YU ISSN 0040-1978 LETO XXX., ŠT. 19 Ptuj, 19. maja 1977 CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIALISTiCNi ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA 85 jugoslovanskih vrhov za tov. Tita (stran 3) Skrb za okolje (stran 4) Kako smo praznovali (stran 6) Visoko zgoraj v boju z rjo (stran 7) Prva velika plošča ptujskega zbora (stran 9) Boris Žnidarič, komandir PM Ptuj sprejema priznanje OF od Albina Piska, predsednika MK SZDL Ptuj. Foto: M. Ozmec DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN VARNOST NA VSEH PODROČJIH Ob dnevu varnosti v okviru prireditev ob praznovanju dneva varnosti je sekcija novinarjev s področja ljud- ske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, skupaj z republiškim sekretariatom za notranje zadeve SR Slovenije organizirala v sredo, 11. maja enodnevni seminar za urednike, novinarje in fotoreporterje z navedenega področja. Seminarja, ki je bil v šolskem centru republiškega sekretariata za notranje v Tacnu pri Ljubljani, se je udeležilo okoli štirideset slušateljev iz vseh sloven- skih časopisnih in radijskih postaj. Največ časa na seminarju, ki je bil informativno — izobraževalne- ga značaja, so predavatelji posvetili dosedanjim izkušnjam pri uresničevanju sistema družbene samozaščite ter najaktualnejšim nalogam iz dejavnosti organov za notranje zadeve. Razen tega so slušatelje seznanili z vzroki in posledicami gospodarskega krimi- nala v Sloveniji ter z nekdanjim in sedanjim pomenom 13. maja, dne- va varnosti. Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve je v svojem izvajanju poudaril pomen stalnih varnostnih razmer v naši socialistični samoupravni družbi, še posebej letos, ko smo gostitelj konference o evropski varnosti in sodelovanju, med drugim je dejal: ,,Kot organ odkrivanja moramo narediti vse za zmanjšanje števila kaznivih dejanj, naša dokumen- tacija mora biti kvalitetna, sloneti pa mora na materialnih dejstvih, pri tem nam je v veliko pomoč razmeroma visoka tehnika odkrivanja s katero razpolagajo naše varnostne službe. Zavedamo se naše odgovornosti, zato bomo tudi v bodoče vlagali še večje napore pri odkrivanju vseh oblik subverzivnega delovanja doma in v tišini. Nosilci sovražnega delovan- ja doma in v tujini morajo biti onemogočeni. Več pozornosti bomo tudi v bodoče namenili spremljanju in preprečevanju poizkusov obnavljanja slovenske politične emigracije, zato se trudimo, da so naši organi usmerjeni na našo novejšo zakonodajo, tudi mi moramo v korak z družbo. Velik pomen pa dajemo prav preventivnemu delovanju in družbena klima nam omogoča, da smo na tem področju uspešni, čeprav se zavedamo da tu in tam še pljuska na naš prostor Evropa. Razvoj družbene samozaščite neogibno vpliva na delovanje organov za notranje zadeve, zavedati pa se moramo, da je prav družbena samozaščita najširša oblika družbene preventive. Zgrešeno je pojmovanje, zoževan- ja družbene samozaščite na odbo- re, komisije in svete. Ljudje misli- jo, da je to samo stvar teh orga- nov, kar pa ne more in ne sme biti v praksi, kajti družbena samozaščita je stvar vseh nas, celotnega sistema, stvar vsakega izmed nas." Ko je Marjan Orožen govoril o pisanju za javnost je poudaril, da javna varnost ne sme biti noben tabu, kajti če lahko problem raz- členjujemo z ekonomskega vidika, je povsem normalno, da ga razčlenimo tudi iz varnostnega vidika. Dore Dovečar, republiški podsekretar, je udeležence seznanil za vsebino opredelitve zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. S tem zakonom se namreč uvaja organizacija družbene samozaščite od krajevne skupnosti, občine in regije do republike. Odgovornost občin se pri tem povečuje. Specialnost tega zakona pa je formiranje narodne zaščite, v delovnih organizacijah in TOZD, kajti to ni samo stvar Marjan Orožen, rep. sekretar za notranje zadeve je lani decembra govoril v narodnem domu v Ptuju na seminarju za vodstva ZK. Foto:R organov javne varnosti, ampak vseh nas, vseh ljudi in občanov. Najpogostejša oblika drui9>ene- ga kriminala je še zmeraj pri- svajanje družbene lastnine, je dejal Franc Bajt, pomočnik republiške- ga sekretarja. V zadnjih petih letih je namreč indeks porasta gospodarskega kriminala 139. Njub temu pa lahko ugotovimo, da je spoštovanje zakonitosti v OZD in TOZD precej napredova- lo. Udeleženci so si nato ogledali še muzej kriminalistike in prikaz veščin pripadnikov za notranje zadeve, sodelovali so tudi na slovesni prireditvi v počastitev dneva varnosti, ki je bila na poligonu šolskega centra RSNZ v Tacnu pri Ljubljani. M. Ozmec Proslava dneva varnosti v Ptuju v sredo zvečer je bila v ptuj- skem gledališču osrednja proslava ob dnevu varnosti, katere organizatorja sta bila postaja mili- ce Ptuj in občinska konferenca SZDL Ptuj. Poleg dramske skupi- ne gojencev šole za miličnike, oddelka iz Maribora, je v progra- mu sodelovala tudi ptujska godba na pihala, ki je pred proslavo pripravila koncert pred zgradbo ptujskega gledališča in tako prispevala k prazničnejšemu vzdušju. Slavnostni govornik je bil Branko Gorjup, predsednik skupščine občine Ptuj, ki je poudaril zgodovinski pomen letošnjega praznovanja in njegovo Branko Goijup: „Cestitke delavcem milice .. Foto: M. Ozmec povezanost z jubileji tovariša Tita in naše Partije. Ob koncu je v ime- nu občinske skupščine in vseh družbeno-političnih organizacij, delovnih ljudi in občanov ptujske občine čestital delavcem javne varnosti k njihovemu prazniku in zaželel ,,možem v modrih unifor- mah" nadaljnjih uspehov pri njihovem odgovornem delu za varnost nas vseh. Albin Pišek, predsednik mestne konference SZDL Ptuj pa je postaji milice Ptuj izročil bronasti znak OF slovenskega naroda kot priznanje za uspešno sodelovanje pri razvoju družbene samozaščite in na vseh drugih področjih. Za čestitke in priznanja se je v imenu vseh delavcev milice zahvalil Boris Znidarič, komandir PM Ptuj. FF Mladi pevci ob velikih jubilejih naše družbe Slavnostna pesem iz 1200mladih grl Pod naslovom obuditve velikih datumov tovariša Tita in KP, bo potekala že tradicionalna 18. revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Ptuj. Revijo, ki bo 22. maja ob 14. uri v športni dvorani »Mladika" v Ptuju, prireja Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj. Na slovesno okrašenem odru, na katerem se bo zvrstilo v programu 9 otroških zborov, 3 mlajši mladinski zbori, 11 mladinskih zborov in 2 dekhška zbora; bo v sklepnem delu revije skupen nastop 1200 mladih pevcev, ki bodo zapeli pesmi: Na jujjevo, Pozdrav Titu in Slavnostno pesem. Revija bo istočasno pesem rnladosti in pozdrav mladih pevcev ob rojstnem dnevu tovariša Tita, kije hkrati najširša manifestacija mladih in družbe kot celote. Kot je že običaj, bo zaključek revije posvečen strokovnemu pogovoru s posameznimi zborovodji. S svojim nasvetom bosta pomagala profesorja Branko Rajšter in Egon Kunej; Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj pa je k sodelovanju med drugim povabila tudi Pedagoško akademijo Maribor — Oddelek za glasbo in Zavod za šolstvo Maribor. Mladi pevci sporočajo, da je njihova pesem tudi naša pesem, zato vabijo, da jim prisluhnemo. SKUPNOSTI NA MANJ RAZVITIH OBMOČJIH Včeraj popoldne je bil v Ptuju redni posvet predsednikov in sekretarjev larajevnih konferenc SZDL z območja ptujske občine, na katerega so povabili tudi predsednike svetov krajevnih skupnosti in kar je zlasti pomembno - predstavnike občinskih konferenc SZDL iz sosednjih občin: Ormož, Ljutomer, Lenart, Slovenska Bistrica in Šmarje pri Jelšah, predstavnike vigih organov SZDL ter DPS in DPO. Osrednje vprašanje, zaradi katerega so sklicali tako širok posvet, je bila razprava o ustanovitvi skupnosti krajevnih skupnosti na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric. Take skupnosti bi naj zajemale celotno območje, npr. Slovenskili goric, ne glede na občinske meje, vendar je pri tem potrebno tesno sodelovanje vseh občin, njihvih organov in organizacij, ce hočemo, da bodo te skupnosti v kratkem zazivele in tudi izpolnile namen njihove ustanovitve, to je doseči tako organiziranost gospodarskega in družbenega razvoja ter ustrezno vlaganje sredstev z drugih območij, da se bodo krajevne ^upnosti s teh območij čimprej dvignile iz manj razvitosti. Na seji so tudi imenovali iniciativni odbor za pripravo dokumentacije in drugih nalog v pripravi za ustanovitev skupnosti krajevnih skupnosti. pp V ponedeljek je Skupščina SFRJ, na skupnem zasedanju Zveznega zbora in Zbora republik in pokrajin, v skladu z zakonom o odlikovanjih, soglasno sprejela odlok: Predsedniku Josipu Brozu Titu se tretjič podeli Red narodne- ga heroja. S tem so delegati obeh zborov Skupščine SFRJ samo formalno uzakonili enotno željo milijonov delovnih ljudi in obča- nov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Na številnih proslavah, zborovanjih, sejah in konferencah so delovni ljudje in občani ptujske, ormoške in slovenskobistriške občine, v imenu družbeno-poli- tičnih organizacij in celotnih družbenopolitičnih skupnosti, iz srca izražali željo, da se tovarišu Titu vnovič podeli Red narodnega heroja. Tako je bilo tudi povsod dru- god. Na podlagi enotne volje mili- jonov Jugoslovanov je predsedstvo Zvezne konference SZDL Jugoslavije poslalo Skupščini SFRJ predlog, v katerem je bilo med drugim zapisano: „Izhajajoč iz enoglasno izražene volje delovnih ljudi in občanov Jugoslavije in vseh njenih narodov in narodnosti, predsedstvo zvezne konfererrce SZDLJ predlaga Skupščini SFRJ, da se predsedniku Josipu Brozu Titu tretjič podeli Red narodnega heroja. S sprejet- jem tega predloga bo skupščina SFRJ dala najvišje priznanje legendarni osebnosti tovariša Tita in njegovi celokupni ustvarjalno- sti. Ta odlok Skupščine SFRJ bodi navdih sedanjim in prihodnjim generacijam za nove zmage na naši poti izgradnje socializma in v našem boju za pravico vseh ljudi in narodov, da sami odločajo o svoji usodi." S soglasnim sprejetjem tega predloga je tovariš Tito, predsed- nik republike, predsednik ZKJ in maršal Jugoslavije postal v letošn- jem jubilejnem letu, ko proslavlja- mo njegovo 85. letnico rojstva in pomembne jubileje ZKJ in ZKS, že tretjič narodni heroj. Prvič je tovariš Tito dobil red narodnega heroja 19. novembra 1944, to je kmalu po osvoboditvi Beograda, drugič 24. maja 1972 in sedaj tret- jič, 16. maja 1977. Ce kdo, potem 9 tovariš Tito to resnično zasluži. Jutri velika manifestacija pionirjev, mladine in letalcev občine Ptuj Osrednja proslava letošnjega dneva mladosti bo v ptujski občini združena s praznovanji pomembnih jubilejev tovariša TITA, ZKS in ZKJ. V Moškanjcih se bo tako jutri dopoldan zbralo okoli 5000 pionirjev, mladincev iz specializiranih organizacij, družbenih organizacij in društev iz celotnega območja ptujske občine, da na svojstven način proslavijo svoj ,,dan mladosti" in 85. rojstni dan maršala TITA. Organizator prireditev je občinska konferenca ZSMS Ptuj, skupaj s ptujskim Aeroklubom, Zve- zo prijateljev mladine občine Ptuj ter družbenimi organizacijami in društvi ptujske občine. V ta namen bo iz smeri Cirkovc jutri zjutraj odpeljal poseben vlak. Z njim bo prispelo v Moškanjce okrog 1500 pionirjev. Ostali pionirji in mladinci bodo na slavnostno mesto prepeljani s posebnimi avtobusi in drugimi organiziranimi prevozi. Pričetek slavnosti bo ob desetih dopoldan, ko bo Milan Čuček, predsednik občinske konference ZSMS Ptuj prisrčno pozdravil vse udeležence. Za njim bo Franci Kržan, predsednik konference mladih v izobraževanju pri RK ZSMS v slavnost- nem govoru orisal pomen praznovanja dneva mladosti ter Titovih in partijskih jubilejev. V kulturnem programu bodo sodelovali pionirji osnovne šole Toneta Znidariča s svojim pevskim zborom in folklorna skupina iz Cirkovc. Nekaj po enajsti uri bo Aeroklub Ptuj pričel z letalskim mitingom, ki bo trajal okrog uro in pol. Po dvanajsti uri pa se bo pričel za vse udeležence propagandni tabor. Na njem bodo vse interesne dejavnosti, družbene organizacije in društva prikazale del iz svojega življenja. Tako bodo razen aerokluba v propagandnem taboru udeleže- ni tudi gasilsko društvo, taborniki, planinci, strel- ci, judoklub Drava Ptuj in drugi. Bistvo tega tabora je v tem, da bodo lahko vsi udeleženci in to bodo po večini pionirji in mladinci — videli v katerih dejavnostih in kako se jih lahko udeležujejo ter kaj se dogaja na treningih, tekmovanjih in drugje na področju posamezne interesne dejavnosti. Po ogledu propagandnega tabora bodo lahko mladi in ostali udeleženci prisluhnili zvokom znanega ansambla Horizont iz Ljubljane, še več ob njihovih melodijah se bodo lahko tudi zavrte- li, saj bo ples trajal predvidoma do 17. ure, če ne bo ponagajl dež. Celotna prireditev pa je namenjena tudi 1200 pionirjem, ki bodo 25. maja svečano sprejeti v vrste ZSMS. Na svidenje jutri v Moškanjcih. M. Ozmec Člani komiteja OK ZKS Ptuj Alojzu Gojčiču soglasje za novo dolžnost Na seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj, kije bila prejšnjo sredo, so razpravljali tudi o kadrov- skih spremembah v medobčinskem svetu ZKS podravskega območja. Člani komiteja so soglasno potrdili pred- log, da se Alojza Gojčiča izvoli za novega sekretarja medobčinskega sveta ZKS. /Vfl podlagi mnenj občinskih organizacij ZKS bo medobčinski svet ZKS, na seji 30. maja 1977, ki bo v Mariboru izvolil novega sekretarja MS ZKS območja podravskih občin. V kadrovskem postopku je večina občinskih organizacij ZKS tega območja že dala podporo kandidaturi Alojzu Gojčiču. Ma seji komiteja OK ZKS Ptuj so tudi sklenili, da bodo začeli z evidentiranjem možnih kandidatov za novega sekretarja komiteja občinske konference ZKS Ptuj šele po seji medobčinskega sveta ZKS, na seji komiteja, ki bo 31. maja. Predlog za novega sekretarja bodo poslali v razpravo in potrditev v vse osnovne organizacije ZKS. zk 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 19. maj 1977 - f J]^ Praznujmo tudi z boljšim delom Ko letos praznujemo pomembne jubileje tovariša Tita, ZkJ in ZKS, ko na številnih proslavah obujamo spomine na mnoge pomembne datume in dogodke iz zgodovine naših narodov, delavskega razreda in Partije, se seznanjamo tudi z nalogami, ki so še pred nami. Smo v polnem zamahu boja za uresničitev sklepov X. kongresa in 7. kongresa ZKS, ustave in zakona o združenem delu. Ni dovolj, da o tem le javno govorimo m pišemo, se manifestativno opredeljujemo in obljubljamo, da bomo dosledno uresničevali sklenjeno in zapisano, temveč je še pomembnejše, da tako tudi delamo, da letošnje jubileje proslavimo tudi z boljšim delom, z doslednejšim izpolnjevanjem vsega tistega na kar nas stalno opozarja tovariš Tito, za kar smo se dogovorili v Zvezi komunistov in kar so uzakonili najvišji organi našega samoupravnega in skupščinskega sistema. Na slavnostni seji CK ZK Slovenije, ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, je tovariš Tito med drugim dejal: ,,Čakajo nas velike naloge. Naša revolucija ni končana. Pri graditvi socializma še nismo dosegli vsega tistega, za kar si prizadevamo in kar bomo uresničili. -Na tej naši poti se nam bo zoperstavilo še veliko sovražnikov, tako notranjih kot zunanjih. " Malo pred tem pa je tovariš Tito v Novem Sadu rekel:,,Človek ne živi samo zato, da bi jedel. Nikoli ne sme biti zadovoljen sam s seboj, marveč mora ves čas, dokler živi, dajati družbi največ, kar more." Prav te besede, ki jih je izrekel človek in voditelj, katerega častitljivi jubilej, 85-letnico rojstva praznujemo v tem mesecu, mesecu mladosti, morajo biti stalno v naši zavesti, pri delu v vsakem še tako maihnem kolektivu, v vsaki delovni in samoupravni skupnosti, kjer se bije boj za večjo produktivnost dela in za vse tisto, kar zahteva izvajanje zakona o združenem delu. Uresničevanje teh nalog ne dopušča nobenega omahovanja in čakanja. O teh nalogah je v začetku aprila razpravljala tudi občinska konferenca ZKS Ptuj in ocenila organizacijsko, kadrovsko in akcijsko usposobljenost občinske organizacije ZKS. V osnutku sklepov, ki jih je pripravila posebna komisija in ki so jih poslali v razpravo vsem organizacijam ZKS, so poleg nalog na področju izpopolnjevanja delegatskega sistema, kadrovanja in organiziranosti, zapisane predvsem naloge, ki jih je treba uresničiti v skladu z zakonom o združenem delu. Te naloge so: — Osnovne organizacije ZKS morajo skupaj z drugimi družbeno- političnimi organizacijami analizirati svojo lastno samoupravno organiziranost v združenem delu in to uskladiti z zakonom o združenem delu. Določiti je treba rok za izdelavo programov uresničevanja zakona in časovno opredeljene naloge dosledno izvršiti. — Dopolniti in dosledno izvrševati stabilizacijske programe. Zaposlovati predvsem tiste kadre, ki bodo omogočali tako strokovno delo, ki bo zagotavljalo večjo produktivnost dela in razvoj. — Proizvodne, predvsem