Štev. 281. Trst, v torek 8. oktobra 1912 XJC«*'II. IZHAJA VSAK DAN todi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuj e se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko. „ V edinosti je moč /" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Haroonlna na nedeljsko lzdanj* ..EDINOSTI ' atane: za o«lo leto Kron 5 30, zm pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne aprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do») Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li^ta nEdino9t". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, nlica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllničnl raiun Stev. 841-652. TELEFON 5t. 11-57. BRZOJAVNE UE5TI. Čingrija in Korošec v delegaciji. DUNAJ 7. (Kor.) Pri današnem zasedanju delegacij se je med drugim oglasil tudi delegat Čingrija, ki je cznačil postopanje avstrijske vlade kot vseskoz odvisno od Nemčije. Sicer bi ne moglo biti, da Je politika v državi, v kateri tvorijo Slovani večino, popolnoma protistovanska in sama sebi sovražna. Ravno sedaj se vidi, kako dobro bi bilo če bi se Avstrija in Rusija bolj razumeli. Bilo bi to možno kljub tro-zveii, kar je jasno pokazala Italija, ki si je brez oiirov na druge ohranila glede Tripo litanije^ prosto roko. — Pa pri nas je že tako. Če hočejo na primer Slovenci, Hrvati ali Srbi kaj pravic, so že sumljivi „velike Srbije", ali pa celo se v imenu blagorja države udarja po velikohrvatski hidri. — Pravijo, je rekel, da je temelj naše politike na Balkanu „status quo". To pa je nesmisel, ker se te razmere ne morejo vzdržati. Velesile sploh ne marajo pravičnosti. — Koncem opominja govornik Avstrijo, da nai pusti oni Novi Bazar, katerega se je že itak odrekla pred 4 leti, ko si je vzela Bosno. Dr. Korošec je izjavil, da se ne more jasno izraziti o delovnem programu radi nejasnega položaja na jugu države. Obed pri ministrskem predsedniku. DUNAJ 7. (Kor.) Minister za zunanje zadeve grtf Berchtold in soproga mu sta postregla sinoči delegacijski diner, h kateremu so se [avili podpredsednik avstrijske delegacije gr< i Merveldt, predsednik mini stro v grof Siii gkh, člani avstrijske in ogrske delegacije in mnogobrojni uradniki raz ven drugih povabljencev. Avstrijski državni zbor. DUNAJ 7. (Kor.) Ob 2 popoldne se je sestal v poslan ki zbornici pod predsedstvom poslanca dr Sy ve 10 pred poldan se Je vtšilo pod predsedstvom predsednika ministra Lukacsa posvetovanje ministrov, ki je trajala do 1 popoldne. Med vsakdanjimi dogodki pa se je zbor bavii tudi z eventualitttami, pouzročenimi od zunanjih dogodko/. Lukscs je odpotoval danes na Dunaj. Novi tajni svetniki. DUNAJ 7. (Kor) Cesar je danes zaprisegel novoimenovane tajne svetnike, člana gosposke zbornice dr. Russa, predsednika kraljevega sodnega stola v Braševem, Fe-kete, in člana gosposke zbornice grofa Colloredo-Mannsfelda. Vojaške potrebe. DUNAJ 7. (Izv.) Jutri predpoldne se sestane poseben odbor, ki se bo posvetoval o vojaških potrebah. Zahteval se bo dodaten kredit 300 mil<|onov, o kateiem naj razpravlja delegacija. Razven tega je dognano, da se naj začne bodrče zasedanje delegacij c^ne 4. novembra 1913 v Budimpešti. Nemške zlobno*ti. DUNAJ 7. (Izv.) Danes popoldne je obvestilo županstvo češki narodni odbor v tretjem mestnem okraju, da se mora zapreti šola Komenskega, ker so baje stropi po sobah premočni in pretežki. Čudno pri vsem Je to, da so nemški Salo moni našli lansko leto, da so ravno isti stropi v šolskih sobah bili — prelahki in preslabi. Poljski delavci v Nemčiji. VRATISLAVA 7. (Kor.) Včeraj se je vršilo v gorenješlezKem industrijalnem okraju več nego petdeset zbi rovanj poljskih delavcev. Oni zahtevajo višanje mezde, osemurni delavnik itd.. Resolucije zahtevajo, da se uprave rudokopov posvetu|ejo z delavskimi odbori in podajo tozadevne odgovore do 28. t. m. Razventega se zahteva, da uprave rudokopov ne podpirajo german zacije in d2 uredijo občine tržnice za razprodajo mesa radi strašne draginje. Eksplozija. HAYINGEN 7. (tzv) Sinoči ob 8. je eksplodiralo skladišče za motorje na plin, last firme Wendel. S.?iadiŠie je zletelo v zrak, pri tem pa je bilo težko ranjenih 8 delavcev in več manj nevarno. Štrajk na Španskem. MADRID. 7. (Kor.) Saragosanski železničarji počnejo zopet delati, Aragonci pa še štrajka jo. Danski državni zbor. KOPENHAGEN 7. (Kor.) Državni zbor [e danes otvoril ob navzočnosti kraljeve ro-dovine, diplomatskega zbora in drugih osebnosti kralj s svojih prestolnim govorom. Mir med Italijo in Turčijo. CARIGAD 7. (Kor.) Kljub vsem demen-tijem se zagotavlja v poučenih krogih, da so italijansko-turški preliminari o miru zagotovljeni do neke posebne točke in da bodo podpisali pogodbo nekako v desetih dneh. Homatije na Balkanu. Turčija obeta, nikdo ne veruje. DUNAJ 7. (lev.) Pod pritiskom evropskih držav in balkanskih dogodkov je Turčija sedaj vendar pristala na zahteve, ki so se Jej celih 34 let zastonj staviie. Ona je pripravljena, da izvede reforme, ki se zahtevajo od nje. Vendar pa ta njena izjava ni izzvala onega utiša, ki bi ga bilo pričakovati. Nasprotno, neki srbski državnik se je jasno izrazil: „Mi ne moremo več nazaj:" In iz Sofije se glasi: „Prepozno jel" Na Dunaju smatrajo oficijelno položaj že boljšim, vendar pa ne tajijo resnobe položaja. Na Balkanu je namreč vse menenja, da je vojna neizogibna. — Ministerski predsednik Pašić se je izrazil v srbski skupščini, da so Balkanci začeli delo in da ga hočejo končati. „Konec, to je vojna". — Splošno se sodi, da bodeta Rusija in Avstrija začele s kolektivno demaršo pri balkanskih zaveznikih, sJcer pa se ima že jutri odločitf, ko se sn'deta Sazonov in Beth-mann-Hollweg v Berolinu. Turške vojne priprave. SOLUN 7. (Izv.) Poroča se, da so spravili velike množine dinamita v Monastir in Bitolj. CARIGRAD 7. (Izv.) Vojni svet je sklenil pod predsedstvom velikega vezirja, da se naj pozovejo k O'OŽju vsi možki od 20. do 40. leta. — To najbrže tudi radi tega, ker se je do sedaj javilo k zastavi samo nekako 30% obvezancev. Francozi še upajo. PARIZ 7. (Izv) V Parizu so menenja, da položaj na Balkanu še ni obupen. Izlasti se da popraviti vse, če velesile zasigurajo balkanskim državam garancije glede nadalj-nega postopanja Turčije. Bati se je pa pri tem kajpada, da Turčija ne bo hotela ničesar obljub ti. DUNAJ 7. (Izv.) Danes se Je pričelo plenarno zčsedanje avstro-ogrske delegacije. — Pri tem Je izjavil Dalmatinec Čingrija, da pozdravljajo vsi Jugoslovani na bratski način — postopanje Srbije, Bjlgarife in C negore, ko se jim gre za osvoboditev tlačenih. Grki proti Turkom. BEROLIN 7. (Izv.) Glasi se, da je grško prebivalstvo v Pireju napadlo turški parnik in mučilo njegovo posadko. Avstro-Ogrska za Novi Pazar. BEROLIN 8. (Izv.) „Lokal-Anzeiger" javlja iz Pariza, da se mora Avstro-Ogrska polastiti Novega Pazarja, če bi Srbija In Črnagora nastopile aktivno. Srbske priprave. BELGRAD 7 (Izv.) Glavni srbski kvar-tir za slučaj vojne bi se nahajal v Kragu-jevcu in v njem bi bil tudi kralj Peter. — Govori se, da bo kralj Peter žt teh dni podpisal splošno amnestijo. — Razven tega se Je raznesla vest, da so v Ameriki zbrali Srbi za vojno 50 000 dolarjev. — „Politika" javlja, da stražijo avstrijski monitorji avstrijsko mejo na Savi. Kako mislijo na Dunaju ? DUNAJ 7. (Izv.) „Wiener Aligemeine Zeitung" poroča kot oficijozni organ, da je položaj na Balkanu še vendar zelo napet, četudi se je nevarnost nekoliko ublažila. Pravi, da ima ključ vseh dogodkov v rokah Bolgarija. — Markiz Bacquthem trdi, da mora človek biti strašen optimist, če