano fiziološko jecljanje preide, ko se otrok telesno in duševno okrepi. Vendar so primeri, ko jecljanje ne poneha, pač pa sčasoma dobi vse težje oblike. Do tega zlasti privede tedaj, kadar starši nepravilno ravnajo z otrokom, kakor smo že prej omenili. Kaj bo treba narediti, da jecljanje ne postane stalen pojav in da se ne poslabša. Predvsem je najvažnejše, da otroka, ki je začel jecljati, ne opo zarjnmo na napako. Otrok se ne sme zavedati svojega nepravilnega govorr Ne smemo se smejati, kadar jeclja ali ga na kakršenkoli način opozarjati na to. V začetku zdravimo jecljanje preventivno. Dolžno&t okolice je. da zaščiti otroka pred kakršnokoli reakcijo na njegovo jecljanje. Starši morajo biti potrpežljivi in mirno poslušati otroka, ne da bi trenili z očesom, kadar začne zategovati. Ni ga treba prekinjati med govorom, niti siliti, naj hitro ali počasi pove. Ce z nepravilnim prigovarjanjem prisilimo otroka, da se sam začne boriti proti svoji napaki, se bo zgodilo nasprotno. Njegova napaka se bo povečala, namesto da bi se manjšala. Jecljanje se bo tako sča-som utrdilo in privedlo do tega, da J bo otrok, ki se zaveda svoje napake, vse bolj trpel zaradi tega. Zaradi tega se bo ogibal ostalih otrok in se tako še bolj razlikoval od zdravih in normalnih. Njegov nadaljnji telesni in duševni razvoj bo šel po napačni poti, ker se bo otrok zaprl vase in izogibal družbe in sveta. Trpljenje mA bo še poslabšalo poznejše življenje in začel bo mrziti ljudi. Takšno duševno razpoloženje sili k vedno hujšemu jecljanju, ki v tem primeru zahteva že dolgotrajno zdravljenje. Melika Mitrovič Obleka iz rumenem šantunga Znamo sprejemati UDAR lil A? Ali »te te kdaj pomislili n« to, če darila, prav siprejematel Ce otrok prinese materi skromen šopek rožic, nabranih na sprehodu, naj ga zato polivali in mu pove, lutko jih je vesela, keramičen ali kristalen predmet postavimo vpričo darovalca na primeren prostor, da bo prepričan, da ie prav in dobro izbral. Podarjeno redko znamko bo obdarovani zbiralec znamk »kupno z darovalcem vloži) v album, lepo ročno delo bo gospodinja takoj pogrnila na primerno mesto. Staro pravilo je, da izrazimo darovalcu zahvalo s tem. da natočimo njemu in seli kozarček podarjene pijače. Stari oče bo podarjeno cigaro prižgal takoj, čim jo bo dobil. Otrok naj novo igračo preizkusi ln dovolimo mu, da v podarjenem »vitru pohiti k prijatelju, da se mu pokaže. Kako grebljo obdarovanci, emo gotovo že »poznali, če smo jnbilantki izročili! Šopek ovetic, pa jih je brez misli položila na mizo ali niti ni pre- brala naslova podarjene knjige; še bolj neprijetno na« je prizadelo, če smo obdarili otroke s zavitkom peciva, ki pa ga je »troga ln varčna mati zaklenila v »hrambo. Čuti 1 i smo se oropane za veselje, s katerim »mo darilo izbirali in vse besede zahvale na« niso mogle nrepriflatl, da smo darila prav izbrali. “ o darila prav spre vsem tisti, ki imajo veliko mero razumevanja, h valeta osti in taktnosti. Morda je prav zato n-ajlepfie obdaro- Čevljarskega poklica ne bi smeli zapostavljati vati otroke, ker ti iskreno pokažejo, če so darila veseli in takoj ooanijo ter preizkusijo uporabno vrednost »odarjemega predmeta — Darovalec >o arečen in se bo z obdarovaloem veselil darila najlolj takrat, če ne bo skoparil z besedami zahvale in bo znal pokazati, da »mo ga z darilom obogatili. , Da pa bo darilo vzbudilo priletno presenečonje, ne darujmo le takrat, cadar naš bližnji obhaja kakšno o-b-letnico. Starši naj razveselijo otroke s skromnim darilom izjemno takrat, ko otrool tega ne pričakujejo; prinesejo naj jim majhne spomine s potovanj. v dneh bolezni, ob dobrem uspehu v Soli* Moi naj ženo obdar ob otrokovih rojstnih dnevih, tena moža ob posebnih uspehih v službi. Medsebojno oldarovanje je izraz ra. zumevanja, ki ustvarja prave, globoke vezi, obdarovallcu pa še dolgo ostane lep spomin na taka presenečenja. Seveda pa naj obdarovanje ne postane navada, temveč le priložnost, ko i* puste vsakdanjosti znamo pripraviti sebi ln »vojim dragim lep, Prašičem d»n ... Z. u. Nasveti Ko Mstimo okna vržemo v vodo nekoliko boraksa ali špirita. Mokre Sipe zdrgnemo z laneno krpo ali časopisnim papirjem, nikdar pa ne s krpo, ki puSČa dlačice. Zdaj lahko kupimo v trgovini nekaj kvadratov jelenove kože, & katero steklim B*aJ-IepSe ČUtimo. • Umazane metle Jo krtače namakamo dve uri v vodi, kateri smo dodali nekoliko sode ali kakšen drug čistilni prašek Potem jih operemo v topli milnici, kateri dodamo nekaj žlic salmijaka. Pri krtačah pazimo, da ne zmočimo deščice. IzpiTamo jan nazadnje še Se danes je v navadi Izrek, da je tisti, ki o tvoji stroki ničesar ne zna, •Šuštar*. Mnogi starSi neupravičeno podcenjujejo čevljarski poklic, ki je zato tudi pri mladini nepriljubljen. Se vedno je razširjen predsodek, da je za čevljarja Se zmeraj dosti dober tisti, ki nikjer drugje ne more nič doseči. V resnici pa je pri nas pa tudi v inozemstvu eden najbolj iskanih in najbolje plačanih strokovnjakov — čevljar — modeler. MODEREN OVRATNIK Imeti lep in okusen čevelj, ki je na zunaj majhen in znotraj udoben, da ne žuli in ne peče, je želja slehernega kupca, to nnpraviti pa je prava umetnost. V svetovno znanem čevljarskem podjetju BALLY v švicl imajo zato nastavljene: fi- mijastih podplatov, okovanje čevljev in razkopitenje. Poklic zahteva srednje močno konstitucijo z zdravimi notranjimi ! organi, brez hemeroidov, ker če-; vljar vse življenje sedi. Za izvrševanje poklica je potreben dober vid Veliki ovratniki so letos zelo v modi. NaSa slika prikazuje bel ovratnik, s katerim lahko polepšate staro obleko. Zanj potrebujete 90 cm pikeja ali tankega platna. Kroj narišete na deset-centimetrske kvadrate po naši risbi. Najprej označite na enem delu mesto za žep. Ovratnik je dvojen, zato ga najprej zašijete na zunanjem robu, obrnete in potikate, potem zadelate Se Siv ob izrezu ln ga z nevidnimi šivi prlšijete na obleko. Zep je prav ziologa, rCntgenologa in čevljarje in ostro razločevanje barv. Koža ne modelarje, ki krojijo vzorne sme biti občutljiva za kemične čevlje za srednjeevropsko moško,! dražljaje zaradi usnja in smole, žensko in otroško nogo. Pri nas mora vse to znati in napraviti IN da se posuši. Ščetinami na- mojster čevljar sam, vse priznanje, če_ je zato zasluži DUŠEVNE SPOSOBNOSTI LASTNOSTI res mojster i ' Dobra povprečna inteligentnost, svojega poklica. Čevljar ni krpač, dobra prilagodljivost, dobra pro- temveč oblikovalec in ustvarjalec, storna in oblikovna predstavljivost, če izdela čevelj, ki se res brez- ročna spretnost, poznanje blago- hibno prilega nogi. ; znanstva zlasti posebnosti usnja; ! nadalje dober pomnež za številke, I imena in obraze; smisel za lepe in pritrje-1 okusne oblike in barvno harmonijo vanje podplatov in peta, izdelava ter konstruktivna fantazija zaradi čevljev po meri in to: lahkih čev- izdelave modelov. Potreben je ugla-ljev, troterjev ali športnih čevljev jen in dostojen nastop, miren tem-kot so: gorski, smučarski, vojaški perament (vljudnost, poštenost in čevljarskih modnih revij ter izdela ves čevelj od začetka do konca en sam delavec. V večji delavnici pa je delitev dela: Mojster prikroje jevalec kroji golenice, drugi pritrd na kopita notranjik, golenico in v njo kapico in opetnico ter zveže z dreto golenico na kopito, tretji pritrdi podplate in pete, četrti izvrši čiščenje in razkopitenje. V industriji je delitev dela izvedena zp vsako operacijo posebej ln to za vsako produkcijo ločeno. Specialna stroka je izdelava or tof.edske obutve, kjer delajo mavče-ve odlitke po nogi in nato oblikujejo po njem kopito, in sicer vse ročno. Možnosti napredovanja: čevljar prirezovalec, čevljar prikrojevalec, modeler, mojster, obratovodja, tehnični direktor v tovarni. B. B. v mlačni vodi ln mrzli. Metlo obesimo, krtačo pa položimo s vzdol na mehko krpo, « Fižol, grah tn lečo namakamo, preden kuhamo v topli vodi. ker potem potrebujemo manj čas* za kur hanje, kakor če bi jih namočili v mrzlo vodo. • Začimbe hranimo v dobro zaprtih posodah, najboljši je kozarec, ki »e dobro zapre, da se ne razdlSe. V papirnati vrečki kaj kmalu izgube vonj. • Me»o ki ga bomo pekle kot pečenko, ne nasolimo pred pečenjem. Sok, ki ga sol potegne iz mesa b« preprečil, da bi pečenka postala lepo zapečena. Najprej jo nekoliko ope-čimo, nato pa lo šele osolimo. Svetle usnjene čevlje moramo, preden jih prvič obujemo, namazati z dobro pasto za čevlje. Tako bomo preprečili. da čevlji ne bodo dobili madežev od vode. V preozke čevlje nalijemo liko gorilnega špirita in obujamo. Ce ne pomaga en novimo večkrat. neko-jih takoj ikrat, po- DEJAVNOST Popravljanje čevljev, pritrdite na treh straneh. tako dvolen ln ga na ovratnik |in delavski čevlji ter znščitne obutve čut odgovornosti za tujo lastnino). za razne poklice; nadalje izdelava Potrebno je tudi poznanje fiziolo-ortopedske obutve za invalide in gije noge, posebno pri oblikovanju nepravilno raščene noge. Izdelava kopit in izdelavi ortopedske obutve, modelov, obdelava kopit, izdelava V čevljarskem poklicu poznamo krojnega vzorca (ročno in strojno),1 tri stopnje: najnižja: čevljar krpač, | prirezovanje golenic, obrezovanje čevljar v brzopopravljalnici čevljev in čevljar izdelovalec novih čevljev. Čevljar, izdelovalec novine, dela po meri po želji naročnika in na osnovi lastnih modelov ali posebnih Sobne lončnice spomladi februarja »mo omenili, da neka-ter« lončnice presajamo vsako leto, drage pa v večletnih presledkih Lonfaloe, ki jih presajamo v večletnih presledkih ae potrebujejo posebne nege, ker je njih glavni okras Veliko zeleno listje (ospidlstra). Tl- golenic, strojno šivanje in nakopitenje golenic, »povezava in vstavljanje členkov in polnilne mase, pritrjevanje podplatov (s klinci, dreto ali lepilom), pritrjevanje gu- Predpasnik s praktičnimi žepi Slika kaže predpasnik z žepi, s katerimi lahko prijemamo posodo. Predpasnik je prav čeden. Žepi so iz dvojnega blaga, zato da lahko primemo vročo posodo, ne da bi se opekli. Izdelamo ga iz bombažne tkanine, vsi deli lončnice, ki jih presajamo vsako lfit* (pelargonije, fuksije), bujno ra-stejo in ervefco. Zaradi bujne rasti “ipravijo, posebno na oknih, ki so obrnjena proti severu, dolga stobla “Pomladi Je zemlja v majhnem ončku Izčrpana, rastlina sama pa gola. Zeleni so le še vrhovi dolgih poganjkov, ki spomladi počasi oiive. Vsem takšnim rastlinam (fuksije, pe-lagornije, begonije, iantanai) takoj po presajanju ali pa pred presajanjem porežemo dolge poganjke za prilližno dve tretjini. Presajetaa ln porezan« rastlina hitro raste in cveti, ker JI ni treba hraniti pol metra visoke poganjke. Celo več let e-obrezane ln gole rastline zapruske trdoleske, lovorja, oleandra ln mir. te, lahko s pravilnim obrezovanjem uspešno pomladimo. Iz porezanih mladik napravimo zeleno potaknjence. To so 5—12 cm dolgi poganjki, ki Jih z ostrim no-žom odrežemo tik pod listom (listnim očesom)) ln potaknemo v mivko. Ako potaknjence pokrijemo s steklom, lahko z gotovostjo računamo, da so bodo prijeli. Za to so najboljši stekleni zvonci, s kakršnimi pokrivamo sir. Skica kaže cvetlični lonček pokrit s steklenim zvonom. Pod njim se primejo celo najbolj občutljivi potaknjenci mirte, sobne lipe ta ! smreke, rožmarina Itd. Pelagonije ln 1 fuksije se spomladi primejo tudi broz zvonca, ako jih potaknemo v čisto, dobro izprano mivko. Vse potaknjen-oe večkrat na dan poškropimo z vodo, ko pa se ukoreninijo, jih posadimo v lonček, O. M. pa so obrobljeni z nazobčanim ali gladkim trakom. Krilce predpasnika zapenjamo na hrbtu z gumbom, sprednji del pa pripnemo na krilce z naramnicami. Ce vam ugaja ln če sl ga želite sešiti, priobčujemo kroj. Zanj potrebujete 1,80 m blaga, 90 cm širine, ter 15 cm traku. Po priloženem črtežu si napravite kroj. Najprej urežite krilce predpasnika, 4 kose blaga za podaljšek oziroma spodnji del žepa, 4 žepe, sprednji del z naramnicami ln pas. Obrobite vse dele, razen pasu in strani, ki pridejo sešite. Na zgornjem delu krilca našije-mo všitke ali naložimo potrebno število gub. Nato ga moramo v pasu nekoliko Izravnati tako, da je spodnji rob krilca raven, ko sešijemo zgornji in spodnji del, Zepe podložimo z istim, lahko pa tudi z drugačnim, debelejšim blagom. Napravimo gumbnice na naramnicah ln na krilcu, prišijemo gumbe ter predpasnik Je gotov. H Krila in bluze so zelo praktično oblačilo. Morda tudi vam kakšen model ugaja Kaho čistimo knjige 1 —4 'l s •- PAS J 1 v u •žet ,1 g _ * V URIC ce PR£DPA SNI a TGO DC L L S 'i JCM DRt J • iC ati a v V »afljan Tezano knjigo čistimo • pralnim milom. Milo je treLa razrezati tn ga kuhati v vodi. medtem ga kdaj pa kdaj premešamo. Ko se precej gost« voda ohladi, postane smetanasta. Vanjo pomočimo gobo in z njo rahlo drgnemo po platnicah. Na koncu »drgnemo platnice še z jelenovo kožo. V telečje ali ovčje usnje vezano knjigo čistimo a kašo, ki jo napravimo la kuhanega škroba. V gosto in mlačno kašo pomočimo prst tn drgnemo usnje. Usnje bo dobilo lepši sijaj, če ga boste drgnili z dlanjo, proden se bo kaša na platnicah posušila. Mastne ali oljnate madeže očistimo a raztopino, ki jo dobimo, če nevul- kanizirano gumo raztopimo v žveplenem ogljiku. Vsak madei premažemo s krtačko s to raztopino. Ostanke je treba odstraniti s platnic šele, ko se dobro posnše. Ce so mastni madeži na listih, potem Je treba pod veak zamaščen list ln nad njega dati Ust belega čistega pivnika, zatem pa politi vse z etrom. Sole, ko »e en list ob- 't, je treba očistiti drugega, pri t I ~ moramo uporabiti čist pivnik. Zapognjene In zmečkane koti.