razvojne programe ponovno preučiti in izločiti vse tisto, kar ne zagotavlja rentabilne proizvodnje in razvoja delovne organizacije. — Osebne dohodke deliti v skladu s samoupravnimi sporazumi za posamezne panoge gospodarstva, v skladu z določili zakona o združenem delu in z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine za obdobje do leta 1980 v letu 1977. Pri delitvi osebnih dohodkov dosledno uveljavljati načelo nagrajevanja po delu. — Z večjo produktivnostjo dela in z doslednim izvajanjem stabilizacijskih ukrepov uveljavljati boljše gospodarjenje in s tem zmanjševati pritiske na zvišanje zvišanje cen. — Aktivnost Zveze komunistov mora biti zlasti usmerjena v zagotavljanje pogojev, da bodo o dohodku, ustvarjenem v kakršnikoli obliki in odnosih združevanja dela in sredstev, dejansko in v celoti odločali delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. — Od učinkovitosti samoupravnega združevanja dela in sredstev, od vzpostavljanja dohodkovnih odnosov je odvisno, kako bomo uspeli razvijati svobodno menjavo dela med delavci v TOZD in v skupnih službah; enako velja tudi pri urejanju odnosov svobodne menjave dela med in v samoupravnih interesnih skupnostih. — Dograjevanje socialističnih samoupravnih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu, je poglavitna vsebina razrednega boja. Teh nalog komunisti ne morejo opravljati samo z opredeljevanjem načelnih stališč, temveč morajo dosledno uresničevati v praksi že sprejete opredelitve, konkretno spreminjati družbeno-ekonomske odnose, utrjevati samoupravni socialistični razvoj, bratstvo in prijateljstvo med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi ter neuvrščeno politiko Jugoslavije. Ni slučaj, da se te naloge postavljajo v prvi vrsti pred komuniste. Ko letos praznujemo pomembne obletnice, ko ocenjujemo izreden vzpon delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije, pravice, ki so si jih priborili in uspehe, ki so jih dosegli, se moramo zavedati, da vsega tega ne bi bilo, da bi bila resničnost bistveno drugačna, če ne bi imeli idejno, politično in organizacijsko trdno KPJ oziroma ZKJ, če je ne bi vodili ljudje kot tovariš Tito. Prav z doslednim izpolnje- vanjem vseh teh nalog bomo najlepše in na najbolj pošten in odkrit način proslavili velike jubileje tovariša Tita in Zveze komunistov. Franc Fideršek Bo hdoškiin slovenjegoriški prostor posta!nenaseljen? Na področju socialnega varstva in zdravstvenega zavarovanja ob- čanov in delovnih ljudi je v občini Ptuj že veliko narejenega. Lahko se pohvalimo z gosto mrežo zdravstvenili postaj, otroških vrtcev, šol m d(Mnov za ostarele, tudi zaposlenili je vedno več. Vaidar se kljub vsem v občini še sr^^ujemo s težavami ■zdravstva, social"ega skrbstva in varstva otrok, mladice, delavcev, kmetov in upokojencev. Med mestom in vasmi so še liude socialne razlike. Tudi med nižinskimi in višje ležečimi vasmi so v^lik'^ razlike- Zato so člani komiteja Ptui v osrednji to^ki dnevnega r<>da, skupaj s jp-edstavniki pciitirnega aktiva obcme, interes- nih skupnosti in drugili naiveč pozornosti posvetili še nerešenim problemom zdravstva in sociai- nr-ga varstva v občini. Seia je bila tokrat na terenu in sicer v krajevni skupnosti Polenšak, kjer ie vse goste v imenu krajanov pozdravil sekretar osnovne organizacije ZKS Polenšak, Jože Golub. V uvodni besedi jp dr. Alojz Arko govoril o problematiki zdravstva in socialnega varstva v občini. Najprej se je dotaknil problemov znotraj zdravstva, kjer nastaja velik problem stanovanj za zdravstvene ddavce. Namreč stanovanja s^^ pogoj za dobro zdravnikovo delo in sploh, da se v Ptuju zdravnik zapo^. S pospe- šeno stanovanjsko gradnjo, z gradnjo družbenih in lastniških stanovanj, bi naj pokrili stano- vanjski primanjkljaj med zdrav- stvenimi ddavci. Po načelu solidarnosti bi zagotovili znatna družbpna sredstva s težnjo, da se pri financiranju hitreje povečuje uddežba zasebnih sredstev. V tem je tudi nekaj prednosti in sicer: vsak graditdj bi vlagal lastna sredstva, ki pa jih ne vlaga, če ^actoo družbena stanovanja. Tako bi sp tudi sprostila družbena stanovanja za druge zdravstvene delavce itd. Na področju zdravstva, je poudaril Alojz Arko, je bilo doseženih vrsta uspehov. Tako je uspda gradnja prve faze novega zdravstvenega doma v Ptuju, dosežen je bil dogovor o zdravlienju bdnika v ambulanti, soeci^listični in hospitalni službi, uspda je združitev bdnišnice in zdravstvenega doma in vsklajen je bil program za leto 1976. In kaj ni uspdo na področju zdravstva? U^do ni združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo, uspda ni skupna kadrovska politika, še vedno pa ni oiotnih stališč za združevanje v SOZD. Ko že govorimo o Halozah in Slovenskih gork:ah, ne smemo prezreti nekaj bistvenih vprašanj, kot so na primer: zaposlovanje in socialno varstvo občanov. Prav gotovo je zaposlovanje kmečkili ljudi poseben problem. Ljudje bi morah zaposlitev najti tako na domači zemlji kot t"di v nekaterili obratih, ki se bodn morali začeti graditi tudi zunaj občinskega središča. Varstvo starih ljudi je zaradi podaljšane življenjske dobe čeda- lje bolj pereče vprašanje. Kultura in humanost se izraža tudi v tem, kako skrbimo za ostarde. Komu- nisti se morajo v prihodnje še bdj zavzemati za uspešno reševanje in urejanje položaja ostarelih. Z do žalostno je dejstvo, ki se pogosto primeri v bdnišnici, ko človeka pošljejo domov. Človeka naložijo v refevalni avtomobil, ta odpdje in čez čas se oglasi prek oddajnika šofer, ki vprašuje, kje naj odloži ostarelo mater. Obšd je namreč že vse najožje sorodnike, a ženske nihče ni hotd prejeti Kaj storiti v takih trenutkih in primerih. Kaj ni človek tisto naše naivečie bogastvo? Kaj starec ni človek? Kje je sin, ali hči te matere in kj° je njihova vest in socialistična zavest? Zakaj se tako obnašamo? V nadaljevanju sejp komiteja OK ZKS Ptuj je bilo rečeno, da bo za reševanje, socialnih in zdravstve- nih problemov potrebna širša in dobro zastavljena družbeno- politična ter javna akcija Prav tako bo potrebno mnogo priza- devanj tudi s strani interesnih skupnosti in vseh subjektivnih sil, ki ddujejo znotraj le-teh. Poudari- ti velja, da te skupnosti niso same sebi namen, temveč so namenjene občanom i" ddovnim ljudem. Alojz Gojčič, sekretar OK ZKS Ptuj pa je v na^jevanju opozoril razpravljavce na pet bistvenih problemov zdravstva in socialnega varstva. In sicer: reševanje stanovanjskih problemov zdrav- stvenih in drugih ddavcev; upoštevanje sociamega aspekta zdravstvenega varstva človeka; zaposlovanje občanov; socialno varstvo starostnikov, mlado- letnikov in alkdioiikov ter socialno varstvo najmlajših. Za vsa ugotovlj-^na dejstva bo potrebno čimhitreje najti tudi ustrezne rešitve. Naloge so predvsem pred interesnimi skupnostmi, šolami in ne nazadnje tudi pred krajevnimi skupnostmi in IjudmL PROBLEMATIKA SOCIALNEGA SKRBSTVA Povsod je opaziti napredek in vedno večja skrb za ostarele. Tudi pri skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj, ki deluje v eni največjih slovenskih občin, ki ima po svoji geografski in demografski značilnosti ter ostanki iz p^eteklosti svoj velik odraz v vsebini socialnega skrbstva. V občini Ptuj se starostni onemoglosti pridružuje tudi osamljenost, je pudarila Anka Ostermanova, sekretarka skup- nosti socialnega skrbstva, saj je seIjevanje mladih ljudi iz pode- želja v mesto in iz hribovitih predelov občine vedno močnejše, tudi stiliijsko in neorganizirano. '£ko ostajajo ostareli ^udje na kmetijah in zemlji, ki pa je ne morejo več obdelovati in se tudi tako preživljati. Znano je tudi dejstvo, da je vedno več ostarelih, ki enostavno prodajajo ali odsto- pno zemljišča družbi, da bi jih le-ta v zameno oskrbovala na stara leta. Ce bo število le-teh raslo še naprej, bo potrebno v občini o tem globje razpravljati. V zvezi s to problematiko so razpravljalci menili, da bi samo- upravne interesne skupnosti mo- rale napraviti natančen pregled socialnega in tudi otroškega var- stva za vsakega človeka v občini in ne voditi evidenco samo o tistih, ki socialno pomoč dobivajo, ali samo o tistih, ki svojega otroka imajo v oskrbi. Žal ni natančnega pregleda, koliko je nezaposlenih v občini, kdo dela in kdo ne dela, kdo je socialno šibak in kdo ni. Ko bo v občini napravljen takšen pregled, bomo lage reševali vse nastale probleme. Svojo vlogo bodo pri tej akciji morah odigrati tudi delegati-uporabniki iz krajev- nih skupnosti in organizacij zdru- žene^ dela. Kolikor je pomem- bno število vseh tistih otrok, ki so v vrtcu in ostarelih, ki so v domovih in tistih, ki dobivajo družbeno pomoč in število vseh zaposlenih, toliko je pomembna tudi tista množica občanov iz Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega in Dravskega polja, ki sploh ne ve, da zavod za zaposlovanje, zdrav- stvena, otroška in skupnost soci- ahiega varstva obstaja v Ptuju. Tudi kreditiranju za individu- alno gradnjo bo potrebno posve- titi več pozornosti. Stanovanjska skupnost bo gradnjo stanovanj morala načrtovati tudi zunaj mest- nega jedra. Vrstne ali kakšne druge hiše bo potrebno graditi tudi v Domavi, Polenšaku, Vito- marcih in Juršincih, Cirkulanah, Žetalah in drugod. Zgodi se lahko namreč to, da bo v prihodnosti haloški in slovenje- goriški prostor postal nenaseljen, zemlja bo ostala neobdelana, lju- dje bodo odšU v mesta in tukaj postali spet socialni problami. Zaradi nezaposlenosti in brez- domstva se bodo vdajali alkoholu, morda mamilu. ZAPOSLHI ZAPOSLENE Metka Cabrianova iz zavoda za zaposlovanje je v razpravi na seji komiteja OK ZKS Ptuj, poudarila, da so v analizi uresničevanja družbenega načrta občine Ptuj že opozorili na nekatere ugotovitve, da je potrebno zaposlovanje iz ekstenzivnosti preusmeriti v inten- zivno. Vse bolj se uveljavlja koncepcga usmerjenega zaposlo- vanja, ki zagotovi skladno rast produktivnosti dela, upoštevajoč pri tem kadrovske vire in realno rast novih delovnih mest. V lanskem letu je bila nizka stopnja zaposlovanja in je bilo zato kar za 20 odstot. več nezaposlenih kot leto poprej. V zavodu za zaposlovanje se je prgavilo 973 brezposebiih, prav gotovo je brezposelnih še več, toda teh ni prijavljenih na zavodu. V letu 1976 je bilo brezposebiih 2088 oseb. Od teh se je 383 zaposlilo v Ptuju, 108 v širši okolici, 179 v mariborski regiji, izven regije 58, 10 pa jih je odšlo na delo v tujino. Med iskalci zaposlitve je tudi 156 ljudi, ki so se vrnili z začasnega dela v tujini, doslej se jih je vrnilo skupno 261, ki so se tudi prijavili na zavodu za zaposlovanje. Zaposlitev je našlo 105 delavcev. Vzrokov za brez- posehiost je več. Najpomembnejši je vsekakor ta, da je bila stopnja rasti zaposlovanja manjša kar za 20 odst., drugi vzrok je zelo intenzivno vračanje zdomcev in relativno nizka poklicna in pros- torska mobilnost. Rešitev iz zagate je več. V vseh organizacijah združenega dela se naj preuči opravičenost dopolnil- nega dela, preučiti možnosti za razvoj malega gospodarstva in kmečkega turizma, skladneje na- črtovati kadrovsko politiko v občini. Prav tako se bo potrebno zavzemati za bolj realno načrto- vanje kadrov, kar bi bilo kot osnova za uspešno in učinkovito delo na področju poklicnega us- merjanja in štipendiranja. Rečeno je bilo, da bo najprej potrebno »zaposliti" že zaposlene in kasneje napraviti konkretno akcgo za zaposlovanje in vložiti vse sile, da se stopnja zaposlovanja kvalitetno in tudi kvatnitetno zviša. Dela mora biti dovolj za vse, tudi zemlja ga nudi in ne samo tovarna. Pred komunisti je torej še mnogo odprtih vprašanj. Z dobro zastavljenimi akcijami, konkret- nim delom, dobro voljo in s kvalitetnim načrtovanjem bodo naloge in ovire premagane. zk Foto: Stojan Kerbler Foto: Stojan Kerbler V Gorišnici nova poslovna zgradba Kljub slabemu vremenu se je v soboto, 14. maja zbralo v Gorišnici precejšnje število doma- činov in številnih gostov od blizu in daleč. Krajevna skupnost Gorišnica, v kateri živi prek 3500 prebivalcev je bila ta dan obUta v slavje veliJce delovne zmage. Kmetijski Kombinat Ptuj, Kredit- na banka Maribor s podružnico v Ptuju in Mercator - Panonija Ptuj so tudi tokrat dokazale, da je njihovo sodelovanje tudi nadvse uspešno, saj so kot investitorji omogočili laajanom Gorišnice, da imajo danes lep moderen, nadvse funkcionalen objekt, ki sq si ga že dolgo želeli. Prej sta bili v tem kraju le dve manjši poslovalnici, ki pa nista mogh zadostiti potrebam tamkajšnjega potrošnika. Nova moderna samopostrežna trgovina s primernim skladiščem in hladilni- co in bifejem sodi med najmoder- nejše na j)odeželju, v njej pa bo lahko nasel potrošnik razen živil še pestro izbiro galanterije in reprodukcijskega materiala, skrat- ka vse kar potrebuje. Novozgrajeni objekt je projekti- rala Mercator-Investa iz Ljublja- re, izvajalec del Gradiš, TOZD Maribor pa je tokrat zares dokazal svojo sposobnost, saj je zgradbo do te stopnje zgradil v pičlih 132 delovnih dneh. V kratkem bodo namreč zgradbi dodali še prostore za izpostavo KB Maribor, podruž- nico Ptuj, ki je do sedaj še niso zgradili. Krajani Gorišnice in okoličani so s sobotno otvoritvijo pridobili 600 kvaratnih metrov koristnih površin, medtem ko je celotna investicija veljala 8 milijonov dinarjev. Pred otvoritvijo so v kulturnem programu sodelovali pevski zbor Ruda Sever Gorišnica, tamburaški orkester iz Gorišnice, učenci - recitatorji iz osnovne šole v Gorišnici in drugi. Alojz Donaj, predsednik krajev- ne konference SZDL Gorišnica je zaslužnim krajanom podelil brona- ste značke Osvobodilne fronte, desetim delavcem Mercator, TOZD Panonija Ptuj pa je Jože Murko, sekretar 00 ZKS te delovne organizacije podelil delov- na odličja, zlati znak Mercator. Vrvico ob vhodu v novo samo- postrežnico je svečano prerezal Franc Kodrič, predsednik delav- ske^ sveta Mercator - Panonija Ptuj ter predal k^uče Stanku Bračiču, poslovodju v novi trgovi- ni. Vsekakor je novozgrajen poslov- ni objekt tudi lepa pridobitev za delovni kolektiv Mercatorja - TOZD Panonija Ptuj. Ta nad 800 članski kolektiv je 47 poslovalni- cam v ptujski občini priključil še novozgrajeno samopostrežno trgo- vino v Gorišnici, kar dokazuje uspešnost poslovanja in marljivost cfelovnih ljudi te delovne organi- zacge. M. Ozmec Takoj po otvoritvi so Stevflni domačini napobiiU prodajalno sainopostrežnice in navdušeno segali po blagu na založenih policah. Foto: M. Ozmec Kl^ub dežju se je pred novo poslovno zgradbo v Gorišnici zbrala nmožica ljudi. Foto: M. Ozmec TEDNIK NAŠIH 40 LET-3 DAN MLADOSTI IN DAN LETALCEV Člani Aerokluba Ptuj so se aktivno vključili v praznovanja letošnjih pomembnih jubilejev. Na prireditvi v Mostju so sodelovali s prikazom )estalsk(^a napada iin padalskega desanta ter sodelovali v pohodu, kjer so bili v Osojnikovem odredu. S proslave ob prvem maju, ki je bila na prostoru Ptujskih toplic, nam bo zraven naleta letal ostal v ^ominu skok padalcev od katerih je Kodela pristal na tribuni Sodelujejo pa tudi na raznih prireditvah v krajevnih skupnostih. Jutrišnjo osrednjo proslavo ob dnevu mladosti na ^tališču v Moškanjcih bodo združili s praznovanjem (jneva letalcev. 