se nadeja, da bi še moglo kaj — karkoli — odvrniti vojno nevarnost. Srbi hočejo vojno. BELGRAD 7. (Izv.) Po prepričanju srbskih krogov je ni več moči, ki bi mogla zadati dogodkom drugo smer nego vojno. Vse je uverjeno, da se ne da več iz lepa nazaj. Puške že pokajo ? CARIGRAD 7. (Izv.) Poroča se od grške meje, da je tudi tam že prišlo do krvavih spopadov. Bolgarska obrana. LONDON 7. (Izv.) Zatrjuje se, da so Bolgari svoje glavno pristanišče Varno zaprli s podmorskimi minami. SOFIJA 7. (Izv.) Pod zastavo so bili pozvani vsi nesposobni, a sicer zdra7i možki in še nedorasli fantje, da jih bodo uporabili za sanitetno službo in druga potrebna dela. Zaprti prostovoljci. ZAGREB 7. (Izv.) Na meji so oblasti zaprle 36 mladeniče*, ki so hoteli kot prostovoljci odriniti v Srbijo. Bolgarska mobilizacija. SOFIJA 7 (Kor.) Vojaški krogi so zelo zadovoljni z mobilizacijo, kt je uspela nad njihove nade dobro. Pozvani rezervisti so se javili v taki množini, da so morali ustvariti nov polk. Srbija odpoziva svojce. BELGRAD 7. (Kor.) Demonstracije, ki so se vršile predvčeraj pred srbskim kon-sulatom v Skoplju, so prisilile srbsko vlado, da je odpokiicala vse osebje srbskega konzulata izvzemši konzula Vukoviča. SOLUN 7. (Kor.) Osebje tukajšnjega srbskega konsulata Je zapustilo danes Sa-lun. Le konzul Balugžič je ostal tu. — Bolgarski konzul pa čaka vsak čas, da ga pokličejo domu. Črnogorci in Malisori. SOLUN 7. (Kor.) Žs dva dni popravljajo Črnogorci cesto, ki vede iz Andrejevice na črnogorsko-turško mejo. Tudi ženske in otroci so navzoči pri delu. V Andrejevici so zbrali Črnogorci šest batalijonov in dve bateriji. — Malisori so postali nenadoma dru gih misli. Ko je namreč koračil Esab paša preko Mata, se mu je predstavilo malisorsko odposlanstvo, ki mu je javilo, da Maiisori ne žele več prelivanja krvi, ampak, da so udani turški vladi. Ultimatum. SOFIJA 7. (Kor). O ultimatu, ki ga bo odposlala najbrže vsaka baikanska država zase, se Še ni ničesar posebnega sklepalo. Najprej bo pač Bolgarija javila svoje zahteve velesilam potom posebne note. Da bi se pa balkanske države prehitele, na to pač sedaj ni misliti. Zgodovinske reforme v Turčiji. CARIGRAD 7. (Kor.) (ob 8. zvečer.) Vlada je posebno vsled korakov nekaterih evropejskih držav sklenila izvesti nekatere preosnove. Za podlago naj služi tem preo-snovam zakon z dne 23. avgusta 1880, ki Je bil sankcijoniran od komisije ped predsed-štvom Asim paše In komisije, ki je obravnavala o usodi iztočne Rumelije. Ta zakon, ki mu služi za temelj 23. člen berolinskega ugovora, je celo sankcijoniran po sultanovem iradeju, aii izveden ni bil nikoli. Senat je bii baje sklican, da vpraša to komisijo o oportuniteti omenjenih mer, za katere ne upa nositi kabinet vse odgovornosti. Tudi za danes sklicana seja se v senatu ni mogla vršiti, ker se je javiio samo 8 senatorjev. Sklep vlada o reformah je postal tako] znan in tiskovni urad pripravlja tozadevni komunike za časnike. CARIGRAD 6. (Kor.) (ob 9. zvečer.) Uraden komunike javlja: Z ozirom na včeraj sklenjene rtfjrme v evropskih viiajetih, je bilo odločeno, da se izvede začasen zakon, gibajoč se v melah zakona o viiajetih ki je bil izdelan leta 1880 na temelju posvetovanj otomanskih in evropskih zastop nikov po členu 23. berollnske pogodbe in ki zasigurava balkanskim narodom temeljite reforme na podlagi splošne enakosti. Pravijo, da se bodo izrekli tukaj navzoči senatorji za uporabo zakona iz leta 1880. Evropa o Balkanu. PARIZ 7. (Kor.) Za odgovor Anglije In Nemčije na predlog francoskega predsednika ministra Poincaieja se bo seznalo najbrže že danes. V tem slučaju bodeta govorili Rusija in Avstrija z balkanskimi državami že v torek. Turki na grških ladjah. CARIGRAD 7. (Kor.) Minister za morske zadeve je zapovedal, da naj zasedejo vse grške ladje, ki se nahajajo v turšslh vodah, po štirje turški oficirji in nekateri pomorščaki. Grki hite domu. CARIGRAD 7. (Kor.) Nekako 3000 grških rezervistov je odpotovalo cdtod v Atene. Tudi mnogi drugi Grki so zapustili mesto. Odmev -etrovega govora. BELGRAD 7. (Kor) V današnji seji sk-pščine so zapleli v obravnavo tudi osnutek adrese, ki je le nekaka parafraza pre-stolnega govora. Vse stranke in njih voditelji so odobravali početje vlade in jej obljubili pomoč, le socijalist LJapčevič se je izrekel v imenu svojih pristašev za demokratsko konfederacijo balkanskih držav, ki bi naj postala temelj carinske unije na Balkanu. Nato je izrekel minister Pašič, da |e skupščina edina in da Je Turčija zašla na bojno polje, mesto da mirno reformira. Srb- ska vlada upa, je rekel, da bodo vse sigia-tarne sile podpirale želfo za reformami, k°r tako nastane blagor za balkanske krščanske narode ia za civilizirano Evropo. Naš položaj in naše delo. Z javnega shoda političnega društva „Edinosti". Državni poslanec g. dr. Rybaf je, na-s'anjajoč se na uvodna izvajanja g. dr. Wil-fana o delitvi občnega zbora političnega društva v poročilu o političnem in v poročilu o notranjem društvenem delovanju poudarjal, da današnji shod nima agitatoričnega namena, temveč edino le namen, da tudi vulilci izreko svoje mnenje o delovanju svojih zastopnikov. To zborovanje bodi nekak javen občni zbor z dnevnim redom: politično delovanje. Prav v zadnjih časih je bilo namreč slišati mnogo kritiziranja delovanja političnega društva „Edinosti" In ljudskih zastopnikov, zato je tudi politično društvo s tem shodom hotelo dati priliko ljudem, da povedo tu javno, kar govore po kavarnah^ gostilnah, listih in anonimnih pismih. Mi se ne bojimo kritik«., je dejal govornik, gotovo pa je neprijetno tako žalostno kritiziranje, kakor je neprijetno, če kdo vrže kamen drugemu v hrbet, potem pa skriva roko, s katero ga Je vrgel. Delo je potem težavno. Zakaj ne prihajajo taki ljudje na shode, kjer ne branimo nikomur besede, seveda če ne žali in ne zabavlja. Saj so prejšnja leta celo socijalni demokrati prihajali na naša zborovanja in ravno naše vodstvo Jim je izposlovalo možnost, da so prišli do besede. Če smo puščali govoriti svoje odkrite nasprotnike, tembolj bi puščali naše ljudi, četudi so dru-gtga menenja kakor pa mi. Takih zborovanj bi s? šele prav želeli. Danes pa smo zastonj pričakovali, da oi se bil oglasil kdo tistih, ki znajo vse bolje, kar je pač le v tem, da napadajo, potem pa se skrivajo. Nikomur bi se tu ne zgodilo nič če bi tu povedali svoje menenje in gotovo bi bilo koristneje, da ga povedo tu, nego da ga izvemo potem šele po časopisju, s katerim se pač ne bomo prerekali, ker nam Je čas predrag In ga bolje porabimo za važnejše stvari. Časopisju naj odgovarja časopisje. Tisti pa, ki nima poguma nastopiti na javnem shodu, naj Ima v sebi potem tudi toliko časti, da ne bo napadal po časopisju. Taki napadi tudi ne koristijo nič, temveč edino le škodujejo. Mi pač moramo imeti debelo kožo In ne smemo pokazati, tudi če bi nas v resnici boleli taki napadi, so pa ljudje ki se ne morejo premagati v takih sluča|ih. Vzemimo le n. pr. napade na naše trgovce, češ da nima|o slovenskih napisov. Napaden je bil trgovec, ki jako pridno dela v narodnih društvih, ki pa je vs!ed takega napada izjavil, da izgublja vse veselfe do dela, ker napadajo njega, ki v resnici dela, dočim pa lepo puščajo v miru one, katerim bi lahko očitali isto, ki pa poleg tega niti s prstom ne ganejo za narodno stvar. Taki napadi torej ne store nič dobrega, pač pa jemljejo pogum ljudem za nadaljno delo. Resnica je, da je pogrešek to, da nimajo naši trgovci in obrtniki slovenskih napisov — češki poslanci so govorniku ludi očitali, da je