* listov poravnamo, če Jih vložim« mod liste vlažnega pivnika. Potem pu stimo nekaj minut, da se list malo ovlaži. Zatem odstranimo pivnik, knjigo pa obtežimo, da se zapognjeni listi popolnoma poravnajo. ŠPORT IN TELESNA VZ60JA DANAŠNJI ŠPORTNI PROGRAM LJUBLJANA Ob IS: Prvenstvena tekma ftlovenflke Ob J: Na novem baliniAču na letnem JiRe -AluTniiiij — Železničar, telovadišču Partizan - Vič prija- tftljsko tekmovanje balinarjev. liiZlO Ob 9.45: Na igriS&u pod Cekinovim Na Zelenici velike mednarodne gradom in na isrrišču 2ŠD repu- i tekme v veleslalomu, olisko prveai6tvo srednjih in siro- i kovnih Aol v odbojki. j Ob 9.30: Na stadionu AK »Ljub- PRVA LIGA ljama« revija najboljših slovanskih atletov. Ob 16: Na igrišču UrafiČarja ob Linhartovi cesti prvenstvena nogometna tekma Ilirija —• Grafičar. Beograd: Radničkl — Vardar, Partizan — Odred, Zagreb: Dinamo — Crvena zvezda, Sarajevo; Sarajevo — Lokomotiva, Subotica*. Spartak — Hajduk, Novi Sad: Vojvodina — Oh 16.30: Prvenstvena tekma hrvat^ J£K’ Skoplje: KahotnlCkl - P role- sko-slovenske ilige Segesta — 2NK Ljubljana. Stadion v šiški. DRUGA LIGA MARIBOR t Sabac; Mačva — Branik, Banja Luka: Horac — Vclež, Zagreb: Zagreb Ob 9: Na stadionu v Ljudskem vrtu 7;t_^?Pre<>a*c. Cetinje: Lovčon — ženska prvenstvena tekma v rokometu Brava — Branik. Ob 10: Polfninalnl turnir zn prvenstvo Slovenije v malem rokometu. Stadion v Ljudskem vrtu. Šibenik, Sairajevo; Železničar d učnost. Bu- HRVATSKO.SLOVENSKA LIGA Kvarncr - Kladlvar, Tekstllae — Ob 9.311: Na stadionu v Ljudskem vr- Korotan, Split — Šloboda, Slaven — tu prvenstvena košarkarska tek. Metalac, Ljubljana — Segesta. ma žensk Svoboda — Branik. Ob .11: Košarkarska teikma moAkih SLOVENSKA LIOA Partizan (Medvode) — Branik. 7,hnrfn. .t . t . Stadion v Ljudskem vrtu. I «„„, 5“ skupina: Jesenice — nK 1« i , . . Aurorn, Piran — Postojna, Branik — Ob 10: Polfinalni turnir za prven- Železničar, Domžale — Slovan pokalna nogometna tekma Kovi- v.i,»jn. .i, , „ , . nar — Železničar B. n Vzh0^I'a »kuplna: Proletarec — Oh 15: Revija slovenskih atletinj na n a MS) - Rudar (T) ^He”- stadionu v Ljudskem vrtu. (Vt), Nafta - Sobota: J EudaT PBED SVETOVNIM NOGOMETNIM PRVENSTVOM Olimpijska reprezentanca ali kaj novega Kmalu se bo začel skupni trening naših reprezentantov V kvalifikacijskem tekmovanju naši nogometaši niso zadovoljili, i celoto, sestoječo iz odličnih posamez. r zaradi tega ne smemo biti malodušni ali črnogledi. Temeljito no- I nikov. Spričo toga je razumljivo, da so ________ _________ ,... ^,jtim inralram. ki en nmifii/- nri"' šili ljubitelje nogometa na štirih kontinentih. Prav zato, ker poznamo vrednost naših nogometašev, lahko pričakujemo od nove komisije, da bo predvsem razčistila vsa tista vprašanja, ki bo prej včasih bila kamen spotike. O mladih in starih igralcih govore, kot bi šlo za dve fronti. Smešno je privleči to staro frazo iz Se bolj starih arhivov. Mladih in starih ni. Samo boljši in slabši so. Odločilna jo forma, kvaliteta, način igre in predvsem tisto, kar pokažeš na igrišču v okviru celotnega kolektiva. Koliko pa je kdo star — ni bistveno. Toda kot ni treba v nogometno reprezentanco 6iliti igralca zato, ker mu je dvajset let, prav tako ni treba v njej zadrževati igralca samo zato. ker je slaven. Ce Stankovič, Cajkov-ski, Vukas ali kak drug standardni RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KOŠARKARSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE DANILOM KNEZEVICEM Evropsko žensko košarkarsko proensfuo u JugosSaoip »Evropsko žensko košarkarsko prvenstvo je za Jugoslavijo velik športni dogodek. Razen tega je to prvo povojno prvenstvo, ki bo organizirano pri nas. Spričo kakovosti evropske ženske košarke bo njegova vrednost v športnem oziru zelo velika«, nam je dejal včeraj predsednik Košarkarske zveze Jugoslavije Danilo Kneževlč, ko smo ga vprašali, kaj je pripravilo našo zvezo do tega, da se Je lotila organizacije. »Naša ženska reprezentanca se Je prebila v prve vrste evropske In svetovne košarke«. Je nadaljeval Kneževič. »Razen tega se v naši državi za to. športno panogo zelo zanimajo, od prvenstva i>a pričakujemo, da bo krepka vzpodbuda glede nadaljnje popularizacije ln dviga košarke pri nas.« »Kako ste rešili finančno vprašanje?« smo vprašali predsednika zveze. »Naša najnovejša kalkulacija kaže, da organizacija prvenstva ne bo stala enajst temveč osem milijonov. Vendarle je to ogromen izdatek za zvezo, ki je v finančnem oziru pasivna. Pretežni de) tega velikega zneska sm > morali dobiti od drugod.« Nedvomno je to pomenilo, da Je zveza vell£°jtvegal,a' x , I žave srečno prebrodili. Poudariti mo- »Toda vse kaže,« Je dejal dalje Da- ram veliko razumevanje in podporo nllo Kneževlč, »da bomo vse te te-1 Zveze športov Jugoslavije. Njena po- ATLETSKI MITING ODREDA Ljubljana, 24. aprila. — Danes Je bilo na letnem telovadišču v Tivoliju društveno tekmovanje atletov Odreda. Sodelovalo je 72 tekmovalcev: 67 članov ln S članic. Doseženi so bili povprečni rezultati, le Janez Pavčič Je na 1000 m dosegel nekoliko boljši rezultat. Rezultati: člani 80 m: 1. Ce me 7,5; 1000 m: J. Pavčič 2:41,0, 2. Svetina Janko 2:41,5, 300 m: 1. Hiti 37,9, 2. Belšak 38,3; višina: 1. Novak 170; mladinci 60 m: Fridl 7,7 2. Kolnik isti rezultat, looom: 1. Kaplja 2:51,0; krogla: Pečnik 12,79; višina: SvagelJ 150, 2. Kralj 150; mladinke 60 m: Kovšca 8.9, Srajber 8.9, krogla: Zan 7.95. Na današnji prireditvi niso tekmovali tisti atleti, ki bodo nastopili Jutri v Mariboru ln v Ljubljani na reviji atletov. D. P. Naši teniški igralci pojdejo v Rim Na mednarodnem teniškem turnirju Rima od 3. do 10. maja bodo sodelovali tudi štirje naši teniški igralci. Ker bosta Palada in Petrovič tedaj na tekmovanju v Duisburgu, je Teniška zveza Jugoslavije sklenila, da bodo odpotovali v Rim: Panajotovič, Plečevič in Nikolič. MO&TVENO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V SABLJANJU PRVI REZULTATI Zaereb. 24. aprila. V Zagrebu se je danes začelo moštveno prvenstvo lugoslavije v floretu in meču. Izmed priglašenih ekip ne nastopata Prole-ler iz Zrecnjanma in Branik iz Maribora. Tekmujejo v dveh skupinah. V prvi skupini so Mladost iz Zagreba. OMK Jugoslavija iz Valjeva in Odred i* Ljubljane, v drugi pa Lokomotiva iz Zagreba, Crvena zvezda iz Beograda in Kladivar iz Celja. Dopoldne »o lila prva tekmovanja v floretu Rezultati; Mladost — Odred 9:2, OMK Jugoslavija — Odred 9:5, Lokomotiva — Crvena zvezda 9:2. Konfercnca Avtomoto zveze Jugoslavije Pod predsedstvom generalmajorja Veje Todoroviča se je začela včeraj v Beogradu konferenca Avto-moto zve- moč v znesku dveh milijonov dinarjev, Je bila odločilna, da smo se lahko lotili organizacije prvenstva. Podprli sta nas tudi Zvezi športov Hrvatske in Srbije, ki nama bosta v mejah možnosti pomagali.« NE POMOČ, TEMVEČ POGODBE »Kolikor smo obveščeni, se Je malo podjetij odzvalo vašemu pozivu, naj podpro to tekmovanje. Kako vi presojate to zadevo?« »Da. Razen podjetja »Šport«, ki nam Je že prvega dne dalo milijon dinarjev, pri ostalih podjetjih doslej nismo naleteli na razumevanje. Kadar govorimo o razumevanju podjetij, ne mislim na kakšno čisto pomoč, temveč predvsem za propagando proizvodov določenih podjetij. Za mnoga podjetja bi bila to Idealna prilika, da vsestransko (tisk. radio, reklama, izložbe Itd., mesec dni na zanimiv način propagirajo svoje izdelke). »Pravzaprav«, Je nadaljeval Kneževlč,« je šlo tako za nas kot zanje za zelo važen sporazum. Zdi se ml, da mnoga podjetja nimajo dovolj razumevanja za sodobno propagando. Resda imajo tudi težave: nedokončani zaključni računi, učinek novih gospodarskih instrumentov ln podobno. Vendar upamo, — to pa so nam nekatera podjetja že sporočila, — da bomo kmalu z nekaterimi Izmed njih sklenili ustrezne pogodbe«. »Upamo, da bo pri končni rešitvi finančnega vprašanja imela važno vlogo tudi beograjska komuna. To je naravno ln razumljivo in naš razgovor s tovarišem DJurico Jojklčem nas Je o tem prepričal. Razen tega, naša prošnja za dva milijona dinarjev ne bo pomenila posebno velikega izdatka za komuno našega glavnega mesta. »To se pravi, da Je vaš račun . . .« »Razpolagamo s štirimi milijoni. Tekmovanje bo stalo kakih 7.5 milijonov. Računajoč tudi na dohodke s tekem, ki ne bodo majhni, ln na pričakovano pomoč, sem prepričan, da bomo finančno vprašanje zadovoljivo rešili.« DVANAJST REPREZENTANC »Katere države bodo povabljene na tekmovanje?« »Pravico do udeležbe imajo vse I evropske države. Bržkone pa bodo so- \ delovale: Avstrija Italija, Nemčija, eijo in Mednarodne turistične skup-1 Madžarska, Poljska, SZ, Romunija, nostl. Posebno pozornost posveča »o-ICSR, Francija, Švica ln seveda Ju-rlelovanju z organizacijami v Turčiji goslavlja«, je zaključil Danilo Kne-tn Grčiji. ževlč. M. S. igralec ni v dobri formi, ga ni treba vključiti v reprezentanco. REPREZENTANCA MORA IMETI SISTEM in TAKTIKO Cesto so naši nogometaši navdušili gledalce in dosegli sijajne zmage. S čimt S tistim, kar naš nogomet najbolj odlikuje: z duhovito igro, v kateri pride do polnega izraza pobuda vsakega posameznika in smisel za ko. lektivno Igro, v kateri krilci in zveze, liki jekleni osi velikanskega stroja, kot mlinski kamen drobe v na. sprotnikove vrste. To je bila največj« vrlina nnše državne repreezntnnce, zlasti oUmpij. ske, v kateri so bile vse te lastnosti skladno povezane. Tod« mod kvalifi-kaoijami je bilo govora o igri »četverokotnika« in o nečem novem, čemur se igraloi niso privadili. Morda je tako bilo. Morda pa so tudi igralci slabo uveljavili dobre nasvete in znmisli vodstva. Bistveno Je, da v tem kratkem času ne moremo spremeniti načina igre in sl izbiti iz rok najmočnejše orožje. Toda še važnejše je, da se med pripravami roprozentanca dobro vigra in zgradi sistem tor taktiko. To je nujno potrebno, kajti ne zadostuje, če so igralci samo vigrani, temveč mora biti reprezentanca popolnoma podobna dobremu mehanizma. PRIMER MADŽAROV Kaj pomeni, če je reprezentanca tako povezana, so pokazali Madžari. Nekaj let so igrali v isti postavi, sčasoma odstranili pomanjkl jivosti in ustvarili sistem in zgradili taktiko. Na finalni tekmi proti Jugoslaviji v Helsinkiju na ollmpiadl so madžarski reprezentant je med tekmo trikrat menjali taktiko: igrali so z dvema srednjima napadalcema, po čistem W-sistemu in naposled z umak- prišli na čelo evropskega nogometa in