21,. maja leta 1942 sta se v boj podali pivi partizanski letali. Krmarila sta ju Franjo Kluz in gudi Cajevac. Ta dan praznujejo jugoslovanski letalci ^ot svoj praznik. Za proslavo so pripravili program, ki je sestavlien fc dveh delov. V prvem bodo mladim udeležencem in ostalim pripravili majhen lo.talski miting, drugi del pa bo namenjen razgovoru z mladimi in ogledu letalske opreme. ' V mitingu bodo sodelovale vse štiri sekcije. Kotoma sekcija bo pr^ravila veščine svojih pilotov z motornimi in jadralnimi letali. Ogledali si bomo akrobacije, nalete in prelete letal. Padalci nam bodo pokazali skoke s stabilizacijo, vrvico, z zadržkom, višinske skoke, osrednji del pa bo padalski desant na letališče. Mi)delarii se bodo predstavili s pionirsko vrsto, ki zelo uspešno deluje. Ctoazovali bomo prosto leteče in radijsko vodene modek. Osrednji d^l pa bo prikaz letalske opreme in razgovor z mladimi. Namen je pritc^iti mlade in jim vzbuditi zanimanje za letalstvo. Člani Aerokluba bodo prroravili uvodna tolmačenja in za tem odgovarjali na vprašanja. Za pionirjp in mladince udeležence proslave bodo še posebno zanimivi panoramski prdeti nad Ptujem. Za 50 dinarjev si boste lahko iz lotala ogledali mesto in okolico. Prav tako oa bo poskrbljeno za okrepčilo. Pripravili so vam malice po ugodni ceni in brczalkdiolne pijače. Ker bo proslava in letalska prireditev trajala tudi popoldan bo to še kako dobrodošlo. Iz vsega navedenega je lahko razbrati, da boste jutri v Moškanjcih dan prijetno preživeli in združili koristno s prijetnim. Na prireditev niso vablieni samo mladi temveč prav vsi prebivalci ptujske občine. Lkotar 85 jugoslovanskih vrhov za 85 let predsednika Tita Ptujski planinci že vrsto let proslavljamo dan mladosti — roj- stni dan predsednika Tita. Letos se še posebej srečni pripravljamo na praznovanje visokih jubilejev na- šega voditelja, saj poleg 85. rojstnega dneva praznujemo še 40. obletnico njegovega vodenja naše partije. Prav Tilo je bil tista go- nilna sila, ki je organiziral in pove- del jugoslovanske narode v revolu- djo in narodno osvobodilni boj in nam tako omogočil svobodno praznovanje v sreči in bratski enotnosti naših narodov. Ta nje- gova prizadevanja so tudi vodila planinske organizacije, katere člani bodo praznovali 22. maja združe- no na 85 vrhovih Jugoslavije. Planinci Pl) Kidričevo, Maj- šperk, Poljčane, Ptuj, Rogaška Slatina in ,,Sloga" Rogatec se bodo (kot smo že poročali) zbrali na Donački gori s pohodi iz vseh dostopnih smeri. Točno ob polenajstih se začne slavnostni po- hod na prireditveni prostor, ki bo na jasi pod vrhom. Kot vsi jugo- slovanski planinci bomo mi te sve- čane trenutke preživljali z našim voditeljem, ki se poleg vseh drugih preobremenitev živo zanima za planinsko in alpinistično de- javnost, saj je bil že nekajkrat pokrovitelj najtežavnejših Himalajskih odprav in vzponov jugoslovanskih alpinistov. Ob enajstih ga bodo združeno pozdravili z vseh 85 vrhov planinci vseh narodnosti in narodov Jugo- ma vije. Po tem svečanem trenutku bodo planinci zbrani na Donački gori nadaljevali svečanost z boga- tim kulturnim programom, v ka- terem bodo sodelovali udeleženci vseh PD, ki organizacijsko sodelu- jejo. Seveda bo poskrbljeno tudi za veselo planinsko srečanje, saj pričakujemo množično udeležbo. Poleg navedenih društev se na akapHo plftBiHfko proslavo prijavljajo tudi člani drugih dru- štev. Ob tej naši sreči v pričako- vanju veselega praznovanja teh lepih jubilejev našega Tita pa se ne smemo omejevati na naše člane, zato vabimo vse, ki želijo sodelo- vati, predvsem tiste, ki čutijo s či> sto, zdravo naravo, da se pridruži- jo planinskemu slavju, ki ga priza- devno pripravlja nosilec akcije PD Majšperk. Da bi se slavja lahko udeležilo čimveč planincev in tudi nepla- nincev, bo PD Ptuj organiziralo več izrednih avtobusov, da bodo lahko vsi, ki to žele, pravočasno prispeli na kraj slavja, poskrbljeno bo tudi za vodstvo, pa tudi za brezalkoholne pijače in nekaj je- stvin. Osnovna prehrana pa bo iz nahrbtnika. Po proslavi bo ma- sovni pohod na vrh, od koder je prelep razgled na bližnjo in daljno okolico. Razpored prevozov in postaja- lišč za avtobuse bomo objavili naknadno v Krempljev! ulici, kjer bodo opisani tudi dostopi z osebnimi vozili. Vabi vas in vam želi obilo planinskih užitkov prireditelj. Za KO PD občine Ptiu Lojze Cajoko Utrinki iz spominov Ivana Potrča Kdo ne pozna tega našega, ene- ga najuglednejših pisateljev, Ivana Potrča, rojenega 1913 v Krčevini pri Ptuju. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju, kjer se je vključil v napredno gibanje in že leta 1933 postal komunist. Zaradi tega je bil izkUučen iz gimnazije, sodeloval je v napisni akciji in bil zato obsojen in zaprt. Vse to je začrtalo njegovo pot in ga oblikovalo v pisatelja — revolucionarja. V svojih dramskih delih, poves- tih in novelah obravnava večinoma yudi našega ptujskega okolja. Njegov samonikel pisateljski slog izraža posebnosti domače ljudske govorice in ga je uvrstil med naj- boljše slovenske pisatelje. Piše za preprostega delovnega človeka. Poleg tega je še tudi danes vse- stransko družbeno aktiven, saj opravlja vrsto odgovornih dolžno- iti. Kljub temu vedno najde čas, da pride med svoje rojake, ptujske občane. Kot skromno oddolžitev za vse to, mu je krajevna skupnost Ptuj, ob svojem letošnjem prazni- ku, podelila plaketo krajevne skupnosti. V okviru letošnjih jubilejnih prireditev sta občinski odbor ZZB NOV in OK ZSMS Ptuj orga- nizirala razgovor predvojnih ptuj- skih komunistov z današnjo mlado generacijo. Ta razgovor je bil 25. marca letos v delavskem domu Franca Krambergerja. Na njem je sodeloval tudi Ivan POTRC. Iz i\jegovega obširnega pripovedova- lca smo povzeli tisto obdobje, ki je mladega Ivana pred 45 leti pripeljalo med revolucionarje, borce za nov, pravičnejši družbeni red. Takole je pripovedoval: ,,Okolje, ki sem ga začel doživljati na vasi, med viničarji, po tem ko sem bil z našimi sosedi večkrat v Halozah, kjer so imeli gorico, me je zelo prevzelo. Ponižanje človeka, ki sem ga tam lahko vMel je v meni in vseh nas budilo tisti socialni čut, domovin- ski bi rekel, celo nacionalni čut te- ga naroda. Spominjam se, dogod- ka, ko je priletel viničar k svojemu gospodarju in mu poljubljal tisto debelo roko, da mu je potem vrgel na tla čik ali kos cigarete. Vse te stvari so nas zelo vznemirjale, žal pa si pomagati nismo znali, še manj upali. , Dobro vemo, da v Ptuju takrat ni bilo industrije, celo občinski svet je bil proti temu, da bi se reci- mo v Ptuju gradila tekstilna tovar- na Ti vat. To ,pa zato, ker so posestniki — cerkvena in nemška gosposka bili proti temu, kajti ta- ko so oni imeli najcenejšo delovno silo ob sebi, o brezposelnosti pa tako nima pomena govoriti. Vsi ti problemi pa so terjali neke rešitve. Mi smo bili anarhistično razpoloženi, vznemirjeni do kon- ca, dokler ni prišla blizu nas parti- ja, kjer smo se potem organizirali, začeli študirati marksizem, da smo se potem znašli v tem svetu. Jaz sem namreč sin kmečkih staršev, ki so me dali študirati, da bi mogoče nekoč pel novo mašo. Živel sem v povsem drugačnih razmerah, a sem se začel usmerjati po vzgoji, ki smo jo imeli v šoli, začel sem demokratično gledati na svet. Ta dva svetova sta se bila med seboj in takrat so začele nastajati tudi moje prve zgodbe. V gimnazi- ji smo pa bili ves čas zelo agilni in enotni. Izdajali smo Vesti in v eni številki je razen prispevka dr. Bratka bila tudi objavljena moja novela. Dijaki smo tudi objavljali razne kritike. Prve številke Vesti so bile tipkane v petih, šestih izvodih, ne vem, če se je še kaj ohranilo, drugo leto pa smo že izdajali šapirografiran list v tridesetih ali štiridesetih izvodih, tam pa so bile že objavljene stvari, ki so bile zelo nevarne za takratno družbo. Spominjam se celo, da so bile zaradi tretje številke preiskave, ker je tovariš Bratko omenjal v članku Lenina. Naš profesor je to zagovarjal češ, da gre za besedo len, da bi nas tako opravičil, ampak dejansko je šlo za Lenina. Moram reči, da smo takrat na gimnaziji obvladali vse. Bili smo v Sokolu, bili smo pri Orlih, skratka v vseh organizacijah, igrali ismo igre od Nušiča do Cankarja in Krefta, torej od vseh teh tiste igre, ki so bile takrat najbolj napredne. Pri tem se nismo zapirali v ozek krog, nam so pomagali profesorji, učitelji, zares smo bili enotni, mislim, da bo redkokdaj na ptujski gimnaziji ta- ko živo življenje kot je bilo takrat. Imeli smo zares dobre profesorje, ti so bili po večini sami preganjeni. To je bila dr. Borštnerjeva. Nekoč sem napisal anarhistično nalogo, ona me je samo pogledala In jaz sem vedel, da sem šel preko vseh meja, kajti tako bi škodoval sebi in njej, pa sem raje to nalogo pozneje drugače napisal. Tudi profesorja Oniča se spominjam, pa Antona Ingoliča, ki nam je veliko pomagal, pa dr. Žgeč. Takrat ko so bile med nami aretacije so vso to skupino študentov spraševali največ o dr. Žgeču in o dr. Potrču, pa tudi o Lacku, ker so hoteli te ljudi spraviti v keho. Moram reči, da ni niti eden dijak nikogar izdal, čeprav smo vedeli mnogo in se večkrat med seboj o tem tudi pogovarjali. Torej smo sami v sebi čutili, kaj smemo in kaj ne. Čustvo samo pa nam ne bi nič pomagalo, če ne bi prišli v stik s partijo, če ne bi preštudirali marksizma. Marksizem smo takrat razmeroma slabo poznali. Zelo ra- di pa smo diskutirali o njem, najraje smo se pogovarjali z dr. Cajnkarjem, duhovnikom. On je bil pregnan iz mariborskega semenišča v Ptuj, no, pozneje sem ga srečal tudi v partizanih, on je z nami zelo rad diskutiral. Najprej smo imeli čisto banalno vprašanje, a je bog ali ni, ampak to smo kmalu pozabili in smo po- tem prešli na marksistična vpraša- nja. In moram reči, da je on marksizem bolje poznal kot mi, prav pošteno smo morali obračati marksistične knjižice, da smo mu bili lahko kos. Spominjam se prekleto dobro, ko je ob uri verouka stopil v razred, smo začeli diskusijo o marksizmu in končali smo šele po zvonenju, dokler nas niso januarja leta 1934 aretirali in pozaprli. Ta aretacija je pravza- prav odločila o naši nadaljni uso- di, kajti skoraj vsi smo bili po eno ali dve leti zaprti, mislim, da je Spolenjak dobil celo tri in pol leta. In to je v tistem času pomenilo, da si izobčen iz družbe. pripravil: M. Ozmec Ivan Potrč v Ptuju. Foto: OZMEC »Sprejem listine o pobratenju med športniki - invalidi občin Ptuj in Koprivnica" Bratsko sodelovanje z občino Koprivnico je v zadnjem času doživelo občuten razmah; seglo je med najširši krog delovnih gudi in občanov. Zveza za šport in rekreacijo invalidov občine Koprh^nica je v nedeljo, 15. maja v znamenju počastitve velikih jubilejev naše družbe, pripravila športna srečanja med športniki-invalidi iz občin: Bjelovara, Križevec, Daruv^a, Djurdjevca, Varaždina, Virovitice, Bihača, Koprivnice in Ptuja. Športna srečanja so postala že tradicga; letos so se jih prvič udeležili tudi športniki iz Ptuja in Bihača. S svečanim sprejemom listine o pobratenju med športniki-invalidi iz Ptuja in Koprivnice ter športniki iz Bihača je srečanje doseglo vrhunec. Zbor športnikov-invalidov so pozdravili tudi predstavniki družbeno- političnega življenja občine Koprivnice. V zaključnem delu srečanja pa so udeleženci poslali pozdravno pismo tovarišu Titu ob njegovih jubUejih. Športne veščine udeležencev srečanja so se odrazile v igrai.ju šaha, kegljanju in streljanju. Ptujski športniki so dosegli 3. mesto v streljanju, 4. mesto v kegljanju in 6 mesto v šahu. Prihodnje srečanje športnikov-invalidov bo v Ptuju v znamenju počastitve 8. avgusta, praznika občine Ptuj; udeležili se ga bodo športniki iz 4 slovenskih in hrvatskih invalidskih društev. Ob jubilejih Tita in partije čez sto novih članov ZK Na jutrišnji osrednji proslavi DNEVA MLADOSTI v Moškanjcih bo svečano sprejeto v ZK čez 40 mladih, ki bodo iz rok sekretarja komiteja Alojza Gojčiča prejeli članske knjižice, nagelj in čestitko. Na osrednji proslavi obletnic tovariša TITA, KPJ in KPS, ki je bila 8. aprila v Ptuju, je bilo sprejetih v članstvo ZK 59 mladih. Tako je ob letošnjih jubilejih bilo skupno sprejetih čez sto novih članov v ZK. S tem se je število članov ZK v ptujski občini prvič dvignilo čez 2000. ff TEH NAŠIH 40 LET 11. nadaljevanje POKRAJINSKA KONFERENCA KPS PRI LACKOVIH Pdeti 1939 so se zbrali na Lackovi domačiji, v igegovi stran dci hiŠKi komunisti na pokrajinski konferenci Konfe- renco je vodi Tone Tomšič, prisotni pa so bili: Vlasta Svetina-Mira iz Ljubljane, Mirna Kovač iz Prekmurja, Miloš Zidanšek, Vemer Breznik in Lojze Fajdiga e Maribora, iz ptujskega olaaja pa Jože Lacko, Mirko Koželj, Rudi Žnidarič in Zvonko Sagadin. Tomšič je govoril o nalogah KP v novih razmerah, o delu komunistov v sindikatih, med kmečkimi množicami, m^ mla- dino in o potrebnih stikih komunistov z jugoslovansko arma- do, za kar je potrebno ustanoviti pri komitejih vojaške komisije. Te naj pripravljajo vse potrebno za narodno obrambo. Na konferenci So sklenili ustanoviti okrožne komiteje KPS za mariborsko, ptujsko in prekmursko okrožje. Doslej smo pisali, da je bila pokrajinska konferenca KP pri Lacku meseca septembra, kar je menil dr. Potrč, kije dgal, da so hitro po konferenci ustanovili ptujski okrožni komite pri Avgustu Hlupiču v Mestnem vrhu. Po Hlupičevem mnenju je bilo to na koncu septembra. Na ustanov- nem sestaiJcu so izvolili za sekretarja komiteja dr. Jožeta Potrča, za člane pa Jožeta Lacka, trgovksega pomočnika Mirka Koželja, delavko Olgo M^Učevo, delavca Rudga Žnid^iča in d:gaka Zvonka Sagadina, ki je v kcmiteju predstavljal skojevsko organiza- cijo. Okrožni komite je poglobil partijsko delo v ptujskem okraju, člani okrožnega komiteja so se pogosto shajali pri Lacku. V tem času so propagirali za Zvezo delovnega ljudstva Slovenije, za društvo prijatdjev Sovjetske zveze in vodili nastope proti draginji Ker je že izbruhnila dniga svetovna vojna je okrožni komite poglobil propagando proti fašizmu ter poud^jal, kako pomembno je skleniti pakt o medsebojni vojaški pomoči med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. S tem je prenašal v dejanja sklepe CK KPjf in CK KP Slovenije. USTANOVITEV ZVEZE DE LOVNEGA LJUDSTVA SLOVE NIJE Delegati ljudske fronte Slovence so ustanovili 3. septembra 1939 v Cdju Zvezo delovn^a ljudstva Slovenije, da bi popelj^i vse napredne delovne množice v boj za poUtične in ekonomske pravice in jih pripravila na obrambo države v nevarnih dneh za samostojnost Jugoslavije. Na ustanovnem sestanku so izvolili Jožeta Lacka za člana glavnega odbora. Lacko se jp ustaaovn^a sestanka tudi sam udeležil Oktobra 1939 pa seje pri Lacku zglasil komunist Ivan Kreft. Poslal ga je CK KPS, da bi Lacko podpisi prodaš ZDLS z naslovom ,JKAJ HOC^EMO". Proglas sta podpisala Lacko in dr. Potrč. Lacko je sodeloval že pri vsebinskem oblikovanju t^a proglasa, ki je navajal program Zveze ddovnega ljudstva Slo- vence. To je bil boj za svobodne volitve, za politično, gospodarsko in kultumo osamosvojitev slo- venskega naroda, za samoupravo občin, ^ za svobodni razvoj zadružništva, za agrarno reformo, za boljše življenjske razmere. Po izidu proglasa je začela oblast Lacka preganjati Očitala mu jc zvezo s komunistom dr. Potrčem in po(tois na proglasu „Kaj hočemo'. Zato so ga zaprli za 12 dni v ptujske zapore. f V tem času so komunisti izvajali sklepe pokrajinske konference KP pri Lacku glede vpliva KP v vojski Navezovali so stike z vojnimi obvezniki, ki so jih tedaj v velikem številu klicali pod orožje. Obveznikom so daj^i navodila za protihiHeijevsko prc^agando v vojski in za odkrivanje pete kcione. Štiri mesece po ustanovitvi Zveze delovnega ljudstva Slovenije je sklicala lO* (31. decembra 1939) konferenco v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju. VOdil jo je Edvard Kardelj. Tedaj so predsedujoči posebej pohvalii v imenu CK KPS Lackovo požrtvo- valno revolucionarno ddo. Na konferenci KPS v Zalogu leta 1940 pa so sprejeli v CK KPS dr. Potrča in Jožeta Lacka, kar je bilo veliko priznanj za njuno ddo v boju ddovnega ljudstva za svoje pravice. AVANTGARDNO GLEDALIŠČE V PTUJU Ptujsko gledališče je pričdo širiti neredno misd zrnastopom dfeške gledališke družine v letih 1932 do 1934, ki jo je vodil Ivan Bratko. Tudi nastopi dramske skupine delavskega društva Vza- jemnost so budili k razredni zavesti in revolucionarnosti. Ptuj- sko gledališko življenje pa se je razmahnilo s prihodom režiserja Žižka, oktobra 1939. V gleda- liškem kolektivu je bila močna komunistična postojanka s člani; Albertom Wi]helmom, Nado Pfeifer, Francem Peršcmom, Mir- kom Koželjem, Mirkom Bagrom in Mirkom Beziakom. Med skojpvci so ddovau v gledališki družini dijak Zvonko Sagadin, Ludvik Mathans, Štefko Močnik in še nekateri. Učitdj Herman Stožer pa je bil simpatizer KP. Nazadnje Je vodil ptujsko ^edališče režiser Jože Babič. L ackcfva stranska hiša v novi vasi pri Ptuju, v kateri je bfla leta 1939 pokrajinska konferenca KP. DALJE PRIHODNJIČ 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 19. maj 1977- TBPMfK Ruj gostitelj reševalcev vse Slovenije Sekcija reševalnih služb pri skupnosti zdravstvenih delovnih organizacij Slovenije, je bila ustanovljena pred 3 leti v Velenju, s ciljem enotne povezanosti in strokovnega izpopolnjevanja vseh tovrstnih služb v Sloveniji. Vse re- Sevalne službe so bile do tedaj vključene v osnovno zdravstveno službo vsake delovne organizacije. Sedaj je od 17, kolikor jih je v Sloveniji, štirim že uspelo, da so se osamosvojile in formirale kot TOZD, ostalih 13 pa stremi in dela, da bi tudi one prišle do tak- šne samoupravne organiziranosti. V ponedeljek, 16. maja je bil Ptuj gostitelj II. letne konference sekcije reševalnih služb iz vse Slo- venije. Delegati so skupaj z gosti iz reševalnih služb Varaždina, Za- greba, Beograda in Sarajeva priha- jali v Ptuj že zgodaj zjutraj, tako da je bil ob deseti uri, ko je pričela konferenca z delom, dom Franca Krambergerja nabito poln. Go- stom in delegatom je zažele zaželd dobrodošlico dr. Marko Demšar, pokrovitelj konference in direktor Združenega zdravstvenega doma Ptuj. Poudaril je pomembnost re- Sev^nih služb in njihovega dela ter izrazil željo, da bi bili plodovi te konference čim bolj obilni. Bojan Vaksl, predsednik sekcije reševalnih služb Slovenije je za tem podal svoje poročilo ter v njem izrazil tudi smernice za v bodoče, kajti po njegovih besedah reševalci niso taxisti temveč morajo biti tudi strokovno in tehnično usposobljeni nuditi nujno medicinsko pomoč