čudno, da ob tolikem številu Slovencev v Trstu ni skoraj nobenega slovenskega napisa — toda izprememba je mogoča le tedaj, če se vsi obenem zavedo svoje dolžnosti in napravijo slovenske napise, dočim pa bi bilo posamezniku to gotovo le v veliko škodo. Med mladimi ljudmi — ne toliko v Trstu, kakor pa drugod med Slovenci — se čuje tudi vedno govorica: Čemu to narodno navdušenje, in rogajo se našemu tržaškemu idealizmu ter nas pitajo s „solzarjl". Priporočajo nam vsak čas nove ideje, nove teorije. Toda če bi postali mi Tržačani res taKO hladni računarji, kakor nam priporočajo ti mladi inteligenti, potem bi pač kmalu izginil naš splošno priznani napredek, za katerega ni dosti le delo, temveč je treba tudi veselja, ljubezni do dela, navdušenja. Naj bS ne bilo tega, potem nam prvi morebitni poraz odvzame pogum za nadaljno delo. I i ne le navdušenja nam je treba, temveč tudi vztrajnosti; "odkar pa vztrajnost brez navdušenja, brez ljubezni do dela. Kaj bi bilo n. pr. leta 1897. po onem našem porazu, če ne bi biio v nas naše vztrajnosli in nam toliko očitanega navdušenja in ljubezni do delal Govornik je nato poudarjal, naj bi razni kritiki in drugi taki ljudje, ki se strinjajo z delovanjem političnega društva, prihajali na Javne shode in tu podali svoje menenje, naj bi mi pač ne napadali drug drugega, kakor se to dogaja drugod, temveč bi se porazgovvrili mirno in dostojno. Stran II. „EDINOST" St. ¥81 V Trstu, dne 8. oktobra 131'J Z ozirom na to, da uaše ljudstvo itak redno čita v časopisju o delovanju državnega zbca, je menil govornik, da ni podrobno poročal o tej stvari. Poudarjal pz Je, da dandanes ljudstvo veliko zahteva od doslanca, kar velja zlasti zanj, ki je obenem zastopuik ne ie tržažke okolice, temveč vsega, tudi mestnega tržaškega slovenstva, za kar se |etudi vedno smatral. Ljudje zahtevajo od poslanca, naj bi bil nekaka dekia za one, in naj svoj čas porablja za najma-lenfcostnejše zasilne strani posameznikov, s čimer izgublja svoj čas, ki bi ga sicer moral porabiti za splošne stvari, k^kor mu nalaga zakon. Seveda če gre za to, ca se prepreči kaka Krivica, potem Je pač dolžan poslanec zavreti se za stvar z vsemi svojimi močmi, ni pa dolžan, da bi za privatnike moledoval okrog vlade in ministrov, je pač malo čuden položaj, v katerega spravljajo poslanca take zadeve. Na eni strani se zahteva, da bodi radikalen, pa vsak dan vs&j enega ministra naj pohrusta drugi strani naj pa berači za milost pri zadnjem referentu vtem ali onem ministrstvu VUda pa zahteva za take milosti tudi proti-uslug: poslanec naj bi bil s tem zavezan, da glasuje za njene zahteve. Govornik pa hoče bai neodvisen, hoče braniti pravice vsakogar, noče se pa klanjati nikomur. (Odobravanje). Govornik se je nato obračal proti tistim, ki nas tržašse Slovence pa£ poznajo sedaj, ko smo napravili precejšen korak naprej, prej pa ko Je bilo treba pripraviti vse za ta napredek, pa nas niso poznati, ki nas hočejo imeti za se, za svojo stranko, drugi pa zopet za socijalne demokrate. In „Trst mora biti naš." To smo vedeli že zdavnaj sami in nismo pisali po časopisju, temveč delali. Vse one cilje, ki nam jih sedaj sveiujejo drugi, smo mi imeli že pred leti ter smo tudi delali v njihovo dosego in tudi res napredovali. Mi vemo, da mora biti Trst naš ne samo za nas Tržačane, temveč za vse Sloveuce. In ne gre tu Italijanom za njihovo narodno življenje, saj Iialijani kot narod ne potrebujejo Trsta, ko imajo dovolj drugih primorskih mest, dočlm pa je za nas Slovence Trst edin in ga moramo zato napraviti tako trdnjavo, da nas nikdar ne preženo iz nje ne Lahi ne Nemci. V nadaijnem je zavračal govornik tiste, ki nas tržaške Slovence silijo v socijalno demokracijo. Govornik uvažuje velikanski pomen slovenskega delavstva v Trstu in njegovo zavednost in po rtvovalnost, toda ne gre nikakor zametati meščanstva, ki naj bi izšlo iz naših delavskih slojev, katerih otroci naj bi jedli lažji kruh kakor pa njihovi starši. Torej nikakor ni mogoče odobravati socijalno demokratičnega stališča, ki gre na hujskanje delavst a proti meščanstvu. Pametnim socijalnim demokratom pač radi pomagamo, kakor smo že večkrat, »ie pa takim, ki n. pr. javno izjavljajo, da pošiljajo raje svoje otroke v italijanske kakor pa v naše šole. Vsekakor pa bi bila za naš narod največja nesreča, ko bi se naše de-laostvo izgubljalo v socijalno demokracijo, ki kakor kažejo zgledi na Štajerskem in Koroškem, nikakor ni zmožna za ohranitev slovenskega značaja krajev, kjer gospodari s svojimi organizacijami. Naj se izgubi naše delavstvo v socijalno demokracijo, potem izgubi naš narod svojo odporno silo, ker bi nihče ne delal zanj, temveč samo za svoj žep, svoj trebuh, kakor pravijo. Treba je torej harmonije med vsemi stanovi in le tako nam bo mogoče doseči, da bo Trst naš ! Po živahnem odobravanju, ki je sledilo govoru je predsednik g. dr. Wilfan naznanil, da se bo vršil prihodnjo nedeljo redni občni zbor polit, društva „Edinost3, in je poživljal vse, zlasti pa mladino, da se pridruži delu za nadaljni napredek tržaškega slovenstva, ter zaključil zborovanje. Domače vesti. Za volitve, ki se bodo vršile na rednem občnem zboru pol. društva „Edinost" prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m., je sestavljen, kakor že naznanjeno, poseben volilni odsek, ki naj sestavi kandidatno listo, upoštevaje želje in nasvete društvenih Članov. V tem oziru se je treba obrniti do odsekovega predsednika, gosp. dr. Gustava Gregorlna. Kdor želi še pred občnim zborom pristopiti kot član, se ima oglasiti pri kakem društvenem odborniku, posebno pri blagajniku, g. dr. LJubomiru Tomašiću, ali pa pri tajniku, g. dr. Ivanu M. Čoku. Politično dručtvo „Edinost" ima jutri v sredo, 9. t. m. pop. v „Slov. Čitalnici" svojo odborovo sejo. Z ozirom na to, da je ta seja zadnja pred cbčnim zborom, ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m., so vsi gospodje odborniki in njih namestniki ter deželni poslanci uljudno vabljeni, da se je polnoštevilno udeleže. Tajnik. Poroka. Inženir-kemik gosp. Henrik Mehorčič, diplomirani izvedenec za živila, asistent na c. kr. splošnem preizku-Ševal S2u za živila v Gradcu, se je poročil z gospico M aro Podgoršekovo. Nekaj za „Slovenca". K nedeljskemu našemu čianku, v katerem smo opozarjali, da mora naša S. L. S. temeljito revidirati Si/oj program nasproti jugoslovanskemu vprašanju, predno bo hotela govoriti o reševanju tega vprašanja, moremo zabeležiti danes zanimiv veleznačilen prispevek. Izjava je to, ki jo je prinesla dunajska „Information" iz peresa nekega člena avstrijske gospode zbornice. Na eni strani se vsa politika „Informacije" dosledno gibije v strogo konservativnih in avstrijsko-patrijo-tičnih smereh, na drugi strani pa je izključeno, da bi bil član avstrijske gosposka zbornice z vsemi njenimi tradicijami kakov politični prekucuh ali celo----panslavist. Izjavo v takem listu i«i iz takega peresa je torej smatrati kakor klasičen dokument ravno se stališča vse „Slovenčeve" politike. In vendar: koliko navzkrižje med nazori te klasične priče in pa „SlovenČevo" „jugoslovansko politiko"!! Boj, ki so ga napovedale Crnagora, Srbija in Bolgarska, označuje za osvoboje-valni boj ter naglaša, da treba računati z narodnim čutstvovanfem Hrvatov, Slovencev in — Srbov v tej monarhiji. Ko je debelo podčrtal naravnost neprecenljivo važnost jugoslovanskega vprašanja za našo monarhijo, vprašuje: kako se je ta naša monarhija pripravila za veliki dogodek reševanja tega vprašanla? Na to svoje vprašanje odgovarja z drugim vprašanjem: kako stoje