da so izmed 59 tekem 40-krat zma gali, sedemkrat igrali neodločeno in samo šestkrat bili poraženi. To je zgled, ki bi 66 ga dalo dobro izkoristiti. ALI BO PRIŠLO DO SPREMEMB Cez nekaj dni bomo zvedeli, kdo so kandidatje Razen igralcev, ki so sodelovali v kvalifikacijskem tokmo-vanju za svetovno prvenstvo bodo vsekakor pozvali tudi mlajše. Med njimi morajo biti vsekakor Krivokuča, Man-tula, Ljubenovič, Pajovič, Papec. Toplak, Petakovič, Dvornič in Rudinski. V obrambi najbrž no bo posobnih sprememb. Beara, Stankovič, Crnkovič, Zekovič in Belin so igralci, ki so znatno boljši od drugih. Kdo izmed njih bo nastopil, je vprašanje forme. Izmed mlajših .je najresnejši kandidat za krllsko vrsto Mantula. Največ je igralcev, ki pridejo v poštev za napadalno vrsto. To je dobro, kajti napadalna vrstn je bila v zadnjem času naša Ahilova peta. Razen standardnih reprezentantov: Vu-kaaa, Zobca, Bobeka. Rajkova, Mitiča in Ognjanova je treba najresneje računati na Veselinoviča. Milutinoviča. Toplaka. Dvorniča, Papeca in *I{uilin-skega. Nikomur ni trehn že vnaprej dati prednosti. Morda bi bil najboljši napad sestavljen lz izkušenih reprezentantov Mitiča in Bobeka, morda pa takšen, v katerem bi igrali mlajši igralci: Rajkov (Rudinski), Milutinovič, Vuka«, Veselinovič in Zebec. Nekdo bo pa morda menil, da bi hila najboljša mešana kombinacija obeh variant. Prezgodaj je o tem govoriti. Bistveno je, no pozabiti na nobenega kandidata. Najbolje bi bilo, če bi v naši reprezentanci igralo čim manj starih reprezentantov, vendar samo pod pogojem. da bi bili nasledniki boljši od Mitiča. Čajkovskega, Bobeka ali ka- SL CLAN KOMISIJE ZA PRIPRAVO iN SESTAVO REPREZENTANCE Aleksander Tirnanič ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Partizan : Kadnički 73:66 (41:33) Beograd, 24. aprila. — Radnlčkl se Je na začetku dokaj uspešno upiral Partizanu. Nekaj časa Je celo vodil-Vendar Izkušenejša in tehnično boljša ekipa Partizana je uspela premagati Radničkega ln tako osvojiti prve točke v letošnjem državnem prvenstvu. Budimski preskočil s palico 3,85 m Beograd, 24. aprila. Na prvem letošnjem atletskem mitingu je mladinec Budimski dosegel v skoku s palico nov Jugoslovanski mladinski rekord z rezultatom 3.85 m. Mladinec Ivančevič Je pretekel 100 m v 11.1, Gu-bijan pa je vrgel kladivo 55.12 m. Angleška nogometna zveza ,1e določila že devet igralcev, ki prihajajo v poštev za sestavo državne repre-Tako so doslej poklicali njenim srednjim napadalcem. — . ... To izpričuje, kaj ilahko stori pove- I pa videli med pripravama zana reprezentanca, ki tvori enovito kega drugega iz starejše garde, ka- zentance. Tako so doslej poklicali dar so ti v najboljši formi! To bomo-40 kandidatov. Med drugimi prihajata v poštev tudi Matthews ln Loft-house. L]. Lovrič ŠPORT SIRIJI Nogomet najhuiši nagici VENDAR NOGOMET Tudi tukaj ima nogomet največ pristašev. Res, da v tej deželi še ni stalnih tekmovanj ali državnega prvenstva. Toda stadiona v Damasku ln Alepu sta čedalje bolj poprišče tekem domačih ln tujih moštev. ze Jugoslavije. Poročilo zveznega odbora poudarja, da je bilo konec 1958 skupno 440 društev, v primeri z letom 11*52 pa je zaradi spremenljivih delovnih pogojev število članov nazadovalo. Šoferjev je kakih 70.000. Veliko pomoč, zlasti v vzgoji ka. drov, je nudila zvezi JLA. Od lota 1951 do 1954 je zveza organizirala več državnih in mednarodnih tekmovanj. Zveza je članica Mednarodne federa- NEPREMAGANI Šest tekem v šestih dneh — Najlepši finale na dosedanjih devetih turnirjih v Montbrisonu — Ljubljančani osvojili pokal »Galski vojščak« Včeraj se je vrnil s turneje po Franciji ljubljanski ASK. Vrnili so se nepremagani. Branilec moštva Stane Fugina nam je takole opisal to nadvse uspešno turnejo slovenskih košarkarjev: Kdor meni, da Je igranje s francoskimi košarkarskimi drugorazrednimi moštvi navaden Izlet v tujino, ne pozna razmer v francoski košarki. Ce bi bilo vemo prikazati film s turneje ASK po Franclji, bi zlahka ovrgli to mnenje. Izid vsake tekme Je negotov, za vsako točko se bije oster boj. Expresen tempo turnej še bolj dviguje ceno uspehov, ki so Jih dosegli naši koršarkarjl na zadnjih turnejah po Franclji. Moštvo ljubljanskega ASK Je zaključilo svojo turnejo v četrtek. V Franclji Je odigralo šest tekem. Sedmo Je moralo odpovedati zaradi državnega prvenstva. Ljubljanski košarkarji so na turneji naleteli na hujše nasprotnike, kot so pričakovali: Hellas, ASVEL, Mo- hawk's Moullns. IZVRSTNA BILANCA V šestih dneh Je ASK igril šest tekem. Le eno je igral neodločeno, vse ostale pa Je odločil v svojo korist. Vsakodnevne tekme so bile zvezane še s potovanjem, tak. da Je končna bilanca več kot zadovoljiva. Razlika v koših 300:237 zgovorno priča o tem. O zmagi ASK v Montbrisonu smo že poročali. Treba Je še pripomniti, da sodi ta turnir med najmočnejše francoske košarkarske turnirje, in da so bili na dosedanjih osmih, zmagovalci odlični evropski klubi: Royal IV lz Bruslja, AS Monaco, Gin lz Bo- logne, Lycče Frangais iz Madrida in Hellas lz Ganda. Letos se Je v zlato knjigo zmagovalcev turnirja vpisal ASK kot deveti ln odnesel v Jugoslavijo prehodni pokal Galskega vojščaka. Za Francoze Je pomenila zmaga ASK veliko presenečenje, saj Je po tekmi ves francoski tisk posvetil Ljubljančanom mnogo prostora. »L'Espoir« Je pisal o turnirju preko osmih kolon, »Le Patriote« je pred tekmo prerokoval gotovo zmago Belgijcev, pa Je ugotovil da so »Jugoslovani trlumflrali (po pravici) nad Hel-lasom.« »To Je bil najlepši dosedanji finale«, nam je dejal po tekmi manager domačega kluba Coupat. Jugoslovani bi na teni turnirju lahko slavili dvojno zmago. 2al pa manjka Karlovčankam, ki so osvojile drugo mesto, mednarodne rutine, razen tega pa so prišle na turnir brez svojega trenerja, kar Je bila gotovo odločilna napaka. TAKEGA IGRALCA SE NISMO VIDELI i Globetrotter francoske košarke in ! državni trener Robert Busnel, ki Je opazoval prve igre ASK v Franclji (!), nam Je po tekmi v Thlersu dejal: »ASK me Je presenetil s svojo igro. Vendar pa je najzaslužnejša za njegove zmage Igra kapetana Kristančiča«. Reprezentativno krilo ASK Damask, aprila. — Sirija je zadnje dni v središču pozornosti celotne svetovne javnosti. Prevrati, obsedno stanje, negotovost in neredi so Se zmeraj na dnevnem redu. Vendar pa lahko takoj ugotovimo, da Je v Siriji, zlasti v Damasku, kljub vsem notranjim trenjem, zadnji čas precejšnje . . | . Zanimivo Je, da priljubljenost ne- zanimanje za posamezne športe. Posamezne zategadelj, ker tukaj gometa ni dolgotrajna. Se pred nekaj poznajo samo nekatere izmed mnogoštevilnih športnih panog. | j^^ih1na^e. Te- daj se je začela tudi država zanimata za šport. Posamezni klubi so se naglo krepili, kar je pripisati pomoči, Ki sta jo v veliki meri nudila vojska i*1 policija. Toda zanimanje za tekme je bilo majhno. Tedaj so prišli na zanimivo misel, j Vstopnice so delili brezplačno, kdaj pa kdaj tudi prisilne. Ze v naslednjem razdobju so bil» cene nizke in ljudje so se začeli zanimati za n6go-met. Sedaj so vstopnic*, precej drage (vsaj za naše pojme), toda obisk Je čedalje večji. Velijo zanimanje je zlasti za gostovanja tujih, posebno jugoslovanskih moštev, ki uživajo tukaj velik ugled. Kes je, da je k temu pripomogel tudi neki Beograjčan .. • Gre namreč za trenerja Babano-viča, ki že več mesecev uspešno trenira nogometno moštvo »Polis« iz Damaska. V tem moštvu so izključno mladi igralci, tako da ga imajo že sedaj za najboljšega v Siriji. To se je pokazalo tudi ob nedavnem gostovanju BSK na Daljnem vzhodu. BSK vse do zadnje tekme v Siriji« tekme z BabanoviČevim »Polisom«, ni naletel na resnega nasprotnika. Takrat pa je le malo manjkalo, da domače moštvo ni zaznamovalo svoj največji uspeh ln ohranilo neodločen rezultat. Toda »plavi so v zadnjih minutah zaradi grobega prekrška nekega branilca dosegli zmagoviti gol in rezultat 3:2. VERA V ŠPORT Druge Športne panoge daleč zaostajajo za nogometom. Edino zadnji čas se mnogo zanimajo zn košarko-Moške ekipe so že nekoliko napredovale. 2enska košarka pa se vzlic precejšnjemu zanimanju ženske mladine nikakor ne more uveljaviti. Vera m čudni predsodki zavirajo sleherni poskus, da bi bila odigrana kaka tekma ženskih ekip. V takšnem položaju se dogajajo kaj čudne n za nas nenavadne reči-Nekaj časa so lahko košarkarke trenirale in imele tekme izven muslimanskega dela mesta (Damask), vendar pod varstvom policije. Sedaj pa je ob mnogih spremembah nastopil še nov policijski načelnik, Ki ni preveč naklonjen košarkaricam-Sicer se lahko le-te še nadalje ukvarjajo s športom na javnih prostorih, toda samo v dolgih haljah. Toda tudi košarkarice se znajdejo-V kratkem bodo iz njih sestavili vojaške ekipe, ki bodo lahko ob varstvu vojske odigralo tekme. Policija pa se ne more vmešavati v vojaške zadeve ... M. Rašič SVETOVNO SABLJASKO PRVENSTVO NA BLI2NJEM VZHODU Tekma v Damasku: BSK : Polis 3:2 TURNEJA AŠK PO FRANCIJI Je bilo v sijajni formi. Na štirih tekmah je dosegel tretjino vseh košev, doseženih na turneji: 105. V Montbrisonu so bili gledalci tako navdušeni nad njegovo Igro, da so dejali: »Takega igralca nismo videli že deset let.« Zmaga nad Hellasom Je njegovo remek delo. Dosegel Je 31 košev in v zadnji sekundi realiziral odločujočo osebno napako. V zadnjih dveh tekmah zaradi poškodbe ni igral. HUDI NASPROTNIKI V Thlersu Je ASK odlično premagal ekipo, v kateri so igrali Američa- Rezultati: , illefranche: ASK : CRV 4!>:41 (23:24), MnntbrIson: ASK : BSM 62:47 (27:17), ASK Hella« (10:5!) (30:31), Thiers: ASK : Mohawks Mnulins 60:44 (29:151, Cnum: ASK : Cours . ASVEL 28:15 (23:8), Voiron: AŠK : L'Etoilo Voiron 41:41 14:27). Strelci turneje: Kristančič 105, Miiller 64, Pavlovič 42 Kandus 41 itd. ni, med njimi črnec, ki kandidira za vstop v Harlem Globetrotter. Na ljubljanske košarkarje ni napravil posebnega vtisa. Premagali so ga z duhovitimi triki. Resnici na ljubo Je treba priznati, da se jim Je nekajkrat oddolžil, kljub temu pa Je bil končni rezultat tekme 60:44 za Ljubljančane. Tudi naslednjega dne v Coursu Je morala kombinacija ASVEL—COURS priznati premoč AŠK Večkratni francoski prvaki, kapetan državne francoske reprezentance Bufflere in re-prezentantje Ray, Sturka, Vermorel in Christian, so morali položiti orožje (28:15). Le v zadnji tekmi je »Zvezdi« lz Voirona uspelo Igrati neodločeno. ASK se Je poznala utrujenost. K neodločnemu rezultatu pa so pripomogli tudi bučni navijači in zelo pristranski sodnik. »L’Etolle< Je klub druge francoske lige (exellance), ki Ima v svojem arhivu pomembne mednarodne uspehe (neodločen rezultat z Glro) 41:41 z ASK Je gotovo njihov naj večji uspeh. SE NEKAJ DROBTIN Skoraj vse ekipe, proti katerim so igrali ljubljanski košarkarji, so nastopile okrepljene. V Villefrancheu je nastopil znani estonski košarkar Varkala, ki že dalj časa živi v Lyonu. Hellas Je okrepil ameriški študent Berger. Pod imenom Cours Je nastopil skoraj kompletni ASVEL. Zani-mnnje za nastope ASK je bilo povsod zelo veliko. V Thlersu in Coursu so bili doseženi rekordni obiski gledalcev. Čeprav so to manjša mesta srednje Francije, razpolagajo povsod z večjimi ali, manjšimi dvoranami. Gledalci povsod zelo dobro poznajo košarko. Tako je potekala turneja ASK po Franciji. Brez poraza. Prihodnje leto čaka ASK težavna naloga. V družbi najboljših evropskih košarkarskih klubov bodo morali braniti na X. Jubilejnem turnirju v Montbrisonu letos osvojeni pokal in ugled, ki so sl ga pridobili v deželi košarke — Franclji. Uspeh Vasina Sabljaška reprezentanca Ju gosli1 vije, ki je od 17. do 19. aprila sodel' vala na svetovnem mladinskom sni ljaSkcm prvenstvu v Italiji, se j včoraj vrnila v domovino. Na tp' tekmovanju jo bil najbolj uspeš' Aloksandor Vasin. V lmdi Uonkure: el se ,ie v tekmovanju s sabljo (48 ud' tožencev) uvrstil v polfinale, v flor< tu (60 udeležencev) pa v četrtfinal* Lep uspeh je dosegel tudi Valdemn Sučič, ki se jo v floretu uvrstil ' četrtfinale. Društvo