med prevozom samim, če je po- trebno. Gost in obenem najvidnejša osebnost konference, akademik, prof. dr. Janez Milčinski, pred- sednik slovenske akademije znano- sti in umetnosti, je udeležencem govoril o etiki in odgovornosti osebja zaposlenega v reševalni službi. Za njim je dr. Ciril Armeni go- voril o organizaciji in opremljeno- sti nujne medicinske pomoči v izvenbolnišnični zdravstveni službi. Eminentni slovenski kardiolog — specialist za srčna obolenja, dr. Anton Jagodic pa je navzoče v za- nimivem predavanju seznanil s problemom predkoronarne nege srčnih bolnikov. Prav ti trije predavatelji so dali konferenci strokovno težišče, ki je vsakemu udeležencu dalo smernice za bodoče delo in razvoj. Po razpravi so ddegati vseh 17 reševalnih služb Slovenije izvolili še organe sekcije ter sprejeli pravilnik o delovno-varstvenih sredstvih reševalnih služb, pred zaključkom konference pa so vsi enotno sprejeli še sklepno listino, v kateri so nakazani trenutni proble- mi vrednotenja delovanja reše- valnih služb, številni drugi proble- mi in seveda smernice ter predlogi, kako te probleme rešiti. M. Ozmec Akademik, pro£ dr. Janez Milčinski (levo zadi^') govori na konferenci v prostorih ZZD Ptuj. Foto: Kosi Anton Puig, predsednik TD Ptuj izroča priznanje predstavniku „Panoniie" Ivanu Nahbareeriu. Foto: Kosi Skrb za okolje V letu varstva in izboljšanja Člo- vekovega življenjskega in delovne- ga okolja bijemo v organiziranem procesu tudi bitko za prevzgojo floveškega odnosa do slednjega. Skrb za okolje je našla pot in pro- stor tudi v naših prihodnjih razvojnih usmeritvah; postala je družbena naloga in obveznost. Kot vzpodbuda vsem olepše- valcem svoje bližnje in daljnje okolice so tudi najrazličnejša priznanja, ki jih dajemo ob raznih prigodah. Akcije, ki smo jih v pre- teklosti pripravili v teh okvirih, so že pokazale prve pozitivne premike in zaslužijo širšo pozornost. Upravni odbor TD Ptuj je tudi v preteklem letu na pobudo KS Ptuj imenoval posebno komisijo, ki je razpisala tekmovanje za olepšanje okolja. Na svečani seji skupščine KS Ptuj, ki je zasedala 8. maja ob praznovanju krajevnega praznika KS Ptuj, je Anton Purg, pred- sednik UO TD Ptuj, razdelil na- grade in priznanja tistim, ki so svoj življenjski in delovni prostor najlepše uredili. Posebna priznanja in nagrade TD Ptuj in KS Ptuj so prejeli: Labod — TOZD Ddta Ptuj, Mercator — TOZD Panonija Ptuj, Upravni organi SO Ptuj, Pe- trol servisi v občini Ptuj, Ana in Maks Lačen iz Aškerčeve ulice 7, Dragica in Anton Klasinc iz Potr- čeve ulice 27 ter Kristina in Drago Zupanič iz Gubčeve ulice 7. TD Ptuj bo skupaj z ostalimi, tudi v letošnjem letu pripravilo vrsto podobnih akcij, ki se ne bodo odrazile samo v tekmo- valnem smislu, temveč bodo krepko zarezale ledino tudi na po- dročju prosvetljevanja občana in delovnega človeka v zvezi z ohranjanjem in varovanjem zdravega človekovega življenjskega in delovnega prostora. Tako bo društvo pripravilo vrsto poučnih predavanj za učence osnovnih šol na temo urejanja in varstva dcolja. TD pa se bo vključilo tudi v širšo slovensko akcijo, ki jo vo- dita in spremljata Turistična zveza Slovenije in Zveza hortikulturnih organizacij Slovenije; nosi pa obe- ležje izbire najboljšega kulturno in hortikulturno urejenega slovenske- ga kraja v letošnjem letu. Cas akcije je razpet od spomladi do je- seni. V tem času bo posebna komi- sija obiskala dvakrat vse kraje, ki bodo sodelovali v akciji. Kraji, ki bodo v tej akciji osvojili prva tri mesta, bodo prejeli nagrade. MG Javna razprava o zagotav^anju pogojev za hitrejši razvoj kmetij- stva, uveljavljanju novih družbe- noekonomskih odnosov in preo- brazbi vasi v srednjeročnem razvoju 1976-1980 je v občini Ptuj bila končana 6. marca. Ob zaključku razprav v krajevnih skupnostih in delovnih organizaci- jah je bila problemska konferenca. Sklepi in stališča te konference so Mla pred kratkim posredovana vsem krajevnim konferencam SZDL, kmetijskim delovnim orga- nizacijam in družbenopolitičnim organizacijam v razpravo. O njih bodo sedaj razpravljali kmetovalci in delavci na zborih. Oceno raz- prav in smernice za bodoče delo v republiki pa bo dala republiška konferenca SZDL, ki se bo sestala 30. tega meseca. Za razgovor smo zaprosili Janka Mlakarja podpred- sednika občinske konference SZDL in predsednika sveta za družbenoekonomske odnose v Aanetijstvu pri OK SZDL Ptuj. O javnih razpravah in nalogah, ki so na področju organiziranja in dela v kmetijstvu pred nami je to- variš Mlakar uvodoma dejal: „Na problemski konferenci ob fflključku javne razprave v ptujski •občini, ki je bila 23. marca, smo lenotno ugotovili, da j** bila razpra- va izredno dobro organiziV-%k poveljstva letala iskati brezžične radijske zveze in po njih nasvete ter lavodila, ali pa tudi pripraviti nepredvideno predajo eventualno akutno ^lelega potnika na letališču, kadar nastopi nujna potreba. Velikosti letala primerno so oskrbljene večje ali manjše zaloge najnuj- nejšega sanitetnega materijala in priprav. Poleg sanitarnih pripomočkov so "a razpolago tudi še ostali, ki prihajajo v poštev v primerih nepredvidenih ®gat. Da bi bili potniki o vsem dobro poučeni, jim nudijo razumljivo lapisana navodila z vsemi potrebnimi poja.snili. Tako tudi glede uporabe ^silnih kisikovih mask, ki so nameščene na prikladnih mestih in opremlje- tako, da jih je mogoče na svojem mestu s sedeža udobno uporabljati. Posebno natančna in podrobna so navodila o uporabi zasilnih izhodov ^ zasilnih spustov na prosto z visoko ležečih potovalnih prostorov, ki jih je •'eba skrajno smotrno uporabiti v primeru nesreče. Letala, ki vozijo prek širnih morij in oceanov, so opremljena tudi s plavalnimi pasovi in reševalnimi čolni, ki so izgotovljeni tako, da jih je "logoče iz posebnih steklenic hitro napihniti. Prav tako striktna so navodila za ZASILNI PRISTANEK, ki jih potniki morajo nujno in najstro^e izvajati. V trenutku nesreče se poprej •dobrosrčni in prijazno nasmejani kapetan na mah spremeni v najbolj neiz- l^snega oblastnika, ki ima v resnici polnomočje ukreniti z vsako osebo, ki "'i bila v oviro nujnim ukrepom, vse kar je potrebno za zavarovanje skupne Urnosti. V primeru grozeče stiske ne sme nihče napraviti ničesar po svoji glavi, •frtiveč le tisto, kar mu je bilo zaukazano. (Sestavek je dopolnjen po prof. dr. A Koch-u) Organizacija ijuds/ie oitrambe v občini Ustava je opredelila občino kot temeljno samoupravno družbeno- politično skupnost, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delav- skega razreda in vseh delovnih ljudi. Organiziranje delovnih ljudi in občanov v temeljnih oblikah njihovega samoupravnega zdru- ževanja in odločanja, o katerih je bilo govora o prejšnjih sestavkih so tudi podlaga za organiziranost na področju ljudske obrambe v občini. Na področju ljudske obrambe je vloga občine zelo pomembna, saj na svojem območju organizira in ureja ljudsko obrambo, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave ter varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ali ob drugih izrednih razmerah, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor. Navede- ne naloge pa v okviru svoje pristoj- nosti opravljajo občinska skupšči- na, izvršni svet, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno sa- mozaščito, upravni organ za ljud- sko obrambo in drugi upravni or- gani, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito, v vojnih razmerah pa tudi predsedstvo občinske skupščine. Podrobnosti glede delovanja in dolžnosti nave- denih organov se določijo s statutom občine in drugimi predpi- si. V nadaljevanju bomo prikazali nekaj osnovnih nalog navedenih organov na področju ljudske obrambe. OBČINSKA SKUPŠČINA Občinska skupščina obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, ki so splošnega pomena, ter v zvezi s tem sprejema odloke in druge akte ter ustanavlja potrebne organe na področju ljudske obrambe. Prav tako pa občinske skupščine sodelujejo med seboj pri izvajanju nalog s področja ljudske obrambe in pri ustanavljanju skup- nih služb v okviru medobčinskega sodelovanja. PREDSEDSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE Predsedstvo občinske skupščine odloča o vseh vprašanjih iz pristoj- nt^sti občinske skupščine, kadar se ta med vojno ne more sestati, vendar mora pozneje sprejete akte predložiti v potrditev delegatski skupščini, ko se le-ta lahko sestane. Pomembna novost v pris(ojnosti predsedstva je zlasti v tem, da lahko pooblasti krajevne skupnosti za izvrševanje določenih upravnih opravil, zlasti na področju preskrbe oboroženih sil, nastanitve in zaščite prebivalstva. Najpomembnejša naloga predsedstva občinske skup- ščine pa je, da med vojno organizi- ra in vodi splošni ljudski odpor na območju občine. V kolikor se zaradi nastalih vojnih razmer predsedstvo ne more sestati, lahko predsednik predsedstva sprejema posamezne ukrepe, sprejete ukrepe pa mora predložiti v potrditev predsedstvu, ko se to lahko sestane. V hudih vojnih razmerah, če se ob- činska skupščina ne more sestati lahko predsedstvo samo spreminja svojo organizacijo in kadrovsko strukturo. Na ta način je v vojni za- gotovljeno nepretrgano vodstvo splošnega ljudskega odpora na ob- močju občine. Predsednik občinske skupščine je predsednik predsedstva občinske skupščine, v odsotnosti ga nadomešča podpredsednik. Zakon o ljudski obrambi tudi določa se- stav predsedstva in sicer so člani po položaju: predsednik izvršnega sveta, sekretar občinskega komiteja ZK, predsedniki OK SZDL, OK ZSMS, občinskega odbora ZZB NOV in občinskega sveta zveze sindikatov. Vsi navedeni člani so v miru člani sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, (kateri v vojni pre- neha delovati) ter tak sestav zagotavlja učinkovit začetek dela predsedstva občinske skupščine. SVET ZA LJUDSKO OBRAM- BO, VARNOST IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Dosedanji svet za ljudsko obrambo razširja svojo pristojnost še na področje varnosti in družbe- ne samozaščite. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v miru vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo na območju občine. Ustanovi ga občinska skupščina, ki tudi imenuje in razrešuje njegove Sane. Predsednik občinske skup- ščine je predsednik sveta. Po polo- žaju pa so še člani: vsi tisti, ki so navedeni že pri sestavi predsedstva in še predsednik občinskega odbo- ra ZRVS, predstojnik občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, član izvršnega sveta odgovoren za družbeno samozašči- to, varnost in notranje zadeve, ko- mandant TO občine, poveljnik ob- činskega štaba za CZ, komandir postaje milice in pooblaščeni delavec službe državne varnosti. Med pristojnostmi sveta za ljud- sko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na področju ljudske obrambe je treba omeniti zlasti na- slednje: sprejema obrambni načrt občine, določi načrt organizacije, razvoja in opremljenosti TO v ob- čini ter ustanavlja enote in zavode TO, usmerja obrambne priprave ostalih struktur v občini, skrbi za jM-ipravljanje in delovanje občinskega štaba za civilno zaščito, določa organizacijo vojnih zvez in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, usmerja obrambno vzgojo prebivalstva in druge oblike usposabljanja in vrsto drugih nalog, kijih določa zakon. IZVRŠNI SVET OBČINSKE SKUPŠČINE Izvršni svet kot organ občinske skupščine obstaja v miru in v vojni. Vojno organizacijo in ka- drovsko sestavo izvršnega sveta pripravlja svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Naloge izvršnega sveta na po- dročju ljudske obrambe so zlasti naslednje: skrbi za izvajanje politi- ke obrambnih priprav, mobilizaci- jo in uporabo vseh sil in virov za oborožene sile, vse oblike splošne- ^ ljudskega odpora ter za reše- vanje prebivalstva in materialnih dobrin v vojni in ob naravnih in ctugih hudih nesrečah, usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področju ljudske obrambe, predlaga finančna sred- stva, ki so potrebna za izvrševanje obrambnih priprav, skrbi za izde- lavo in izvajanje načrta ukrepov za pripravljenost ter opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. V miru sodeluje s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, med vojno pa skrbi za izvajanje politike in odločitev predsedstva občinske skupščine. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI Občinski upravni organ za ljudsko obrambo je ostal tudi v bodoče splošni upravni organ za ljudsko obrambo, ki opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, v kolikor niso posamezne naloge dane v pristojnost ostalim upravnim organom. Upravni organ za ljudsko obrambo skrbi, da so obrambni načrti organov, organizacij in skupnosti usklajeni z obrambnim načrtom občine, skrbi za mobili- zacijske zadeve, pripravlja organi- zacijo vojnih zvez, službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, civilne zaščite, skrbi za izvajanje varnostnih in za- ščitnih ukrepov na področju ljud- ske obrambe. Upravni organ za ljudsko obrambo tudi opravlja strokovni nadzor s svojo inšpekci- jo, nad izvajanjem zveznih, repu- bliških in občinskih predpisov na področju ljudske obrambe. Zakon določa tudi naloge in pristojnosti drugih občinskih ipravnih organov, ki pripravljajo načrte za svoje delo v vojnih razmerah, pripravljajo vojne predpise s svojega delovnega po- dročja, dajajo strokovna navodila in usmerjajo delo organov, organi- zacij in skupnosti pri izdelavi obrambnih načrtov svoje de- javnosti. Pristojnosti in naloge občinske- ga štaba za teritorialno obrambo in občinskega štaba za civilno za- ščito bodo prikazane v nadalje- vanju. Občinske enote za zveze na eni od vaj na terenu. 6-NAŠI DOPISNIKI 19. maj 1977 - TfjPl^lK Trenutki S proslave v Ptujskih toplicah Kulturni program so pripravili in izv^i d^aki a-ednjeSdskega zavoda in vojaki pti^ske gamizije JLA. Vsebinsko bogat recital so popestrili člani plesno-scenske sekc^e. Foto: R Med letošnjimi 25 dobitniki srebrnega znaka sindikatov je bil tudi občinski svet ZSH iz Krapine. Predsednik komis^e Jože Sotiar izroča priznanje predstavniku sindikatov iz Krapine. S potekom gradnje diuge faze Ptujdcih toplic je udeležence proslave seznanil dr. Cvetko Doplihar, glavni direktor KK Ptuj. Foto: R Eden od padalcev, Janez Vidovič, kovinarski delavec iz i „Tehnoservisa" je tudi prine- sel pozdravno pismo tovarišu Titu, ki ga je potem tudi | prebral. Foto: R Franc Tetičkovič je raz^asil najboljše dc^e v športnih tekmovanjih in jim razdelil plakete in priznala. Foto: R To je bilo geslo, ki je pozdravljalo številne obiskovalce prireditve, ki so jo v soboto, 7. maja pripravili učitelji in učenci osnovne šole iz Hajdine ob pomoči KK SZDL in OOZSM Hajdina. V nabito polni dvorani se je zbralo staro in mlado in prisluhni- lo besedam slavnostnega govorni- ka Stanka Lepeje, predsednika OK SZDL Ptuj in direktorja Ptujske tiskarne, ki ima patronai nad hajdinsko osnovno šolo. Bučen aplavz je bil namenjen štirim dobitnikom priznanj bronastih značk OL, ki jih je podelila KK SZDl, Hajdina, izročil pa Stanko Lepcj. Priznanja za nesebično delo na področju družbenopolitičnega udejstvovanja so prejeli: Janez Lipovšek, Marija Marinič, I ranc Zupanič in KO RK Hajdina. Sledil je kviz o Titu, njegovem življenju in delu ter o delu KP, Tito- revolucija - mir avandgardne sile našega naroda. Pomerili so se učenci od 6. do 8. razreda, ki so bili razdeljeni v 6 ekip. Po dolgo trajajočem izena- čenem boju je uspelo zmagati ekipi 7. razreda, ki je brezhibno cxlgovorila na vsa zastavljena vprašanja. Za popestritev v napetem delu tekmovanja so poskrbeli učenci sa- mi in se predstavili s prisrčnim kulturnim programom. Obiskoval- ci pa so prejeli tudi literarno glasi- lo Najdihojca iz Hajdine, ki so ga po daljšem premoru spet izdali člani literarnega krožka, ki deluje na šoli in se lahko pohvali s precej prizadevnimi člani. Naj končam z mislijo, ki ni j« moja, ampak se je porodila v srcih vseh udeležencev sobotne proslave; Se si želimo podobnih srečanj in Je si želimo tako lepega obiska, ki naj potrdi že znano načelo, da je bodočnost v rokah mladih. S. B, Kresovi so zagoreli! Veliko število prvih majev je že minilo, a tako v svečanem vzdušju kot je bil letošnji — pa še ne. Podeželje se dostikrat razlikuje od mesta, predvsem v slavnostnih iz- vedbah, prireditev, iz razlogov; več strokovnega kadra, več ,,materija- la" več denarja, predvsem pa časa in to ravno v času ,,špicnega" dela na kmetih. Krajevna konferenca SZDL Podgorci je organizirala to sveča- no proslavo za 1. maj v dopol- danskem času. Že na predvečer 1. maja so zagoreli veliki kresovi po vseh vaseh KS Podgorci, kjer so se zbrali mladinci in starejši krajani. Na sam veliki dan 1. maja pa je mladinski aktiv Podgorci pripravil Cankarjevo delo ,,V areni življenja sem stal" pod vodstvom