stvari na naših lastnih jugoslovanskih teritorijih ? Glede Slovencev odgovarja : puščali so jih v gospodarski zaostalosti, a napram njihovim narodnim zahtevam je bila država gluha. Tudi v Bosni in Hercegovini so razmere tako slabe, da ni zameriti tamošnjim Jugoslovanom, ako nam ne zaupajo in se srde na nas. A vse to še ne bi bilo tako tako usodno, ako ne bi krvaveča rana v Hrvatski zistematično zastrupljala našega jugoslovanstva. Režim komisarja Čuvaja je dozorel grozne sadove. Tu se ni smeti več obotavljati. V anektiranih deželah je tudi Srbov, ki zahtevajo od nas dokazov lojalnosti ter pričakujejo, da se bo drugače postopalo z Jugoslovani! Ko tako pišejo notorično visoko in globoko avstrijski patrijotični ljudje, ali ne da bi morali porudeti gori čez ušesa vsi oni, ki ob vsakem našem pojavu simpatij do srbskega naroda obračajo oči proti veliko-avstrijskemu nebu in pišejo — de-nuncijatorične članke in notice! Čemu izpolnjujemo laške tiskovine ? Prejeli smo: Mi tržaški Slovenci zahtevamo od vseh oblastni/, da nam morajo dostavljati slovenske tiskovine. Dosegli smo tudi, da nam redarstvena, davčna in druge oblast-nije, ko kaj potrebujejo od nas, dostavljajo tiskovine dvo- ali trojezične, vedno, zraven drugih, tudi v slovenskem jeziku. — Naš mestni magistrat tudi potrebuje od nas podatkov za anagrafični urad. Te samolaške tiskovine izpolnjujemo mi sicer v slovenskem jeziku, ali to ne sme zadostovati / Slovenski jezik je v Trstu deželni Jezik, kar priznavajo vse državne oblastnije. Mi imamo torej pravico in dolžaost zahtevati od vseh uradov, in tudi občinskih, da nam — posebno pa, koder nas potrebujejo, — dostavljajo slovenske ali vsaj dvojezične tiskovine. Bili ne bilo možno najti način, po katerem bi izsilili od mestnega magistrata, sar nam gre po zakonu?! Bili ne mogli, recimo, oni, ki plačujejo tisoče raznih davkov, izsiliti, da jim magistratni urad potrjuje prejem v slovenskem jeziku ? Prosimo one, ki so nam preskrbeli druge slične pravice od raznih uradov, da nam skuŠ3jo doseči še to. Meščan. Iz Rojana. Dne 29. m m. je priredil tukajšnji odsek tržaškega „Sokola" odhcd-nico bratom, poklicanim v vojake. Lepa prireditev je bila to; poka tala je. koliko ljubezen gojijo bratje med seboj. Nastopila je tudi vrsta članov s slovenskimi zletnimi vajami in vajami na drogu, bradlji in konju, potem 16 članov moškega naraščaja s praškimi prostimi vajami. Nisem strokovnjak v telovadbi ali toliko morem reči, da Je šlo vse v zadovoljstvo občinstva. Veselje je bilo gledati te maie čvrste Sokollče, kako so se pod vodstvom neumornega br. Iv. Negro preuzorno postavili, da pokažejo občinstvu in svojim statišem, nastop in disciplino, ki so se je priučili v sokolski telovadnici. Mladina, ki nisi še v sokolski vrstah, stopi v telovadnico, kjer najdeš najboljših prijateljev in se boš krepila na duhu in telesu. Vara, rojanski Sokoli in Sokoliči, kličem : le tako naprej 1 R o j a n č a n. Seja združenih CM podružnic se vrši danes v torek. dne 8. okt. ob 6 30 zv. v gornjih prostorih rastavraclje „Narodnega doma". Dnevni red: Končni obraiun vseh veselic 2 dne 22. sept. Telovadna sokolskega naraščaja pri Sokolu v Trstu se začne zopet v sredo, 9 t. m. Kakor lani, se bo \ršlla ob sre ah in sobotah od polšifrih do polpetih za dečke, od polpetih do polšestih i a deklice. Slovanske stariše šolskih otrok od 6. do 14. leta opozarjemo na važnost telovadbe za mladino, ki ni zdrave, ako ne čuti tistega silnega hrepenenja po gibanju, kateremu se mora zadostiti na pravilen in koristen način, tako da se pospeši pravilna rast in zdrav razvitek otrokov. Pripeljite torej svojo deco, vodstvo Sokolovega naraščaja bo skrbelo, da stori svojo dolžnost v polni meri ter da otrokom vsega, česar morelo pričakovati od pravilne prepetrebne telesne vzgoje. Vpisovalo se bo: V sredo od treh do petih popoldne v telovadnici Sokola v Trstu („Narodni dom".) Sprejemajo se tudi otroci nečlanov. Vadtielfski zbor Sokola v Trstu. Slovenski pekovski mojstri! Prejeli smo: Socija no-demokratična organizacija pekovskih pomočnikov se je obrnila na vse pekovske mojstre s prošnjo, naj se obra-| čajo v slučaju potrebe na njihovo posredovalnico dela. Istotako obstoji posredovalnica | dela v „Nar. del. organizaciji" in se zato i tudi NDO obrača, ne na vse, temveč samo na slovenske pekovske mojstre, naj se obrnejo, če rabijo delavcev, nanjo. Posredovalnica dela NDO se nahaja v ulici Sv. Frančiška 2 I Ker je slovenskih pekovskih | mojstrov v Trstu veliko število — v odboru konsorcija so celo v večini — upamo in trdno pričakujemo, da pokažejo svojo za-; vednost s tem, da preprečijo nakane socijalnih demokratov. Če se bodo vsi slovenski pekovski mojstri obračali na posredovalnico dela NDO. bodo slovenski pekovski 1 pomočniki prisiljeni se organizirati v NDO; j v nasprotnem slučaju se bodo pa potopili v breznarudni socijalni demokraciji. Narodni pekovski mojstri! Izpolnite svojo dolžnost! Ne sprejmite od socijalno-demokratične po-i sredovalnfce dela nobenega delavca 1 V zadnjem času je preskrbela posredovalnica dela NDO službe že več pekovskim pomočnikom. Nekateri zavedni pekovski mojstri so se obrnili na njo, ko so čitali poziv ! v „Edinosti*. Prosimo, da to store vsi slo-j vanskl pekovski mojstri I! Le na ta način bo mogoče preprečiti nakane socijalnih de-; mokratov. S tem pa se stori eminentno na-I rodno in socijalno delo. Narodno socijalna mladinska organizacija. Pripravljalni cdbor te snujoče se j organizacije sklicuje za četrtek dne 10. okt. i 1912 ob 8 30 zvečer Javno zborovanj e v gostilni ex Grotta, ul. Tivarnella (Južni kol.) Dnevni red: 1) Poročilo o kongresu slovanskih narodno-socljalnih mladinskih organizacii v Pragi, 2) Slučajnosti. Poročevalec: brat Požar. Koncert pevskega društva „Trst", ki se je vršil v soboto zvečer v gledališki dvorani „Narodnega doma" je dosegel v pevskem ozfru gotovo prav lep uspeh. Priznati moramo pevovodju, gosp. kapelniku Mirku Pul.ću, da je tekom kratkega časa, odkar vodi društveni zbor, znal dvigniti zbor na nepričakivano višfno. Zbor je močan, šteje okrog 80 pevk in pevcev in to pevk in pevcev z dobrim, ali celo res izbornim materijalom. Soprani se odlikujejo z izredno čistostjo in svežostjo, alti so polni, globoki, basi izborni; le v tem orjih bi bilo še treba nekoliko več izrazitosti, in zbor bi bil v resnici popoln. Koncert je otvoril moški zbor z Zaj-čevim „Morem*, velikim zborom s sprem-Ijevanjem orkestra. Skladba ni lahka, a zbor jo Je zmagal z lahkoto, vendar pa je prav tu bilo pomanjkanje čistih, svežih tenorjev najobčutljivejše. Gospića Rezlka Thalerjeva se Je z Lisz-tovo „Pesmijo M'gnone" izkazala kot izborna koncertna pevka, ki zna vliti v svol glas najnežnejše čute hrepeneče ženske duše. Žela je za svojo pesem burno pohvalo. Med peterimi narodnimi pesmimi, zbranimi v prihodnji točki ste pač najbolj ugajali srbska narodna po Mokranjčevi harmonizaciji „Varaj danke" in pa ruska „Ej uh-nem", v kateri so prišli prav do veljave m?goČnl basi, s katerimi razpolaga zbor. Ljubka je bila tudi hrvatska „Oj Jesenske" n češka „Ach neni tu, neni", ta za ženski zbor. Slovenska „Sijaj solnčice" bi bila sicer prav dobra, da ni bariton občutno disto-niral. Sploh je to le dober zborni glas, za solopetje pa vsaj sedaj še ni. Orkester bosanskega pešpolka Je izvajal nato samostojno točko, Ds/ofakove „Slovanske plese str. 3". Občinstvo mu je izkazalo svoje priznanje z obilnim ploskanjem. Giavna točka sporeda |e bil Parmov ,P o v o d n i mož". O tej sklaJbl smo itak že povedali svoje, ko jo je