prijateljev mladine v .oveni mestu adppio vzgojno posvetovalnico Da bi ustregli mnogim staršem, ki se često obračajo na poklicne V2gojitelje v šolah s prošnjami za nasvete pri izbiri poklicev za do-faščajočo mladino, za nasvete glede V2Coje otrok in za pomoč pri vzgoji težavno vzgojljivih in nervoznih otrok, so odborniki novomeškega Društva prijateljev mladine že februarja ustanovili vzgojno svetovalnico. Pred dnevi je potrebna vzgojna ustanova po posredovanju upravnika Zdravstvenega doma dr. Adolfa Spilerja dobila začasne prostore v dečjcm dispanzerju. Odprta bo za začetek vsak četrtek od 4. do 6. ure Popoldne. Vzgojno svetovalnico vodi sekcija za družinsko vzgojo pri Društvu prijateljev mladine, pomaga pa ii Pedagoško društvo v Novem mestu. Pomoč so obljubili tudi zdrav- niki in člani socialnega skrbstva. Starši, ki imajo težave s težavno vzgojljivimi otroki, mlajši družinski očetje in m. tere, ki marsikdaj otroku ne znajo pomagati ali pa ga ne razumejo, pa tudi mlajši prosvetni delavci, ki se bodo obračali na vzgojno posvetovalnico, bodo dobili brezplačno nasvete in pomoč za vzgojo otrok. Vzgojna posvetovalnica, ki bo v stalnem stiku s predstavniki zdrnvslvenih ustanov, socialnega skrbstva, šol, mladinskega sodstva in notranje uprave, se bo z delom hkrati bila proti mladinskemu kriminalu. Skupno z ostalimi ustanovami bo pomagala raziskovati vzroke kaznivih dejanj mladoletnikov. Prirejala bo tudi predavanja in skrbela zn objavljanje člankov o vzgoji otrok v lokalnem tedniku. Več skrbi za kmetijske zadruge V Žalcu so imeli v sredo občinsko konferenco članov ZK. Navzoči so se pomenili o tem, kje bo v bodoče treba še marljiveje sodelovali. Dejali so, da morajo komunisti predvsem skrbeti za okrepitev KZ, ki jih je v žalski občini pet. Ljudski odbor bo pa moral pogosteje sklicevati zbore volivcev, kjer bodo govorili tudi o gospodarjenju v zadrugah, ker se zborov volivcev ljudje raje udeležujejo, ko pa ol>čnih zborov KZ. Da je bilo na občnih zborih KZ ponekod navzočih le 20 odstolkov članov, so krivi predvsem odbori KZ in pa to, da se komunisti za delo zadrug premalo zanimajo. Govorili so tudi o tem, da ni prav. da komunisti prepuščajo razne zdravstvene akcije, kot je fluogra-firanje i'n podobno, samo zdravstvenim skupinam. Ugotovili so tudi, da ženske prav marljivo delujejo, 6aj so ustanovile zdravstveno posvetovalnico, zanimajo se zn socialna vprašanja in prirejajo samostojne proslave. Ženske so dale tudi pobudo za ustanovitev Društva prijateljev mladine in prispe- vale za spomenik padlim borcem v Žalcu. Osnovne organizacije v podjetjih bi morale najti še več časa za sodelovanje pri delu izven podjetja. Prav v sindikalnih organizacijah pa bi morali komunisti vztrajneje in odločneje pomagati uveljavljati socialistično upravljanje družbenega imetja. Na konferenci so izvolili nov občinski komite, ki je obljubil, da bo skupno s člani izvršil sklepe, ki jih je konferenca sprejela. E. B. Šoferji krškega okraja so zborovali Nedavno so zborovali Sofer.1l ln mehaniki krškega okraja. Na zborovanju so šoferji predlagali, naj bi bili sodniki porotniki šoferji, kadar na sodišču obravnavajo prometne nesreče. To pa ne zato, da bi ščitili šoferja, ki je zakrivil nesrečo, ampak zato, da bi lahko raziskali vse okol-nosti, ki event razbremenjujejo prizadetega šoferja. Šoferji so na tem zborovanju tudi sklenili, da bodo naročili revijo »Prometni vestnik« ln da bodo kar najbolj sodelovali z organi ljud. oblasti. VOLIVCI SO SE POGOVORILI Z LJUDSKIM POSLANCEM O SVOJIH TEŽAVAH V Crni na Koroškem je bil pred dnevi sestanek predstavnikov vseh množičnih organizacij. Aktivisti SZDL iz vseh krajev občine so poročali O raznih težavah. Prebivalci partizanske Koprivne si žele elektrificirati svoje kmetije ter dokončati novo šolsko poslopje. Iz rudarskega naselja Helene so se zanimali za otroške doklade, ki jih mnogi ne dobivajo več zaradi nepravilnega obdavčenja. Črnjani so razpravljali o decentralizaciji trgovske mreže in ugotavljali, da je ukrep prehiter in ne ustreza kraju. Govorili so o kulturnoprosvetni dejavnosti, ki je že tako živahna, da se '"ralske družine ne morejo razvrstiti na edinem odru, ki je v šolski telovadnici. Predsednik občinskega ljudskegn odbora je pa povedal, da se jim je posrečilo po dolgem prizadevanju dobiti nov avtobus. Delavci iz 'ndustrijskega naselja Žerjav pa so predvsem Izpraševali, kako bo s stanovanjsko skupnostjo. Rep .bliški poslanec tov. Vipotnik je opozoril na nekatere napake aktivistov, lotili so sc na primer kakega dela, pa ga niso dokončali. Podrobneje je govoril tudi o najnovejših uredbah. Tov. Hercog, republiški poslanec, je pa govoril o socialnem zavarovanju in o rudniku Mežici ter o njegovem razvoju. Navzoči so še razpravljali o združitvi občinskih ljudskih odborov Crne in Mežice. Upravnik osnovne šole pa je dejal, da je potrebno osnovno šolo v Crni razširiti, ker ima sedaj prostore tudi v nižji gimnaziji Razredi so pa premajhni. Jeseni ne bodo mogli zaradi tega vsi šoloobvezni otroci obiskovati pouka. Za Solo so zbirali med okoliškimi kmeti les, ki. so ga radi dali. J- M. Novi slovenski grobovi na tujem V Clevelandu so umrli Anton Prijatelj, star 81 let, doma od Sv. Gregorja, Marija Rojc, roj. Krašovec, doma lz vasi Strmlca pri Blokah, Franc Kerner, star 62 let, doma lz vasi Za-fara pri Žužemberku, Jakob Troha, star 73 let, doma iz Babnega polja pri Starem trgu, Peter Jurman, star 68 let, doma iz Zgornje Semice, Janez Novak, star 70 let, doma iz Bog-danje vasi pri 2užemberku ln Cecilija Sulc, roj. Majšok, stara 35 let, rojena v Ameriki. Nadalje so umrli v Torontu: Lojze Permužar, star 58 let, doma lz vasi Cerinče pri Rakeku, v Madlsonu: Franc Lustig, star 77 let, doma iz Dedeče vasi pri St. Jerneju, v Ladysmithu: Albert Kralj, ki se Je smrtno ponesrečil, v Pueblu: Jakob Zadel, star 66 let, doma iz Zagorja pri Ilirski Bistrici, v Springs Glenu: Lojze Pestotnik, star 33 let, rojen v j Shefleldu, v Johnstownu: Janez Mar-i tlnčič, star 59 let, doma z Rakeka, v Akronu: Janez Klarič, star 64 let, doma iz Fare pri Kočevju, v Cliff Mine: Jože Perač, st a 71 let, v Farel-lu: Marija Bečaj, roj Drašler, stara 82 let, doma lz Borovnice, v Rock Springsu: Janez Frolih, star 68 let, doma iz vasi Danče na Gorenjskem. i V Coverdale Je umrlr Zofija Košir, stara 52 let, v Crudble Je umrl Jože Frank, star 53 let, doma s Primorskega, v Sheloyganu so umrli: Anton 1 Dlmec ln Janez Dinst, oba doma s ! Štajerskega, ter Franc Škrinjar, star 72 let, doma lz Krškega, v istem kraju živi vdova Ana Vranič, ki je v vojni na Koreji izgubila sina Antona. DNEVNE NOVICE Obvestilo Sveta za prosveto in kulturo LRS: V zvezi s praznovanjem 1. maja Je na vseh vrstah šol petek. 30 aprila pouka prost. Obveščamo ljudske odbornike obeh zborov MLO glavnega mesta Ljubljane, da bo XXXI skupna seja v ponedeljek, dne 26. aprila 1954 ob 16 v klubskih prostorih MLO, Ljubljana, Kresija. Takoj po končani skupni seji bo v istih prostorih XVI. seja mestnega zbora in XIV. seja zbora proizvajalcev. — Iz skupšč. pisarne. Rezervni artilerijski oficirji pododborov Gradišče-Univerza, Toneta Tomšiča in Miklošičev trg bodo priredili četrto praktično vajo na terenu v ponedeljek, dne 26. aprila 1954. — Zbirališče bo pred Ekonomsko srednjo šolo, Prešernova ulica 8 ob 16. JeTaLiit vsebuje kemikalije, ki so priznane kot zanesljivi uničevalci moljev. Turisti, pozor! S 1 majem uvajamo ob sobotah ln nedeljah direktno avtobusno zvezo lz Celja v Logarsko dolino (Planinski dom). Odhod iz Celja ob 8, prihod v Logarsko dolino ob 10.45. Odhod iz Logarske doline ob 17, prihod v Celje ob 19.45. Zveza z vlaki v vse smeri. — Avtobusni promet Celje. MOTOX, MOTOX, MOTOX — Je zanesljivo sredstvo, da obvaruje vašo obleko pred molji. Auschwltz — pozor! Katera ne želi, da bi bilo njeno Ime napisano v spominski knjigi, naj sporoči. — Pošljite tudi svoje spomine na naslov: Veble Jožica, Ljubljana, Celovška cesta, blok 5, vhod 5. Obveščam svoje cenjene stranke, da sem se preselil iz Grajskega trga 7 v nove prostore — Maribor, Slovenska ulica 20. — Aleksander Janko, urar. PREDAVANJA Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na Javno znanstveno predavanje, ki ga bo imel njen gost danski arheolog arhiteht dr. h. c. Ejnar Dyggve dne 26. aprila 1954 ob 18 v dvorani SAZU. Predaval bo o svetiščih na Danskem v zgodnjem srednjem veku. V ponedeljek, 26. aprila In v četrtek, 29. aprila bo sedmo predavanje »Impresionizem — simbolizem« lz ciklusa »Kratek pregled umetnostnega ustvarjanja skozi stoletja«. Predavali bodo: univ. prof. dr. Anton Slodnjak, pomočnik ravnatelja Moderne galerije Zoran Kržišnik prof. Akademije za glasbo Lucijan Marija Škerjanc. Predavanja bodo ob 20 v Trg. zbornici, Beethovnova ulica. V sredo, 28. aprila bo predaval tov. Iztok 2agar iz sekretariata FLRJ za zunanje zadeve »O vtisihdz Sovjetske zveze in spremembah v njeni politiki«. Predavanje bo ob 20 v prirodoslovni dvorani Univerze, vhod lz Gosposke ulice. DANES IN JUTRI KONCERTI Koncert mladih pianistov, ki ga priredi Slovenska filharmonija v torek, dne 27. aprila ob 20.15 v Unionu, je po svoji zamisli Izreden umetniški dogodek te sezone. Pod vodstvom dirigenta Jakova Cipelj a bo z orkestrom Slov. filharmonije Izvajala Nada Verbičeva Beethovnov koncert za klavir ln orkester v G-duru, Franc Bertoncelj pa Mozartov Koncert za klavir in orkester v d-molu. Na sporedu Je še Mozartova uvertura Čarobna piščal. Vstopnice po Izredno nizkih cenah v Filharmoniji (Računovodstvo). GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Nedelja, 25. aprila ob 20: Tlrso de Molina: »Don Gll v zelenih hlačah« izven in za podeželje. Ponedeljek, 26, aprila ob 20: Tirap de Molina: »Don Gll v zelenih hlačah« Abonma red C. Torek, 27. aprila: Zaprto. Sreda, 28. aprila ob 20: Gorki: »Vasa 2eleznova«. Abonma red F. Četrtek, 29. aprila ob 20. Heeht:Mac Arthur: »Prva strin«. Zaključena predstava za sindikat Univerze ln TVS. Petek, 30. aprila: Zaprto. Sobota, 1. maja: Zaprto. Nedelja, 2. maja: Zaprto. OPERA Nedelja, 25. aprila ob 19.30: Foerster: »Gorenjski slavček«. Gostuje Rudolf Franci. Ponedeljek, 26. aprila: Zaprto. Torek, 27. aprila ob 19.30: Švara: »Prešeren«. Abonma red B. Sreda, 28. aprila ob 19.30: Prokofjev: »Zaljubljen v trt oranže«. Abonma red H. Četrtek, 29. aprila ob 19.30: Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže«. Abonma red D. Petek, 30. aprila ob 15.30: Švara: I »Prešeren«. Abonma red Petek po-I poldanskl. Sobota, 1. maja: Zaprto. Nedelja, 2. maja: Zaprto. ' Abonente SNG prosimo, da poravnajo v mesecu maju deveti obrok ln ' event. zaostanke, ker se v Juniju z ' desetim obrokom zaključijo vplačila , za abonma. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja. 25. aprila ob 20: M. Chase: »Harvey«. Izven. ! Torek, 27. aprila ob 16: Slavko Grum: »Dogodek v mestu Gogi«. Abonma red Torek popoldanski; ob 20: Slavko Grum: »Dogodek v mestu Gogi«. Zaključena predstava za TSS I. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 25. aprila ob 16: Nestroy-Llkar: »Ah ta ljubezen šmentana«, veseloigra z godbo, petjem ln plesom. Zadnja popoldanska uprizoritev; ob 20: W. Lichtenberg: »Veselo potovanje«, veseloigra. Večerna predstava. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE I Komenskega ulica — Rokodelski dom Nedelja, 25. aprila ob 20: Petrovič: »Vozel«, komedija. Vstopnice so v prodaji dve url pred predstavo. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutko Resljeva cesta 28 Nedelja, 25. aprila ob 9: Gostovanje v Piranu. Ponedeljek, 26. aprila ob 9: Gostovanje v Sežani; ob 11: Gostovanje v Tomaju; ob 18: Gostovanje v Dutovljah. RADIO CELJSKE VESTI Avtobusni promet Celje obvešča vse koristnike mesečnih vozovnic, da si nabavljajo nove mesečne vozovnice vedno zadnja dva dni prejšnjega meseca za prihodnji , mesec. Potnik, ki ne bo imel 1. v mesecu nove vozovnice, bo moral plačati prevoznino po tarifi ln denarno kazen. Mesečne vozovnice Izdaja zadnja dva dni v mesecu uprava podjetja v Celju, Titov trg št. 3 — od 7—18. Razpored nedeljske zdrav, dežurne službe mesta Celja: 25. aprila 1954: tov. dr. Fišer Jože, Celje, Gregorčičeva 7. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 25. aprila oo 10 do 12 ln eno uro pred začetkom predstave ogled muzeja za občinstvo; ob 15.30: ponovitev Linhartove komedije »Matiček se ženi« — Izven. Sreda. 28. aprila ob 20: Linhartova komedija »Matiček se ženi« — pre- mierski abonma ln izven. Četrtek, 29. aprila ob 20: Linhartova komedija »Matiček se ženi« — red Četrtek tn Izven Petek, 30 aprila ob 15: Linhartova komedija »Matiček se teni« — šolski abonma. Torek, 4 maja ob 20: Linhartova komedija »Matiček se ženi« — abonma red Torek ln Izven . Sobota, 8. maja ob 20: Linhartova komedija »Matiček se ženi« — abonma red Sobota (delavski) ln izven. Nedelja, 9. maja ob 15.30: Linhartova komedija »Matiček se ženi« — abonma red NedeHa ln Izven. VESTI Z JESENIC Vabilo ljubiteljem knjig. V ponedeljek, 28. aprila 1954 ob 19 bo v Centralni sindikalni knjižnici na Jesenicah (Titov dom) sestanek vseh bralcev navedene knjižnice ter vseh ljubiteljev lepe knjige. Na sestanku bo odbor knjižnice poročal o poslovnem letu 1953, pomenili se bomo o razširitvi in Izpopolnitvi knjižnice ln izvolili nov odbor. Vljudno vabi odbor MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 25. aprila ob 15: Petrovič: »Vozel«. Gostovanje v flzkhltumem domu na Bledu. Izven, ob 19.30: Ponovitev produkcije dramske šole Svobode Jesenice v Mestnem gledališču na Jesenicah VESTI IZ TRBOVELJ Nedeljska zdrav, dežurna služba od 24. aprila (od 14. ure) do 26. aprila (do 7. ure): primarij dr. Krasnik Vlr-gll v splošni bolnišnici. Razpis služb Okrajni ljudski odbor »Tolmin sprejme v službo 2 pravnika, 2 statistika s srednjo strokovno izobrazbo. 1 ekonomista. 1 gradbenega inženirja, 1 veterinarja z najmanj 3-letno prakso, 1 uslužbenca s srednjo strokovno Izobrazbo za mesto šefa posredovalnice za delo, 1 uslužbenca z višjo ali srednjo strokovno Izobrazbo, vsaj nekajletno prakso v upravnem delu za mesto administrativnega inšpektorja. — Za vsa gornja mesta so predvidene dopolnilne plače od 1000 do 4500 din mesečno — Nastop službe tako) ali po dogovoru. — Prošnje Je treba poslati na Okrajni ljudski odbor Tolmin. Komisija za razpis mest direktorjev ln poslovodij pri OLO Celje razpisuje v smislu 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjettl In obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-424-53) mesto poslovodje trgovskega podjetja Šmarje pri Jelšah za trgovino v Mestinju. Prošnji Je treba priložiti življenjepis, ki naj zajema tudi strokovno in šolsko izobrazbo ter potek dosedanje zaposlitve. Prošnjo je dostaviti komisiji za razpis mest direktorjev ln poslovodij pri OLO Celje do 5. maja 1954. MARIBORSKE VESTI Zveza mariborskih kulturnih delavcev vabi svoje člane ln vse ljubitelje likovne umetnosti, da se udeležijo predavanja akademskega slikarja tov. Aleksandra Lukoviča lz Beograda: »Sodobna srbska likovna umetnost«. Predavanje bo v ponedeljek, dne 26. aprila ob 20 v prostorih Zveze mariborskih kulturnih delavcev v Orožnovi ulici 2. Skioptlčne slike. Vabljeni. Vstop prost. Umetnostna galerija, 8trossmayer-jova ulica 1 — Razstava beograjske skupine »Samostalni« — olja, grafika in plastika. — Razstava Je odprta dnevno od 9—16 v času od U. do 25. aprila 1954. Prijave za ekskurzije pošljite na telefon 25-45. Vodstvo na razstavi zagotovljeno. Dežurna lekarna Nedelja, dne 25. aprila 1954: lekarna »Pri gradu«. Partizanska c. 1. RADIO 6.00—12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 12.00—12.20 Oddaja v madžarščini — 12.20—23 00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO PARTIZAN: Ameriški film: »Cyrano do Bergerac«. UDARNIK: Ameriški film: »Na nebu ni cest«. POBREŽJE: Ameriški film: »Uročen«. STUDENCI: Ameriški film: »Skrivnostna cesta«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 25. aprila ob 19.30: Bizet: »Carmen«. Gostovanje J. Gostiča. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO Umrli so v Ljubljani Bcžan Julij, upokojenec. Pogreb bo v nedeljo ob 15 na Zalah'. Brllll Franja, zasebnica. Pogreb bo v nedeljo ob 16. na 2alah. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so ob smrti naše nepozabne mame Ivanke Mravljak sočustvovali z nami, Ji poklonili številne vence ln cvetje ln Jo spremili na zadnji poti. — Posebna zahvala zdravniku dr. Mediču Stanetu za njegovo skrb v času dolgotrajne bolezni, okraj, sekretarju Ulrlhu za poslovilne besede, ZB, pevskemu zboru, godbi in ostalim organizacijam MUJenka ln Peter. Dnevni spored za nedeljo, 25. aprila Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.00 ln 22.00. 6.00—8.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 7.15—7.30 Radijske reklame — 7.30 do 7.35 Radijski koledar ln pregled tiska — 8.00 O športu In športnikih: Z busolo na orientacijskem teku — 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro — 9.00 Pol ure za našo vas — 9.30 Operetne melodije — 10.00 Dopoldanski simfonični koncert — 11.00 Po naši lepi deželi: V deželi Desetega brata — 11.30 Lahek opoldanski spored — vmes od 12.00—12.20 Oddaja za Beneške Slovence in od 12.30—12.35 Kaj bo danes na sporedu — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Pogovor s poslušalci — 13.40 Glasbeni mozaik — 14.00 Otroška predstava — Fr. Feld: Leteči ježek — 14.30 Pesmi ln plesi Jugoslov narodov — 15.15 Mali koncert lahke glasbe -15.45 Radijska Igra: Janko Veselinovič: Hajduk Stanko — 16.30 Promenadni koncert — 17.00 Družinski pogovori — 17.10 2ele)l ste — poslušajte! — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Friedrich F!otow: Marta, opera v 4. dejanjih — 22.15—23.00 Ritmi in melodije iz raznih krajev. 23.00—24.00 Oddaja za tujino n« valu 327,1 m (prenos lz Zagreba). IIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KINO »UNION« AmcriSki barvni film »Dvoboj pri Srebrnem potoku« Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 In I 21. url. — Predprodaja vstopnic od 8—11 ln od 14 dalje. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll' KINO »KOMUNA«: Angl. film: »Oseb-na zadeva«. Tednik: Filmske no-, vosti St 16. Predstave ob 15, 17, | 19 in 21. Ob 10 bo matineja istega filma. KINO »SOCA«. Slov. film: »Kekec«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodala vstopnic od 9—11 in od 15 dalje, i KINO »TRIGLAV«: Ameriški film: »Ring«. Tednik: Ni priznamo sramotne odločitve. — Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 10—U in j od 15 dalje. I KINO »SlSKA«: Ameriški film: »Moč orožja«. Tednik Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od I 9—11 ln od 15 dalje | JESENICE: »RADIO«: Amer. film: »Harlem zmaguje«, Predstave ob 16, 18 in M. — »PLAVŽ«: Mehiški film: »En dan življenja«. Predstave ob 16, 18 in 20. - Dopoldne ob 10 bo matineja angl. filma; »Beli hodniki« po znižanih cenah. KOROŠKA BELA: Mehiški (Um: »So-ledadln šal«. Predstave ob 15, 17 ln 19 — Dopoldne ob 10 bo matineja istega filma po zniž. cenah. KRANJ: »STORŽIČ«: Ameriški film: »Divji sever«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Matineja ob 8.30 ln 10. »SVOBODA«: Ameriški film: »Krvna osveta« Predstave ob 16, 18 in 20. Matineja ob .0: »Zmaga nad temo«. — »ZADRUŽNIK«: Angleški film: »Pekel je razprodan«. Predstavi ob 17 in 19 — »TRIGLAV«: Švedski film: »Plesala je eno samo poletje«. Predstavi ob 16 in 18. KINO »PTUJ«: Ameriški barvni film: »Proti vsem zastavam«. Tednik: »Zeleno zlato«. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIimiMIMIIIIIIIIIIIIIIIII KINO »SLO Italijanski film »i G A <( Tednik. — Predstav«, ob 15, 17, 19 In 21. — Ob 10 matineja Istega filma. Predprodaja vstopnic od 9.—11. In od 14, ure dalje. liiiiiiiiiiiiiilliiiliiiiiiiiiiiiliiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRDE E. M. REMARQUE tounnsi Roman 58 Erna me je čudno pogledala. Pri vsej živahnosti se mi je ne-nadoma zazdela starejša in malone nekoliko vela. »Nekaj vam hočem povedati,« je dejala. »2ivim dobro in imam marsikaj, česar sPloh ne potrebujem. Toda verjemite mi — če bi prišel kdo ln mi predlagal, da bi živela skupaj, tako resnično, pošteno, bi vse skupaj tu pustila in se preselila z njim na podstrešje, če bi že lako moralo biti.« Njen obraz je spet dobil prejšnji izraz. »No, Pustiva to — vsak človek ima svoj kotiček sentimentalnosti.« Pomežiknila ml je skozi dim svoje cigarete. »Celo vi, če se ne motim?« »Kaj še...« sem dejal. »No, no...« je menila Ema. »Če človek tega sploh ne pričakuje, ga najlaže zadene.« »Mene že ne,« sem odgovoril. Do osmih sem še vzdržal v svoji luknji, potem pa sem 6e naveličal posedati in šel sem v bar, da bi kogarkoli srečal. V baru je sedel Valentin. »Sedi,« je dejal. »Kaj boš pil?« »Rum,« sem odgovoril. »Danes mi rum še posebno diši.« »Rum je mleko vojakov,« je rekel Valentin. »Sicer pa si videti Zel° dobre volje, Robby.« »Res?« »Da, kar pomladil si se.« »Beži no, kaj pa govoriš,« sem ugovarjal. »Na zdravje, Valentin!« »Na zdravje, Robby!« Postavila sva kozarca na mizo in se spogledala. Potem sva se morala hkrati zasmejati. »Faht moj,« je dejal Valentin. »Vražji dečko,« sem odgovoril. »Kaj bova pila zdaj?« »Isto še enkrat.« »Velja.« Fred nama je natočil. »Na zdravje torej, Valentin!« »Na zdravje, Robby!« »Sijajni besedi — na zdravje, mar ne?« »Besedi besed.« Ponovila sva ju še nekajkrat, potem pa je Valentin odšel. Jaz sem ostal v baru. Razen Freda in mene nikogar več ni bilo v njem. Ogledoval sem stare, razsvetljene zemljevide, ladje z njihovimi orumenelimi jadri in mislil na Pat. Rad bi ji telefoniral, pa sem se premagal, da tega nisem storil. Tudi toliko misliti nanjo nisem hotel. Vzeti sem jo hotel kot nepričakovano, osrečujoče darilo, ki je prišlo in ki je spet odšlo, — in nič več. Nikoli nisem hotel niti pomisliti na to, da bi lahko bilo kaj več. Predobro sem vedel, da je v vsaki ljubezni želja po večnosti ln da tiči v tem večna muka. Ničesar ni bilo, kar ostane. Ničesar. »Fred, prinesi mi še čašo ruma,« sem dejal. V bar sta prišla mož in žena. Popila sta cobbler. 2ena je bila videti utrujena, mož pohlepen. Kmalu sta odšla. Popil sem rum. Morda bi bilo bolje, da popoldne nisem odšel k Pat. Kar nisem se več mogel otresti prizora — sobe v poltemi, mehkih, modrih senc večera in sključenega, lepega dekleta, govorečega z zamolklim, ostrim glasom o svojem življenju in hrepenenju po njem. Vražja strela, postajal sem sentimentalen! Ali se pa ni tisto, kar je bilo dotlej bežno, nenadna pustolovščina, že razblinilo v meglici nežnosti, mar me ni prevzelo že globlje, kakor sem vedel in hotel, mar nisem danes, prav danes čutil, kako zelo sem se že spremenil? 2akaj sem odšel, zakaj nisem ostal pri njej, kakor sem pravzaprav hotel? Ah, gromska strela, saj nisem več hotel misliti na to, ne na eno, ne na drugo. Naj se zgodi karkoli, naj znorim od nesreče, če sem jo zgubil, bila je tu, zdaj je bila tu, vse drugo pa mi je bilo deveta briga, vse drugo naj gre k vragu! Prava reč, če sem si hotel zagotoviti košček življenja. Saj bo nekega dne prihrumel vesoljni potop in bo vse odnesel. »Ali bi trčila, Fred?« sem vprašal. »2meraj,« je odgovoril. Popila sva dva absinta. Potem sva vrgla kocke še za dva. Dobil sem. Ni mi bilo prav. Zato sva kockala naprej. Toda izgubil sem šele pri petem. Izgubil sem pa kar tri zapored. »Ali sem pijan ali pa zunaj grmi?« sem vprašal. Fred je prisluhnil. »Saj res grmi. Prva letošnja nevihta.« Stopila sva na prag in se ozrla v nebo. Ničesar ni bilo videti. Bilo je samo toplo in kdaj pa kdaj je zagrmelo. »Na to bi pravzaprav lahko popila še en absint,« sem predlagal. Tudi Fred je bil za to. DROBNI OGLASI Vt.0 STROJNiH KLJUČAVNIČARJEV sprejme takoj Mestno strojno podjetje, Ljubljana, Dolenjska 78. 1369 r PEKOVSKE POMOČNIKE lšCe za sezono Mestna pekama Bled Nastop 1. junija 1954 . 