aktivnega in sposobnega mladinca Slavka Prejaca. Izvedba je bila čudovita in požela veliko aplavza. Slav- nostni govor je imela predsednica lO KK SZDL PODGORCI Nataša Sladnjakova. Orisala je pot borbe prvi maj in praznovanja tega dne ter njegov pomen. Veliko je povedala tudi o tov. Titu in o nje- govem jubileju. Moški oktet iz prosvetnega društva Osluševci je zapel borbene in narodne pesmi. Velik pečat temu slavju pa je da- la podelitev priznanj OF in bro- nastih značk zaslužnim krajanom, ki delujejo že več let na družbe- nopolitičnem polju tega kraja. Ta priznanja jim je izročil predsednik KK SZDL Podgorci Joško Korpar, nagelj na prsi pa pripela Nataša Sladnjakova. Odlikovanci OF so: Anton Vesenjak, upokojenec, Konrad Prejac st. kmet, Franc Rižnar, kmet, Franc Lah uslužbe- nec, Ciril Korpar, obrtnik, Branko Belšak, delavec, Vinko Dovečar, delavec in Ivan Ozmec, kmet. Sre- brno odličje OF priznanje pa je za svoje delovanje in požrtvovalnost prejel Slavko Slodnjak, delavec iz Podgorc. KJ Prisotnim je spregovoril Stanko Lepej, predsednik OK SZDL PtiU, v ozadju tekmovalci v kvizu. Foto: S. Kosi Namesto sirene - pesem v pozdrav prazniku Letošnji prvi maj so sklenili gasilci iz Hajdoš posebej slovesno proslaviti in so enkrat poskusili na drugačen način napolniti dvorano svojega novega doma. Pripravili so srečanje pevskih zborov iz ptujske občine, na katerega so povabili pevce iz Gorišnice, Kidričevega, Kungote, Rogoznice in Vidma pri Ptuju ter seveda pevski zbor gasil- skega društva iz Hajdoš. Koncerta sta se udeležila zbora iz Vidma pri Ptuju in Rogoznice ter domačini. Slavnostni govornik Jože Vrtič je v svojem izvajanju osvetlil letošnje pomembne partijske jubileje, 85-letnico Titovega rojst- va in pomen ter veličino delavske- ga praznika prvega maja. Nato so se predstavili posamezni zbori in pri občinstvu poželi bučen aplavz, saj so narodne in partizan- ske pesmi dvignile slehernega od prisotnih. Nastopajoči so prejeli diplome prireditelja, gasilskega društva iz Hajdoš, občinstvo pa se je vračalo domov z občutkom, da je prežive- lo prijeten popoldan, kakršnih bi bilo potrebno še več. S. B. Praznovanje v Destrniku Koordinacijski odbor za prireditve in proslave pri KK SZDL Desternik je skupaj z GD Destrnik pripravil praznovanje 1. maja, ki je bilo v duhu letošnjih veHkih partijskih jubilejev in 85-letnice tov. Tita. Na predvečer praznovanja so po več letnem premoru postavili lepo okrašen mlaj, priredili meddruštvena tekmovanja, zvečer pa se je veliko število krajanov zbralo ob kresu. Navdušenje je ob petju doseglo višek, ko so v nebo poletele lepe barvne rakete. Praznovanje se je nadaljevalo v nedeljo na sam prvi maj. Popoldan je bila proslava, ki so jo pripravili učenci osnovne šole in člani gasilskega društva. Lepa in topla majska nedelja je na prireditveni prostor privabila veliko število domačinov in tudi gostov, ki so z bučnim bodrenjem vzpodbujali tekmovalce, pri plezanju na mlaj, skakalce v vrečah in ekipe, ki so se pomerile v vlečenju vrvi. Za vse zmagovalce so pripravili lepa dari- la. M. F. KAKO SMO PRAZNOVALI 1.MAJ Ali veste, kje je v Ptuju Svajgerjeva ulica? Majhen sprehod po mestu do otroškega dispenzera in še nekaj sto metrov naprej in tu smo. Na našem cilju. ,,Cilju?" boste vprašali. Zakaj? Rada bi vam opisala, kako so letos prazno- vali 1. maj stanovalci te ulice. Svajgerjeva ulica ni velika, le šest Itš šteje. Stanovalci so se tako nekega večera zbrali na ulici in začeli premišljati, kako bi letos praznovali 1. maj — praznik dela. Že prejšnja leta smo imeli budnico v organizaciji soseda Stanka, v sili harmonikarja. Ob letošnjih pomembnih jubilejih pa smo hoteli ta praznik še posebej slovesno proslaviti, staknili smo glave in prišla je zamisel. Titu na čast bo v naši ulici zagorelo 85 kresov. Priz- nam, malo pretiravam ob tej besedi kres. 85 majhnih kresov, zvitih iz cunj in namočenih v rafto, smo razpostavili na obeh š;raneh ceste. Glavna organizator- ja sta bila Drago in Rudi. Postavili smo tudi 6,5 m visoki mlaj, obesili na vrh zastavo in čakali večera, da bodo ,,kresovi" zagoreli. Ob 20. uri smo prižgali ogenj. Na cesti so bili zbrani vsi. Prijeli smo se za roke in iz grl se je oglasilo: „Slovenci kremeniti, le vstopimo v korak, da osvobodimo naš domači prag." lako smo nekajkrat obkrožili ulico, pridružili so se nam še drugi. Pogled na ulico je bil veličasten in v srcih vseh nas je bila ena velika želja — ŽIVI NAM SE DOLGO DRAGI TITO! Vodi našo državo na čelu s KPJ še dolga leta — DRUŽE TITO, DRUŽE TITO, MJ TI SE KUNEMO... Glas harmonike je veselo odme- val. Ob 22. uri pa se je začel vrvež pod mlajem. Prva nagrada je bila 300 din. 12-letni Matjaž Grdena je preplezal prvi na vrh mlaja in osvojil nagrado. Mlaj je bil namazan z vazelinom, tako da je bilo plezanje otežkočeno. Prazno- vanje se je zavleklo v zgodnje jutranje ure. Naslednje jutro ob pol sedmih je spet igrala harmonika soseda Stanka, njej pa se je kmalu pridružila ptujska pihalna godba. Praznovanje smo nadaljevali kar na cesti. Postavili smo mize, prine- sli zajtrk in spet smo se zbrali. Polovica naše ulice se je seveda lotila šaha. Prvo mesto na tem turnirju je zasedel Rudi, drugo Drago in tretje Albin. Lepša polovica pa se je lotila kuhanja. Kosilo smo prav tako imeli na uli- ci. Popoldan je sonce močno pripekalo in pokazala se je že prva utrujenost posameznikov, zato smo po travi razprostrli blazine. Utrujeni od vseh ,,prazničnih na- porov" smo ta večer hitreje zakijučii.kar v posteljah. Tako smo praznovali 1. maj. Vse nas je družilo prijateljstvo. Sicer pa poznate tisti rek: ,,Sosedi si tudi v sili pomagajo". Zdenka VOGRINEC BILI SMO NA DONAČKI GORI Meseca april in maj! To sta meseca, ko vse cveti, zeleni, žvrgoli. Prav v tem pomladnem času je bila pred 36. leti ustanovljena v Ljubljani OF. V majhni vasici na Cebinah v Zasavskih hribih je bil pred 40 le- ti ustanovni kongres KPS. V Kumrovcu pa seje pred 85. leti rodil tovariš Tito in pred 40. leti prišel na čelo KPJ in jo uspešno vodil do danes. V letošnjem jubilejnem letu se vrstijo razne prosla- ve, alavnosti m pohodi po poteh revolucije. Zato smo se tudi mi planinci na naši šoli odločili, da v ta namen 28. aprila letos osvojimo en vrh izmed naših prelepih gora in hribov. Dogovorili smo se za izlet v naravo in to na Donačko goro. V četrtek zjutraj nas je pot privedla do avtobusnih postaj. Vstopila sem v avtobus, ki je bil precej poln planincev — mojih sošolcev, sošolk, prijateljev in prijateljic. Avtobus je odpeljal naprej po makadam- ski cesti proti Žetalam. Za njim se je dvigal oblak prahu. Skozi okna smo opazovali prebujajoče se Že- tale, nekaterim neznan, a nekaterim že poznan kraj. Hoteli smo izstopiti, a nas je mentor zadržal v avto- busu. Peljali smo se do vasi Šentjur in tam izstopili. Najprej smo se prešteli, naša planinska skupina je štela 53 planinccv, od tega je bil mentor in še nekaj učiteljev in učiteljic. Podali smo se na pot po markacijah. V začetku smo se vsi z vso vnemo pognali v hrib, a kmalu smo začeli omagovati. Pa še vreme nam je hotelo zagosti. Začelo je rositi. Vsi smo se začeli jeziti in nekateri tudi preklinjati nad vremenom. A kmalu je rosenje prenehalo. Po skoraj enourni hoji smo prispeli do domačije, ki leži najviše v hribu. Tu smo počivali. Hitro smo posedli po hlodih, ki so bili kot nalašč za počitek. V planinske izkaznice smo si natisnili žige ter se vpisali v knjigo. Cez nekaj časa smo pot zopet nadaljevali. Vso pot nas je spremljal smeh in šala, pa tudi sonce je posijalo izza oblakov. Kmalu smo prispeli do približno 600 m višine, kjer so planinske koče, ki so jih postavile razne pla- ninske sekcije. Tu smo imeli daljši počitek. Nato smo pustili nahrbtnike pri kočah in brez prtljage nadalje- vali pot proti vrhu. Čakal nas je še najbolj strmi del poti. Ta del poti pelje tudi skozi pragozd, zato je bila zemlja prekrita ponekod s kar precej debelo plastjo listja in s polno podrtih dreves, ki so se sama od sta- rosti in od vremenskih nevšečnosti podrla. Med šalo in smehom in z dobro voljo smo po precej=strmi poti kmalu prisopihali na vrh in Donačko osvojili. Plezali smo po skalah, gledali na vse strani v doline in občudovali z zelenjem prekrito haloško zemljo in njene lepote. Tudi na fotografiranje nismo pozabili. Precej časa smo plezali po skalah, nato pa smo se počasi vračali nazaj. Prišli smo nazaj do planinskih koč. Hitro smO segli po malici, ki je bila v nahrbtnikih. Bili smo že lačni pa tudi utrujenost se nas je začela polaščati. P" obilni malici pa kljub utrujenosti nismo miro-vali, saj je bila pred nami še polovica dneva. Začeli smo se loviti, žogati, a fantje so se spravili igrat nogomet. Pred kočami je bila velika jasa, toda žoga ni hotela imeti nikdar dovolj prostora. Vedno je silila v dolino. Hitre noge fantov so se morale po- gosto meriti z žogino hitrostjo, ki se ji je zelo mudil" v dolino. Pri kočah so bili tudi drugi planinci. S tem' so naši fantje igrali nogomet. Vsi vprek smo vpili tet navijali za naše. Naši so nato tudi večkrat zmagali. Dan se je začel počasi nagibati proti poldnevu. Naše planince, ki so bili prvič v planinah, je še čakal krst. Že smo mislili, da bo mentor na krst pozabil, ^ naenkrat je izjavil, da bomo pričeli s krstom. Tistemu, ki je bil krščen, smo dajali ostali vprašanja. Ce ni znal odgovoriti, jih je dobil s palico P'' tazadnji. Vsak krščenec pa je dobil tudi planinsk" ime. Dobivali smo razna imena, kot so Planika. Skalca, Lisička, Gams, Kozorog... Po končanem krstu je zopet vsak po svoje uživa' lepote. Nekateri smo opazovali naravo, nekaj jih j' brcalo žogo, večina pa jih je počivalo. Med tem pa manjkalo smeha, saj tovariš ni bil skop s svojin^' šalami, ki si jih je verjetno prinesel s seboj pol" nahrbtnik. Počasi smo se poslovili od Donačke, kje' smo preživeli prijeten dan. V Žetalah smo se vsi pol"' tpih vtisov, doživetij in ot)čudovanj razšli. Jožica Svenšek, 8/ b, OS Martin^ Koresa v Podlehnilf Nekateri so »pozabili" dolžnost Občinsko središče Slov. Bistrica na dan 1. maja 1977 ob 10.30. Minula praznovanja 27. aprila in delavskega praznika 1. maja so, ne ravno ob robu, opozorila na »pozabljivost" posameznikov ali hišnih svetov, kateri so pač zaupane naloge, da ob vseh pomembnejših dogodkih in še po- sebno tako pomembnih jubilejih kot jih letos slavimo, dodajo svoj delež. Ta se razen obiskovanja prireditev in svečanosti nanaša tudi na izobešanje zastav na najvidnej- ših mestih zgradb in drugih družbeno pomembnih objektih. O pravočasnem izobešanju zastav pa obstaja tudi občinski odlok. Kljub temu so nekatera hišna pročelja ostala skozi dni prazno- vanja brez zastav ali kakšnih dru- gih slavnostnih obeležij. Da se to ne dogaja prvič in samo v mestu Slov. Bistrica je vsem nam dovolj znano. Manj znano pa je vpra- šanje, kolikemu številu občanov je bila v ta namen izrečena opozo- rilna beseda in koliko tistih, kateri na te dogodke večkrat ,.po- zabljajo" je bil izrečen določen ukrep. Besedilo in slika: V. Horvat TEDNIK -19-maj 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 BOMO KULTURNI SPOMENIK PREPUSTILI USODI? Obiskovalci bistriškega Pohorja, posebno še planinskega doma Antona Stuheca, često občudujejo okoli 500 let staro gotsko cerkev iz petnajstega stoletja. Na zunaj mogočna zgradba se še vedno dvi- guje nad šumečimi pohorskimi gozdovi, vendar je v notranjosti že močno ogrožena. Cerkev je eden redkih podobnih spomenikov na Pohorju, zato je ta spomenik nujno potreben zaščite, da ga ohranimo poznejšim rodovom. Posebno kritično je z ostrešjem, saj dnevno odpade kakšen del kri- tine iz lomljenega kamna ,,bles- nik". Ta kamen so nekoč za strešne kritine pridobivali v precej oddaljenem delu Pohorja, na Veli- kem vrhu. Posebna z.animivost je tudi tehnika kritja s tem kamnom. Notranjost cerkve, ki je pod zaščito spomeniškega varstva, predstavlja za turiste posebno zanimivost. Stene so sicer puste, debele in hladne, dopolnjujejo jih pa tla, ki so zbita iz zemlje. Vse to pa ob stalnem prodiranju vlage in ob drugih vremenskih vplivih postopoma propada, zlasti še, če ne bo popravljeno ostrešje. Prav gotovo ne smemo mirno gledati, kako nam vsak dan bolj propadajo taki in podobni spomeniki naše preteklosti. Besedilo in slika: V. Horvat Na zunaj mogočno zgradbo, ceikev Tieh kraljev znotr^ že močno načenja zob časa. O gledališki predstavi MKUD Gimnazije Smo se tudi mi ustavili pred ZASILNIM IZHODOM in KRIŽIŠČEM V ponedeljek smo v Ptuju po dolgem času spet imeli priložnost videti dobro gledališko predstavo. Toliko bolje, ker smo gledali mlade, ki so v ,,negledališkem" prostoru igrali v nekonvencionalni režiji Marjana Kovača, dramski tekst Petra Božiča ZASILNI IZHOD in KRIZiSCE. Bil je to 16. maj 1977 in spomnili smo se 16. maja 1961, ko je isti reži- ser isti dramski tekst prvič režiral tudi v Ljubljani na Odru 57. Se sreča, da se predstava ni dogajala na ,,blešče- čem" odru mestnega gledališča ptujskega, namreč predstavi smo gledali v Klubu mladih, sedeli smo takole na vsaki strani prizorišča in tudi mi bili del eledališkega dogajanja. Tudi mi smo skupaj s Petrom Božičem in igralci iskali Zasilni izhod iz potrošniške družbe, ki nas obdaja in ob koncu predstave smo remo obsedeli ali obstali pred Križiščem življenja, svobode, igre in sveta. Predstava je uspela, presenečeni smo bili tako nad jezikovnim delom, kot scenskim in dramaturško- režijskim. Uspeh si seveda delijo vsi, med njimi tudi mentorica Branka Glazer-Bezeljakova in inženir Berlič, ki je uredil sceno. O predstavi, o igralcih in sploh o tem doživetju bomo še pisali. Moramo še nekaj zapisati. Namreč ob starem se je začelo prebujati nekaj mladega, svežega. zk PRVA IZMENA Te dni bodo v delavskem domu Franca Krambergerja po enome- sečni razstavi del slikarja -— ama- terja Bogomirja Jurtela iz Cirkovc zamenjali z drugim razstavljalcem. Po sklepu komisije za kulturo pri občinskem svetu ZSS Ptuj, bi naj v dcviru stalne raz.stave del slikar- jev—amaterjev z območja ptujske občine, vsak slikar razstavljal dcrog en mesec, tako bi se v dveh letih predstavili po enkrat večino- ma vsi delavni slikarji—amaterji na našem območju. Prvi se je občinstvu predstavil Bogomir Jurtela, eden najaktiv- nejših slikarjev na našem ob- močju, ki je ravnatelj OS v Grkovcah. Koliko občanov si je razstavo ogledalo je težko ugotovi- ti, saj so v delavskem domu Fran- ca Krambergerja v Ptuju številne sqe, sestanki in posveti na dnev- nem redu, včasih tudi po trije v enem dnevu. Vsi obiskovalci pa se nad to obliko posredovanja likovnega ustvarjanja širšemu krogu občinstva izražajo pohvalno in izrekajo tudi priznanja prvemu razstav Ijalcu. pp Ob prazniku dneva želez nič aijev, 15. ^rila je bila razstava odprta. Bogomir jurtela (desno) v razgovom s Feliksom Bagaijem (v sredini) in Maksom Jabločnikan. Foto: JOS „l\loč V Globokem "na ptujskem odru v okviru osrednje proslave ob dnevu varnosti, ki je bila v ptujskem gledališču, so se ptujske- mu občinstvu predstavili tudi bodoči miličniki in miličnice, go- jenci mariborskega oddelka šole za miličnike. Naštudirali so delo Mateja Bora ,,Noč v Globokem", ki ga bolj poznamo pod naslovom ,,Raztrganci" (naziv za domače izdajalce, ki so se vdinjali gesta- pu). Člani dramske sekcije oddelka šole za miličnike v Mariboru so pod vodstvom mentorja Jožeta Zupana, igralca SNG v Mariboru, ki je delo tudi režiral, delo predstavili doživeto in uspešno. To jim bo prav gotovo spodbuda, da ne bodo ostali samo pri tem pr- vencu. Pomembno pa je tudi to, da bodo ti bodoči miličniki, pozneje na svojih delovnih mestih v raznih okoljih, aktivno sodelo- vali v kulturno-prosvetnih društvih in tako tudi na kulturnempodročju utrjevali vezi med občani in stro- kovnimi delavci javne varnosti. Delo ,,Noč -v Globokem" je drama v treh dejanjih, za katerega je scenarij pripravil Tošo Primo- žič. Vsebina je strnjena na doga- janja v kmečki izbi v eni sami no- či. Iz razpleta gledalci zvedo, da je nekdanji partizan postal gesta- povski plačanec, ki je izdal svoje sotovariše, izdajo pa podtaknil aktivistki Vidi, hčerki kmeta, in mlinarja, v katerega izbi se drama razpleta. Da bi lažje izdal celotno mrežo partizanskega gibanja, je iz taborišča ,,rešil" gospodarjevo hčerko Vido, vendar mu je splet naključij, predvsem pa budnost kmeta-mlinarja in terenskih akti- vistov, spretno vrženo mrežo raz- trgal, sam se je vanjo ujel in izdajo plačal z življenjem. Nazoren poduk vsakemu izdajalcu. FF Prizor iz drame, mlinaijeva družina. Foto: M. Ozmec DUCAT PEVSKIH ZBOROV v avli osnovne šole v Slovenski Bistrici se je prejšnji teden zbralo 12 pevskih zborov z območja celotne slovenskobistriške občine na petem, že tradicionalnem srečanju amaterskih pevskih zbo- rov. Organizator srečanja je bila občinska kulturna skupnost, ki je bila tudi