pel isti zbor ob piiliki Ionskega častnega večera kapelnika g. Poliča. Glede na izvajanje pa je treba reči, da je stalo znatno više, nego pa lani. Zbor kompakten, siguren, nijanse dobro izvedene, skratka: izvajanje popolnoma uspelo. G:a. Thaterjeva je pela Urškino ulogo s priznano dovršenostjo in je imela v g. Cer-golu sebe vrednega vrstnika. Cergoiov tenor ni jak, je pa izredno mehak in mil, božajoč, kaže tudi precej izpiljenosti, toda kolikor-toliko italijanska primesi. U.ogo povodnjega moža je pel res hvalevredno. Kakor že rečeno, Je koncert v pevskem oziru dosegel res lep uspeh, in zadovoljno čestitamo na tem uspehu 1 pevovodju i zboru. Materijalna stran koncerta je bila vsekakor nezadovoljiva, kajti obisk je bil slab. Je pač bilo krivo nekaj neugodno vreme, nekaj pa neugodni čas: naše ljudstvo se Še ni privadilo večernim zabavam. Nikakor na| pa morda ta neuspeh ne ostraši društva, da ne bi še nadalje z vso vstraj-nostjo in vnemo gojilo naše lepe pesmi in naj se za sedaj zadovolji z lepim uspehom n3 odru, ki dtla društvu resnično č st I Zveza Jugoslovanskih Železničarjev je priredila v nedeljo popoldne v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu svojo veselico, ki je p-ivabila izredno lepo Število občinstva, pred vsem narodnega železnl-čarstva. Pri veselici sta sodelovala pevski zbor in popolni orkester Zveze. Pevski zbor je pod vodstvom g. Podbregarja zapel štiri zbore. Zbor kaže dobro šolo in se odlikuje po izbornih glasovih. Dosegel je popoln uspeh in je moral Adamičevega „Vasovalca" celo ponovit!. Orkester Je treba z ozirom na njegov komaj parmesečni obstoj izredno coh valiti nd lepem napredku, ki ea Je pokazal v tem kratkem času. Nato sledeča Štokova enodejanka „Mu-tasti muzikant" je vzbudila mnogo smeha in je treba izreči vsem igralcem, saj so skoraj vsi stari znanci z našega tržaškega odra, priznanje na izborni Igri. Po predstavi se je razvil v dvorani ! živahei ples, ki je potrajal do polnoči, v stranskih prostorih pa vesela, domača zabavi. Bi je to res lep večer. Razširjenje pravic postaj „Trst Ške-deni" in „Trst Sv. Sobota". S 1. septembrom 1912 sta se na progi vlačne železnice Trst c. kr. d. ž. Trst S/. Sobota ležeči in prej le za promet z voznim blagom (iz^zemši le predmete, navarne radi razpoka) urejeni blagovni odpravništvi „Trst-Skedenj* in „Trst S/. Sobota" odprli tudi za brzovozni promet. Podrobne določbe in pravila za zraču-nanje pristolbln so vsebovane v lokalni blagovni tarifi c. k. avstr. 4rž. železnic del II., skuoni zvesek odr. VIII., veljavni od 1. sept. 1912. Slovensko gledališče. GROF LUKSEMBURŠKI. Ali je bilo ravno primerno, da se Je otvorila letošnja vrsta operetnih predstav v našem gledališču z nevem koliko reprizo „Grcf Luksenburškega", o tem Je seveda končno sodbo treba prepustiti našemu gledališkemu občinstvu, naše skromno mr.enje bi pač bilo, da sodi na to mesto noviteta. Taka-Ie repriza le preveč vzbuja slutnjo, da intendanca, režija in kapelnik niso zadostno izrabili časa, ki jim je bil na razpelago pred začetkom sezone, v svrho naštudiranja nečesa novega. Z „G ofom LuksenburŠkim" se je zaključna lanska in zopet otvorila letešnja naša operetna sezona. Malo čudno se ču e to in, odkrito povedano, ne kaže tistega lepega napredka, ki smo ga pričakovali že takoj v začetku sezone Ć-rauto?! Ća>a je bilo dovolj, solisti In zbor so bili tu, zakaj ne potem novitete? Ne gre tako, kajti dejstvo, da repriza kot začetek sezone ne po-menja napredka, bi meglo biti povod, da bi ta ali eni odrekal vodstvu našega gledaliSča celo tudi stremljenje po napredau ne samo napredka samega. O tem Je pač moglo biti prepričano vodstvo gledališča in le žal, da se ni tudi ravnalo po tem prepričanju. O opereti sami kot taki, mislimo, da nam ni treba izgubljati besedi, saj smo obširno govorili o njej ob priliki I niske premijere. Torej le nekaj o nedeljski uprizoritvi. Glavne moči so ostale skora| i iti kakor lani ob priliki premijere. S tedanjo go-stinjo, gospico R^ziko T h a 1 e r | e v o, si Je pridobilo naše gleda išče moč, za katero ras lahko zavida marsikatero večje gledališče, in reči moramo, da smo v njenem glasu našli sedaj, po nekajmesečnem premo*u, še novih nljans, kažočih nadarjen razvoj pevkinega že samega po sebi izbornega glasovnega materijala. Gospića Thalerjeva bo pač z gosp. Iličičem glavna privlačnost letošnje operetne sezone. Prav isto, kar smo reki o gcl. Thalerjev!, velja o g. lličiču, ki je pokazal pri nedeljskem nastopu, da mu je resno na tem, da postavi v svoji ulogi na odru celega moža, dovršenega čim biiže do popolnosti. Pel Je s pravo vnemo, in zlasti oni visoki pianisiml so biii res lepi. Obema je treba priznati izborno skupio igro. G. R a j n e r v ul -gi kneza Vasila Va-siloviča je bil pač izooren, kakor vedno v tej ulogi, toda če ne drugje, vsaj v „metuljčkov!" pesmi Je bila stvar ie nekoliko preveč pretirana. Parček Juliette (gca. Lepuševa) In Brinard (g. P r e g a r c) bi nam bil prav ugajal, aa je bil namesto tega Brissarda dfug B^issard, ki bi bil, če ne drugega, vsaj toliko pel, da bi g* bilo čuti. in toliko igral, da bi ga bili videli igrati Tu pa niti glasu, niti igre. Če ni bilo io morda samo trenotno, enodnevno razpoloženje, upamo, da vidimo v prhednje drugega Brissarda na odru. Gca. LermŠeva nam je v pevskem oziru res ugajala. Manjka seveda šole, toda glas je čist prožen, primerno Jak in pevka ga ima že orecej v svo'i nhiasti V g«-akkem Hočete imeli dobro obleko In po ceni? sftspss Armando Lev!, s&siss V Trstu, c'Qf 8. oktobra iS 12. „EDINOST" Št. 281 Stran Ili. c:iru bi bilo marsikaj pripomniti. Korak predolg, kretnje nezaokrožene, tupatam mrt vilo, brez igre, kar pa se da vse popraviti z vajo in zopet vajo. Govor največkrat pre-t.iter, zato precej nerazločen. Neodpustijiva je ona nerodna igra z robcem v ustih, k< plešeta Juliette in Brissard z razprostrtimi rokami in — ustnice na ustnicah, kar naj bJ bil tu nadomestil robec. Kar mora b't», mora biti i Za ples po stopnjicoh je mend manjkalo vaje I Da ga prihodnjič vidimo 1 O ostalih ulogah, ako izvzamemo po ge. Dragutino vicevi izborno pogojeno staro Kokovcevo, mislimo, da nam ni tr-ba govoriti posebej. Zbor je izvršil v pevskem ozlru svojo nalogo še dosti častno, ako izvzamemo morala f nale drugega dejanja Jer Je bilo čuti nekako praznino. Ženski glasovi so re> dobri, v moškem zboru pa še vedno manjka. Prizor v Brissardovi šoli z Renerjem v prvem de|an|u Je bil prav živahen, dober, ugajal nam pa ni oni klavrni odhod na levo, kakor bi odhajalo toliko in toliko hromcev, ne pa mladih, poskcčtiih umetnikov in nji hovih „modelov". V orkestru nismo opazili posebne iz premerabe. Inscenacija je bita enaka lanjski, prav okusna, zlasti v II. in lil. dejanju; režija skrbna. Nikakor pa ne moremo odobraval, tise je predstava pričela šele ob poli 9, ne pa ob 8, kakor je bila napovedana. Treba je točnosti, in če je občinstvo ne pozna, naj jo pozna gledališko vodstvo, pa se je obči it o tudi kmalu privadi. Obisk je bil prav dober. Občinstvo je mnogo ploskalo. Dva prizora so morali po- noviti. r. * * * V četrtek se ponovi (zadnjič zvečer) Lcharjeva opereta „GROF LUKSENBURŠKI". Predstava velja za tbjnente B. Prihodnjo nedeljo se uprizori zvečer Ksdlburgova burka „ČRNI MADEŽ*. Tržaška mala kronika. Trst, 7. oktobra 1912. Aretirani izgnanci, ker so se vrnili Od sobote do včeraj je poiicija aretirala, ke so se vrnili v mesto, sledeče izgnance: 20 letnega mizarja Anton Allch-a iz Zadra, 28-letiega trg. pomočnika Peter KeČe iz Kose-niče na Hrvatskem in 601etntga dninarja Cesare Fontona iz Italije. Radi potepuštva 211etni težak Anton Pichla iz Vehkovca je bil aretiran, ker je brez posla in brez stanovanja in je zna' potepuh, ki Je bil že večkrat kaznovan. — Radi tajne prostitucije Je bila aretirana 23 letna brezposelna služkinja Ana Kovač iz Postojne. Okraden natakar. Neki natakar gostilne „AUa cit a di Leoben* je v soboro zvečer i?gubil Ihmco, v kateri je bilo 400 K gotovine in 20 zastavnih listkov, na katere je bilo zastavljenih za 800 K dragocenosti. Kot osumljenec, da je listnico ukradel, je bil aretiran 22 etni brezposelni kovač Ig-ac Seitz iz Eggenberga, stanujoč v ul. R borgo št. 27. Bil je pridi žan v zaporu, dasi t?ji tatvino Prepotenten berač 42 etni Bernard Ba ranavsky iz 0>tnle v vsh jdnl Prusiji, baje trgovec, Je v trgovini jest vin v ulici Pozz' btanco št. 9 prosil miloščine. Ker ni dobu kolikor je zahteval, |e začel razsajati, nakar so ga izročili redarju, ki ga je odpelja' na hbd. Tatvine. 