Političen list za slovenski narod. *«M1 preJcsM •1)» L^ oelo leto iredplKian 15 fld., is pol leta 8 fld., »a četrt leu 1 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. AdBlBlitrselji preJeaisB T«IJi: Za celo leto 13 fld., za pol leta 6 fld., la četrt leu rU., u en metac I fl4. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. • «r»dBiB* prajema *pr»vniitvo 'administracijah m tkipedioija Semeniške alice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 ki ij« »e tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanji* KokopUl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo VrednlStvo je v Semeniških alicah h. št. 2, I., 17. Iihaja Tgak dar. iivzemši nedelje in praznike, ob uri popoludnk i^tev. 13. 7 Ljubljani, v petok 17. januarija 1890 t^etiiiU Duhovščina in socijalno vprašanje. Kolikrat čujemo vzdih iz prsi: Kaj bode s človeštvom, ki vedno propada! — To je vzdih, ne tajimo, iz srca, polnega ljubezni do trpežega človeštva. A kaj je s tem vzdihom?! To je jesenskega večera ledena sapa, ki poljedelca z nagubančenim čelom vsled skrbi za obstanek prepodi izpred priljubljenega mu podstrešja v zapeček tople peči, katero ma je iz ilovice zvaril marljivi Ribničan. Tii v toplem zavetji si mane roke, gleda skozi rosne šipe vegastih oken na zimsko nebo ter pričakuie od pomladnega soinca rumenih žarkov tajne moči, ki ma led razdrobi in zemljo oprosti snežene odeje. V zimskem mraza večkrat vzdihne: Bode že bolje. Beg bode dali Nato zopet položi roke v naročaj, dremlje in sanja dalje o boljših časih. — Tako je naše sedanje socijalno življenje, ako je ogleduješ z verskega, s katoliškega stališča. Mnogi snuje načrte ter z vsem mladeniškim ognjem zastavi svoje moči za dobro, potrebno stvar, a samotež in svojeroč omaga brez izdatne podpore, in s tem laspi tudi dobra stvar spanje pravičnega. Pa govorimo jasneje in odločneje brez ovinkov. Naša duhovščina se preveč odteguje socijalnim vprašanjem. Marsikdo misli, če je izvršil svojo najožjo stanovsko dolžnost, storil je vse. Ne! Sv. Pavel je rekel: »Vsem sem postal vse"; in te besede veljajo še sedaj duhovniku. So razmere, ko v resnici duhovnik ne more popolnoma zvršiti svoje naloge, ako po besedah apostolovih noče biti svojemu narodu „v vsem vse", ako mu na vseh poljih ne podaje roke ter kaže pot krščanske pravičnosti. Živi dokazi nam pričajo, da so sreča ljudstva oni duhovniki, ki se potezajo tadi za svetne potrebe revnega prebivalstva ter pomagajo v časni nesreči. Taki božji poslanci si pišejo v srcih hvaležnega na- roda najlepše spomenike. Ali hočete vzgledov ? Tii bi pač morali razgrniti cerkveno zgodovino ter na- : števati dolgo vrsto imen najplemenitejših mož, ki i so z narodom trpeli bedo in revščino. j Mož-vel:kan sedanjega tasa je poleg mnogih I tudi kardinal Manning. Ta je izrekel zlato resnico, da se mora cerkev operati na politično vrejeno ljudstvo; dobrohotnost knezov in vlad ne zadostuje nikoli, ker so odvisni od parlamentov; ljudstvo je treba učiti in voditi, da se poteza za cerkev. Brez dvoma se s tem ljudstvu vkorenini tudi vera. Cerkev je rastla le v boji ter propadala v nedelavnosti. Stari redovi so se na vseh poljih potezali za ljudstvo, vod:li je in vzgajali. Benediktinci in cister-cijenzi so izsekavali gozde, osuševali močvirja, širili omiko, ljudstva učili rokodelstva. Misijonarji v ^ daljnih deželah morajo še sedaj tako delati. Kanadski duhovnik Labelle naseljuje ljudi, gradi železnice in uči božje nauke. Goreči francoski duhovnik Garnier je pokszal, kaj premore dobra volja. Ta mož 30 let stavil si je nalogo, da zboljša delavcem usodo v telesnem in duševnem oziru. Držeč se načela, da je pri delavcu treba najti pota do srca, hodil je od mesta do mesta ter govoril proti neveri, brezbožnosti in verski vneraarnosti socijalnih demokratov. Delal je povsod na to, da bi ožje združil delavca in delodajalca, v mnogih mestih je ustanovil bolniške bla-gajnice (Notre Dame de I' Usine), obrtne šole in nekaka delavska sodišča, ki razsojajo prepire. Ta duhovnik torej ni janzenist, ki se zapira med štiri stene ter ogiblje sveta. On je socijalni politik v duhu evangelija. In komu ni znano ime očeta Kolpi nga, ki je združil katoliške rokodelske pomočnike? Komu ni znano irae čudovitega moža Don Bos k a, ki je umrl minolo leto v Turinu ? Božji blagoslov je spremljal njegovo ljubezen do revnih zapuščenih otrok. Nad 160 takih zavodov že deluje; nad 150.000 zapuščenih otrok ima tii streho, kruh in nauk, do 18.000 rokodelskih učencev zapusti na leto te hiše. Tako se rešuje socijalno vprašanje. „Pojdi in tudi ti tako stori."