pokrovitelj prireditve. Srečanje je imelo tudi obeležje praznovanj 85. obletnice rojstva tovariša Tita in partijskih jubile- jev. Ob tej priložnosti so tudi ocenili rezultate enoletnega delovanja pevskih zborov. Kot prejšnja leta je tudi letošnja revija pokazala, da zanimanje za zborovsko petje na območju obči- ne ne upada, nasprotno, celo veča se, saj je vidno, da se pevski zbori pomlajujejo, številčno povečujejo in tudi njihova kvaliteta hitro ras- te. Ob tem je tudi spodbudna ugotovitev, da v nekaterih krajih, kjer so pred leti bili še povsem nedelavni, danes že uspešno delujejo pevski zbori. Med drugimi sta letos prvič uspešno nastopila na občinski reviji Planinski oktet iz Poljčan in moški pevski zbor iz Laporja. Na dobro obiskani občinski reviji je vsak pevski zbor zapel tri pesmi. Poleg aplavza občinstva je vsak zbor prejel za sodelovanje posebna priznanja in cvetje. V 12 zborih je skupno nastopilo okrog 200 pevcev. Ob tem velja še zapisati, da je mnogo pevcev na tej reviji prvič javno nastopilo na podobni prireditvi in da je poprečna doba delovanja pevskih zborov komaj pet let. v. Horvat Pesem jih združuje z zamejskimi Slovenci Preteklo 1976 leto je bilo za kultumo umetniško ddovanje in poslanstvo prgatdjstva z zamenj- skimi Slovenci v Italiji, za kultumo umetniško društvo Anica Črne iz Makol pod Bočem, še posebno pa za pevski zbor, bogata prelomnica. Ne samo, da je vzpostavilo prijatdjske vezi s pevskim zborom IZ Skednja pri Trstu, u^elo je svojo pesem prenesti tudi v zamejstvo, v prizadevanjih, da svojim prijateljem v Italiji ponesejo del dcmačega kulturnega življenja in se z njimi pogovorijo o življenju in ddu tamkajšnjih Slovencev. Lani je bil moški pevski zbor iz Makol gost pevsk^a zbora iz Škednja v tem kraju. Samo nekaj mesecev pozneje pa so v Makolah gostili pevski zbor iz Škednja. Obeh prireditev se je uddežilo veliko število ljubitdjev domače narodne in partizanske pesmi. Takšna srečanja in izmenjavo gostovanj pevskih zborov bodo organizirali tudi letos. Tako bodo že 29. maja člani pevskega zbora iz Makol, ki šteje okoli 20 članov, nastopili v Skednju. V, jeseni pa bo pevski zbor iz Skednja ponovno gostov^ v Makdah, kjer imajo že kar lepo število prijatdjev. Člani obeh zborov se na gostovanjih seznanja- jo tudi s kulturnimi, zgodovin- skiini in turističnimi znamenito- stmi krajev. S .posebnim zanima- njem pa se seznanjajo z dogodki in obdezji iz časa NOB. Viktor Horvat Prva velika plošča komornega zbora aPtuja Danes, <^1 bralci, nekaj besed o delu moškega komornega zbora v Ptuju, ki ga liubitdii lepega in ubran^a petja podušamo že dobrih 15 let. Nj^ovi člarii so prišU iz različnih pevskih sredin in jih je danes okrog 25. Njihova največja želja je, da bi v svojo sredo pritegnili še več pevcev m kot pravi predsednik zbora Marjan "—lez, jim to vedno ne u^eva predvsem pri mlajših. Tako so od desetih prijavljenih, ostali v lanskem letu le trije. ■ Moški komorni zbor iz Ptuja vodi že skcffaj od vsega začetka profesor Branko Rajšter, ki ima tudi največ zaslug, da so se njegovi pevci uveljavili vse povsod, kjer so nastopili. Na tekmovanju v Gorici so v močni mednarodni konku- renci kar dvakrat ušesno zastopali Jugoslavijo. „Naš cilj je stino izboljševati kv^teto," nadaljuje Marjan Ber- ^ez, „saj zbor redno nastopa skoraj na vseh pomembnejših prireditvah, vabgo nas v ddovne origanizacije, enkrat letno pa prq)ravimo tudi samostojni kon- cert za katerega se najbolj intenzivno pr^ra^jamo in z njim prikažemo tudi svoje cdotno ddo. Poleg vaj, ki jih imamo dvakrat tedensko, organiziramo tudi ne- kajdnevni Elet, ki nam služi v javnem za celodnevne skupne vaje, ki so nam pred koncertom velika umetniška in kondicgska pridobitev. Mimo jih lahko primerjamo skoraj s trimesečnim delom doma." , Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj je glavni fmancer ddovanja zbora, s svojimi pridevki pa pcm^ajo tudi nekatere ddovne organizacije. V zborovsko bl^ajno se steka še dohodek od prireditev in druga priložnostna sredstva, da lahko zbof nemoteno dduje. Letos bo moški komorni zbor izdal tudi svojo prvo samostojno veliko ploščo pri RTV Ljubljana, na kateri bodo predstavili nekaj najbolj uvelih pesmi v. svojega bogatega repertoarja. Do poletmh pocitnK pa imqo v programu še vrsto nastopov v občini in ob letošnjih srečanjih bratstva in prijatdjstva v Varaždinu. Ob koncu je tovariš Berglez dejal: „Veste, tisti, ki pri nas vztraja nekaj časa, ne bo odšd. Lepo in prijetno je v naši sredini. So stvari, ki se jih ne da opisati, so doživljaji, ki so enkratni m to nas poleg ljubezni do lepe slovenske pesmi, drži trdno skupaj že več kot 15 let" M.Sneberger Posnetek s proslave osnega praznika KS Ptuj, ki je bila v nedeljo 8. mqa 1977 Foto: Kosi nustava v domu JLA v Stovenski Bistrici „Jugoslavija in svet v dneli anage" v besedi in sliki. Modna revija sodobnega vojaškega oblačenja V okviru praznovanj partijskih jubilejev in 85. obletnice rojstva ro- variša Tita, se je v praznovanje na svojevrsten način vključil tudi Dom JLA iz Slov. Bistrice. V domu je odprta pomembna jugoslovanska razstava pod naslovom Jugoslavija v dneh zmage, pa so 12, maja v domu kulture Slov. Bistrica organizirali pomembno kulturno zabavno manifestacijo, na kateri so po bogato pripravljenem kulturnem programu izvedli še nevsakdanjo modno revijo, vendar ne revijo spomladanskih ženskih in moških konfekcionarjev iz našega vsakodnevnega življenja. Na modni reviji, katero so imenovali »Lepo nam stoji partizanska suknja" so se predstavili v svojih uniformah pripadniki JLA. Uvodni program te manifestacije je bil namenjen partijskim jubilejem. Izvedli so tudi recital-monolog iz NOB. Tov. Titu pa so ob tej priložnosti poslali pozdravno pismo. V zabavnem delu prireditve so razen nekaterih že dobro znanih vokal- nih in instrumentalnih solistov zabavne glasbe, nastopili kot gostje še Ljubiša Samardžič in Jelena Zigon. V mesecu maju bo Dom JLA Slov. Bistrica v okviru praznovanj partijskih jubilejev in mesec? mladosti organiziral še nekaj srečanj, med katerimi bo prav gotovo najpomembnejše 25. maja srečanje mladine občine Slov. Bistrica s pripadniki garnizije Pohorski bataljon iz Slov. Bistrica. Besedilo in slika: V. Horvat 10-NAŠI DOPISNIKI 19. maj 1977- TBPfflK Planinsko dniitvo Maribor-Mati- ca je organiziralo 15. maja področno orientacgsko tekmo- vanje v Ribnici na Pohorju. Pionirske in mladinske ekipe so bile dobro zastopane, tega pa ne bi mo^ trditi za člane. Pk^sko društvo Ptuj se je tega tekmovanja udekžik) s tremi ekipami, s po eno člansko, mladinsko in pktnirsko. Na tekmovanju so Ptujčani ponovno d)se^i lep uspeh, saj so pionirji osvojili prvo mesto, mladinci in člam pa so bili drugi. Prvo mesto pri članih je doseglo Planinsko druStvo Fo^ane, pri mladincih pa PD Velenje. V zelenih pohordcih gozdovih je bilo videti vse mogoče prebivalce gozda, od ptic do srn, pa od smeti^ do različnih gozdnili cvetic; le rdečili zastavic, kjer naj bi bile kontrolne točke, ni bilo opaziti, organizator je nanje najbrž pozabil. Organizator naslednjega orienta- cgskega tekmovanja bo Planinsko društvo Ptuj, ki bo 12. junija 1977 na Donački gori. -LJ- Biane Komel, vo^a pionirske ekipe prejema priznaiqe za prvo mesto. Obiskal nas je pisatelj Ivan Potrč Pionirski odred „Stane Petrovič" na osnovni šoli Hajdina je 9. maja obiskal pisatelj Ivan Potrč v spremstvu sekretarke občinske zveze DPM Lizike Lacko. Obisk je bil namenjen zaključku Ingoličeve bralne značke. Gosta sta pozdravila učenec in učenka v narodnih nošah, jima izročila cvetje in šolsko glasilo. Sledil je kulturni progranj ki je glede na vsebino, vezano na življensko pot pisatelja, segel dragemu gostu v srce in ga tako ganil, da so se mu solzile oči. S prelepimi besedami se je tovariš Potrč zahvalil za sprejem in povedal, da se bo s svojimi prijatelji pogovarjal o tem. Nada^eval je z izvajanjem svojih del. Poslušali smo krajša sestavka - enega o naši Kali, za najmlajše in drugega o času iz otroštva, ko so ga začele knjige še posebej zanimati. Pripovedi sta bili zanimivi in smo jih nagradili s ploskanjem. Sledil je raz^vor, ki je bil v javnem vezan na dni pisate^evega življenja v naših krajih in dni, ko je sodeloval v revolucionarnem gibanju. Lizika Lacko je čestitala vsem letošnjim dobitnikom Ingoličeve brahie značke. Na posebno prošnjo nam je hčerka narodnega heroja Jožeta Lacka povedala nekaj dogodkov, ki se jih sicer ner^^da spominja, na težke dni okupacije, ko je bila iztrgana z domače zemlje in internu-ana v otroškem taborišču v daljnji Nemčgi. Ob zaključku smo se gostoma še enkrat zahvalili in oplemenitenih spoznanj pospremih oba gosta z željo, da bi takšnih prisrčnih doživetij imeU še več. Pionuji OS Hajdina Nagrade za marljive varčevalce v prostorih KB Maribor, podružnica Ptuj so pred dnevi opravili žrebanje za vse pionirske varčevalce — tekmovalce v akciji „Striček Cvenk" v pionirskih hranilnicah. Nagradnega izleta po Dravski in Logarski dolini, ki bo v soboto, 21. maja, se bo udeležil po en učenec iz vsake šole, kjer deluje pionirska hranilnica. 25. maja — na sam praznik mladosti pa bodo odšli na izlet v Prekmurje pionirji — delavci v pionirskih hranilnicah. Pri KB Maribor, podružnici Ptuj pa so sklenili nagraditi tudi tri najboljše pionirske hranilnice v občini. V svoji oceni posebna komisija upošteva sledeče kriterije: število varčevalcev glede na število učencev, povprečni privarčevani znesek na učenca in na varčevalca in število tekmovalcev ,,Strička Cvenka" glede na število varčeval- cev. Tudi za slednje bo podružnica pripravila zanimiv in poučen izlet v jeseni. MG TITO — REVOLUCIJA — MIR Večkrat premišljujem, kakšno mladost so imeli moji starši in kakšno imam jaz. Dolga leta jih je teptala roka, ki jih je hotela zasužnjiti. Odločno so se bojevali in med bojem jih je zvesto sprem- ljal in vodil naš tovariš Tito. Prižgal je luč svobode, ki se je razlila po vsej Jugoslaviji in sveti vsem nam. Tovariš Tito ima letos velik ju- bilej 85. rojstni dan in 40-letnico na čelu komunistične partije. Težko mladost je imel. Že pred vojno je na skrivaj deloval, zato so ga kot naprednega moža preganja- li. Izmišljeval si je druga imena in tako je živel do vojne. Hvaležni ano mu lahko za vse, kar je storil nam in nam ustvaril lepše življe- nje. Premalo je besed, da bi se mu lahko zahvalili. Vemo pa vsaj to, da kar je on priboril z žrtvami, bo- mo čuvali in spoštovali in nikdar domovine ne bomo izdali. Hvala ti za vse, dragi naš tovariš Tito in sprejmi najlepše želje, ki bi ti jih lahko izrekli ob tvojem veli- kem jubileju. Jožica Kotnik 7/a, 0§ Poljčane PO POTEH REVOLUCIJE Tudi učenci OS Vitomarci smo šli v Mostje. 23. aprila 1977 ob 6. uri smo se zbrali pred spomenikom talcev. Član ZB nam je govoril o pomenu pohoda in letošnjih jubilejih. Ko smo bili vsi zbrani, smo krenili na pot: Ustavili smo se v Desincih. Tam je naš zborček zapel slavnostno pesem. Potem gno šli v Mostje. Pri spomeniku smo poslušali godbo in govor. V Mostju je tudi star bunker. Tudi jaz sem ga šla gledat. Noter nisem šla, ker je bilo pretemno. Domov sno se peljali z avtobusom. Bili smo utrujeni, a zadovoljni,, da smo tudi mi najmlajši hodili po poteh naših borcev za svobodo. NAJMLAJŠI IZ OŠ HAJDINA RAZMIŠLJAJO O TITU Tovariš Tito je predsednik naše države. Maja bo praznoval rojstni dan. Pionirji ga imamo zelo radi. V vojni je mnogo trpel. Fašisti so ga preganjali. Bil je zelo hraber borec. Ni se ustrašil nikogar. S svojo hrab- rostjo nam je priboril svobodo. Moramo mu biti hvaležni, da sedaj živimo lepo, svobodno življenje. Andrejka Vidovič, 2/b Naš voditelj je tovariš Tito. Ro- dil se je v Kumrovcu. Med vojno je vodil partizane. Bil je tudi ranjen. Boril se je za svobodo nas vseh. Vsako leto praznujemo njegov rojstni dan. Pionirji nosimo Titovo štafeto po vseh krajih naše širše domovine. Mi otroci smo Titovi pionirji. Slavica Zupanič, 2/b Tovariš Tito je bil rojen v Kum- rovcu v Hrvatskem Zagorju. Vsako leto, za njegov rojstni dan, mu pio- nirji in mladinci nosijo štafetno pa- Iko s pozdravi in lepimi željami. Vsi imamo radi tovariša Tita, ker je naš predsednik in ker nas on ljubi, posebno še nas otroke. Tito želi, da se pridno učimo, ker bomo le tako koristili naši domovini. Za njegov 85. rojstni dan pa mu vsi pionirji želimo še mnogo zdravih let. Igor Glažar, 2/b Predsednik naše domovine je tovariš Tito. Njegovo pravo ime je Josip Broz. Ker so ga pred vojno preganjali, si je izbral ime Tito. Tudi med vojno je bil hraber parti- zan. Ustanovil je prvo proletarsko brigado, ki je osvobodila več mest, med njimi tudi Beograd. Hodi po državi in gleda, kako delujejo tovarne. Želim si, da bi prišel tudi v Ptuj in nas pozdravil. Miran Murko, 3/b Tovariš Tito vodi Jugoslavijo. V začetku aprila je obiskal rojstni Kumrovec. Tam so ga pričakali ljudje in mu čestitali. Letos bo praznoval 85. rojstni dan. Že sedaj potuje štafetna palica. Sprejel jo bo na svoj rojstni dan. Vsi mu želimo mnogo zdravja. Nadica Kozenburger, 3/b VARSTVO OKOlJA Vse okoli nas je narava, narava je nežna, lepa in mirna. V naravi prebivamo celo življenje, zato je tudi lepo in prav, če znamo naravo čuvati. Okoli naše šole ima- mo tudi nekaj okolja, ki ga je treba še urediti in čuvati. Mi učen- ci za vse okolje skrbimo, posebno pa doma in okoli šole. Mimo naše šole teče tudi reka Dravinja, ta seveda ni preveč čista, vendar mi se trudimo, da bi bila lepa in čista. Vsako leto imamo večkrat delov- no akcijo, da poberemo odpadne stvari okoli šole in na telovadišču. Okolje moramo varovati, tudi drugje, ne samo okoli šole, na- splošno povsod, kamor gremo. Tudi mlajše učence moramo spomniti da pazijo na okolje, da ne mečejo papirja po tleh in če papir vidijo na tleh, da ga pobere- jo in tudi da opozorijo sošolce, prijatelje, znance.., da se papir ne meče na tla, ampak v koše za odpadke. Kadar gremo na kakšen izlet, vidimo, da so nekateri učenci neolikani in pustijo odpatke kar na trati, kjer so se spočili in pomalicali, to pa seveda ni lepo in kolturno. Mi se vedno in povsod trudimo da bi dajali drugim vzgled, da ne bi Poljčanska šola dobila slab vtis po drugih šolah. Tudi če gre posamezen učenec na izlet, mora sam za sebe skrbeti, da ne uničuje narave. Vsi bi morali skrbeti za naravo, ker samo nekaj ljudi ne more očistiti in poskrbeti za čistočo narave, paziti, dalj časa bo lepa in vsak jo bo rajši pogledal in tudi iz drugih držav bodo občudovali na- šo lepo Jugoslavijo. Marjana Golob, 8/b, OS Poljčane KURIRČKOVA POŠTA V torek 12. aprila smo se zbraH ob spomeniku padlih v Vitomar- dh. Pripravili smo kratek pro- gram. Ob 12. uri smo prinesli pionirji iz Trnovske vasi kurirčko- vo torbo. Po programu smo prebrali pismo in na zemljevid vrisali pot kuričkove pošte. Odpravili smo se na dolgo pot. V Juršincih smo pravočasno oddali kurirčkovo pošto. Dragica Toš, 0§ Vitomarci DELO NA POLJU Spomladi je na deželi veliko de- la, največ na polju. Kmetje vozijo gnoj, ga raztrosijo, zorjejo in pobranajo. Tako je zemlja pripravljena za setev. Spomladi sejemo deteljo, jaro pšenico in še druga semena. Sadove pomladne- ^ dela dočakamo poleti največ pa jeseni. Ce je dobra letina, jeseni z nasmejanimi obrazi pospravljamo pridelke. Anica Šalamun, OS Vitomarci Na šoli 300 varčevalcev Tudi pionirji osnovne šole Tomaž pridno varčujejo svoje prihranke prek šolskega leta. Učenci te sole sodijo med zelo varčne pionirje v občmi Ormož. V pionirsko hranilnico je vključeno 300 varčevalec od skupno 382 učencev kolikor jih obiskuje osnovno šolo. Doslej je v hranilnici zbranih že okoli 72.000 dinaqev. Pionirji denar varčujejo za nakupe knjig, za izlete, za nakup športnih rekvizitov in podobno. Na privarčevano vsoto si pridob^o ob koncu leta obresti, ki so skupna last varčevalcev, s katerimi razpolagajo varčevalci sami, lahko jih razdelijo po določenih normativih, pri^evaio osmemu razredu za končni izlet ali pa se odločajo, da z denarjem pomagajo sovrstnikom na potresnem ob- močju. Članstvo v pionirskih hranilnicah je prostovoljno, vsak član hranilnice prejme člansko izkaznico, na katero se knjižijo vse denarne spremembe. Pionirske hranilnice so samo- upravno organizirane. Najvišji otgan je Zbor varčevalcev, ki ga sestavljajo varčevalci hranilnice po delegatskem sistemu. Svet pionir- ske hranilnice je sestavljen e članov in predstavnikov organi- zacij in društev na šoli, član sveta pionirske hranilnice je mentor. Pokrovitelj pionirske hranilnice je Kreditna banka Maribot, ki pomaga pri organiziranj" te dgavnosti na šoli. Kreditna banka Maribor vodi delo v pionirskih hranilnicah po načelih, ki jih prejme vodstvo banke na predlog sveta mentorjev. Mladinskemu varčevanju se posveča mnogo pozomostL Kre- ditna banka Maribor ima organi- ziranih 58 pionirskih hranilnic, v katerih je včlanjeno 