21 letni dninar Ksrol Jasch-, stanujoč v ljudskem prenočišču G. Gjzzi bi aretiran, ker je izmaknil iz žepa svojemu tovarišu Ivanu Rauchu srebrno uro v vred □osti 16 50 K, ter potem zbežal. Neki redar je šel za njim, ter ga aretil. Našli so še pri nlem ukradene predmete. — 24letni kotlar An on Kovač, stanu !oč v ulici Rtborgo št. 35 |e bil aretiran, ker ga je ovadila n|egova gospodinja, da je svojemu scstono a'cu ukradel novo oblek« in jo potem prodal nekemu starinarju v ul. M -lin a vento. Ko^ač se je tudi prijavi pod napačnim imenom, ker je izgnan iz Trsta. _ Porotno sodišče, Predseduje predsednik dtž. sodišča vit M lovčič, votanta dež. sod. svet. Parisim in sodnik dr. Poilanz, državni pravdnik dr Zencovich, branitelj dr. Robba. Obtoženec: Martin Laurenclch (La renć'č), rujen v Trstu leta 1862 In tu pristojen, katoličan, težbšd „kapo", oženjen, že Kčunovan, ki Je obtožen hudodelstva uboja. Obtožnica pripoveduje, da je prišlo dm 25. junija t. 1. pri razkladanju Lloydovega p^rnika „Chine" v prosti luki pred hangarjem št. 23 do spora med Lavrenčičem in Užikum G^atom (Žitom), ki sta vodil* razkladanje na parnisu. Z-tt je hotel, da bt delavci razkladali vzlic plohi, ki se |e vlila, L vrenćič pa svojem delavcem ni hotel dati tćkega naloga, dokler ni ponehal dež. V* d.ia^ci so pripadali „konsorcijem". Ko se je delo zopet pričelo, je slišal obt ženec Ž-i ta, da Je gonil njegovega brata Mhaeia od dela, češ, da je pijan. Ootoženec je hotel potolažiti Žata, a ta jc tudi nJemu odbrusil, da je pijan. Ker je bil navzoč tudi načelnik konsorcija Parenzan, je to tako razjezile obtoženca, da |e z nožem udaril Žata po desni strani, potem pa stekel. Žit |e teke za njim v smeri hangarja št. 21, kjer ni več mogel za njim, temveč se vsedel na han-i^arjevo pločišče. Lavrenčiča so aretirali. Ža»a pa prepeljali v bolnišnico. Zdravnki so storili vse, da bi Žata rešili, a bilo j vse zastonj: 7. julija je umrl. Po obdukc so konstatirali, da je nož popolnoma prodrl desno ledvico. Priče so videle, da je obtoženec vrgel po storjenem udarcu nož v morje, bil pa je ta nož last težaka fclllicha (Žiliča), ki ga je ta posodil Lavrenčiču pred poldrugo uro, da prereže žnjim neko vrv. Zaslišane priče niso videle, kako se je izvršilo dejanje pač pa za prejšnje in poznejše dogodke. K razpravi je prišlo velikansko število poslušalcev, večinoma težakov iz proste luke Stopnjišče je bilo nabito polno, da Je mora'? policija skrbeti za red. Ker pa je bilo nekaj Mudi nekoliko opitih, je prišlo do resnejših spopadov s policijo, vsled česar so bil« štirje aretirani. Policija je izpraznila stop-njišče in ko je hotela zunaj na ulici aretirati št nekoga, jej je dotičnik pobegnil. Toda nek' mimogredoč gospod ga je ustavil in izroči' policiji. V tem pa skoči nekdo iz množce in udari onega gospoda po glavi, dočim je množica kričala : „daghe". Ranjenca so spremili k rešilni postaji. Razprava. Po izžrebanju porotnikov je obtoženec izjavil, da so ga tisti dan večkrat razžal 1», in ni vedel, kaj je delal. V splošnem je povedal tako, kakor pravi obtožnjca, izjavil pa je, da ne ve s čim je udaril Ž=ita. S?o min|a se pa, da ga je tudi Žat udaril z neko stvarjo po roki. Kaj se Je zgodilo lotem, ne ve. Pijan ni bil. Žat je bil ošaben človek, ki je hotel izpodriniti obtoženca z njegovega mesta, na kar pa ta ni dosti lal, ker je bil že dolga leta „kapo" In ni bilo nikdar pritožeb proti njemu. Nato je bilo zaslišanih več prič, zlasti delavcev, ki so bili tedaj zaposleni na par niku. Izpovedali so večinoma vsi enako, ia niso videli kako se je izvršil dogodek pač pa da so videli Žata za obema Lavren čičema hiteti z nekim precej dolgim železom v i oki in tudi da je Žat udaril s tem železom Lavrenčičevega brata po hrbtu. Vsi so izaovedali, da Je bil obtoženec dober človek, Žit pa sirovež, ki je zmerjal in šikaniral ljudi ter celo govoril, da je bil že 10 let ' Kopru in da mu je vsedno, če pride zopet tja. Tudi ostale priče so izpovedale večinoma ugcdao za obtoženca. Sodni dvor je stavil porotnikom eno glavno vprašanje, če je obtoženec kriv, da e zamahnil proti pok. Geatu, sicer ne z namenom, da ga ubije, a z drugim sovražnim namenom (uboj), in eno dopolnilno vpiašanje, če je obtoženi zagrešil svol čin / stanju hipne zmedenosti ? Državni pravdnik e zahteval, da se utemelji sklep sodnega dvora glede vprašanja, ki se nanaša na hipno zmedenost. Predsednik je odgovoril, da ta utemeljitev ni potrebna, ker se je sodnemu dvoru '.delo samemu umestno, da stavi to vpra Sanje. Po četrturnem posvetovanju so zahtevali porotniki dopolnilno vprašanje: če je obto ženi zamahnil proti pokojnemu, toda brez slabega namena. Sodni dvor je zahtevo porotnikov od klonil. Po nadaljnem tričetrturnem posvetovanju so porotniki zahtevali novo even-tuelno vprašanje, da bi mogli obtoženca spoznati krivim le prestopka. Državni pravdnik dr. Zencovich se je protivil tel zahtevi porotnikov, branitelj jo je pa podpiral. Tudi to zahtevo porotnikov je scdrii dvor odklonil. Po daljnem desetminutnem posvetovanju so se porotniki vrnili v dvorano, ter je njih predsednik naznanil, da so potrdili vprašanje glede ubo?a z 10 da in 2 ne, ter vprašanje ilede hipne zmedenosti z 8 da In 4 ne. Na podlagi tega pravoreka je predsednik proglasil oprostilno razsodbo. Drž. pravdnik je nato priglasil pritožbo •ičnosti. Zato ostane Laurencich do daljne odredbe še v preiskovalnem zaporu. Društvena vesti. Pevsko drutvo „Trst* naznanja vsem pevcem in pevkam, da odpade jo dane< in v petek pevske vaje. Prihodnja vaja za neŠan zbor bo v torek dne 15. t. m ob osmih zvečer. Novi pevci se sprejem j . Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes, v torek, od 8 do 9 zvečer pevska vaja za moški zbor. Prosim vse p n. pevce, da se točno in polnoštevilno odzovejo vabilu. Novi dobro došli! Pevo vodja. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš oče, ozir. stari oče, gosp. Ivan Tavčar včeraj ob 10. zvečer, v starosti 65 let, po kratki in mučni bolezn mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek, dne 8. t. m. na domače pokopališče. Dutovlje, dne 7. oktobra 1912. Žaluločl ojtili Ojujlio ee pripcrrča eloverskema občinstvu. Iz Ol vllju -vrbuje vsalio delo pod jaajbtcom. U ici rieila Guardia 31, 11 nad. Amaiiia Peetelj. 