_ Vladimir Solovjev o Kusiji. (Dalje.) „V Kristusu ni bilo človeške volje in človeškega delovanja," trdili so dalje krivoverci, „njegovo člo-večanstvo je bilo popolnoma pasivno." To je kriva vera monotheletov, katere bistvenost je negacija (zanikanje) svobode in dejanj človeka, a logična njena posledica popolna pasivnost. Človeštvu ni treba se prav nič truditi za svoje izveličanje; Bog dela sam. Zato je jedina dolžnost človeka, da je podvržen cerkvi v verskih, cesarju pa v posvetnih rečeh. Konečno je prišla Se kriva vera Ikonoklastov, katerej prava osnova in vsebina je bilo zanikanje vse možnosti vzveličanja, posvečenja in združenja z Bogom, za vse, kar je duševno. Nasledek: popolna ŽH razlika in nezmožnost zveze med duhovno in posvetno vlado. V petstoletni zgodovini teh različrih krivover nastopajo vedno in nepremenjeno tri stranke. Prva, odkritih krivovercev. Tu pod obzirom verskim je reakcija duha poganskega proti krščanstvu; v obzira političnem sovražnik nepodložnega oskrbništva cerkve in njene vlade, kakor jo je Jezus Kristus osnoval in papež izobraževal in dovrševal. Druga stranka nasprotno, po krivovercih in najpogosteje tudi po cesarjih proganjena, to so pravoverni katoličanje, braneči bitstvo vere pred paganskimi primeski in neodvisnost cerkve pred napadi cesarske nadmoči, ali grške narodne izključljivosti. To vam je bila cela vrsta očetov in grških svetnikov s svetim Atanazijem in Krizostom na čelu. Toda v sredi med tema dvema je hila vsikdar tretja stranka. Hotela je ostati pravoverna, toda ni hotela biti katoliška. Na člene vere je bila nave- LISTEK. Na početku leta. (češki spisal V. Kosmik; prevel A. S.) Splošna navada je, da znanci svojim znancem voščijo v novega leta dan vse dobro. Sicer ne poznam osebno vseh svojih čitateljev in premnogi izmed njih me ni videli niso od obličja do obličja, in je tudi že po novem letu — toda to nič ne de: dolžnost svojo hočem tudi spolniti vsaj sedaj ter vam vsem voščim, znanim in neznanim, prijateljem in neprijateljem, brez kojih ga ni človeka odkritosrčnega srca, vse dobro. In tako tudi v istini mislim: nikomur ne želim hudega, temveč vsem samo zdravje, blagoslov božji, moč in vstrajnost pri delu, bogato plačilo z» izvršeno delo in zlasti milost božjo, da bi nikoli ne po-labljali, čemu smo baš na svetu, in bi vedno korakali za tem jedinim ciljem. Kedar si ljudje tako-le vzajemno voščijo jeden dragemu, konči dostavljajo: „In konečno vam voščim vse, česar si sami želite, da bi se spolnile vaše najtajnejše želje." To so puhle, neumevne besede! Kdaj se je kakemu človeku spolnilo že vse, česar si je želel? Zlasti T sedanji ddbi, ku imajo ljudje tako čudne, često neizpolnjive želje početkom vsakega leta v svojem srcu in v izvršitev teh željti povsem hodijo po nepravih potih. Izmed sto jedva jeden dospeje do svojega cilja, ker imajo revčki hrome noge in se jim godi, kakor se je godilo Ventrubi iz Hitrove. Verojetno je, da niste ni slišali, kaj se mu je pripetilo, in radi tega poslušajte, da vam pov^m. Kočar Ventraba gre nekoč po novem letu iz cerkve. Možiček je bil suhe in srednje postave; na sebi je imel oguljeni, sivi kožuh in na glavi lahko čapko. Snega je bilo povsod do kolen, in naš dragi Ventruba je težko korakal dalje. Hkrati postoji in posluša. Od dveh stranij je bilo slišati prascev cviljenje. „Pri Urbankovih in KolcŠovih koljejo," — za-godrnja sam pri sebi ter koraka slabe volje naprej. Premišlja: „Ko bi mi tako-le kdo podaril pitanega debelega prešička, to bi bilo kaj za-mč!" „Se danes ga zakoljem, da bi se le žena vrnila z drvmi domov, no, to bi bilo življenje! Sedel bi pri zakurjeni peči, v kožici bi se peklo iu cvrlo, od gospoda župnika bi si izoosodil k4ko lepo knjižico, nabadal bi pipo, pušil in čital, in kadar bi se mi zijubilo, bi pa jedel. 2ivel bi jedenkrat po gospodski tudi jaz! — Toda, na to še misliti ni!" — vzdihne. Bil je že pred svojo kočo; v žep seže po ključ in odklene duri. V koči je bilo prazno, i^jena je šla v I gozd po drva, odrasli otroci so pa služili po svetu. Samo mačica je ležala na peči in predla. Ventruba sleče kožuh, obleče pisano kazajko in se strese, rekoč: ,To je tu mraz, naj zakurim." Gre torej ven, naloži naročaj hrastovih polenčkoT in podkuri v peči. Natlafi si pipo — oprezno, da bi ne zgubil ni listič tobaka, vsede na klop tik peČi in premišlja: „Ko bi imel tako-le merico vina in kos mesa ali vsaj dober požirek ntrapona"! Ne-čuvena siromašnost!" Puhne v zrak, pljune in premišlja dalje. — Na okno tik vita potrka vrabec. Kar šine Ventrubi srečna misel v glavo. „Dobro", izpregovori, „za večerjo bodemo imeli meso, bodisi kakoršno hoče! Zvita glava je zvita glava, in dobro sem jo pogodil." Stopi k oknu in pogleda na vrt. Na drevesih je čepelo polno mr.^avih vrabcev ter se bistrih očij oziralo okoiu, kje bi kaj našli za svoje lačne želodčke. Ventruba se nasmehne: „ Poredneži, vas li zebe ? Le počakajte, še daues bodete vsi v kožici in notri •! se boiiete dobro ogreli!" I Gre tnrej v čumnato po vrvico in jo pripnč na okniea. Imel je jednostavna okna, in pohabljene oknice odpirale so se ven. Priveže tedaj vrvico na jedno oknice, je odpre in se usmeva: „No, čakajte, nagaiivri. Danes zana in tudi proti edinosti cerkve bi ne bila imela nič, ako bi se bilo le središče te jednote (papež) bil nahajal pri njih, pri Grkih, v Carjigradu. Zato pa 80 rajše imeh cerksv razdvojeno iu razdrto, nego eno cerkev, podvrženo rimskemu papežu. Njih ne- ' sreča je bila, da so cesarji bili večinoma pristaši krivover, katerih oni niso hoteli, toda nič manjša j nesreča bila je sprava (ako se je kedaj posrečila) med cesarjem in papežem. To spravo