1372 ZA SINDIKALNE DOMOVE projektiram, gradim in opremljam gledališke odre z vso pod- in nadodrič-no mašinerljo in reguliranimi luč-nimi efekti. Novost — dvodelni oroscenlj s predodriščem. Oglejte si M. G., Celje, Slnd. dom v Štorah in v Kranju, ki Je še v gradnji. Pohlin Mak so. lnd. tehnik, Kamnik, Graben 23. 1388 SOBO, prazno, išče mirna in solidna drž. uslužbenka, srednjih let, čez dan odsotna. Pismene ponudbe v upravo lista. 1214 TRISOBNO STANOVANJE 8 kabinetom, kopalnico in vrtom z bazeni, v Mariboru, zamenjam za enakovredno dvosobno s kabinetom v Ljubljani. Soba Franc, Maribor, Aškerčeva 11. M 95 KUPIMO novo ali dobro ohranjeno kovinsko stružnico stružne dolžine 2000 mm. Rezervne dele za avto BMW 326, kompletni diferencial z ohišjem, pol osovlne, zavorne bobne, zadnje amortizerje s torzijskl-ml palicami. Pon-dbe poslati na Lesno-industrijsko podjetje, Ljubljana, Parmova 37. 1406 KUPIMO dvostopnl visokotlačni kompresor do 20 atm. ali več zračnega pritiska z 700 1 zmogljivosti na min. Ponudbe poslati na podjetje »Pro-tektor«, Ljubljana, Smartinska cesta 64. 1401 KAMGARN, siv, Inozemski, kupim. Ponudbe na ogl. oddel. pod »Vzorec«. 1124 ZIDNO OPEKO, rabljeno ali novo — kupim ali zamenjam za cement. Milan Leopold, Škofljica (barake). 1400 VRTALNO GARNITURO, pripravno za vrtanje cevnih vodnjakov do 0 400 mm. posodimo za daljšo dobo. Vse potrebne lnformcalje dobite pri Upravi Mestneo-a vodovoda v Ljubljani. 1370 PRODAMO 6 statev za lahke tkanine firme Schflnherr, 213 cm delovne širine z 2 k 4 skrinjicami ln spodnjim udarom; 5 1acquardmh strojev firme Grosse, 400 dunajske grobe delitve. - Naslov v oglasnem oddelku. 1262 PISALNI STROJ, portabel, prodam. Naslov v ogl. oddel. 1125 MOŠKO OBLEKO, malo rabljeno, temno sive barve, prodam. Grzetl Jože, Parmova 37 1397 NIKLANJE, dve kompletni napravi, prodamo. Kupci sporočite naslov v oglasni oddelek pod »Galvanizacija«. 1389 PRODAJAMO razne dobro ohranjene dele tovornega avtomobila »Canada Chevrolet«. Na razpolago so tudi kompletne gume dimenzije 20 X 10 ca. 80 •/•, znamke Mlchelfn. Poizvedbe pismeno ali ustmeno na naslov: Trgovsko podjetje »Železnina«, Jesenice na Gorenjskem. 1405 KOLEKTIV VELEBLAGOVNICE čestita vsem delovnim ljudem k prazniku 1. maja! a rrui libri jaha NAS KOLEKTIV SE BO SE NADALJE BORIL ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE IN ZA ZNIŽANJE CEN! Kupimo večjo količino sodov iz pocinkane pločevine z obroči, velikosti 200 do 500 litrov. Sodi morajo biti dobro ohranjeni in čisti. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: »BELSAD«, Črnomelj. 1940 Berite in naročajte »Ljudsko pravico-Borbo«! Kupimo 500sodov iz pocinkane ali bele pločevine, nove ali rabljene, toda uporabne, s čepi (za trafo olje) Ponudbe pošljite na naslov: RAFINERIJA NAFTE nabavni oddelek — REKA 1979 LJUDSKI ODBOR MAGLAJSKEGA OKRAJA razpisuje za potrebe okraja natečaj za dva pravnika in finančnega inšpektorja Plača po uredbi ali po sporazumu. Dopolnilna plača po sporazumu. Stanovanje zagotovljeno. Prošnje s kratkim opisom pošljite takoj na gornji naslov. _______________________ 1957 »Sergio Dobrič«, tovarna ključavnic, Pula Obveščamo poslovne prijatelje, da smo spremenili svoj dosedanji naslov v »SERGIO DOBRIČ« TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV — PULA Izdelujemo in nudimo ključavnice, okovje in pribor, kovinsko galanterijo ter osrtall kovinski pribor in opremo GRADBENO MIZARSKO PODJETJE »SLOG A« ILIRSKA BISTRICA Telefon 55 i // ' s / / 't/ 22223 CENE NAJNIZJE — DNEVNE! Izvršuje visoke in nizke gradnje V svojih mizarskih delavnicah izdeluje pohištvo vseh vrst in stavbeno pohištvo -vrata, okna i. t. d. Sprejema naročila za območja vseh republik UPRAVA CARIN FLRJ potrebuje VEC USLUŽBENCEV ZA DELO V CARINARNICAH Pogoji za sprejem v službo: Končana pravna ali ekonomska fakulteta oz. ekonomski tehnikum ali gimnazija, za carinske nadzornike pa le treba Imeti 4 razrede glmnaziie tn urejeno vojaško obveznost. Zaželeno je tudi znanje tulih lezlkov. Osnovna plača po uredbi in dopolnilna po predpisih za carinske uslužbence ter ■•osebne mesečne nagrade po specifičnosti službe Poleg tega brezplačna službena zimska ln letna bl-ka in obutev Spreleti uslufbencl bodo raz porejeni v carinarnicah po službeni potrebi ln ni mogoče postav Ijatl pogojev glede kraja službo vanla Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite Upravi cartn FLRJ, Beograd, Terazi.le 27-VI. Podrobna pojasnila dale personalni oddelek Uprave carin. Beograd, Terazlj • 27-VI. Prošnje sprelemamo do 20. maja 1954. Iz Uprave cartn FLRJ. 1990 PROJEKTIVNI ZAVOD REČNEGA PROMETA Beograd, Birčaninova 1—II. telefon 22-061 potrebuje: gradbenega tehnika-konstruktorja gradbenega tehnika-hidrotehnika Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in prepisom diplome pošljite na gornji naslov do 1. maja 1954 2032 Postanite naročnik »Ljudske pravice — Borbe« in zavarovani boste za primer nesreče UPRAVA ZA CESTE LRS TEHNIČNA SEKCIJA LJUBLJANA razpisuje mesti gradbenega inženirja in črkoslikarja Plača po uredbi. Nastop takoj. Pismene ponudbe z opisom prakse in izobrazbe je poslati na Upravo za ceste LRS, Tehnično sekcijo, Ljubljana, Parmova 33. Upravni odbor podjetja »TRANSPORT«, Maribor, razpisuje mesto GLAVNEGA RAČUNOVODJE z nastopom službe takoj oz. po dogovoru. Pogoji: dokončana srednja Sola ter večletna praksa. — Prošnje pošljite na Upravni odbor »Transporta« do X. maja 1954 z dokazili in življenjepisom. Stanovanje na razpolago. Plača po dogovoru. NAJN0VEJSE KNJIGOVODSTVO GOSTINSKIH PODJETU IN POSLOVALNIC Z OSNOVNIM IN SKRAJŠANIM KONTNIM NAČRTOM inž. Dobrivoja Despotoviča in inž. Stanimira Stojanoviča Knjiga je pripravna tudi za podjetja drugih gospodarskih panog. — Vsebuje izčrpen komentar za vsak konto, številne primere in knjiženja, kompleten enomesečni primer z obračunom in letnim zaključkom. CENA 250 DIN (izven Beograda 270 din). Vplačila na tekoči račun 1032-T-389 DIS, Beograd, Bu-levar Revolucije 24. Telefon 23-033. Naročila pošiljajte na gornji naslov. 0138 VOJNA POŠTA 6396 SKOPLJE potrebuje naslednje civilne strokovne moči: 2 artilerijska mehanika 2 puškarska mojstra 2 akumulatorska mehanika ZA VOJNO POŠTO 6592 NIS artilerijskega mehanika ZA VOJNO POŠTO 2217 PRIZREN artilerijskega mehanika puškarskega mojstra ZA VOJNO POŠTO 5336 GOSTIVAR artilerijskega mehanika Plača po uredbi za civilne osebe, zaposlene v JLA. Interesenti naj se javijo zgoraj omenjenim vojnim poštam s potrebnimi dokumenti do 15. maja 1954. 1959 LEKARNA MOSTAR sprejme 2 farmacevta po možnosti samska prodajalca ali prodajalko (drogerista) verzirane pri delu s sanitetnim in kozmetičnim materialom, po možnosti z dolgoletno prakso Plača po uredbi in dopolnilna. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite do 1. maja 1954 na naslov: Gradska apoteka »14. februar«, Mostar. 1965 VZPOSTAVLJENA JE AVTOBUSNA PROGA B0R-BE0GRAD IN OBRATNO z vstopnimi postajami: Zagubica, Petrovac, Požarevac in Smederevo. — Odhod iz Bora vsak torek ob 8. uri, iz Beograda pa vsak četrtek ob 12. uri. — Odhodna postaja je pri kinematografu »Beograd«. ______________________________________________ 1952 Komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer za razpis mesta direktorja podjetja »Elektro-radio«, Gornja Radgona, razpisuje na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-424/53) mesto direktorja podjetja »Elektro-radio«, Gornja Radgona Pogoji: mojster radiotehnike ali elektroinštalacije s primemo prakso v vodstvu enakih podjetij ali radiotehnik ozir. tehnik elektroinštalacij z najmanj 5-letno strokovno in upravno prakso. Ponudbe vložite do 10. maja 1954 pri tajništvu OLO Ljutomer ter priložite dokumente o strokovni kvalifikaciji in praksi ter življenjepis. GOSPODARSKO PODJETJE »AVTOTEHNA« - LJUBLJANA - CELOVŠKA 38 obvešča, da je odprlo konsignacijsko skladišče za avtomobilske nadomestne dele koncerna General Motors, tovarne OM, Brescia, Italija, in koncema Robert Bosch, Stuttgart, Nemčija. Konsignacijska skladišča telefon 21-051 Uprava h. c. telefon 20-040, 20-900 Redni račun pri Narodni banki 602-T-222 Ob prazniku dela čestitamo vsem delovnim kolektivom! Na podlagi odredbe inšpekcije tržišča MLO Maribor, štev. II/3210-1-54 od 23. aprila 1954 preklicujemo I. javno dražbo določeno za dan 30. aprila 1954 pri Gozdnem gospodarstvu v Mariboru. GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR CARINARNICA V BEOGRADU BO 14. MAJA OB 8. URI V CARINARNICI, CARA LAZARA 3, prodala na javni dražbi naslednje predmete, ki jim je potekla ležarina, kakor tudi blago, ki je bilo zaradi prekrškov zaplenjeno, in sicer: 865 zapestnih ur, 59 žepnih ur, 589 parov ženskih perlon nogavic, 66 parov ženskih nylon nogavic, 4 radijske sprejemnike, ? starih pisalnih strojev, 3 nove računske stroje, 2000 kemičnih svinčnikov s 1000 rezervnimi vložki, 253 mesarskih nožev, 53 rdečil za ustnice in drugo blago. Interesenti si lahko predmete ogledajo dne 13. maja 1954 v carinarnici. — Pismene ponudbe je treba vložiti do začetka dražbe, ki se je lahko udeleže pravne in fizične osebe, pooblaščene za trgovino z omenjenim blagom. _______________________________________ 2031 GOSTINSKO PODJETJE »NANOS« IDRIJA i Čestita vsem delovnim kolektivom, gostincem in CENJENIM GOSTOM K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU! Naše podjetje razpolaga s preurejenimi sobami, ob vsakem času postrežemo s toplo in mrzlo hrano ter z izbranim in kvalitetnim vinom in brezalkoholnimi pijačami. Ob nedeljah pa se pri nas lahko razveselite ob plesu. Kadar obiščete Idrijo, se zglasite pri nas in zadovoljni boste! »ODRA« - tovarna glinastih proizvodov - Sisak nudi svoje znane kvalitetne opekarske proizvode: ZIDNO OPEKO, VOTLO OPEKO, FASADNO OPEKO IN OPEKO ZA VODNJAKE, BOBROVCE, VLEČENE STREŠNIKE, PRESANE DVOJNO 2LEBLJENE STREŠNIKE, VLEČENE GLADKE IN PRESANE 2LEBAKE OBVEŠČAMO NASE POTROŠNIKE, DA SO CENE NESPREMENJENE! Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« KIDRIČEVO razpisuje mesto komercialnega direktorja Zaželena je daljša praksa v metalurški stroki in fakultetna izobrazba. Interesenti naj se javijo v podjetju osebno ali pismeno. Obiščite UUG05L0V3N5K0 RRZST9V0 VIN LJUBLJANA 24. IV. DO 2. V. 1954 600 VZORCEV NARAVNIH VIN EKSKURZIJE V VINORODNE OKOLIŠE IZRABITE POPUST NA 2ELEZNICI • INFORMACIJE: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, LJUBLJANA 30. APRILA — NA DAN OBNOVE ZBOR VINOGRADNIKOV ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» INVALIDSKO PODJETJE jj^C L I U B L ) A N A Iskreno čestita vsem delovnim kolektivom k 1. maju in želi nadaljnjih uspehov! Naš kolektiv se bo še nadalje prizadeval čimbolj postreči in zadovoljiti cen), odjemalce! ZADRU2NO TRGOVSKO PODJETJE » ORAC c< MARIBOR — PARTIZANSKA C. 6 Čestita vsem delovnim kolektivom k najveC- JEMU PRAZNIKU DELOVNIH UUDI — 1. MAJU! KUPUJTE IN NAROČAJTE PRIZNANE IN PRVOVRSTNE MESNE IZDELKE V Tovarni mesnih izdelkov MARIBOR — Košaki, telefon 20-52 katere vam nudimo v vsaki količini, po konkurenčnih cenah Obiščite naše prodajalne v MARIBORU SLOVENSKA ULICA 9 PARTIZANSKA CESTA 19 PARTIZANSKA CESTA 77 BETNAVSKA CESTA 31 PTUJSKA CESTA 182 PTUJU SLOVENSKI TRG 9 Postrežba solidna in hitra I ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K NAJVECJEMU PRAZNIKU VSEH NAPREDNIH SIL — PRVEMU MAJU! Kolektiv »SUROVINA« PODJETJE ZA PROMET Z ODPADNIM MATERIALOM MARIBOR — Tržaška cesta 95 z odkupnimi bazami: MARIBOR, Vojašniški trg št. 1, LJUBLJANA, Smartinska cesta št. 22 in Dolenjska cesta št. 6 RADLJE OB DRAVI SLOVENJ GRADEC ŠOŠTANJ SLOVENSKA BISTRICA PTUJ I čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela — 1. maju ter sporoča, da odkupuje po najvišjih dnevnih cenah vse vrste odpadkov železa, jekla, barvnih kovin, papirja, gume, steklenih črepinj, prazne steklenice in kosti. fz;;. . .v, , ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM K PRAZNIKU 1. MAJU! DELOVNI KOLEKTIV Mariborske opekarne Riaritior-Košaki