21 6 ^nton pilato Novo skladišče istrskih vin Trst, ulica Commerc'ale 328 (Pendice di Sco-coU). Prodaja na drobno in na debelo. - Postrežba na dom. - CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, tnršČice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve Itd. Sic;o prva vrttt. Zelo UQodne o«n§. Giosuć Crucciatti vla Glulla 33. — Telefon 313 X/IV. I SOLIDNO: in : ELEGANTNO W PO ZMKRNIH CENAH RAFAELE ITALIA1 TRST - VSA MAICANTON ■ TMV J IZJAVA. Podpisana izjavljam, da ne morem vzdržati resničnosti trditev, navedenih v ovadbi Marije Cok od Josipa v Lonjerju in jih iste z obžalovanjem preklicujem. Josipina Lovrenčič Lonjer 170. i Mnenje gosp. J. Mihočmović~a, KRIŽEVCI Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Bila je ena najsrečnejših idej, ki se je tudi uresničila, združiti dve dragoceni zdravili: kininski alkaloid z železnim elementom v taki sestavi Železnato Kina-vino Serravallo (Vino di China Ferruginoso Ser-ravallo), ki ne samo vrne bolniku zdravje, temveč mu tudi dela veselje pri jemanju KRIŽEVCI, dne 2. marca 1910. Dr. J. MIHOČINOVIČ. Nova slovenska sv trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MART N SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroia. Cene absolutno konkurenčne. SI 8£SI Albert© Finzi & C.o Trst, ulica Gdetaiio Donizetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische AUg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito ysafee vr-te, debele In fine otrobe, oves Iti S*»ČIvje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngana" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in utorci se pošiljajo na zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst, j ^SSSSSSSBSBV1SB5SSI rf? Zdravilno pivo dvojnega Kvasa Odlikovano na : 7 razstavah.: Val zdravniki ga prlporodajo. TEFAN Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo St. 32. Odlikovano na : 7 razstavah.: Telefon §t. 2201. « > o ++ C > u O. o I Velikanske zaloge manifsk-turnega blaga iklTM Velikanske zalog« manifak-turnega blaga ulica Nuooa 36 s podružnico ulica tlaova 38, nosni S. Lazzaro | Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi pre napolnjenja blaga po zelo znižanih cenah manifakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer: velika izbera volnenega blaga t& ženske in moške obleke. Zefir, voile perkal m batist vse v najmodemej sih barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, ^matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške in sicer : srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po naj zmernejših cenah. Bazne svile, okraski In drobnlne zn Me In todl krojače, g g. Stran IV. „EDINOST" št. 281. V Trstu, dne 8. oktobra 1912 Barkovljanski odsek tržaškega Sokola. Danes ob 9 30 zvečer seja vaditeljskega zbora. Načelnik. Slov. akad. fer. društvo „Balkan". Danes, v torek, točno ob 6 zvečer odbo-rova seja. — Jutri, v sredo, sestanek ob 9. Pre dava tov. Kuščer „o sokolski ideji". Ker Je predavanje za slovenskega akademika vele-zan?mlvo in ker se bodo na sestanku re ševale ztlo važne stvari, se pričakuje s strani tovarišev tečna in polnoštevilna udeležba. _ Nar. del. organizacija. — Socijalni tečaj N. D. O. se otvori danes ob 7 zvečer. — Od 7 do 8 zvečer dr. K i s o v e c: „Zavarovalnice zop°r nezgode in njih poslovanje". — Od 8 do 9 zvečer dr. Še m rov: „O kapitalizmu". Vstopnina samo 2 vinarja za osebo, tako, da bo lahko vsakemu delavcu omogočeno obiskovanje socijalne šole. Sjcijalni tečaj ni samo z? člane .Narodne delavske organizacije", temveč tudi za nečlane, ki plačajo ravno toliko. — Pripravljalni cdbor skupine pekovskih pomočnikov NDO vabi pekovske po močnike, člane NDO in tiste, ki mislijo pristopiti k NDO, na važen sestanek, ki bo v četrtek ob 10 dop. v društveni dvorani NDO ul Sv. Frančiška. — Skupina „Mestna plinarna" sklicuje za jutri ob 6 zvečer sestanek v novih društvenih prostorih pri Sv. Jakoku, — Zidarska skupina NDO sklicuje za četrtek ob6zv. društveni shod v društveni dvorani NDO. Dnevni red: 1) Občni zbor zidarske skupine, 2) Slučajnosti. — Z ozirom nato, da se morajo po sklepu centralnega odbora NDO vršiti pred občnim zborom „Nar. del. organizacije" občni zbori vseh skupin NDO, naprošamo vse skupine, da sestavijo kandidatne liste in pripravijo vse potrebno, da se bodo mogli vršiti občni zbori skupin v najkrajšem Času. _ Oospodaretvo. Letošnja vinska trgatev v Avstrij1! V kratkih trst cah hočemo orisati po dosedanjih podatkih, kaka utegne biti letošnja trgatev v raznih deželah naše državne polovice. Sodimo pa tu le po stanju vinogradov koncem meseca septembra ; saj o onem, kar še lahko sledi te dni do trgatve, ne moremo govoriti z gotovostjo. Splošno lahko trdimo, da so se nade na dobro trgatev povsod zelo poslabšale radi neugodnega vremena zadnjih dni. Naj slabše je to uplivalo v severno ležečih de želah, dočim se južne pokrajine (Slovenija. Istra, Dalmacija in Južno Tirolsko) še drže in sicer tako, da trgatev pač ne bo taki' obila, d4 pa grozdje ohrani srednjo kakovost. V Dalmaciji pa rćčunajo na izborno letino ceio v vsakem oziru. Da je grozdje na Jugu vkljub neugodnemu vremenu zadovoljivo sladkornato, Je razlagati z dejstvom, da |e bilo letos grozdje, ko se je počelo barvati in mehčati, že docela razvito, kar je prvi pogoj za dozorevanje. O posameznih deželah lahko povemo z ozirom na trgatev tole: Trgatev na Češkem In Moravskem bo letos takorekoč brez pomena. Na Nižjem Avstrijskem pa pridelajo le tretjino srednje trgatve, nekako tako, kakor v slabem letu 1907. Kar ni vzela peronospora in pa oidium, pa je zakrivil hladni in deževni september. Na Tirolskem Je trgatev, v kolikor se je že vršila, izpadla v obče dobro in tudi v ostalem je upati na dobro tetino. Na Štajerskem se Je stanje znatno poslabšalo in letina bo en^ka lanski. Pripomniti Je pa tu takoj, da so — izlasti po slovenskih krajih — neugodne letine krivi mnogi vzroki, kakor mraz, toča, peronospora, o:d um itd. Na Koroškem, ki |e siaba vinska dežela, je pričakovati sam > 70—80 hI slabega vina Na Kranjskem se ceni pridelek na 110.000 hI, torej dosti količine srednje kakovosti. Najboljša je Vipavska dolina; vesti z Dolenjskega so pa v obče neugodne. Krive so temu že prej navedene ufme. Na Gjriškem naberejo letos 336 000 hI, torej tretjino več, nego lani. Kakovost vina se obeta sicer manj ugodna, a vendar je upati, da tam, kjer Še Čakajo, pridelajo boljšo kapljico. V Furlanskem delu je precej škodoval kisli črviček. V litri u Dajo na dobro trgatev, namreč kakih 430 000 hI. Do sedaj je grozdje dobro zorelo. V tržaški okolici se je nadejati kakih 6600 hI in sicer 2600 hI belega In 4000 hI črnega vina. Poročila iz Dalmacije so zelo ugodna. V vsakem oziru Je boljša letina, nego je bila lani. Dež koncem avgusta in početkom septembra je namreč prouzročil, da se je prej slabo obetajoče grozdje dobro razvilo in da mora trgatev izborno izpasti. Za zboljšanje vinarstva in sadjarstva na Krasu. K r e p l J e. — Zdi se mi potrebno, da napišem par vrstic, ki so vredne, da pridejo v javnost. V minulem mesecu je š!o odposlanstvo našega „Go-spedarsk ga društva", obstoječe iz piedsed-nika g. Frana Tavčarja, odbornika Andreja Tavčerja iz Krepelj, ter odbornikov Vik- torja Sirce iz Godenj in Andrej Petrič iz Dutovelj na Dunaj. Obiskali so tudi več zavodov po dunajski okolici, namreč višjo kmetijska šola v Klosterneuburgu, Medllngu in drugih krajih, ter veliko večjeh trgovin in tovarn na Dunaju. Bili so tudi v teh krajih gostoljubno sprejeti; kar je pa naj važnejše za naše kraje Je to, da so izpo-slovali da se Je tudi cd nas ter iz občine Dutovlje prodalo na Dunal več hetolltrov belega vina po 36 kron 16% mošt, imel jf še več pa sladkorja. Poleg tega se je poslalo nekaj nsmlz nega grozdja, ter hrušk (dilovih maslenk). Te hruške so najboljše vrste, rode dobrr fn drevo dela lepo krono S