enkrat za zmiraj nčiniti nemogočo, pridržati cesarja v dogma-tičnej pravovernosti, toda odtrgati ga od edinosti s cerkvijo in papežem, to je bil glavni smoter, po katerem je več stoletij sistematično težila ter ga konečno tudi dosegla večina grške hierarhije. Njih postopanje je bilo vedno tajisto. Formalno krivovero so s studom odbijali, toda pokorno sprejemali dogmo, nekoliko prekrojeno po Avgustu, ki jo je podal kot versko resnico. Do mučeništva imeli so še večji gnus nego do krive vere; ako je torej cesar ukazal, hot6 in nehote so podajali se krivo-verstvu. Ko pa je vsled širjenja krive vere papež sklical zbore ter razglašal na njih zapovedi (nauk), cerkve in cesarja k pravi veri preobračal, vračali so se ti neprostovoljni krivoverci znova v krilo sv. cerkve. Toda komaj se je na takem zboru in po njem objavila, utrdila in v veljavo došla ne samo veljava (moč) papeževa, marveč tudi njegova najvišja vlada v cerkvi, takoj so se oni vračali k svojej priljubljenej podzemeljskej delavnosti in to vlado izpodkopavali. Za vsako zmago prave vere in cerkve Tzbruhnila je v Carjigradu nova reakcija proti pa-peštvu, katera se je hotela z dogmatično zmago okoristiti, toda hotela priti izpod nadvlade in cerkvene jednote, meneča postati sama ta cerkvena vlada (oblastnija). Ah bi pa na noben način ne bilo mogoče, vere se ne doiikaje, prenesti čast cerkvenega poglavarja z rimskega papeža na bizantinskega škofa? Nad tem so razmišljevali in delovali cela stoletja. Prvi korak k temu bil je, da so patriarhat odvzeli heraklej-skemu škofu in izročili carjigraškemu. Naposled, po stoletjih in korak za korakom se strpljivo bližajoč k namerovanemn smotru (te naznačene korake večinoma opuščamo navesti), prišel je Focij in pre-magavši z močjo duhovenstva grškega krivo vero Panlicijansko, je preklel to, kakor tudi vse druge krive vere. čistota vere je bila naznačena, ostal je samo drugi del programa: obiti se brez papeža, odtrgati se od Rima! Cesar je konečno tudi opazil, da bi bilo to tudi za njega najbolje. Zakaj bi imel z izmišljevanjem ali poprijemanjem se čedalje novih krivover dražiti čutila podložnikov ter nemara v ne-kakošnem nesrečnem trenotku prignati jih celo papežu k nogam? Daleč ugodnejše je, s svojim pravovernim duhovenstvom složno živeti in ne biti v ničemur od nekoga odvisen. Duhovska in posvetna vlada bizantinska sta se konečno dobro sporazumeli ter podali si rok^ v boji k vzajemnemu smotru, kateri je bil zanikanje krščanstva, kot moči v člo-veškej družbi, kot prvotine in nagona človeškega napredka. Vredno je, da se opozori na to, da od 842. leta ni bilo že nobenega cesarja krivoverca v Bizaneiji. Cesar je sprejel enkrat za vedno pravo-slavje, kot abstrakcijsko vero v teoriji, a patrijarhi in pravoslavni škofje so blagoslovili poganstvo v javnem življenju! A da »sine sanguine nullum pactum", torej je veličastna hekatomba Pavlicijanov zapečatila ta »alians du Bas Empire avec la Basse Eglise". Takrat je svet vzhodni in grško cesarstvo odreklo se poklicu, pravu in zmožnosti dovršenja tega, kar je bila njih naloga: namreč vprovedenje krščanstva v javno društveno-kulturno življenje ljudi. Ta poklic in zmožnost izvršiti ga, prešle so na zapad. Vogelni kamen krščanske države snoval je Klodovej, podlaga utrdila se je za časov Pepina, a odločen korak bil je storjen s kronanjem Karola Velikega, na kar je vzhod odgovoril z odločnim odtrganjem od cerkve. Srednjevečni zapad tudi ni zadostil idealu krščanske države. Tekmovanje cesarja s papeži, vsled česar tudi potreba, da so se papeži prevuč ukvarjali s posvetnimi in političnimi zadevami, dalje prevelika skrb za posvetne zadeve pred cerkvenimi, naposled še razkol in skaza cerkvenih običajev." čudno je le to, da je v tem razlaganju pisatelj le površno omenil reformacijo Lutra in ni se poprijel dela, da bi pokazal, kako močno in odločno se je ona lotila, da bi uničila ta ideal krščanske države, katere po pisateljevem mnenji ni mogel ustanoviti srednji vek. „Dosti, da cerkev ni premogla ustvariti v Evropi politične in društvene pravičnosti, kajti nedo-stajalo ji je za to prave katoliške države. Po reformaciji so narodi in države, ki so se odtrgale nadvladi cerkveni, hotele same ta smoter iskati in najti. S kakošnimi posledicami? Krščanska zavest in krščanska vest se je izgubila, revolucijska filozofija na to mesto ni prinesla ničesa. Splošni militarizem za-menil je vse človeštvo v oboroženo armado, napolnjeno ndrodnega sovraštva, stokrat strastnejšega, nego je ono bilo v vekih srednjih. Medsebojna sovraštva nepotolažljiva in grozeča s splošnim ugo-nobljenjem; upadek moralnih moči in značajev, čedalje večje število pojavljajočih se strašnih zločinstev, norostij in samoumorov; to je skupiček napredka, kakoršnega je izvršila Evropa, odkar se je osvobodila veljave in vlade cerkve." Tako je nastopila sedanjost in ž njo konec tega uvoda »Predgovora", kateremu je bil predmet mi-nolost. Sedaj sledi njegov konec, in v njem prihod-njost, kakor jo pisatelj pojmi in predvideva. »Dokazi srednjih vekov in novejših časov uče, da niti cerkev brez pomoči svoje posvetne oblasti toda