čestita k največjemu prazniku delovnega ljudstva 1. maju in želi v nadaljnji socialistični graditvi obilo uspehov vsem delovnim kolektivom. IZDELUJEMO! vse vrste zidne in strešne opeke Z OBRATI: KOŠAKI PRAGERSKO RAČE IN PTUJ KOLEKTIV POČITNIŠKEGA DOMA »SLAVKO ŠLANDER«, radovu.ca sporoča, da odpre dom 1. maja Dnevna cena penziona v predsezoni 440 din, v glavni sezoni (juliju, avgustu) pa od 480—500 din. Obenem obveščamo članstvo, da lahko posamezno, kakor tudi skupinsko izkoristijo prvomajske praznike v domu, od koder se jim nudijo po vsej bližnji okolici lepi izleti. — Tudi v tem času je cena penziona 440 din z dobro hrano in postrežbo. — Za vse informacije in rezervacije se obračajte na upravo doma! RAVNE ŽELEZARNA RAVNE tovarna plemenitih jekel RAVNE NA KOROŠKEM NAŠE KVALITETE # N&d 100 kvalitet SM in elektro jekla # Legirana konstrukcijska jekla za cementiranje in poboljšanje, jekla za ventile, peresna jekla, jekla za kroglične ležaje, jekla za parne turbine, legirana jekla vseh vrst, visoko legirana orodna jekla za urope in brzorezna jekla # Specialna jekla — odporna proti obrabi, proti ožganju, proti rjavenju. toplotno odporna jekla ter jekla z visokim električnim uporom NAŠI IZDELKI O Odlitki za strojegradnjo, za brodogradnjo, za industrijo parnih kotlov, za avionsko, avtomobilsko in vagonsko industrijo Odkovki: kolenčaste osi, ladijske osi, lokomotivske in vagonske osi ter specialni komadi po naročilu in načrtih Valjani profili Pnevmatsko orodje in rezervni deli Industrijski noži za lesno, papirno, tekstilno, tobačno in kovinsko industrijo Krožne žage in segmenti za hladno rezanje kovin Kolesne dvojice za jamske In gradbene vagonete Vzmeti — listnate in Spiralne Jeklene krogle in cylpepsi za mletje cementa in rude Strugarski noži, Spiralni svedri in rezkarji iz lastnega brzoreznega jekla BRW DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA Elehtro-Maribop s svojimi obrati v MARIBORU, RADVANJU, SLOVENSKI BISTRICI, PTUJU, GORNJI RADGONI IN MURSKI SOBOTI Čestita vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom K PRAZNIKU DELA — 1. MAJU! Cenjene odjemalce opozarjamo, da nudimo za odprodajo parni kotel površine 0,427 m2 električni vrtalni stroj do 40 mm železniške tračnice za ozki tir Vse rabljeno! Interesenti naj se za informacije obrnejo na podjetje ELEKTRO-MARIBOR, Heroja Tomšiča ulica 2 NAŠE IZVRŠITVE • Mehanska obdelava, groba in fina, za vse naročene odlitke in odkovke # Termična obdelava vseh naročenih in Kislanih komadov ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN KATAI.OG TER BLI2JE INFORMACIJE Z.\ USTREZENJE VAŠIM POTREBAM VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO K 1. MAJU! Letošnja gospodarska pomoč Beli krajini Eso prelomnica z njeno dosedanjo zaostalostjo Nad pol milijarde dinarjev nameravajo v črnomeljskem okraju investirati za razvoj industrijskih podjetij, za gradnje, kmetijstvo, obrt in komunalno dejavnost V petek so odborniki obeh zborov okrajnega odbora v Črnomlju sprejeli osnutek družbenega načrta in okrajnega proračuna za leto 1954. Proračun je največji v ”seh povojnih letih; ker so dohc ':i okraja sorazmerno majhni, bo od .skupnih dohodkov 266,018.000 din prispevala republika 108 milijonov dinarjev. Tako zagotavlja proračun rednih okrajnih investicij za 45,500.000 din, iz. republiških investicijskih sredstev je zagotovljenih 58 milijonov din, skupne investicije iz republiškega sklada za pomoč gospodarsko nerazvitim okrajem pa znašajo 416 milijonov dinarjev. Pred okrajnim ljudskim odborom, posameznimi podjetji in investitorji v Beli krajini je lfctos velika naloga: pravočasno in kar najboljše investirati znatna sredstva, ki jih socialistična skupnost prispeva v obliki pomoči gospodarsko nerazvitim okrajem. Res je precejšen del investicijskih sredstev namenjen za opremo tovarn in nakup strojev, materiala in podobno, vendar so zelo obsežna tudi gradbena in ostala dela. Investicije b»do omogočile razširitev proizvodnje, delo pa bodo dobili sedaj na pol ali nezaposleni ljudje. Narodni dohodek, ki je znašal leta 1952 v okraju povprečno na prebivalca 29.760 din, bo letos predvideno naraste! na 33.608 din, vrednost skupne družbene proizvodnje pa od 32.963 din na prebivalca iz leta 1952 na 27.772 din. KAJ VSE NAMERAVAJO LETOS GRADITI? Med najvažnejšimi predvidenimi investicijami so sredstva za povečanje industrijskih podjetij v okraju in za izboljšave rudnika Kanižarice. Za dograditev novega vpadnika in ostale gradnje v jami, za novo separacijo in strojnico ter ostale potrebe rudnika bo dodeljenih Kanižarici 45 milijonov din. S tem bo zagotovljeno, da bodo doslej znane zaloge 4 milijonov ton rjavega premoga v Beli krajini dajale kruh kanižarskim rudarjem še dolgo. Za povečanje in modernizacijo Belokranjske železolivarne- in tovarne učil, ki se bosta združili ter začeli izdelovati lažje kmetijske stroje, je predvidenih 200 milijonov dinarjev. Podjetje Telekomunikacije bo v Semiču povečalo proizvodnjo in investiralo za to 41 milijonov din, novoustanovljeno podjetje »Marmor* Gradac pa bo z 20 milijoni investicij začelo pridobivati in izvažati gradaški marmor. Za napravo kisarne in izboljšave bo investirala tovarna »Belsad« 10 Berite in naroSajte »Ljudsko ptavico-Borho«! izredno zaostalega kmetijstva. Letos so investicije namenjene predvsem za, gradnjo gnojničnih jam, silosov, nabavo plemenske 1 živine in osnovnih kmetijskih milijonov din in tako znatno po- strojev ter oiodja. Na državnih večala proizvodnjo svojih iz*- kmetijskih posestvih bodo dogra- delkov. Iz republiških proračunskih sredstev je za dograditev dijaškega doma v Črnomlju že zagotovljenih 38 milijonov din, za gradnjo gimnazije na Vinici pa 20 milijonov din. Okrajne proračunske investicije v skupnem znesku 45 in pol milijona din dili razne objekte, dokončali me lioracije, uredili drevesnice in matičnjake. V državnem sektorju bodo investirali nad 89 milijonov din, zasebni kmetje pa bodo prek kmetijskih zadrug dobili 70 milijonov din _ investicij. Za obnovo in nego gozdov bodo iz godnega sklada porabili 2,260.000 Pogled na Črnomelj so namenjene za gradnjo stanovanjske hiše v Črnomlju, adaptacijo poslovnih prostorov OLO in napravo telefonske centrale, za veterinarsko .postajo in gradnjo stadiona v Črnomlju. S 4.500.000 din nameravajo dograditi in popraviti šole, 5 milijonov din pa bodo dali za elektrifikacijo podeželja. Doslej je elektri-ziranih v dkrajih 85 odstotkov naselij. Razen investicij OLO bo za nadaljnja elektrifikacijska dela na razpolago tudi kredit, ki ga je okraj najel 8 milijonov din. Za planinski dom na Mirni gori sta določena 2 milijona din, za drevesnico in trsnico v Vinomeru 1 milijon, za dograditev ceste Dole—Drage 1 milijon, za gostišče in obrtne delavnice v Semiču pa 3 milijoni din. Letos nameravajo dograditi tudi internat v Metliki in urediti metliški trg; za ta dela je predvidenih <3 in pol milijona dinarjev. Letos bo znatno večja tudi komunalna dejavnost. Iz republiške pomoči je namenjenih 100 milijonov dinarjev za usposobitev in povečanje vodovodov v Starem trgu in Metliki ter za izgradnjo skupinskega vodovoda na področju Črnomlja. din, za gozdne drevesnice, komunikacije, varstvo gozdov in rezervo gozdnega sklada pa nad 20 milijonov din. Letos vložena investicijska sredstva v industrijo bodo podjetja v prihodnjih letih vračala okraju. Tako bodo stalno aa-razpolago znatna sredstva, s katerimi bo Bela krajina utrjevala in razširjala proizvodnjo ter zboljševala življenjsko raven. —k ;Z=A=D=N^iM=V=E=S=T PRED KONFERENCO O AZIJS KIH VPRAŠANJIH Namestovženevo-' ‘ Minister Eden se hoče najprej pogovoriti s predsednikom Churchillom — Spet nova sovjetska nota zahodnim silam — Izjava Molotova in Ču En Laja Pariz, 24. aprila (R). Nocoj je britanski zunanji minister Eden nenadoma odpotoval v London in tako popolnoma spremenil prvotni načrt, po katerem bi moral iz Pariza odpotovati direktno v Ženevo. Poročajo, da bo imel minister Eden nujen razgovor s predsednikom vlade Churchillom. Hkrati se je tudi izvedelo, da je imel nocoj francoski zunanji minister Bidault pomemben razgovor s predsednikom vlade Lanielom zaradi resnega položaja v Indokini. Ženeva, 24. aprila (AFP). Brir/nevo okrog 30 uglednih kitajskih tanskL predstavnik je nocoj po- državnikov. Nočne brzojavke trdil, da je sovjetska vlada poslala zahodnim siilam novo noto in sicer * po prejemu zahodnega odgovora na včerajšnjo sovjetsko noto glede položaja Kitajske na ženevski konferenci. Znano je, da so zahodne velesile odbile sovjetsko zahtevo, da bi priznali Kitajsko za velesilo, ki bi bila ena iz- KAIRO. — Mahmud A bul Fat, usta* novitclj časnika »Al Misri« In njego' brat Husein Abul Fat, preclsodnj* /druženja egiptovskega tiska, sta ob' tožena, da sta ogrožala državno vat* n ost in se bosta morala v sredo govarjati pred revolucionarnim sodiščem. VARŠAVA. — Podpredsednik polj* ske vlade Cirankievvitz je izjavil, d* , je glavna naloga njegove vlade P®' večati v bližnji prihodnosti kmetij' i sko proizvodnjo. j TEL AVIV. — Izraelski vo.jaSKi I predstavnik je nocoj izjavil, da s* vzhodno od Jeruzalema z jordanski*' položajev močno streljali na Izrael' sko patruljo, ki je tudi z oiožjef® odgovorila na ta napad. Praske s° I trajale dve uri in pol. PRAGA. — Vlada CSR je zavrnil* zahtevo ameriško vlade, da bi kazno* vali češkega pilota, ki je 12. marci napadel dve ameriški letali na ncitt' ško-češkoslovaški meji. i LONDON. — Na kongresu konfe nosti V Indokini in priporoča, naj deracije dclavcev črne metalurgije S® hi bil ta ni-prtlnf? osnova raznravp I sPreJeH resolucijo, ki obsoja stali.«' Di £>u ta premog osnova razprave lzvr|nega odhora laburistične strank« Pariški »Monde« objavlja uvodnik, v katerem pozdravlja Nehrujev predlog o prekinitvi sovraž- na ženevski konferenci. ŽENEVA. — Avstralski zunanji minister Richard Casey Je nocoj prispel med organizatork ženevske kon- .** SarLza xv.2P,n*vo‘ VtPaJiz^» „ javil, da (etudi ženevska konferenca lerence. | nc bo dosegla posebnih uspehov, bo Za zdaj pa še niso znane podrobnosti o tej najnovejši sovjetski noti, ved6 le, da SZ »obžaluje«, da so zahodne sile zavzele negativno stališče do njenega predloga. Ob prihodu v Ženevo je dal sovjetni zunanji minister Molotov kratko izjavo za tisk. Dejal je, da ga veseli, da se bodo po več letih spet zbrale vse velesile, med katerimi je naštel tudi Kitajsko. . Predsednik kitajske vlade in zunanji minister Cu En Laj je po prihodu v Ženevo izrazil upanje, da bodo »skupni napori« vseh udeležencev konference, da bi okrepili mir, nudili »možnost« za ureditev perečih azifjskih problemov. Ču En Laj se ni hotel osebno razgovarjati z novinarji, eden izmed njegovih sodelavcev pa jim vendarle osvetlila probleme. nekatere pereče izvršnega v prilog nemške oborožitve. DIEN BIEN FU. — Victminsk* agencija poroča, da Ho Si MinhoVt čete zdaj kontrolirajo obe letallSt* PARIZ. — Bivši predsednik itali' janske vlade Pella je pariškemu dopisniku »Giornale d’ Italia« izjavil, d** bi morali v italijansko vlado vstopil' tudi monarhisti, ŠPORTNE VESTI KOŠARKA SLAB START AŠK V ZVEZNI LIGI Ljubljana, 24. aprila. — V prvi tekmi košarkarske zvezne lise v Ljubljani le nocoj domači ASK podlegel zagrebški Lokomotivi s 37:46 (13:20). Lokomotiva: Folnovič 3, Vujič 10, Sinkovič 6, Cabakovtč 6, Zoran 2, Miletič 19. (26 osebnih napak, realiziranih 15). ASK: Kristančič 21, MUller 3, Fu-gina 3, Kandus 7, Pavlovič 3, (29 osebnih napak, realiziranih 11). Sodnika: Kavčič (Lj.) in Brnetič (Zagreb). Gledalcev 2000. Prve minute Je bila igra izenače- SKRB ZA KMETIJSTVO GOZDARSTVO IN Lani in letos so dohodki iz kmetijstva v Beli krajini še vedno 51 odstotkov vsega narodnega dohodka. Čeprav so na primer lani vložili za investicije v kmetijstvu nad 27 milijonov din, še ni bilo večjih rezultatov zaradi Našli so dolgo iskano sled rimske ceste Cerkvenjak v Slovenskih sorieah se z lepo okolico razvija v prijetno