10.500 varčevalcev. Namen mladinskega varčevanja ni zato, da bi se večal saldo, ampak je namen pometi varčevalcem prebroditi različna krizna obdobja. Pioniiji se z varčevanjem navajajo na varče- vanje in praidamo gospodanenje, poznavajo osnove bančnega poslovanja in samoup-avnih od- nosov, kar im pomaga pri kasnejših odločitvah in ob izbiri kasngšega poklica. Zato tudi vse posle v pionirski hranilnici opravilno u&nci sami ob pomoči mentorja. zk Mhogo zbindcev. Se več ob^ofvakev prvega srečanja značkaijev v Ptigu. poto: Kosi „Toliko značk pa še nisem videl..." So bile besede obiskovalca prvega srečanja značkaijev Slove- nije in Hrvatske. Gostišče Novi svet v Ptuju je v nedeljo gostilo številne zbiralce značk. Prvega srečanja značkaijev, ki ga je pripravil in or^niziral klub ptujskih značkaijev, se je udeleži- lo okrog 140 vnetih zbnralcev. Poleg slovenskih značk^ev iz Kranja, Ilirske Bistrice, Ljubljane, so Ptuj obiskali še zbiralci iz Zagreba, Osijeka, Siska in Krapi- ne. Na srečanju je bilo prikazanih več kot 100 tisoč značk, toliko pa jih je bilo še skritih, kajti značicaiji ne pokažejo vsega svojega bogastva. Poleg mesta so si zbffalci značk ogledali še Pokrajinski muzej in sklenili, da bi naj srečanje postala tradicionalna oblika sodelovanja in povezovanja ljubiteljev značk. zk TEDNIK maj 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 11 NOGOMET Aluminij-Drava 3:1 (2:0) Pio^i Aluminija so v derbgu premagali svoje sovrstnike iz Ptuja. N ^boljši na igrišču je bil mali Koren, ki je dosegel vse tri zadetke in navdušil vse navzoče. D. KLajnšek Ahiminij-Jarenina 6:0 (4:0) Nogometaši Aluminija so tokrat preprič^ivo premagab ekipo iz Jarenine. V .deževnem vremenu na začetku tekme so se boljše znafli domačini in povedU z dvema zadetkoma Mesariča in Vindiša, kasneje pa sta Marjan Vindiš in pa Vinkler povišala rezultat na 4:0. NK Aluminij je nastopil v naslednji postavi: Vugrinec, Don- čec I, (Dončec II), Kuret, Fabek, Panikva^ Muratovič, Bek (Teodo- rovič), Skijanec, Vindiš, Vinkler, Mesafe. Tekmo je sodil Grmovšek iz Maribora, la je pokazal tudi rdeči karton enemu gostujočemu igral- cu. D. Klajnšek Železničar-Aluminij 3:1 Pionirji Železničarjev so premagali fizično dabšo ek:^o Aluminija, ki so uspeli doseči tudi en zadetek. j), Klajnšek Pragersko-Branik 0:1 v Kidričevem so nogometaši iz Pragerskega napravili pravo presenečenje. Kajti premagali so vodeč o ekipo Branika iz Maribora, tako da sta se mu ekipi Drave in Aluminija približki za eno oz. dve točki. Nogometaši Pr^ersk^a so se ves čas tekme enakovredno borili z zelo dobrimi gosti iz Maribora, ki pa so tokrat morali priznati premoč bdjše in srečnejše ekipe Pragerskega. Aluminij-Železničar 1:5(0:2) Mladinci Aluminija so zasluženo igubili od dobrih sovrstnikov iz Maribora. Kljub temu, da so bili fizično slabši, pa bi lahko pokazali vsaj malo več borbenosti. Sweda pa so 3 ali štLri napake v obrambi domačih, ps^e izkoristili in zanesljivo zmagaH Zadetek za domače je dosegel Kozoderc. D. Klajnšek Drava-Slivnica2:0(1:0) Igralci Drave bi lahko premagali goste s precej višjim rezultatom, vendar so bili pred nasprotnikovimi vrati sila nespretni. Zamudili so nek^ takšnih priložnosti, iz katerih je lažje doseči zadetek kot pa zgrešiti. Zato bo okrog 250 gledalcev to srečanje hitro pozabilo. Zadetka sta dosegla Verdenik in Ogrizek. Sodniška trojka je svojo nalogo dobro izpolnila. 1 kotar KOŠARKA MOŠKI: Konus-Drava 100:77 (39:40) Sobota, 30. aprila 1977, telovadnica osnovne šole Konus:Fijaš, Keblič, Ungar, Plajh, Brdnik, Brumec, Potočnik, Kukovič, Klančnik, Leskovar in Klavže. Drava: Beranič L, Marčič Z., Beranič II, Bedenik, Kilibarda, Sotler in Mušič. Sodila sta VARL IN VRACKO iz Maribora. Oslabljena ekipa Drave se je upirala Konjičanom ves prvi polčas. V nadaljevanju igre pa je prevladovala rutina in izkušenost igralcev Konusa in mladi Ptujčani so dozivei poraz. Uspešni za Dravo: Kilibarda 32, Mušič 19, Marčič Z., 22, Beranič I in Sotler 2. Drava-ŽKK 72:112 (25:64) Sobota, 7. aprUa 1977,igrišče KK Drava, sodnika: Jurečko iiz Slov. Bistrice in Graleger iz Slov. Konjic. Domači košarkarji niso mogli nuditi večjega odpora ekipi ŽKK iz Maribora, tekmujejo v tej ligi izven konkurence. Drugoli^aš ŽKK z Dobrinom in Vezjakom si je že na začetku s presingom za^tovil 30 točk in I. polčas vodil s 64:25. V nadaljevanju, ko je iz igre odšel Vezjak, so se domačini enakovredno kosali z nasprotnikom, saj so drugi polčas izgubili le za 1 točko 48:47. ŽENSKE: Članice KK Drava so pričele s tekmovanjem. Tekmujejo v I. slovenski ligi, kije razdeljena na dva dela, vzhod in zahod. DRAVA-Elektira 53:38 (22:19) Nedelja, 8. maja 1977, igrišče KK Drava. Sodnika: Vahen - Ruše. Mlada ekipa članic KK Drava se je pomerila z nasprotnicami iz Šoštanja. Domačinke so vodile vso tekmo, tako, da zmaga ni bila ogrožena. S kvaliteto prikazane igre ne moremo biti zadovoljni, kljub temu pa je potrebno pohvaliti borbeno in požrtvovalno igro domačink. Taka igra pa nadomesti marsikatero tehnično pomanjkljivost. Marčič M. Dravograd-Drava 71:68 (46:31) Sobota 14. 5. 1977 — telovadni- ca Oš Dravograd, sodnika; ZULE iz Slov. Konjic, GALUN iz Slov. Bistrice. Igralci Dravograda so v prvem polčasu popolnoma nadigrali dra- vaše, ki so v tem delu igrali zmede- no in nepovezano. V nadaljevanju so Ptujčani z zbrano in požrtvova- lno igro zmanjševali razliko. Le športna sreča jim je obrnila hrbet in tako je Dravograd slavil. Uspešni za Dravo: Sotler 16, Musič 14, Zlatko Marčič 15, Kili- barda 4, Dobrijevič 11 in Miran Marčič 8. Poijčane-Drava 36:59 (18:33) Sobota, 14. 5. 1977, igrišče KK Poljčane; sodnika ZOBARIČ—M. Sobota, ŠTEFANČIČ SI. Konjice. POLJČANE: Mohorko V., Lorenčak, Gajšek, Mohorko T., Fbrlanc, Levort, Klepej, Polanec, Novak in Brezovšek. DRAVA: Polajžer, Omulec, Horvat, Vogrinec, Bezjak, Kuko- vec, Arnejčič, Dangubič, Sirec I, Dobrijevič, Sirec M. Igralke KK Drave so odigrale drugo kolo v 1. slovenski ligi — vzhod. Igralke Drave se niso pustile presenetiti. Z organizirano igro preko najvišje igralke Majde Sirec so si že v začetku zagotovile pred- nost 10 točk. Po daljši prekinitvi, ki je nastala zaradi močnega naliva s točo, so razliko le še povečale. Tako je trener NOUDAUER lahko poslal v igro vse igralke in tako pripravljal ekipo za nadaljnja sre- čanja. V ekipi Drave moramo pred- vsem pohvaliti Majdo Sirec in Heleno Dobrijevič. M. Marčič STRELSTVO Občinska konferenca ZSMS Ptuj in strelska družina „Jože lacico" sta v počastitev letošnjili jubilejev in Dneva mladosti pripravili mladinsko strelsko tek- movanje z zračno puško pod geslom „Po Titovih poteh zmage". Na tekmovanju, ki se bo pričelo jutri dopoldan ob 9.30 v domu JNA v Ptuju pričakujejo ekipe iz Arandjelovca, Danilovgrada, Ca- kovca, Maribora, Koprivnice, Or- moža, Slovenske Bistrice, Varaždi- na in Ptuja. S. Ivanovič PADALSTVO V Cakovcu je bUo tekmovanje za prehodni pokal mesta. Sodelo- valo je 35 tekmovalcev iz enajstih klubov. Pomerili so se v skokih na cilj z višine 800 metrov. Zmagal je Safarič iz Murske Sobote. Od članov Aerokluba Ptuj je bil Kodela drugi, Vindiš peti, Petro- vič šesti, Janez Yidovič deveti, Cuš štirinajsti in Žmavc dvajseti. Ptujčani so sodelovali z dvema ekipama in dosegli lep uspeh. Prva ekipa je osvojila prehodni pokal, druga ekipa pa je bila tretja. Torej zmagoslavje članov Aerokluba Kuj ."Ce stitamo! L ko tar Po poteh partizanske Ljubljane Minuli ponedeljek 9. maja je bilo v Ljubljani že enaindvajseto tradicionalno tekmovanje po poteh partizanske Ljubljane. Atleti TVD Partizan Ptuj in Markovci ter fol- klorna sekcija osnovne .šole F. Osojnik Ptuj, so tekmovali v šta- fetah zmage in partizanskem mar- šu na 25 km. Ženska štafeta zmage 3x600 m TVD Ptuj je v postavi Milena Ce- stnik, Marija Tili in Zdenka Topo- lovec osvojila drugo mesto in pre- jela srebrno odličje. Druga ekipa v postavi Cvetka Fras, Marija Hed! in Darinka Hameršak pa so bile četrte. Zelo dobro je tekla tudi šta- feta folklorne sekcije F. Osojnik Ptuj, ki je med ostalimi organiza- cijami osvojila srebrne plakete. Tekači iz Markovec so v najtežji disciplini partizanskega marša in to v teku na 25 km tekli solidno in se uvrstili na 30. mesto. Tu je tekmovalo čez sto ekip. V teku prijateljstva, kjer so sla- vili zmago tekači iz Londona, je ekipa Ptuja, ki so jo sestavljali .-Mojz Lebar, Ivan Brodnjak in Mi- lan Zupanič osvojila devetindvaj- seto mesto. OP ROKOMET REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA - MLADINCI Mladinska reprezentanca Ormoža-Orava 18:18(10:7) V zaostali tekmi 9. kola republiške rokometne lige za mladince sta se v Veliki Nedelji srečali mladinska- reprezentanca Ormoža in Drava iz Ptuja. Tekma e bila zelo ostra in živčna. Vlladinska reprezentanca Ormoža je dobro začela in povedla s 3:0. Vodstvo je držala skozi ves prvi polčas in ga dobila z 10:7. V, drugem polčasu je mladinska reprezentanca Ormoža zaigrala precej živčno, ker sta sodnika izključila igralca za 5 minut To so izkoristili igralci Drave in z dobro igro izenačili rezultat Do konca tekme sta se obe ek^i izmenjali v vodstvu, rezultat pa je bil neodločen. S.trdci zadetkov za mladinsko reprezentanco Ormoža: Krstič 8, Zabavnik in Hebar po 5. Za Dravo so bili uspešni: Rq)ec 6, Kelenc 5, Kumer 4, Škerget 2 in Gregorin L Fužinar-mladinska reprezentanca Ormoža 22:20(13:9) V 12. k(iu nadaljevanja republiške rokometne lige za mladince je mladinska rgjrezentanca Ormoža igrala v Ravnah na Koroškem proti ekipi Fužinaija. Mladindca reprezentanca Ormoža, ki je potovala na srečanje v Ravne brez poškodovanih igralcev je doživela minimalen poraz. Domačini so zelo dobro zaigrali v prvem polčasu. V drugem so bili boljši gostje, vendar čas ni dopuščal, da bi dosegU boljši rezultat. Strelci zadetkov za mladinsko reprezentanco Ormoža: Krstič 7, Meško 5, Zabavnik 4, Zorko 2, Cvetko in Vukan 1. Tekmo sta sodila Šteger in Vogme iz Maribora. PODRAVSKA ROKOMETNA LIGA - MLADINCI J. Hander-Velika Nedelja 16:25(8:3) V nadaljevanju podravske rokometne lige za mladince je ek^a VeUke Neddje nastopila proti ekipi Jožice Hander iz Maribora. Gostje so bili boljši skozi ves čas tekme in povsem zasluženo zmagali , Strelci za Veliko Nedeljo: Cvetko 8, Hrga 7, Tomažič 4, Meško 3, Žnidarič 2 in Hergula 1. Dobro sta se izkazala tudi vratarja pri ekipi Velike Nedelje Lah in Erlih. D. Cvetko Ekipa JLA-GImnazija 31:29(18:17,11:8) Ekipi JLA in gimnazije Dušana Kvedra iz Ptuja sta odigrali prijatdjsko rokometno tekmo v počastitev mladosti in še nadaljnje krepitve stikov med gimnazijo in pripadniki JLA. , Ekipi sta igrah 3 x 20 minut in prikazali solidno rokometno znanje. ,Obema ek^ama je srečanje prišlo prav, kajti obe ekipi se pripravljata za prvenstva (občinsko - armadno). Ekipa JLA je bila fizično močnejša, tako da so igralci gimnazije le s težavo prišli do zadetka. Toda v drugi polovici srečanja je mlada ekipa gunnazij cev uspda znižati rezultat Najbdjši pri JLA sta bili Džebič in Ljubojevič, pri gimnaziji pa sta posebej ugajala Cvetko in Hebar. D. Klajnšek OŠ Kidričevo-GImnazija Ptuj 19:33 Rokometna ek^a gimnazije je v Kidričevem prq)ričljivo odpravila domačo ekipo osnovne šde. Srečanje je bilo enakovredno le v prvih minutah, kasneje pa so fizično močnejši gimnazijci uspešno reabzirii svojo premoč. Naju^ešnejši igralci na tekmi so bili Mazera z 10 zadetki pri domačih in Dušan Cvetko z 10 in Kafel ter Tominc s 6 zadetki. , D. Klajnšek Kvalifikacijska tekmovanja za APS v Celju je bilo 14. m 15. maja 1977 atletsko kvalifikacijsko tek- movanje za APS za člane in članice, ki so se ga udeležili atleti iz Celja, Raven, Velenja, Maribora, Ptuja in Novega mesta. Dvanajst najboljših iz cele Slovenije se bo ob koncu meseca maja ^merilo med seboj za atletski pokal naše republike. Kot je bilo pričako- vati so največ uspeha v tej skupini odnesli atleti iz Celja. Med Ptujčani je Miki Prstec zmagal v teku na 100, 400 in 200 m. Zelo dobro je tekel na 10.000 m - Alojz Lebar, ki je v tej težki atletski disciplini osvojil odlično tretje mesto. Na 5000 m pa je bil osmi. Nekateri atleti iz Ptuja so postavili tudi osebne rekorde. Tako je Alda Juras preskočila 155 cm. Vita Tominc je zagnala disk 28 22 m, Marija Jugovec pa je sunila kroglo 9,43 m. V teku na 100 m je Tatjana Butolen zasedla četrto mesto, Zdenka Topolovec pa je bila na 800 m šesta, na 400 m pa deseta. Ker so v večini tekmovalci Ptuja še mladinci, bodo imeli več uspeha v naslednjem mesecu, ko bo tekmovanje le za mladinske kategorije. OP PONOVEN USPEH MLADINK RK DRAVA Drava-Slivnica 14:10(8:5) Republiška rokometna liga za mladinke — vzhod, igrišče RK Drava, gledalcev 200. Sodnika: Plahuta in Kemperle. Drava: Sietzenfrei, Seiber, Čer- ne 3, Gajser, Krivec 6, Čuš,Novak 2, Krajnc 1, Polajžer, Pišek 2, Mere in Žuran. Slivnica: Vodeb, Kodrin 1, Zalokar 1, Vodeb 1, Smeh 1, Vre- čar, Gajšek 2, Ledinšek 4, Voga in Baršič. Mladinke RK Drava so gostile na svojem terenu sovrstnice iz Slivnice, ki so v zadnjih dveh kolih premagale ekipo Velenja in Brani- ka, Zmagale so zasluženo doma- činke s 4 goli razlike in takoj po tekmi so bile z mislimi že na ig- rišču RK Branik, kjer jih čaka 22. 5. 1977 odločilna tekma. Omenje- na tekma bo odločala o prvaku vzhodne mladinske republiške lige. MLADINCI: Minerva-Orava 23:22(11:10) Republiška rokometna liga za mladince -- vzhod — igrišče RK Minerva v Grižah, gledalcev 50, sodnik Dorn Celje. Minerva: Križnik, Hriberšek 7, Voglar 1, Hlastec 4, Dragar 7, Grčar 3, Kotnik 2, Podvršnik, Umek, Razjal, Ramšak. Drava: Baklan, Kamenšek, Muhič, Škerget 1, Matjašič 1, Benčič, Repec 11, Kumer 5, Kodela, Kolenc4, Gregorin, Bolcar. Mladinci so tokrat izgubili od sovrstnikov iz Griž s tesnim rezultatom, ki pa bi prav sigurno lahko bil ugodnejši, če bi pri igralcih Drave bolj učinkovito zaigrala krila. Naslednje kolo dne 22. 5. 1977 se bo odigralo na igrišču RK Drava z ekipo Slovenj Gradca. Drava-Središče(10:0)b.b. PODRAVSKA LIGA ZA MLADINCE Mladinci Drave so zaman pričakovali sovrstnike iz Središča ob Dravi in tako se tekma registrira 10:0 v korist Drave. ar KARTING Ptujčanom 10 pokalov ^p Moste Ljubljana je organiziralo dirko za republiško prvenstvo, ki je bilo v soboto in veliko mednarodno dirko za nagrado Ljubljane v nedeljo na prostoru okrog Javnih skladišč. Za las ob prvo mesto Sobotno tekmovanje na katerem je nastopilo 53 slovenskih tekmovalcev so ptujski tekmovalci vozili zelo dobro. Na suhi dolgi progi so razvijali brzine, ki so lahko tudi prenevarne. V kategoriji 100 juniorji je Hvala v vseh treh vožnjah vozil dobro in se uvrstil na 5. mesto, zmagala je Lavričeva. V kategoriji 100 ccm je nastopilo 18 tekmovalcev, zmagal, je Božič, na 3. mesto seje uvrstil Uroš Langerholc, Artenjak 6, Korošec 16. V kategoriji 125 ccm pa postaja dominacija ptujskih tekmovalcev, saj se je v prvo deseterico uvrstilo 6. Zmagal je Milan Slana, pred Pislakom, ki sta tudi tokrat pokazala svojo pravo vrednost, Aracki je bil 4, Vindiš 9, Repič 10, Krajnc 11, Polko 22. Ekipno je zmagalo AMD Moste 92 točk, Ptuj 91, Vrhnika 76, Postojna 71, Nova Gorica 63, Slovenija avto 59. Langerholc najboljši Jugoslovan Nad 5000 gledalcev je bilo nad nedeljskimi vožnjami navdušenih, saj so videli prave akrobacije, vratolomnosti tekmovalcev, ki so včasih tudi ostali brez moči, ko jih krmilo ni ubogalo. To je povzro- čila proga, ki se je po dežju bremenila v pravo drsalnico, saj je polna olja od dnevnega tovorne- ga prometa. V mednarodni dirki kategorije 100 ccm je nastopilo 25 tekmoval- Športne igre delavcev GIP Gradiš cev zmagal je Zčserl—Avstrija, sledijo Smetan — Avstrija, LANGERHOLC—Yu, ki je tokrat vozil izredno ter navdušil, Artenjak je bil 10, Korošec 21 (nedvomno se temu tckmovalcu pozna posledica zloma v zimskem času). V kategoriji 125 ccm je zmagal De Biazzi—Italija, pred Kysdy—ČSSR, Hart NL, tokrat je presenetil in navdušil z drzno in le- po vožnjo Boris Krajnc, ki je bil 7. ter Slana, ki je bil 8. Uvrstitev ostalih Vindiš 14, Aracki 16, Pislak 28, ki je imel težave s stro- jem, ob tem pa je nanj naletel drug tdcmovalec ter ga vrgel s proge, prav tako tudi Domiter 31, je ob naletu z drugim tekmovalcem zlomil prst ter moral odstopiti. Nastopili so tekmovalci iz Avstrije, ZR Nemčije, ČSSR, Italije, Švice, Nizozemske in Jugoslavije. V dveh dneh tekmovanja je bil nastop Ptujčanov uspešen, saj so si pri vozili kar 10 pokalov, ki bodo krasili vitrine posameznikov in v AMD Ptuj. anc Pred kratkim so bile na športnih igriščih ptujske občine triin- dvajsete letne i^e delavcev GIP Gradiš. Pripravili so jih zaposleni v mjmanjši temeljni organizaciji združenega dela Gradnje iz Ptuja. Bile so zelo dobro pripravljene in do sedaj najmasovnejše. Udeležilo se jih je 129 ekip iz vseh TOZD s preko 700 udeleženci. Tekmoval so v kegljanju, baUnanju, strelja- nju, šahu, namiznem tenisu, od- bojki in malem nogometu. V skupni uvrstitvi so zmagali šport- niki TOZD Nizke gradnje pred gradbenima enotama Maribor in Ravne. Zmagovalci so prejeli po- kal konference osnovne organi- zacije sindikata Gradiš in pokal Telesnokulturne skupnosti Ptuj. Igre so zraven športnega imele tudi namen spoznavanja članov kolektiva in popularizacije šp^orta in rekreacije v ostalili delovnih organizacijah. Ob zaključku iger so predlagali, da bi bile naslednje v Kopru. Tekmovalci TOŽD Gradnje so kljub temih, da niso sodelovali v vseh disciplinah, osvojili šestnajsto rasto. Igre so zanimanje članov kolektiva za šport in rekreacgo zelo povečale in se bodo naded- njih udeležili s popobio ekipo, torej v vseh disciplinah. L kotar Na otvoritvi 23. letnih športnih iger GRADISA na stadionu „Drave" v Ptuju. Foto: Kosi 12-ZA RAZVEDRILO 19.maj1977-yg|mmg TEDNIK -19-maj 1977 OGLASI IN OBJAVE - 13 v torek, 24 maj« bo strokovna komisija Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pregledala in ocenila bike ^a osemenjevanje v Osemenjevalnem središču Ptuj. Pričetek bo ob 10. uri na Ormoški cesti 28 v Ptuju. Takšen pregled je vsakoletni dogodek za živinorejske strokovne službe, za kmete-zivinorejce pa prava priložnost za ogled plemenskih bikov, katerih zarod redijo v svojili lilevih. Komisija bo pretehtala podatke o kakovosti in o gospodarskih lastnostih potomcev posameznih plemenjakov in odločala o njihovi nadaljnji poti oziroma izkoriščanju za pleme. Ocenjevanje bo javno in glasno. Vzporedno bodo prisotni poslušali 'strokovni kranentar. Živinorejci bodo na tej predstavi lahko dobro spoznali kakovost plemenjakov. Prav tako pa bodo lahko svoje izkušnje primerjali z ugotovitvami strokovne komisije. Na obmociu občin Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica je veliko kmetij, ki jim je osnovna dejavnost živinoreja. Tem kmetovalcem bo obisk te predstave zelo koristil. 1. kotar Uspelo lil. občinsko tekmovanje ekip mladih članov in mladine Rdečega križa Občinski odbor Rdečega križa Ptuj je v počastitev 85. rojstnega dne tovariša Tita in 40-letnice njegovega prihoda na čelo KPJ, organiziral 14. maja 1977 111. ob- činsko tekmovanje ekip prve pomoči mladih članov in mladine Rdečega križa ptujske občine. 11. osnovnih šol s skupno 15 ekipami (90 mladih tekmovalcev) se je pomerilo v znanju nudenja prve pomoči. Tekmovalci so pokazali solidno znanje. Prvo mesto si deli 5 ekip in šcer iz osnovne šole F. Osojnik (3 ekipe), T. Žnidarič in 1. Spolenjak. Drugo mesto so dosegli mladi iz osnovne šole Žetale, tretje iz Markovec, četrto učenci osnovne šole 1. Spolenjak—11. Pokrovitelj tekmovanja za mla- de člane je bilo trgovsko podjetje Ki veliko in malo ,,MERKUR" Ptuj. Istega dne je tekmovala tudi mladina iz 4 srednjih in poklicnih šol z 11 ekipami (skupno 66 tekmovalcev). Prvo mesto je dosegla ekipa upravno administrativne šole 1. letnika, drugo in tretje mesto mla- dina gimnazije in četrto dijaki ekonomske šole 11. Pokrovitelj tekmovanja za mla- dino Rdečega križa je bila tovarna perila LABOD — Novo mesto, TOZD Delta Ptuj. Vsem, ki so z denarnimi prispevki ali s prispevki v ma- terialu omogočili, da je tekmo- vanje v celoti uspelo, se občinski (xlbor Rdečega križa iskreno zahvaljuje. Hvala tov. zdravnikom, medi- cinskim sestram za vso strokovno pomoč, osnovni šoli 1-. Osojnik /a gostoljubnost, za poseben trud tov. Miniici Korpar in vsem, ki so pri izvedbi naloge pomagali. OBČINSKI ODHOR RDliCLCiA KRIŽA PTUJ Po poteh partizanske Ljubljane Tudi ormoške mladinke in mladinci so se v velikem števil" udeležili pohoda po poteh partizanske Ljubljane 7. maja 1977. Izpred gradu v Ormožu so se odpdjah taborniki odreda »Vinko Megla" in skupina mladincev 00 ZSMS Ormož, dva avtobusa pa sta bila pripravliena za mladino iz ddovnih organizacij in osnovnošolce. M. R., ■ ■■ ■■■V ■■ ■ Pionirji - miličniki Ob dnevu varnosti so imele ptujske ulice in trgi nevsakdanje in v očeh udeležencev v prometu prisrčno sprejete ,,goste". Promet so urejali in varno vodili čez prehode za pešce starejše občane — pionirji miličniki iz ptujskih in okoliških osnovnih šol. Uspelo akcijo ,,pionirji—miličniki" sta v sodelovanju s šolami organizirala svet za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri skupščini občine Ptuj in ptujska postaja milice. Akcija v počastitev dneva varnosti je lepo uspela in dosegla svoj vzgojni cilj, da bi na cestah zmanjšali velik krvni davek in materialno škodo. Tudi na tem področju še kako drži stari pregovor, ki pravi:,,Kar se Janezek nauči, to Janez zna...!" Fhinc Kozel, pomočnik komandirja postaje milice Ptuj, razporeja pionirje — miličnike na njhova začasna ,,delovna mesta". (Besedilo in slika: .lOS) Komisija za kadre pri Ži- vinorejsko veterinarskem zavodu v Ptuju objavlja na osnovi sklepa Sveta za- voda prosto delovno me- sto veterinar — pripravnik Pogoji: delo je za določen čas 1 leta, kolikor traja pri- pravniška doba. Končana veterinarska fakulteta; sta- novanje ni na razpolago; osebni dohodek po samo- upravnem sporazumu. Razpis velja 14 dni od objave. Komisija za kadre v tednu od 9. do vključno 16. maja 1977 je bilo na o^em ob- močju ptujske občine 11 promet- nih nesreč. Smrtnih žrtev ni bilo, 2 osebi sta pri nesrečah bili težje in oia lažje telesno poškodovana. Prehitro v ovinek v ponedeljek, 9. maja 1977 je prišlo v Krčevini pri Ptuju do hude prometne nesreče. Jože Medved iz Ptuja je vozil iz smeri Krčevine proti Ptuju. Pri hiši številka 11, mu je iz nasprotne smeri pripeljal Ignac Očišnik prav tako z osebnim avtomobilom. Ker je Očišnik pripeljal v nepregledni ovinek z neprimerno hitrostjo, ga je zaneslo, tako, da je trčil v prednji levi del osebnega avtomo- bila J. Medveda, ga prevrnil na le- vi bok na desno stran vozišča. Pri trčenju je ena oseba dobila hude telesne poškodbe, materialna ško- da pa znaša 5.000 dinarjev. Množično trčenje - 8 vozil, 170.000 din škode v soboto, 7. maja, je prišlo na cesti 11. reda v bližini naselja Cir- Ob koncu minulega tedna je Plujčane pretresla vest, da je 13. maja omahnil v smrt, zadet od srčne kapi, znani dolgoletni prosvetni in kullurni delavec, pred- metni učitelj, višji knjižničar, Dra^o Zupančič. Bil je mož, či^ar življenje je bilo posvečeno družbe- nemu delu, delu za skupnost in velja zanj v polni meri (iregorčiče- vd beseda, da življenje ni pra/nik, ampak deloven dan. Drago Zupančič je bil eden danes h' maloštevilnih starih Ptujčanov. V Pluju se je rodil 2. junija 1896 in tu je živel in plodno deloval s krajšimi presledki polnih 80 let. l/hajal je i/ zavedne slovenske in u};ledni> ptujske družine; tudi nje- gov oče Dragolin je bil učitelj, pevovodja Slovenskega pevskega društva in vnel sodelavec pri ptuj- ski Čitalnici, ki jc kulturno vzgajala ptujsko meščanstvo in mu krepila slovensko nacionalno za- vest. Narodnostni nagib je tudi sina l^aga usmeril v učiteljski poklic. Maturiral je med I. svetovno vojno na mariborskem učiteljišču in bil takoj poklican v vojsko. Ob koncu vojne -se je pridružil generalu Maistru in se boril za Maribor in slovensko Koroško. V času med obema vojnama je učiteljeval v Šent Vidu nad Valdekom v Slovenjegraškem okraju, leta 1934 pa je bil preme- ščen kot šolski upravitelj na osnovno šolo v Dornavo. Po vojni je poučeval na mestni osnovni šoli v Ptuju, deloval kol okrajni šolski nadzornik v Krškem in v Pluju, poučeval slovenščino na vajenski šoli za lesno stroko, za razne strojne, na trgovski šoli ter nemščino na administrativni in ekonomski šoli. Imel je vse kvalitete odličnega pedagoga — splošno razgledanost, domiselnost, vestnost, živahnost in topel stik z mladino, zato je bilo njegovo učno vzgojno delo uspešno in se ga radi spominjajo nekdanji učenci. Prav tako uspešno se je Drago Zupančič uveljavil pri izvenpoklic- nem delovanju, ki je zajelo mnoga interesna področja. Takoj po prvi svetovni vojni se je aktivno vključil v ptujsko kulturno življenje kol član Pevskega društva, igralec in režiser pri Dramskem društvu, ^vovodja in fi/kultumi delavec. V Sent Vidu nad Valdekom je orga- niziral in vodil prosvetno društvo, posebej pevski zbor in dramski odsek, kot dober gospodar tudi Sadjarsko društvo in kmetijsko na- daljevalno šolo za odrasle. V Dor- navi je ustanovil in vodil pevski zbor, sodeloval na fizkulturnem področju in pri Gasilskem društvu, ki mu je bil tudi predsednik. Pred- sedoval je tudi Učiteljskem društvu za okraj Ptuj ter organiziral na- predni učiteljski pokret v našem okolišu. V času okupacije je sodeloval z NOB kot obveščevalec. Tudi po vojni ga najdemo pri vseh pomembnejših družbenih aktiv- nostih in akcijah kot dobrega orga- nizatorja in požrtvovalnega sode- lavca. Je med soustanovitelji lo- kalnega časnika ,,Naše delo" v letu 1948, ki je bilo predhodnik današ- i\jemu Tedniku in je njegov prvi odgovorni urednik. Velik je njegov prispevek na področju sindikalnega dela, organiziral in vodil je sindikat prosvetnih delavcev, aktivno sode- loval pri občinskem sindikalnem svetu, organiziral Delavsko univer- zo in deloval kol upravnik in pre- (bvatelj te ustanove. Bil je tudi mt^ ustanovitelji diabetičnega (h-ušiva v Pluju. Skoraj neverjetno se nam zdi, da bi en sam človek mugel opraviti toliko koristnega in pomembnega dela. Drago Zupan- čič je to brez dvoma zmogel — z iyemu lastno delovno disciplino, delovno vnemo in vsestransko spo- sobnostjo. I^ta 1963 gaje poklicna pot pri- peUala v Ljudsko in študijsko knjižnico v Ptuju. Osem let je delal v oddelku ljudske knjižnice, obenem pa usmerjal in vodil celot- no ljudsko knjižničarstvo na ob- močju ptujske občine in tvorno sodeloval pri Občinskem svetu kul- turno-prosvetnih organizacij v Ptuju. Čeprav je bil že v letih, ko običajno ljudje zapuščamo delovna mesta in se umikamo v pokoj, seje Drago Zupančič z mladostnim nav- dušenjem lotil novega poklica. Bil nam je vsem vzor knjižničarskega aktivizma v najboljšem pomenu sede. Njegova nenehna .skrb je bila, kako čimbolj približati knjigo bralcu, ustreči njegovim željam in potrebam in ga usmerjati h kvalitetnejši literaturi. Žrtvoval je tudi svoj prosti čas in bralcu ustre- gpl ob vsaki uri. Nam pa je bil dober in iskren tovariš in nam je s svojo življenjsko izkušenostjo rad in veliko pomagal. V nedeljo, 15. maja smo vzgled- nega vzgojitelja in šolnika, Maistrovega borca, vnetega kultur- no prosvetnega delavca pospremili na njegovi zadnji poti. Bogato živ- ljenjsko pot pokojnika je orisal ravnatelj Jože Stropnik, poslovili pa so se tudi Jože Domanjko v imenu Maistrovih borcev, Gvido Cepin za sindikat in zastopnik Ga- silskega društva iz Dornave, poslo- vil se je tudi zbor upokojencev od Uubitelja in pospeševalca slovenske pesmi. S hvaležnostjo in spoštovanjem se bomo spominjali dobrega tovari- ša in vzornega kulturnika Draga Zupančiča. Milojka ALIČ Ljudska in študijska knjižnica Ptuj PLANINCI PLANINSKEGA DRUŠTVA PTUJ! Ob manifestaciji jugoslovanskih planincev, to je Pohoda na 85. vrhov Jugoslavije, za 85. obletnico tovariša Tita in ob 4Q-letnici Titovega vodstva na čelu KPJ, na svidenje V NEDELJO, 22. MAJA 1977, OB 10.30 NA DONAČKI GORI na osrednji slovesnosti, ki bo spremljana s kulturnim programom. UPRAVNI ODBOR kovce do hude prometne nesreče, ki pa se je na srečo končala brez težjih telesnih poškodb. Zaradi neprimerne hitrosti in prekratke varnostne razdalje je trčilo 8 vozil, na katerih je povzročeno za 170.000 dinarjev materialne škode. Takole se je zgodilo: iz Pra- gerskega proti Kidričevemu je vozil neznani voznik, za njim pa kolona vozil. Med njimi je Jože Podgor- šek iz Ptuja vozil tovorni avto. Ko je voznik pred njim zavrl, Podgor- šek svojega vozila ni mogel pravo- časno ustaviti, zaradi česar je zadel v avtomobil Pranja Strmetskega iz Ljubljane, ga odbil iz kolone na desno v njivo, nakar je zadel še v osebni avto Andreja Bidovca iz Ljubljane. Bidovčev avtomobil se je odbil in trčil v zadnji del avta Alojza Sckciška iz Trbovelj. Sckelškov avtomobil je pri trčenju odbilo na levo izven kolone, na drugo polovico cestišča. V tem tre- nutku je iz nasprotne smeri pripel- jal Anton Zupanič iz Skorbe, ker ni mogel pravočasno zavreti jc trčil v sprednji del Sakciškovcga avto- nx-»biia. Za njim jc v koloni pri- peljal Janez Hlebš iz Ljubljane. Tudi on zaradi neprimerne hitrosti avta ni mogel ustaviti in tako trčil v ustavljeni avtomobil Pavla Satlerja prav tako iz Ljubljane, l^ripominjamo, da nobeden od voznikov ni uporabljal varnostnih pasov. -OM RODILE SO: Ana Horvat, Sodinci 70 - Borisa; Marija Nirdorfer, Opekar- niška 11 - Renato; Marija Taciga, Podlože 28 - Marijo; Marjeta Peklar, Stojnci 64 - Zorana; Marija Potrbin, Herbersteinova 31, Ljubljana - Andreja; Marjetica Vogrkiec, Vel. Brebrovnik 26 - Bernardko; Kristina Markež, Vin- tarovci 35 - Jasno; Marija Lenart, Gregorčičev dr. 11 - deklico; Cecilija Cuš, Kidričevo 10 - Borisa; Terezija Mlakar, Zagrebška 61 - Mihaelo; Marija Metličar, Bukovci 178 - Matjaža; Ivanka Horvat, Gorišnica n. h. - dečka; Milena Plohi, Cvetkovci 32 - Sandija; Veronika Mohorko, Pre- šernova 9 - dečka; Marija Tobijas, Moškanjci 70 - dečka; Majda Knietec, Mestni vrh 40 - deklico; Ana Jurgec, Gruškovec 25 - dečka; MUcna Plajnšek, Langusova 14 - Gorazda; Berta Bedenik, Kočice 25 - dečka; Katarina Vorili, Sp. Velovlak 16 - deklico; Jožica Kurež, Lancova vas 49 - dečka; Jolanda Učakar, Potrčeva 40 — Mitja; Anica I'orštnarič, Središče 41 - Marka; ErančiSka Tušck, Dravinjski vrh 8 - dečka; o>tet"anija Prcložnik, Krčevina 13 - Konrada; Marija lle.šič, Zagorci 8»- deklico; Marija Kukovec, Rotman 20 - Lidijo; Nevenka llabjanič, Miklošičeva 10 - deklico; Marija Vidovič, Sodinci 51 — deklico; Darinka Viscnjak, Remčeva 3 - deklico; Alojzija Žnidarič, Dobrava 25 - Mirana. POROKE: Stanko Jurkovič, Vinski vrh 6 in Kristina Rozman, llum pri Ormožu 27; Ludvik Kokol, Strelci 16 in Terezija Mlakar, Ljubstava 44; Štefan Vogrinec, Popovci 17 in Valerija Požar, Vintarovci 54; Jožef Vinko, Starše 3 in Skiva Maharič, Cvctlinska Jazbina 96; Stanislav Petrovič, Stojnci 133 in Marija Tomažič, Gajcvci 16; Aguštin Skrila, Kidričevo 1 in Marija Rižnai, Spuhlja 86; Peter Petek, Krčevma pri Ptuju 74 in Miljenka Kokot, Kajuhova 1; Slavko Bezjak, Vintarovci 33 in Elizabeta Rajšp, Vintarovci 33; Stanislav Bratec, Pacinje 18 in Darinka Murko, Pacinje 130; Peter Starki, Ljubljana, Slomškova 14 in Bogdana Mlakar, CirU-Mctodov dr. 7; Miran Podgoršek, Zadružni trg 5 in Danica Potočnik, Muzejski trg 1. UMRLI SO: Roza Šiftar, Nova Rogoza 27, roj. 1931, umrla 10. maja 1977; Zorka Milielič, Cankarjeva 5, roj. 1906, umrla 8. maja 1977: Janez Jus, Naraplje 22, roj. 1913, umrl 9. maja 1977; Marija Janžekovič, Mezgovci 14, roj. 1900, umrla 9. maja 1977; Oto Sakelšek, Središče 1, roj. 1922, umrl 12. maja 1977; Alojzija Kosi, Breg 30, roj. 1900, umrki 13. maja 1977. izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99, Ureja uredniSki odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna na ročni na znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere te ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. vreme do nedelje, 29. maja 1977 Po trenutnem poslabšanju vremena, mlaj je bil včeraj, 18. maja ob 3,51, bo v soboto k delno sončno in precej vetrov- no, vendar bo vse do četrtka, 26. maja prevladovalo lepo vreme z občasnimi pooblačitva- ini. Drugo poslabšanje vremena bo v petek, 27. maja, za v nedeljo 29. maja pa bo predvidoma ponovno lepo vreme. Alojz Cestnik Kontinuiteta koncepta splošne ljudske obrambe, ki je nastala in se potrdila v obdobju 4-letne narodnoosvobodilne vojne in revo- lucge; se je razvijala skozi celo obdobje naše sociahstične izgrad- ije, v katerem se je razvijala tudi naša družba kot celota. Vojno letalstvo in protiavionska obramba danes predstavljata mo- čan in razvejan del naših oboroženih sil. Razvojna pot je začrtana s prvim vojnim poletom aviona „potez - 2" leta 1942; v preteklem večdcsetletnem obdob- ju pa je zabele/jla več zelo pomembnih obdobij. Omenimo formiranje Prve avionske baze v NOVJ - leta 1944 v Livnu. Skozi to obdobje se je razvila tudi močna domača avioriska industrija in spremljajoča industri- ja. Rasla pa je tudi organizacijska in tehnična opremljenost za izvajanje pouka kadrov za potrebe vojnega letalstva in protiavionske obrambe. Avionsko-tehnični in- stitut in sorodne institucije so prav tako dosegle visoko stopnjo v organizaciji in tehnološkem razvo- ju ter na področju raziskav, kar pa je vodilo v razvoj in serijsko proizvodnjo domačih avionov na reaktivni pogon. Primer: šolski avion „galcb'^ in lovec bombarder „Jastreb". Tudi letalci - lu^abri branilci našega neba bodo svoj jubilej slavili v velikih trenutkih našili in Titovih jubilejev. PripravUa: MG S helikopteijem je možno prevažati tudi težje orožje. Foto Služba NIL'