ž njo složno, niti država s svojimi lastnimi močmi, ne moreta izvršiti pravičnosti in miru na zemlji. Izborno sporazumljenje, organična edinost obeh teh vlad, brez zapletek in razdvojenja med njima, to je konečni pogoj pravega napredka. Vpraša se sam6, aH je v krščanskem svetu država, ki je zmožna lotiti se na novo in z nddo vspeha — dela Konstantina in Karola Velikega?" Globoke verske in ob enem monarhične zmož- jo hote skupih 1 Potre&el vam bom drobtinic, in vjel vse". Vzame torej košček rženega kruha, nadrobi polovico na okno in polovico na mizo, ki je stala tik okna. Drugi konec motvoza prime z desnico, ter zleze za peč. Kar ugleda mačko. »Oj, draga moja mačica, ti moraš iz izbe; inače mi boš preplašila vse vrabčke." Zgrabi muco in jo puhne v vežo. Na to zopet zleze za peč, prime za vrvico, vleže se na trebuh in preži, kedaj bodo prifrčali vrabci v izbo. Na drevesu pred oknom čepel je stari vrabec, premeten in skušen sodnik — nezaupno zroč na oknu in z glavo kimajoč: »Hočem ali ne? — Kaj pomeni to, da nam danes td posipajo?" Toda za kratko zmaga v njem glad, ojunači se in zleti na okno. — Pozoblje enkrat, dvakrat, prikima z glavico ter namigne drugim, rekoč: »Dobrot dobro!" — In ko bi trenil bilo je na oknu polno vrabcev; zobali in ruvali so se, da je bilo veselje. Ventruba za pečjo se še ne gane, samo oči mu iskrč radosti in si misli: »Potrpite, ko bodete na mizi, nategnem motvoz, okno zaloputne in vi, poredneži, vjeli sie se v past. Vsi boste vjeti, oj, to bode pečenka." In stari vrabulj radovedno pokukava v izbo. Notri je vse tiho, čuti je samo nihalo pri uri — na mizi pa polno lepih, velikih drobtin 1 »Nobenega ni doma", d^ sam pri sebi stari vrabulj, in frrr! z okna na mizo; vsi drugi pa za njim. To je bil pogled na vrabce skakljajoče in šče-betajoče po mizi. Čuda, da same radosti Ventruba ni vskliknil: »Oj, kako imam prebrisano glavo! To bi ne prišlo vsakemu na misel!" Ko so bili vsi vrabci na mizi, Ventruba hitro, a slino nategne vrvico in okno zaropoče: brc, cink! vrabČki pa frrrk ven . . . Ventruba zre zabodeno na okno, koje je razbil s presilnim natezanjem; oknica je pa pala ua vrt. Žalostno zleze s peči in premišlja lov na vrabce : obrisal se je za pečenko, okno je razbito, obod pohabljen, a v izbi mraz, ko v beznici in miza je vsa onesnažena od porednih vrabcev. Lahko si mislite, kako je bilo ubogemu Ven-trubi pri srci in kako je režala žena nanj, vrnivši se domov. Da bi se vašim voščilom in željam ne godila taka, kakor temu Ventrubi, radi tega si želite na početku tega leta samo možne reči, izvolite si v dosego svojih ciljev vam pristojna sredstva, neustrašeno korakajte bodočnosti naproti, izročajoč vse drugo previdnosti Vsemogočnega. nosti naroda ruskega, nekatere kot proroške dogodbe v njegovej minolosti, ogromna in vkupna masa njegovega naseljenja, vse to zdi se, da namen Rusije je, da bi podarila splošnej cerkvi to politično moč, kakoršna ji je potrebna v prenovljenje in rešenje Evrope in človeštva." (Dalje sledi.) Politični pregled. v Ljubljani, 17, januarija. ^otranl« dežele. Irredenta. V Rimu se je osnoval odbor, ki bo hranil nekatere Garibaldijeve predmete toliko časa, da bo Trst — »rešen Avstrije", potem bo pa dotične »spomine" izročil tržaškemu zastopu. — Kakor poročajo iz Rima, sklenil je italijanski ministerski sovet v svoji seji du6 13. t. m., da bo iz Trsta pregnanemu »Independentovemu" vredniku Ullmannu izročil — zalogo duhana. Tako plačuje naš ljubi prijatelj Crispi irredentovske rovarje! Spravne obravnave. Liberalni listi pravijo, da morajo Nemci zopet vstopiti v češki deželni zbor, če hoče vlada, da bo obveljal sklep konferen-cije gled^ nove iztočno-češke trgovinske zbornice, ker bo v tem slučaji treba prenarediti deželno-zborski volilni red in je k temu treba dvetretinjske večine tričetrtinskega deželnega zbora. — Večina listov je mnenja, da so obravnave predvčeraj došle do kritičnega momenta. Pri pravosodnih zadevah se je unela jezikovna debata. Nemci so vstrajali pri tem, da je to vprašanje državna zadeva in da more o njej sklepati le državni zbor. Cehi so se temu ustavljali, češ, tako postopanje bi bilo toliko, kakor priznanje nemščine za državni jezik. V tem oziru se mora sedaj vlada izjaviti ter je to menda včeraj storila. Dokler ne dosežejo sporazumljenja glede jezikovne enakopravnosti, toliko časa ne bo mogla konferencija pričeti nadrobne razprave o razdelitvi sodiščnih okrajev. »N. F. P." škodoželjna naglaŠa, da se ravno jezikovno vprašanje ne premakne z mesta ter v svoji znani nesramnosti predbaciva Čebom krivdo, ker jih »pri razpravah n» vodijo praktične potrebe in državnopravni momenti, marveč le narodna prevzetnost". K sreči »N. F. P." ni glasilo vseh nemških pooblaščencev, ki se udeležujejo spravnih obravnav. Tnanje držare. Srbija. Kralj Aleksander je na novega leta dan st. st. sprejel čestitke regentstva, ministrov, generalov in mestnega prefekta, po službi božji pa je obiskal kraljico mater, pri kateri se je dolgo časa mudil. Princ Ferdinand bolgarski je brzojavne čestitke poslal kralju Aleksandru, regentstvu in vladi. — »Male Novine" pravijo, da je kralj Milan iz Pariza odpotoval v Monte Carlo in da se še do danes ni povrnil v Pariz. Uradne »Srpske Novine" temu v uradni izjavi oporekajo. V Belemgradu tudi govori, da bo prihodnje dni prišel Milan v Belgrad. Dobro podučeni krogi tej trditvi ne verjamejo. Bolgarija. »Koln. Zeitung" pravi, da je vest neresnična, ki trdi, da je Turčija zaradi bolgarskega posojila razposlala okrožnico. Turčija je bila v tem oziru takoj od začetka podučena ter ni ugovarjala. Tudi do danes ni še znano, kakovo stališče bo turška vlada zavzela nasproti ruski noti. Rusija. Rusko ministerstvo notranjih zadev je sklenilo, da bo odslej troške za pravoslavno duhovščino v zapadnih pokrajinah pokrivalo s posebno doklado k deželnim davkom; dotični davek bo znašal 728.713 rubljev na leto. Z drugimi besedami se to pravi: Katoličanje bodo morali zoper nje naperjeno pravoslavno propagando sami plačevati. Dalje je vlada dovolila za tekoče leto 350.000 rubljev v podporo gradbam pravoslavnih cerkva po teh pokrajinah. In pri vsem tem se Rusija pritožuje zoper katoliško propagando v Bolgarji iu ostalih balkanskih deželah? Francija. Poslanec Mesureur bo prihodnje dni v zbornici predlagal, naj se ustanovi najvišji delavski svet, ki bo odločeval v vseh vprašanjih glede dela in delavcev. Svet bo imel sto članov, katere bo imenovala vlada, in sicer 40 izmed poslancev ali merodajnih osob, 60 pa izmed odposlancev delavskih sindikatnih zbornic. Oladatone je danes teden svojim najem-, nikom priredil povodom plačevanja najemnin običajno pojedino. Pri pomenkovanji je omenil tudi »nacijonalizovanje" dežele. To je dolga in strašna beseda, pomen njen je pa jasen. Beseda namreč izraža, naj postane država edini lastnik zemljišč. Ko bi bilo mogoče izvesti ta načrt, bil bi dober. Graščaki bi smeli zahtevati odškodnino, ugovarjati pa bi ne imeli pravici. Toda jasno mi ni nikakor, kako bi bilo mogoče to izvršiti, kako naj postane država dober graščak. V deželi, kakor je Anglija, graščak nikdar ne more imeti več nego tri od sto od svojih zemljišč; zaradi tega sem pa odločno za to, da ostane dosedanje razmerje mej graščaki in najemniki. PortugiSka vlada je minolo nedeljo velesilam razposlala okrožnico, v kateri razpravlja, da Anglija dn6 10. t. m. niti ni čakala na odgovor svoje note, marveč ie takoj izročila svoj ultimatum. Angleška nota je trdila, da se Serpa Pinto ni ravnal po ukazih svoje vlade. V resnici je pa že pred tremi tedni zapustil Njasso ter bolan leži v Mozambique-u. Portugifika vlada že takoj od začetka tega razpor a želi, da bi se stvar izročila mejnarodni konferencij*. | Kreta. „Pol. Corr." poroča iz Aten, da je 1 tam zopet prvo dnevno vprašanje kretska zadeva. Zanimanje Grkov za Krečane že zaradi tega ne more prenehati, ker dohajajo obširna poročila o najmanjšem dogodka s Krete v Atene. Poleg tega pa neštevilni kretski ubežniki neprestano opominjajo na sultanov ferman, ki nikakor ne zasluži imena milosti. Od pomiloščenja so izvzeti vsi .navadni" hudodelniki. V tisočerih slučajih pa ravno pri vstaji ni mogoče razločevati mej političnim in »navadnim" zločinom. Ferman sploh tudi kretske ustavne pravice brati, katere je potrdila berolinska pogodba. Grki neprestano mislijo na to, kako naj pomagajo Krečanom ; pred vsem dobro vedo, da se pri tem ne smejo zanašati na podporo nobene vlade, vendar pa apajo, da bo prišel ugoden trenotek, ko bodo mogli samostojno v tem oziru nastopiti. Brazilija. Gospodje mogotci v Rio Janeiru postopajo jako „odločno". Zasobna pisma prepovedujejo, da so dne 18. decembra povodom proti-vstaje usmrtili sto osob, drugi dan pa obesili 21 »vstajnikov". Vstajnik ima pravico »vstajnika" obsoditi na smrt, ker ima v rokah — moč. Izvirni dopisi. Iz Prage, dnč 13. januarija. (Spravna posvetovanja. — Polabsko politično društvo. — Konservativni nemški listi zoper češko duhovščino. — Cesar v Krko-noših. — Chalupa, Hes in Ivaniševic fO Z veliko napetostjo pričakuje vsak rodoljub izid tako-zvanih spravnih konterencij na Dunaji, koje tolmačijo v Cehom neprijateljskib krogih za Cehe nepro-spešne in za Nemce ugodne. Toda tudi Čehi se ne nadejajo od teh pogajanj mnogo, ker se boj^, da bode izid z4nje nepovoljen. Javna tajnost je tu, da vlada in še drugi činitelji bot^ spravo in da hot^ učiniti pritisk, sicer ne na Nemce, temveč na — Cehe. Istina je, da so se pri pojedinih in v prijateljskih pogovorih češki in nemški zaupni možje osebno približali jeden drugemu, ali težko je cela desetletja nakupičene zapreke premagati in odstraniti v štirinajstih dnevih. Da sedanja spravna akcija nima koristiti Cehom in da se imajo podeliti velike administrativne koncesije čebo-Nemcem, slutila je takoj v početku instinktivno vsa češka žnrnalistika. Večina si ta prevrat na Dunaji tolmači in pojasnjuje v jednem ozira tudi s premenami razven naše države. Obli-gatno navdušenje za trocarsko zvezo se je pri naših oficijozih o Božiča in Novem letu zelo ohladilo; Italija se približuje Francoski; Nemčija se krčevito kloni k Ruski, in cesar Viljem se z možitvijo sestre svoje prečudno ponuja carju in carjeviču, in kakor »Times* poročajo iz Carjigrada, Nemčija iu Italija ne odobrujeta avstrijske politike v Bolgariji. To vse je za las slično nekemu pritisku na Avstrijo, koja naj bode popustljiva Nemcem ali pa Rusiji, — zopet jednoč Nemčiji na ljubo, kajti inostrauska politika je še vselej pri nas imela vpliv na notranjo politiko. Herbstovih persekucij in Kollerjevih dragonad se sicer ni treba več bati Cehom v Avstriji, vendar skoro možna je stvar, da vlada krene tudi lahko na — levo. Tudi dunajski dopisnik »Dziennika Polskiego* trdi, da vlada hoče učiniti Nemcem marsikako lju-bav, ter pravi, da bodo pozitivna posledica cele akcije koncesije Nemcem. Pri prvi priliki prišli bodo Nemci zopet v češki deželni zbor brez formalnega sporazumljenja s Cehi povsem na podlagi od vlade doseženih koncesij. Tako tolažijo Cehe njihovi politični prijatelji! Bodisi vspeh teh konterencij, kakor-šen hoče, posledica bode to mladočeške adresne in Husove debate v deželnem zboru. Mladočehi bodo videli, da so bili najeti pomagači in agenti Nemcev in Madjarovl Mladočehi doslej niso Se priborili narodu s busitsko • argonavtiško odpravo zlatega runa, toda sebi oslovsko kožo, narodu pa Pienerjeve škorpijone. Spravna pogajanja bodo trajala baje še teden dnij in se završijo v soboto, potem pa objavite obe stranki obširnejše poročilo. Dnš 27. avgusta 1889. leta zbralo se je v Ko-liDU ob Labi mnogo vplivnih m6ž s Polabja, da se posvetujejo, kako zaprečiti daljše širjenje nevarnega mladočeškega t6ka, koji prospeva samo mladočoškemu iurDalističnema podjetju, narod pa, kakor uči vsakdanja skušnja, oškoduje v njegovih največjih koristih. Na tem shoda se je ukrenilo, založiti »Politično polabsko društvo", in to se jo tudi včeraj uresničilo v Kolinu. Glavni govor imel je deželni odbornik prof. dr. Brdf o razmerji strank na Češkem. Polabsko društvo ima namen, da bi se v vseh stanovih vdomačila vzajemnost in duh sloge budil ter oživljal in tem načinom krepile narodne moči. V to svrho pomožno bode časopisje, dobri spisi, shodi, predavanja in vedenje volitev itd. Da to podpiše vsak prijatelj naroda ne samo za Polabje, kjer je znana nesrečna kriza 2. julija 1889. leta razsajala najhuje, temveč za vse češke pokrajine, je pač umevno. In takega društva bilo je temveč treba, ker se neka vrsta ljudij drvi za mamljivim geslom, koji prija sluhu in čutu, in ne vprašajo, je li ta pot v istini prava, ki vede k prospehu naroda in do boljše bodočnosti. Na češkem in med češkim svečeništvom se nahaja dosti prijateljev mnogih takozvanih nemških konservativnih listov, Lienbacherja, Zallingerja itd. Poslednji dogodjaji tu odprli so marsikateremu oči, ker v teh listih kar gomzi napadov na češko duhovščino. Tako n. pr. »Tir. Volksblatt" dolži češko duhovščino narodne nestrpljivosti in narodnega hujskanja, ker stoji povsodi na čelu ščuvalnih društev »Osrednje Matice šolske" in narodnih društev, Po-šumavske in Severočeške. Češki duhovniki po nemških mestih ustanavljajo češke besede in vsled tega iz-zivljejo nemško stanovništvo. Et meminisse juvat! Cesar naš pride v spomladi v Krkonoše in ostane tu dlje časa. Tako se poroča iz Hirschperka v pruski Sileziji. Obistini se li ta vest, pozdravljal jo bode vsakdo le z veseljem, kajti češki stanovniki so iskreno udani svoji dinastiji in premilemu vladarju. Daljše bivanje cesarja in članov cesarske obi-telji, koje se omejuje povsem na planinske dežele in Ogersko, spojilo bi tesneje iskreno vez, koja spaja stanovništvo Češke do cesarskega roda, in bi blagodejno tudi vplivalo na povzdigo prijateljskih odno-šajev med obema narodnima plemenoma te dežele, koja bivata v vkupe v češkem kraljestvu. Nepovoljno je pričela Morana novo leto 1890. V novega leta dan pokosila je nemila smrt na češkem pesniškem polji lepo, bujno cvetko. Nadarjeni in plodoviti pesnik František Chalupa je pro-minol nagle smrti v 32. letu dobe svoje. Chalupa spada med mlajše pesniško pokolenstvo in si je s svojo izvornostjo in pesniško dovršenostjo priboril odlično mesto v češki književnosti. O njem se ne more reči, da bi mu bila sreča mila. Življenje njegovo je bila tiha elegija, polna stradanja, skromnosti in samozatajevanja. Chalupa je znan tudi »Sloven-čevim" čitateljem, ker je list priobčil nekoliko njegovih listkov v prevodu. O češkem pisateljevanji se pravi, da ne more preživiti svojega moža. Isto se lahko rtče o sotrud-nikih katoliških listov, kakoršen je bil Vaciav Hes, češki novinar in sotrudnik katoliškemu listu »Čech", ki je te dni umrl v 39. letu dobe svoje; vlila se mu je bila kri. In čuda ni! PosU mnogo, plača skromna, ne zadostujoča v založenje samostalne eksistence. Hes ni imel samo zise skrbeti, temveč za svojo obitelj! Delal je neumorno, delal, da je dodelal! V vredništvn »Cecha" je posloval 7 let. Pogrebni sprevod vodil je glavni vrednik »Čecha", veleč. g. Kopal, sam. Počivajta v miru! V dan 3. t. m. vračajo se iz Chuchie v Prago po zamrzneni Veltavi slušatelj trgovske akademije M. Neradovic, medik Iv. Milic, pravnik Velvarskj in skladatelj Ivan Ivaniševic. Blizu »Libušinke" udere se led in vsi zginejo pod vodo a k sreči so jih oteli plovci razven Jovana Ivaniševiča, kojega so potegnili drugi dan iz vode. Utopljeni Ivaniševič je bil mlad, nadebudni skladateljski talent, ki se je vže drugo leto tu šalal pri mojstru Fibichu. Porodil se je leta 1861. na Cetinji na Črni Gori. Bil je v Belemgradu učitelj in ker se je udeležil protivladnib demonstracij, bil je odstavljen. Na to je pa postal iz političnega agitatorja godbenik neobičajne nadarjenosti, neupognjene eneržiie in umeteljskega duha. V tej dobi je zložil možke zbore in »Lešjaninovo koračnico", koja je domača po vsej Srbiji in je bila igrana tudi na pariški izložbi. Največjo pozornost je pa vzbudil z »Ljubovanko", solova pesen z orkestrom (besede Zmajeve), s kojo se je prikupil kraljici Nataliji. Kmalu na to bil je pozvan od vlade, da ga hoče poslati r^di glasbenega šolanja na tuje. Dala mu je štipendijo in mu dala na izbir: Rusko ali Češko. Ivaniševič odloči se za Prago, kojo si je tako omilil, da o slovesu še govoriti ni hotel. Zadnje dni dospeje mu vest, da je imenovan kapelnikom v Belemgradu. Odlašal je svoj odhod dan za dnevom. da bi mogel še vrediti svoje zadeve. Revež še slutil ni, da ga čaka predčasna smrt v mrzlih valovih — Veltave..... Jugoslovanska godba zgubila je v Ivaniševiči neobičajen talent, ki je mnogo obetal. Nekatere Ivaniševiceve skladbe izvajali so tudi na žofinskih koncertih. Ranjki je bil odkrit značaj, iskren iu požrtvovalen Slavjan. Njegova vitka iu visoka postava, iskrih očij, črnih las in brade, pravi črnogorski tip, napadna je bila Pražanom na šetališčih in v elitnih družbah. Tragična taka usoda! Talent, koji se je tako trdo moral boriti v šoli življenja, na pragu zmage, v najkrasnejšem razvitku mora v predčasni — grob ! Dnevne novice. (Društvo »Pravnik" v Ljubljani.) V smislu društvenih pravil sklicuje odbor društva »Pravnika" redno glavno skupščino za letošnje leto na dan 25. januarja t. I. ob 7. uri zvečer v mestni dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo blagajnikovo, knjižničarjevo, tajnikovo in odseka za društveni list. 3. Poročilo preglednikov računov. 4. Volitev načelnika, odbornikov, preglednikov računov. 5. Posamezni nasveti. (Z Dunaja) se poroča, da je bil ondi v sredo prvi shod tajnikov avstrijskih trgovskih zbornic. Navzočni so bili tudi g. ces. svetovalec Ivan Murnik iz Ljubljane, dr. Kautzner iz Gradca in Kupelwieser iz Ljubuega. Predsedoval je dvorni svetovalec Bra-chelli. Sekcijski načelnik Haardt je pozdravil zboro-valce v imenu trgovinskega ministerstva. Izvolili so najprvo več odsekov. (Slovensko učiteljsko drnštvo v Ljubljani) je v svojem občnem zboru dne 4. oktobra 1889 imenovalo g. Antona Nedveda, lastnika zlatega križca za zasluge, c. kr. učitelja glasbe na izobraževališči itd., svojim častnim članom v priznanje zaslug za slovensko glasbo, kot izbornemu učitelju, priljubljenemu skladatelju in pospeševatelju slovenske glasbene literature na šolskem polji in za slovensko učiteljsko društvo. Te dni mu je deputacija iz odbora izročila lepo izdelano častno diplomo. (Tržaška vlada) je prepovedala prepeljati ostanke znanega ultratalijanskega pesnika Revere v Trst; bala se je demonstracij. Toda večina mestnega zastopa je sklenila, da se temu irredentovcu postavi spomenik na javnem trgu tržaškega mesta. Manjšina je odločno ugovarjala. Vse lojaluo prebivalstvo v Trstu je razburjeno zaradi tega sklepa, ki žali avstrijska čutila. Ta dogodek je vidno kazalo na cesto, po kateri se sprehajajo resnični in nevarni agitatorji, a ne slovenski okoličani. (Slovensko gledališče.) V dvorani tukajšnje Čitalnice bodo jutri igrali igrokaz v dveh dejanjih »Prepozno!", preložen iz nemščine. V začetku pa veseloigro v enem dejanji »Šolski nadzornik". Spisal K. Trifkovič, poslovenil M. M. (Premeščen) je kapelan č. g. Pavel Kramar z Mirno v Žire. (Proti strupeni rosi) se Vipavci že sedaj pripravljajo; naročili so nad 50 škropilnic. Naj tudi dolenjski vinorejci posnemajo ta vzgled. (Častnim občanom) je imenovala občina Planina pri Vipavi okrajnega glavarja v Postojini g. Friderika viteza Schvvarza. — Dalje je občinski zastop na Vinici soglasno izvolil častnim občanom č. g. župnika Jurija Kun i ga. (Koze) že nekaj časa rassajajo od Celja proti severu ter so se razširile že do Dobrne. (Nova železnica.) »Wiener Ztg." je dnž 15. t. m. objavila koncesijo za zgradbo lokalne železnice iz Celja v Velenje. Kakor smo že poročali, sta podjetnika pl. Lapp in Klemensievicz. (Slovensko uradovanje.) Iz Makol se poroča, da se je tamošnja posojilnica pritožila pri ces. kr. finančnem ravnateljstvu v Gradci, ker se slovenske vloge še vedno rešujejo' nemški. Na to je prišel odgovor, da je finančno ravnateljstvo naročilo c. kr. okrajnemu glavarstvu, naj dotičuo vlogo gled^ do-hodarine takoj reši v slovenskem jeziku. (Novomeška kmetijska podrnžiica) je na predlog g. R. Dolenca sklenila, da bode v novomeškem okraji napravila dva poskusna vinograda z ameriškimi trtami. (V novi odbor ptujske čitalnice) so bili izvoljeni gg.: Dr. T. Horvat, predsednikom; odboruiki pa: Ferdo Raišp, Anton Klobučar, dr. Ploj, dr. Ču-ček, dr. Jurtela, Anton Gregorič, Luka Kunstek, Davorin Cilenšek, o. Benko Hrtiš in Langerholc. Odbor je izvolil za podpredsedoiica in blagajnika g. dr. Jurtelo, za tajnika g. Cilenška. (Pričetek šol.) Vodstvo tukajšnje c. kr. gimnazije naznanja, da se bode zopet pričel šolski pouk v ponedeljek dne 20 t. m. (Oskrbovalno vsprejetišče) pri sv. Lenartu v Slov. Goricah je v mesecu decembru imelo 118 go-stov-potepencev; troški so znesli 23 gld. 94 kr. Daleč pridemo, ako bode davkoplačevalec gostil barabe! (V Splitn) je za hripo bolnih nad 2000 Ijudij. Od štirinajstih gimnazijskih profesorjev so le trije zdravi. (Odobreni slovenski katekizmi.) Ministerstvo za uk in bogočastje je z razpisom z dn^ 5. novembra 1889 na predlog knezoškohjskega ordinarijata lavantinskega odobrilo naslednje znova pregledane in v C. kr. založbi šolskih knjig izdane slovenske katekizme: 1. »Mali katekizem za ljudske šole", cena 8 kr.; — 2. »Srednji katekizem za ljudske šole", cena 28 kr.; — 3. „Veliki katekizem za ljudske šole", cena 50 kr. (Slavjanski v Zagrebn.) Pevsko društvo »Kolo" je po svojem predsedniku g. Fr. Arnoldu obrnilo se na Slavjanskega, ki je s svojim zborom znan po celem svetu, da bi priredil dva koncerta v Zagrebu. Društvo je dobilo povoljen odgovor. (Premeščeni so): Čast. g. Armin Kapus, kapelan v Žitalah, je premeščen v Pilštanj; na njegovo mesto pride čast. g. Štefan Pivec. Čast. g. Fr. Korošec, kapelan na Planini, pride v Cir-kovice. (Parobrodarstvo ob hrvatski obali.) Ogerski trgovski minister Baross je naročil parobrodarskemu društvu »Adria", naj bi ustanovilo parobrodarsko črto ob hrvatski, dalmatinski, talijanski in grški obali do Malte. Namen tej črti bi bil, da se v Reki povzdigne izvažanje in uvažanje trgovine. (Razpisano) je tretje učiteljsko mesto na štiri-razrednici v Radovljici. Plača 450 gld. in stanovanje. Razpisana je dalje učiteljska služba v Za-gradci. Plače 400 gld., doklade 30 gld. in stanovanje. (»Učiteljski Tovariš") ima v 2. št. naslednjo vsebino: Katerih napak naj se učitelj pri vzgoji šolske mladine izogiba, da doseže svoj namen? — O strahovih. Raznoterosti. — Telefonsko zvezo bodo v kratkem otvorili mej Dunajem in Berolinom. — Hrabroetnih svetinj ima v avstrijski armadi 1435 vojakov, in sicer 105 zlatih, 513 velikih in 817 malih srebrnih svetinj. Mej temi odli-kovanci je deset generalov. Narodno gospodarstvo. Osuševanje ljubljanskega barja. Poročilo deželnega poslanca Fr. Povse-ta v XV. seji deželnega zbora. (Konec.) Ker bode torej gotovo treba za barjane preskrbeti posojila, treba bo tudi prevzeti deželi poroštvo za točno povračilo, to pa dežela tudi lahko stori, ker ji daje v to oblast deželni zakon z dne 10. aprila 1881. I. o posilnem izterjevanji samopravnih terjatev deželnih ali skladovnih zakladov. Prav tako ima deželni zastop po zakonu z dne 23. avgusta 1877. pravico, da naloži priklade od hektarja na barji na leto do 2 gld. Napominano osuševalno delo mogoče bi bilo izvršiti v teku petih let, in sicer v 1. letu vršila bi se pripravljavna dela v 2. in 3. letu poglobočila bi se struga Ljubljanice po mestu, v 4. in 5. letu pa struga Gruberjevega grabna. Slavna zbornica! odločiti seje nam, ali prevzamemo prispevek 12''/o 'se potrebščine in sploh vse to delo kot deželno podjetje. Ako jemljemo ozir nk poslednje velike povodnji posebno poslednjih dveh let, in če hočemo, da se toliko lepega ravnega, po svoji kakovosti toliko sposobnega plodovitega sveta trajno zboljša, ter s tem ne stotinam, pač pa tisočem prebivalstva omogoči eksistenca, ako hočemo zabraniti, da sedanjim barjanom obranimo njih dom, ako hočemo, da naše glavno mesto in njega toliko lepa okolica poslane še lepša in zdravejša, ter da nam postane konečuo barje res nekaki BiinajHka borza. (Telegrafično poročilo.) 17. januarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 15 kr. Srebrna » 5% » 100 „ » 16 * » 88 » 35 » 5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 109 » 85 » Papirna renta, davka prosta......101 „ 60 » Akcije avstr.-ogerske banke...... 932 „ — » Kreditne akcije .......... 325 » 25 » London.............117 » 90 » , Srebro .............— » — » Francoski napoleond.........9 „ 33'/i„ Cesarski cekini...........5 » 56 „ Nemške marke ..........57 „ 62'/,» Ribje olje s katranom lekarja Pioooli-Ja v I^ubljani se lahko uživa in prebavlja, tolaži kašelj, olajša odkašljevanje; bolnik, uživajoč ga, se sploh boljše počuti in dobi slast do jedi. Steklenica 80 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. (6) zraven rotovža v Ljubljani jn-oduja in vsak tlan h prvo poito razpotiU}a najboljša domača zdravila.'^ Marijaceljske kapljice za želodcc, katerim se ima na tisofe ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v 'želodcu in so neprekosljiva sredstvo zoper:'pomanjkanje slasti pri Jedi, slab želodec, nriik, vetrove, kiillko. zlatenico, bljuvanje, glavo-b«l, krč T Želodca, bitje srca, zabasanje, bolezni na vranici in na Jetrib, zoper zl.ito žilo In gliste. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gold., 5 tueatov samo 8 gl. (5) iJ CEBELNO-VOŠCENE.SVECE ladaiatelj: Malljt Ktiv. Odgovoriti vredsik: Ignael] ŽHalk. Tisk „ Katoliške Tiskarne* v Lju bljam.