poslanim moštom, grozdjem in tudi s sadjem so bili po sporo čilu na Dunaju zadovoljni. Vse poslano vino |e bilo iz dobrih vrst grozdja in tudi iz na mlznega. Svoječasno smo bili dobili dobre cepe od c. kr. namestnlštva v Trstu, za kar smo temu seveda hvaležni. Posebnega po mena in za vzgled vinogradnikom Je tudi to, da je vse omenjeno vino zraslo v vinogradih, ki se gnoje izključno le z umetnimi gnojili. V enem vinogradu so trte tako obro dile, in sicer triletne, da je bilo na eni trti 7 kg grozdja; veliko grozdov je tehtalo 3 četrt kg. Mi smo do cela prepričani, da umetni gnoj glede dobrote prekaša hlevskega. Kdor hoče imeli v vinogradu dobre vspehe z umetnim gnojem, pa mora pravilno gnojiti. „Gospodarsko društvo" daje o tem navodila. Kjer se fe gnojilo z umetnim gnojem je bit za 25% večji pridelek grozdja, kakor tam, kjer se je gnojilo s hlevskim Kar je pa še posebne važnosti, je imel mošt iz vinograda, pognojenega z umetnim gno jem več kot 1% več sladkorja, kakor n? vinogradu, pegnojenim s hlevskim gnojem Take trte, gnojene z umetnim gnojem, s< bile tudi jako zdrave in bolj odporne proti peronospori. To je pripoznalo več odličnih strokovnjakov, ki so obiskali letošnje poletie tukajšnje vinograde. Kdor bo v bodeče svoje vinograde gnojil z umetnim gnojem, na| rabi Tomaževo žlindro znamka zvezdi (šternmarke). Ta žlindra je tudi dovolj drobno zmleta, kar je jako važno, da se \ zemlji lažje topi in izrabi vso fosforovo kislino. Kot dušikovo gnojilo naj se rabi ra spomlad dušikovo apno. Upanje je torej, dč se na našem Krasu blagostanje zboljša i uporabo umetnih gnojil. V bodoče naj st nasaja poleg črnih tudi bele trte, ker je belr vino za dalnji transport bolje in se ga več rabi v trgovini. Tudi za namizno grozdje naj bi se nasajale trte in upeljejo boljo sad |ere|o. Potom zadrug bi se pridelke odpošiljalo v daljnje kraje, kar bi bilo velikega gospo darskega pomena. Želim, da bi ti moji nasveti padli na rodovita tla in obrodili ste-teren sad. Ifračlfi t P ran Ifl8tni PrideIek> približno 60 l\* doni IDI Oll hi. ge ooda v vsaki množin od 56 1 naprej, dokler jt> kai zalrge, po primerri ceni. Obrniti ee je na lestaika Emila Ćerneta Tomaj St. 40 214G QlnuanlfO modistinja ženskih klobukov, pe OIU V Cllnd) priporoča slavnemu občinstvu. — IzvrSuie vsako delo pod jamstvom. Barkovlje, pe K&rna Borštnar. 2147 Išče F8 čevljarski pomočnik in učenec. Ulica Ferjiera 47. 214S QnL« meblirana, b pogledom Da ulio Molin OUud, grande, se takoj odda po nizki ceoi. Ulii a Torr.celli 2, II. levo. 2149 P TOČI SI 86 8tara in dohro vP_f>]Jana gostilna. — St»v. 2. Informacije ulica Massimo d'Azegiio 2150 IInormo -Andrej Rojic, brivec, ulica Ac- ULOlItd quedotio št. 20. Takoj 2161 ppr-jmem poludelavca. Josip Pirjevec krojač, Opčine pri Trstu. 2152 Pnc-tclio se mladeniču. Ulica Corone» rUblCiJa St. 1, V. dt 21 3 C rt rP i ITI P 8e tak°j I"* letno, pridno, ra O |J Tuj Vlit? nesljivo dekle za ves dan v mlekarno. IŠČe pe tudi 14 do 16 leten deček za razna-šaoje k uha. Ulica Cecilia 8. 2155 il nj p npr* od 15 let naprej se b prejme takoj v VdJcIlCU prodajaln'ci jeatrin. Ponudbe pod št. 2 56 na inBt ratni oddelek EdinoBti. 2157 pOfO^jfJlf^ Antona Jerkiča naslov: Trst, n1. ulica 7 delle Poste 10, Goiica, Gosposki 444^ Prva ppcIlSk splošna delniška družba zu ■ I V d LrtJoftd zavarovanje na življenie, bi edina kolekuje police in pisma z narodnim kolek' m CMD, se je pieselifa v ulico Geppa 15 2199 Dr. Peenlk (Dr. PETSCHN1GG) £rst, via S. Caterina štev. 1. Zdravnik za notranje (sploSne) bolezn : 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne b vodne (spolne) bolezni: 11 l/»—1 & 7—7l/% Moj« pred Štiridesetimi leti ustanovljena U M obrtni razstavi v Trota odlikovana tovarna sodov Ivrfiuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vini špirit, likere, tropinoveo, olje, slivovec, maralkin itd Jamčim sa dobro delo in po nizkih cenah, da se ni bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam oenika. U22 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. Mehanični zavod za cementno industrijo ARTUR0 MAYER, Tržič (Monfacone) TELEFON štev. 20-93 ) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 ( proizvaja in prodaja po konkurenčnih cenah Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koicesiionlrane posebnosti: Brušene ploščice za prevlsko in piošcics iz bisernice. 1 a 1 ■ ■ Tf M C\\\X\ X 3SES NUOVO JCotel provincinte (Novi deželni hotel) Trst, Iargo Santorio 4 (Farneto). 49 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. AJLOJZIJ SKERL. Podpisana javljata slavn občinstvu, da sta prevzela : brivnico : gosp. Ljub ča na Opčinah, ter se priporočata za mnogo-brojen obisk. Janko Cobr in jVliloš Janeš. Kova rtari inlapama t Trstu A. JERIČ - Trst ul. Commerciale 328 (Pendlce dt Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo nove pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrai na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji in raznovrstno vinc - v steklenicah. — ---- L'DE [5: 11 S RESTAVRACIJA AURORfl Trst, si. Carducci št. 13. Prva orkestralna družba Dame Russe 5 dam - 4 gospodje pod izbornim ravnateljstvom glasbenega mojstra IVANA MALECZKA. Nt stopi z lastnimi narodnmi instrumenii in bo proizvajala izbran in bogat glasbeni in peva-i 1rogram. Vsak večer koncert od 7 do polnoči. Vstop prost izvzemši ob nedeljah in praznikih Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP Df MINEŠ. Poleg renomiranega GoCBaovega piva se toč; pivo Keuchel Brau iz Kulmbacha. ^ Predmeti za planince! Knhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave u led, Železa, snežni obroči, nahrbtniki« Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamale, Cepiče iz čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke is mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za Slane Športnih in planinskih draStev POSEBNE CENE. Športno trjMlna StruKel ulica S. Antonio 12 (nasproti Krei. ptulojjn) 'Bog »mil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzc Belimi št. 13 nnrotj esrfrs n. 11:21a ir-nja^'- Bi»fcat izbor ui vsake vrste, kakor tudli nhaaov, prttsnor 1 dlja*, eaantt In đljama tov, Ien*ke ^erlilee, ? In nrdbr«:? i« inoft^t ete po konture ntnth ANTON BARUCG MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica Sm francesco 5'^ssisi Z Specijalist za popravijauju loulet na okttlh. Na ieijo se menjajo pasovi In z meti Jamči za popolna delo lo se oe boli konkurence Zalosa sodčekov za vino starih, že rabljenih, in no ih, iz debelega ===== lesa, z belim železom. — Trst - ulica Paduina št. 19 - Trst Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Btlvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da ;-em prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in x jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnik rn za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, lasfn ea. ja.ristide O-ualca - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. Vi. Odllkouana tousrna ( svetinjo ) cevi In cementni}) plošč, teracov in umetnega knmna. •« • i • i • • Sorpjema vsakovrstno delo v cementu. Tene zmerne* delo točno. Ai BS « m I-1 I * ea jm t 57 CO JS rsi Ka obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika izberi vsakovrstnih oblek za gospode in de?ke, jukenJ, povrSnlko« vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. Naj zmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Oiovanni štev. 16, L nadstropje, zraven „Buffet Auto matico". __Telefon št. 251, Rim. 11. |S| TtKT. 2L E *» t> Cx < = 2 » OB B