letovišče. Zal le, da v kraju ni potrebnega gostižča. Vendar pa upamo, da bo s prvim majem tudi to urejeno. Krajevni činiteljl pa bodo morali poskrbeti, da bo kraj dobij tudi čimprej nekaj prenočižč. Zanimanje za kraj bo povočalo tudi to, da so bila zadnje dni v ok t-lici najdena rimska grobižča, ki «0 raztresena od Cerkvenjaka mimo An- Tri žeparke se bodo zagovarjale pred sodiščem Na sejmu v Ptuju je hotela 23. ■ t. m. 29-letna E. A. iz ptujskega okraja ukrasti iz žepa denarnico neki ženski. Z istim namenom, da bi kradli, 6ta prišli v Ptuj tudi 17-letna A. K. in 85_letna L S. 2enska, ki sta ji hoteli ukrasti denarnico, ju je zapazila in ju izročila organom LM. Zaradi predolgih prstov se bodo vse tri zagovarjale pred sodiščem. S šupe se je ogenj razširil na hišo V TrSeku v sežanskem okraju Je 23. t. m. zvečer pričela goreti šupa Ane Rožman Zgorelo jo veliko poljskega orodja, več vinskih sodov. Ogenj se je razširil na hišo Ivana Jermana in Jožeta Kozloviča, ki sta imela dom pod isto streho. Zgorelo je precej 6ena, slame in poljskega orodja. Škode je približno za 150 000 din. Kako je požar nastal, še no vedo. Električni tok jo je ubil V Hrastniku so v nekem stanovanju že 19. t. m. našli ožgano truplo Verno Helene Takrat niso videli, ali gre za samomor ali umor. Organi l'NZ so pa sedaj ugotovili, da je po. kojnica tistega dne spila pol litra vina. Nato se je najbrž grela oh vldljučenem kuhalniku Le-ta je bil. nekaj pokvarjen. Vri dotiku jo je elektrika ubila In ožgala. drene do Ivanjec, Grahonoši, Stare gore in do Brengove. Prod dnevi je bfl tukaj arheolog iz Maribora tov. profesor Stanko Pahič, ki je s tava. rišem Vladom Lorbarjem, ravnateljem tukajšnje jimnazlje, več dni raziskovali grobišča, Grobišča je prvi našel tovariš Lorbar. Ko so eno odprli, so prišli do rova in našli v njem slodove ognjišča, na katerem so Rimljani opravljali daritveni olred. V njem so našld tudi rimske posode in črepinje. Ob tej priložnosti so odkrili tudi sled rimske ceste, ki je držala nekje iz Ptuja preko Slovenskih gorio, in sicer po ozemlju Vidma ob Ščavnici: sledove so našli tudi preko Jaulčkih gozdov na Tr. begovski vrh in do Ograjka. Zanimivo je, da so med tukajšnjim prebivalstvom ohranjene številne pravljice in povesti o potopljenih mestih, o čudežnih vodicah, o začarani kači kraljici, in o tem, da je v enem teh grobišč pokopan hunski kralj Atila. Njegov grob ljudje res iščejo že več let in kopljejo, da bi našli bogastvo, ki naj bi ga skrivala ta tajnost. Na Andrenskem vrhu blizu Cerkvenjaka pa so izkopali dobro ohranjeno lepo oblikovano sekiro Iz kamna in lepo keramiko iz neolita. Strokovnjaki bodo izkopavali Se naprej, posebno zato, ker so našli dolgo let Iskano rimsko cesto. Vse te zanimivosti bodo razen lepot kraja prav gotovo So bolj privabljale ljudi k nam. J. T. je izročil že pripravljeno izjavo. na- dokler ni sodnik Brnetič izkllu-S (sii Fn T ni™ ip v 7 n eil MUllerja zaradi ugovarjanja. ASK b l^U H.n L.ajem je pnspeio v Ac- 1e nato zalf,t.al >lZOno«, vendar so Za- grebčani prišli v vodstvo za sedem ASK, ki je prišel na Igrišče ne- ZblBfsko Jezero vabi Pomlad je obudila nooo živ- ki so nakopičene skoraj ob oseh Ijenje. Vse coete in zeleni. Tudi srednjeevropskih jezerih. Zbiljsko ob našem najmlajšem, Zbiljskem jezero je že sedaj, zgodaj pred se-jezeru se je porodilo nooo živi je- zono, obiskalo mnogo ljudi. Ponje. Vsak dan prihajajo ljudje iz leti jih bo gotovo še veliko več, vseh krajev ogledovat nooo je- zlasti še, če bodo ob jezeru zgra-zero. Prej mirno gladino jezera dili pristanišče za jadrnice in ne-oživljajo sedaj čolni in jadrnice, koliko drugih potrebnih zgradb. 4 - V f ki se zrcalijo v zelenoplnvkasti Tudi za Ljubljančane je ‘Zbilj- vodi. sko jezero velikega pomena. Vsfi- Spočetka so nekateri črnogledi kdo ve, da ni vseeno, če se moraš napovedovali Zbiljskemu jezeru o poletni vročini pel j ti ti z vlakom slabo bodočnost glede turističnega do Bleda ali pa samo do Medvod, razvoja. Ljudje, ki tega jezera še Ob Zbiljskem jezeru je ie po- niso videli — teh je pa veliko — mlad. Čist gorski zrak diši po bi temu prerokovanju verjeli, smrekah in vijolicah, jezero z oko-Vsakdo pa, ki ga je le enkrat vi- lico pa vabi in najbrže ne bo del, se je prepričal, da je Zbiljsko dosti ljudi, ki se temu vabilu ne jezero, čeprav je umetno, zelo na- bodo odzvali, kajti to jezero je ravno in da je njegova okolica še naše, novo slovensko jezero, za-doce.la nedotaknjena. Ob njegovi misel naše socialistične miselnosti obali še ni kopice hotelov in vil, in uspeh socialističnega dela. točk. posredno s turneje, Je ves drugi polčas skušal nadoknaditi razliko v ko- Š A H V XVIII. partiji dvoboja za svetovno prvenstvo sta Smislov in Bot-vinik prekinila v 26. potezi. Jutri bosta partijo nadaljevala. Botvinik ima dva kmeta več, toda Smislov ima Še vedno možnosti doseči remi. * VIII. kdlo turnirja šahistk: BaČi-čeva : Nagyjeva remi. Stanje: Nagy 4, Bačič 3, Velimiro^ič 1. šili. Premišljena igra Miletiča in C*' bakoviča pa jim je to onemogočila' čeprav je Kristančič dosegel nekaj le* pih košev. Domačini so danes zel° slabo metali na ko"5 in tudi niso iz' koristil} osebnih napak. Videlo je biti' da so utrujeni od naporne turneji po Franciji. ASK se je po tekmi pritožil. Mladost (Zgb.) ljana) 59:54. Proleter (Zrenj. Železničar (Ljub- BSK 58:40. NOGOMET Švica B : Nemčija B 3:1 (0:0). ODBOJKA Subotica, 24. aprila. V kvalifikacij' skem tekmovanju za vstop v zvezno odbojkarsko ligo so danes dosegli tele rezultate: Spartak (Subotica) Partizan (Novo mesto) 3:0, Jedinstvo (Zemun) — Lokomotiva (Zgb) 3:0, Je* dinstvo—Spartak 3:2, Lokomotiva-' Partizan 2:1. Tako si je Jedinstvo že priborilo vstop v zvezno ligo, drU’ go mesto pa bo osvojil zmagovalec jutrišnjega dvoboja Spartak—LokomO' Uva. V 'ženski konkurenci so Igralk^ »2elczničarja« (Maribor) premagale »Spartak« (Subotica) s 3:2: Spartak Mladost 3:2. Jutri igrajo Železničar Mladost. Priprave na proslavo 27. aprila in 1. maja v Novi Gorici Mintili ponedeljek se je v Novi Gorici sestal odbor za organizacijo proslave 13 obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte ter 1. maja, mednarodnega praznika dela. Na sestanku so sprejeli okviren program kulturnih in drugih prireditev v počastitev obeh praznikov. 26. aprila zvečer bo v Novi Gorici svečana akademija za vso občino. Nastopili bodo pevski zbori kulturnega društva »Jože Srebrnič«, DPD »Svobode« in vaški pevski zbor iz Kromberka. 27. aprila zvečer pa bo v Solkanu javna produkcija gojencev nižje glasbene šole iz Nove Gorice. Mednarodni praznik dela bodo počastili s svečano akademijo, ki bo v Solkanu 30. aprila zvečer Tudi tokrat bosta nastopila pevska zbora kulturnega društva »Jože Srebrnič« iz Solkana in »Svobode« iz Nove Gorice. Svečane akademije pripravljajo tudi na Priitavi, v Rožni doiini in Kromberku. Razen tega bodo počastili 1. maj s slavnostnimi zborovanji tudi delavni kolektivi tovarne pohištva — Nova Gorica, Več podjetij je bilo kaznovanih zaradi gospodarsko kaznivih dejanj Državna arbitraža v Celju Je kaznovala več gospodarskih organizacij iz okraja Krško zaradi gospodarsko kaznivih dejanj. Tako je kaznovala Kmetijsko zadrugo BoStanJ z globo 60.000 din in odvzemom blaga, vrednega 33.000 din, ker Je odprla dve odkupni postaji tret dovoljenja ln ker je zanjo trgoval nakupovalec, ki ni bil njen uslužbenec. Zaradi podobnih dejanj so bile kaznovane tudi KZ Prekopa in Kostanjevica ter Mestna , mesnica v Brežicah. V postopku pa ama‘nr,k0 «> zadružno trgovsko' podjetje ptujsko okrajno gledališče prijetno i _ . . ® J presenetilo občinstvo 7 novo premic- »Drava export-import« Maribor, Toro Eugena 0’Nellia- »Ana Christie-, varna likerjev ln rafinerija »Marijan dramo v treh delanlih ki Jo 1e reži- Badel« Zagreb in še r.ekatere druge ral in naredil sceno Emil Frelih. P. gospodarske organizacije. -nc- USPELA RAZSTAVA VIN V VIPAVI Za občinski praznik je bila v Vipavi pripravljena I, razstava vipavskih vin v avli zadružnega doma Svoje pridelke so razstavili 'Vinarska zadruga iz Vipave, Kmetijska šola Lože pri Vipavi ln vinogradniki iz Vipave, Slapa, Vrhpolja, Lož, Podnanosa, Pod-brega, Dolenj, Erzelja, Ustij, Orehovice. Dupelj, Planine ln Oseka. Skupaj je bilo razstavljenih 64 vzorcev vin. Strokovna ocenjevalna komisija, ki so Jo sestavljali strokovnjaki iz Vinarske ln sadjarske postaje lz Šempetra prt Gorici, Vinarske zadruge iz Vipave, Kmetijske šole Lože pri Vipavi In izkušeni vinogradniki, 1e zelo strogo ocenJeyala kvaliteto razstavljenih vin. LlCne diplome za najboljša sortna vina so prejeli vinarska zadruga lz Vipave za zelen, Kmetijska šola Lože pri Vipavi za laški rizling ln Ivan Skrij lz Vrhpolja za sau-vignon Denarne nagrade za sortna vina pa so prejeli Stegovec Iz Erzelja, Krapež Iz Vrhpolja, Leopoldlna Tavčar lz Podnanosa, Jože Premru lz Orehovice in Tončič Iz Vrhpolja. Pohvaljen Je bil pikollt Antona Stran-carja lz Planine. Diplome za vlpavca pa so prejeli: Vinarska zadruga iz Vipave, Avgust Perhavec iz Vipave ln Alojz Renar Iz Podrage, denarne nagrade pa 2aro Nabergoj lz Lož, Milan Cunta Iz Vipave ln Franc Vidrih lz Podbrega Izmed vseh razstavljenih sortnih vin sta prednjačila laški rizling in plnela, s katerima bodo sodelovali tudi na I Jugoslovanski razstavi vin v Ljubljani. Pri več vzorcih navadnega vipavca je bilo opaziti oksidacijo vina, ker so ga vinogradniki pomanlkljlvo gojili. Zanimivo je, da Je kljub količinsko slabemu lanskemu pridelku sodelovalo na razstavi tudi precej vinogradnikov lz Podrage. Vinogradniki Zgornje vipavske doline -so sklenili, da bodo vsako leto ob občinskem prazniku Vipave pripravili razstavo vin. Splošnega gradbenega podjetja Gorica ter železniškega vozlišč3 v Novi Gorici. 1. maja bo ob devetih dopoldne slavnostna otvoritev III. raZ' stave primorskih vin, popoldne P3 nogometna tekma med domačim Branikom in B moštvom ljubljanskega Odreda. M. D. Oh proslavi 1. maja hodo imeli kulturni program na prostem V ptujskem okraju pripravljaj" velike proslave t. maja. Na večef praznika bo v Ptuju velika povorka delovnih kolektivov. Na hrib" za gradom botlo zakurili kres, ol’ njem pa bo kulturni nastop: zapc* bo pevski zbor »Svoboden, zaigrali1 bo fodba na pihala, naslopile P1 bodo tudi druge skupine. Kulturni' prireditev na prostem bo zarad' lega, ker nobena dvorana v mesti' ne bi mogla sprejeti vsega občin siva, ki bo želelo prisostvovali. Dne I. maja pa bodo v mesi11 razili športni nasjopi in velike konj slie dirko pri Ptuju. Večje prire dilve pripravljajo ludi v drugih km jih, kjer živi več delavcev, kot ' Kidričevem, Ormožu, Majšperku drugod. P. Kamniški dijaki pridno delajo Redovalno konfercnca na gimnfl ziji v Kamniku je dokazala, da je l*. skrajšanem pouku v drugem pollotj delo lažje in u»po<šncjSe. Dijaki vi^j1 razredov imajo zdaj Več časa za itč«' uje. Rosno so se oprijeli dela in zna1' no napredovali Ob konferenci je b*1 manj opominov kot negativnih oec11 oh polletju. Pohvaliti je tudi treM vnemo dijakov^ za delo na tntafiinsH' univerzi in v krožkih, l^azen so pa s prostovoljnim delom tudi ravnali telovadni prostor , za £imnfl* zljskim poslopjem in uredili iffriS*1' za odbojko košarko in balinanj)' Uredilj so tudi ograjo in živo mei° okro-tr telovadišča, tako da bo ok‘>' lica gimnazije zdaj prav prijetnP Omenili hi ne to, da je literarni kr(l' žek izdal že peto Stevilk'0 mlndinskj’'. era lista »Mladi Kamničan«, dramsjv1 | j krožek pa pripravlja veseloigro, jo bo uprizoril prihodnji mesec. 1 List izdaja časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu. DeCanska ul. 31, telefon 24-001 — Uredništvo Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6/III., telefon 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika ,tel. št. 21-613 in kulturna rubrika tel. št. 21-887, Nazorjeva ul. 10/11 — Odgovorni urednik »Ljudske pravice-Borbe* Ivan Šinkovec — Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini