Številka 298.
Trst, v ponedeljek 29. oktobra 1906.
Tečaj XXXI.
Izhaja 7itkl du
KI c£ ledeiifit ii ?raxii£ifc et 5. hl čt^;-oifcil|til cd ?. su Hitro.
Po*an:i£ne Številke ep pronajtiio po 3 mvi (6 stotini; - n d u gin tolakaruah v Tr>tu in okolici. Ljubijar:i. Gorici. -iT^ajn, J^t. Petru, ^ež-ici. Nnbref.hii, Sr. Luciji, Tolminu.
Ajdovščini. Postojni, Dorrhci^u. Solkanu iic ene ofinsov tc r&cnnajo tio vrstah (Hiroke 73 ciiu. vmokf i1.', rrmi: ?a trgovinske in obrtne «>gUu>r pi» 2** stot. ;
c-umrtnice. z&hvale, poslanic*. oglmp-t. čen»rnih zavodov po 50 atot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-taljen vrtita K 2. Mali oglasi po 3 rt. beseda, najmanj pa po 40 «tot. — Oglase sprejema inser&tni oddelek uprave tdinost". — Plačuje se izkljufeo le npravi „Erfinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko
JTarofiistne. snačK
ta v*e l. to 24 K. po' iet» 12 K. 3 >esece 6 K. — Na
naročDo brez dopcslane naročnine uprava »e ozira. Vsi Jopi-ti naj se pobijajo .ia ur.<iniStvo iinta. Nefrankovana
pisma so ne oprrjeainjo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, ogteue in reklamsciie jo pošiljati na uuravo lista.
UREDNIŠTVO: ul. Giorglo Onlattl IS. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnike konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna koosorcija iiata Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18.
Po$tno-hrantlnl£nI račun it. S-11.652. r^ccccr
V edinosti je moH
TELEfOa itev. 1157.
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
Brzojavne vesti.
Unanji minister Aehrenthal.
DUNAJ 28. Minister za unanje stvari pojde v Berolin obiskat državnega kan-celarja kneza Biilo\va, potem ko izroči v Petrogradu svoje odpozvalno pismo.
FZM. Latscher minister za deželno brambo.
DUNAJ 28. FZM. Latscher, poveljnik devetega zbora je imenovan ministrom za deželno brambo.
Prenos Rakoczy-ievih smrtnih ostankov.
BUDIMPEŠTA 28. Danes zjutraj so dospela semkaj na vztoćni kolodvor trupla Frana Rakoczy-ja in njegovih tovarišev. S kolodvora so ob velikem slavju prepeljali krste po praznično okrašenih ulicah, ki so bile gosto napolnjene občinstva v cerkev sv. Štefana. Krsta z ostanki Teke* lija je bila prenešena v luteransko cerkev. Sprevoda so se udeležili ministri, državni dostojanstveniki, členi obeh zbornic, duhovščina in deputacije številnih županij in društev. Krste so bile izpostavljene v omenjenih cerkvah, kjer se je vršila slovesna služba božja. Državni poslanci in dijaki so delali častno stražo. Zvečer so bile krste zopet po krasno razsvetljenih ulicah prepeljane na vztočni kolodvor, kjer so potem z železnico odšle v Košice oziroma v Kesmark. Slavnost se je izvršila v redu.
Francoski ministerski svet.
PARIZ 28. Na včerajšnjem minister-skem svetu je poročal minister mornarice Thomson, da je v sporazumu z minister-skim predsednikom Clemenceau in ministrom za unanje Pichonom ter predsednikom Fallieres-om brzojavno ukazal naj vsled dogodkov v Arzili odpluje križirka, Jeanne d'Arc v Tanger. Vlada je obvestila vojaške oblastnije, naj so pripravljene, da se z vso odločnostjo postavijo po robu izgredom ~nekaterih maročanskih plemen ob alžirski meji.
Ministerski svet se je potem posvetoval z vprašanjem prihodninskega davka, podržavljenj a železnic in evetuelne sekve-stracije cerkvenega imetka, ki ga do 11. decembra ne prevzamejo bogočastne udru-žitve.
Dogodki v Maroku.
MELILA 28. Ob reki Muluja je prišlo do boja, ki je bil za sultanove čete ugoden.
TANGER 28. Raisuli je zasedel Ar-zilo po kratkem, a hudem boju, v katerem so padli trije možje, več jih pa bilo ranjenih a vsi ugledni kaidi so bili ujeti. Sodi se, da se kmalo povrne mir in red
PODLISTEK.
Parnik se potopil.
MAHOM 28. Parnik »Isaac Pereire< se je potopil. Potnike in prtljago so odveli v Tanger.
Podmorska ladija „Lutin".
FERRYVILLE 28. Včeraj so 11a podmorski ladiji »Lutin« odprli vratca treh kabin, kjer so našli več trupel ponesrečenih pomorščakov.
----
slanci : Zagorac, dr. Medaković. dr. Ha-rambašič, dr. Bauer in dr. Pinterić, doćim je šel v Oršovo sam ban Pejačevič, ki za-' stopa hrvatsko vlado.

Rusija.
PETROGRAD 28. (Petr. brz. ag.) K včerajšnjem atentatu z bombami poročajo še nastopne podrobnosti: Denarno svoto so nesli v blagajno v treh usnjatih torbah. V prvi torbi je bilo 3600 rubljev v zlatu, v drugi 368.000 rubljev v kreditnih papirjih, v tretji 229.400 rubljev v vrednostnih obrestonosnih papirjih. Prvo in drugo torbo so ugrabili roparji, tretjo so jim iztrgali, pri čemer je bil eden roparjev s sabljo posekan na tla, drugi pa ubit s puškinim kopitom. Roparji so najbrž v neki restavraciji na oglu Fonarnijeve ulice in Katarininega kanala prežali na voz. Tamkaj je bilo 15 do 20 oseb. Tekom boja, ki se je ob napadu uvel, je bilo ubitih šest oseb.
PETROGRAD 28. Bombe, ki so jih včeraj našli na mestu, kjer so socijalni re-volucijonarci izvršili atentat, so finskega izvora.
PETROGRAD 28. Vsled včerajšnjega atentata z bombami je v središču mesta nastala panika, ki je trajala dlje časa. Redarji in vojaki so zasledovali sledove roparjev. Na dvorišču neke hiše so vojaki baje ubili več oseb. Neki ropar, ki so ga zasledovali, se je sam ustrelil, žensko, kateri so roparji ^izročili vrečo z denaijen, so našli.
SAMARA 28. V okrožju Staoropol so roparji ubili daokarja in poštnega slugo, ki ga je spremljal, ter zbežali s plenom 25.000 rubljev.

Kaj je hipnotizem?
Navodilo, kako lahko vsakdo hipnotizira.
Po raznih virih sestavil M. L.
Ako je posthipnotična sugestija taka, da se naj realizira roku,po čistem določenem se imenuje to sugestija za določeni termin, Suggestion a eeheance, šole v Nancy.
Hipnotiziranemu se reče: »Danes čez o-em dni ob ravno tej uri, mi bost«; pisali pismo, a znamk ne prilepite na prednjo, ampak na zadnjo stran ovitka U Ako je mogoče hipnotiziranega sugestirati na zadosten način, realizira sugestijo natanko v določenem času v napovedani obliki, t. j., pisal bo pismo in pritrdil znamko na zadnjo stran ovitka. Forel je delal sledeče poskuse : Rekel je neki hipnotizirani paci jentinji: »Prihodnjo nedeljo zjutraj ravno ob 7. in četrt nastopi vaša menstruacija. Takoj pojdete k nadstrežnici, ji pokažete svoj učin, potem ipridete k meni in mi naznanite. Videli pa me boste v sinji
Hrvatje iii Srbi na prenosu Ra-koezyjevih zemskih ostankov.
Iz Belegagrada poročajo, da se je več srbskih poslancev, novinarjev in zastupni-kov raznih društev s posebnim parnikom odpeljalo v Oršovo, kjer so se vdeležili slavnosti Rakoczyjeve.
Hrvatsko-srbsko koalicijo zastopajo pri svečanostih prenosa Rakoczyjevih kosti v Budimpešti in Košicah hrvatski po-
Visoko odlikovanje.
»Novi slovenski Štajerce je prinesel i te dni doli sledeči članek, prikrojen sicer štajarskim razmeram, ki ga pa morejo s koristjo Čitati tudi naši primorski rojaki :
Dne 11. t. m. prejel je »Novi slov. Štajerc« najvišje priznanje od vlade same (konfiskacijo namreč), ker si je upal prinesti nekaj resničnih dokazov o veliki ljubezni, ki jo imajo da nas Slovencev Nemci. A ravno ta naša resnicoljubnost spravila je v smrtno nevarnost nemške trgovce v Celju, Mariboru in Ptuju. Sreča res, da se ni tem revčkom vsled prevelikega strahu, ki ga jim je povzročil naš list, še kaj hujšega pripetilo, Ko so čitali v njem svoje lepe psovke : umazanci, tatovi, brez-častneži, berači, ušivci, psi itd., s katerimi imeni nas Slovence sramote po svojih nemških listih in knjigah ; ko so uvideli; da nam niso neznane njihove lumparije, ki jih uganjajo po občinskih svetih v škodo slovenskih pravic ; da je naše poročilo, da so Nemci v Celju mirne slovenske izletnike napadli s kamenjem, resnično; da je tudi res, da so Nemci iz ptujske gimnazije izgnali do malega vse slovenske dijake ter da pretijo Nemci Slovencem z noži in revolverji, so nemški trgovci takoj presodili, da bo presneto slabo za njihov žep ako priprosto slovensko ljudstvo izve o vseh teh nemških grehih.
Zaplenjeno.
»Kaj
bo, kaj bo, če nas Slovenci zapuste«, tarnali so obupani po svojih trgovinah. V smrtnem potu so se spomnili svoje tetke-Zatekli so se k njej in jo prosili za božjo voljo, naj se jih usmili, naj jih brani pred gladom. No, in za nemške kričače vedno pripravljena vlada pustiia je na mizi svoj zajutrk, letela k telefonu in ukazala državnemu pravdnistvu ljubljanskemu, da takoj vlovi in zapre štajerskega rogo-vileža, ki se je že veselo peljal k svojim čitateljem. In tako se je zgodilo, da je bil »Novi slov. Štajerc« prvič zaplenjen, kar si Šteje — odkrito rečeno — v čast.
Vendar pa, ako mislijo nemški tr-
! govci in naprošena vlada nas s tem na-| stopom ustrašiti, se zelo, zelo motijo. Dokler ne nehata hujskati proti slovenskim trgovinam in denarnim zavodom ptujski i,.Štajerc" v Ptuju in Deutsche Wacht" v ! Celju, je izključeno, da bi odnehali mi. j Nemci so nas izzvali in zdaj vstrajamo. Ako se bo naš list radi tega še zaplenje-val, poiščemo si svoje pravice pri najvišji instanci. Hoče imeti vlada pred nami mir, naj bo pravična, naj z nami ne ravna kakor 8 pastorki. Tudi Slovenci smo ljudje kakor Nemci, državljani pod istim vladarjem, plačujemo davke, kakor Nemci, dajemo vojake, kakor Nemci, toraj tudi zahtevamo da se z nami in proti nam postopa ravna tako, kakor z Nemci. Deset in desetletja smo molče trpeli krivične udarce, ki nam jih je nezasluženo delila nemška vlada. Zdaj mora biti tega konec; mora in mora, prej ne bo sprave! In ako (vlada le ne bo upoštevala naših kričečih ^razmer in naših upravičenih prošenj ter našo slovensko potrpežljivost poskušala še dalje, ji zagotovimo, da ni daleč trenutek, ko mirne Slovence mine potrpežljivost, da bodo drugače zahtevali svojih pravic. Posledice naj si potem vpišejo na račun Nemci, oziroma nemška vlada !
suknji in z dvema dolgima rogovoma na glavi in me boste vprašali, kedaj da sem rojen.* Prihodnjo nedeljo je sedel prof. Forel v svoji sobi — na vso stvar je že pozabil. Hipnotizirana potrka ob 7. uri 35 minut na njegova vrata, vstopi in se j zvonko zasmeje. Prof Forel se precej spomni podeljene sugestije, ki se sedaj realizira, oziroma je že bila deloma rea-
i lizirana. Menstruacija je nastopila ob 7. in četrt uri in je bila takoj naznanjena nadstrežnici itd. Po prebujenju ni imela hipnotiziranka nikake slutnje o vsej sugestiji.
Mislilo bi se, da se te posthipnotične sugestivne posledice lahko zlorabljajo v nečiste, celo zločinske namene. Tako n. pr., da se hipnotizirani osebi lahko sugerira krivda kakega zločina, da se jej lahko zapove, naj v prid hipnotizerja aH koga drugega izroči vrednostne izkaze, kakor menice, dolžna pisma, da naj napravi oporoko, da naj priča pri sodnijskih procesih po sugeriranih navodilih itd. Te nevarnosti zanikuje večji del preiskovalcev. Kajti pri poskusih so dospeli v tej smeri večinoma do negativnih rezultatov. Med sugestijo se je zapovedalo na primer neki

dami, da naj zastrupi svojo mater, ker jo je ta globoko užalila. Dobila je prašek (sladkor) in bila je sugerirana, da zmeša prašek materi v kavo. Po prebujenju je realizirala sugestijo na ta način, da je bila v resnici prepričana o globoki razžalitvi in navdana v hudo jezo do svoje matere. »Lahko bi jo bila umorila*. A prišedši domov, je hitela dozdevni strup, ki ga je imela v žepu, vreči v ogenj — zadnja doslednost sugestije torej ni nastopila. V drugem slučaju se je sugeriralo neki dami da je njen največji sovražnik, ki je povzročil vso dosedanjo nesrečo, v sobi; zapovedalo se jej je, naj ga zabode. Mesto bodala ji je dal hipnotizer leseno bodalo v roko in dama se je vrgla na pokaza-nega jej gospoda in ga je hotela zabosti. Ko so poskus ponovili s pravim bodalom, se je ponesrečil: dama je vrgla bodalo proč in rekla, da ne more tega izvršiti.
ludi misel, je-li mogoče komu sugerirati samomor, je treba opustiti ; to kažejo poskusi.
Nekega gospoda so postavili na stol, potem mu se je sugeriralo, da stoji na vrhu gore poleg globokega prepada, v terega mora skočiti. Z vsemi znamenji
Domače vesti.
Javni shod pri Sv. Martinu pri Buzetu.
Predminolo nedeljo dne 21. t. m. predpol. se je vršil v Sv. Martinu pri Buzetu javen shod, na kateri je poleg poslancev gg. Spinčića, Mandiča in dr. Trinajstiča prišlo mnogoštevilno občinstvo, nad tisoč oseb. Shodu je predsedoval g. dr. D. Trinajstič. Gosp. prof. Mandič je v daljšem govoru razložil zgodovino ustave v Avstriji od početka do današnjega dne ter je nato prešel na volilno reformo, s katero se sedaj bavi državni zbor. Omenil je tudi krivice, ki je bo hrvatsko-slovenska večina v Istri trpela po novi volilni reformi. Za prof. Mandićem je govoril drž. poslanec prof. Spinčič, ki je opisal krivico volilnega reda za deželni zbor istrski. Na-glašal je, da je potreba, da se ta krivica odpravi ter da se uvede za deželni zbor nov volilni red na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice, kar so on in njegovi tovariši že predlagali v deželnem zboru. Govorili so potem še o vprašanjih gospodarskega značaja gg. Fran Flego, dr. Tomašič in Brmbolič. Shod je na to vsprejel tri resolucije. V prvi protestira proti krivici, ki se je do-
strahu je zrl hipnotiziranec na tla in je skočil na to obupan s stola. Ko so ga pa postavili na okno in se mu je (seveda pri zadostnih varnostnih pripravah) zapovedalo, naj se spusti z okna, torej z resnične višine, se ni popolnoma nič pripravljal, da bi realiziral sugestijo, ampak je ravno nasprotno skočil urno nazaj v sobo.
Jasno je torej to, da se pač da lastna volja zmanjšati, nikakor pa ne odstraniti v tej meri, da bi hipnotizirana oseba zvršila dejanja, ki bi jej bila škodljiva ali posebno nevarna, pa tudi ne taka, ki odločno nasprotujejo že od mladosti trdno ukoreninjenemu naziranju o pravici
in krivici.
S teg=i stališča se mora rešiti tudi vprašanje, se-li da ženske osebe zlorabljati v hipnozi v nenravne namene. Tudi to moramo zanikati ; deklico, ki je sramežljiva in nedolžna, se tudi v hipnozi ne more pripraviti do tega, da bi se razgalila ali celo trpela na sebi kaj nenrav-nega. Nasproti pa je treba povdariti, da histerične deklice in gospe pogosto zatrjujejo, da se je na njih zvršila v hipnozi kaka nesramnost, jo celo popisujejo jako natančno v vseh posamnostih, dasiravno
godila hrvatskemu in slovenskemu narodu	imamo itak na preostajaiijc, poljudni h spi-
v Istri s tem. da se je v novi volilni re-	sov o domači vzg-oji ! Vi pa, ki čutite spo-
tormi za državni /bor dalo Italijanom v	sobnost v to - osobito vit učitelji ! — za-
Istri tri mandate, dočim bi jim po razmerju	stavite svoje pero v to svrho ter pišite
prebivalstva pripadala samo dva nasproti	tozadevne razprave. Upamo, da slavna
štirim krvatsko - slovenskim. V drugi se	Mohorjeva družba ne bode zamudila, take
poživlja vlado naj dela na to, da se spre-	sestavke objaviti ; kajti nje namen je ven-
meni volilni red za deželni zbor istrski	dar v prvi vrsti ta, naš narod povzdigniti
ter da se preprečijo vsakovrstne nezako-	na višji niv6 občne izobraženosti . . . Brez
nitosti/ ki se vrše povodom pojedinih	podstave in prave podlag-e pa sploh ni
volitev. V tretji se poživlja vlado, naj se	misliti na realno, trdno stavbo ! Temelj
točno vrše predpisi proti ponarejanju vina	vsej vzgoji in poznejši pravi izomiki pa je
ter naj vlada preskrbi, da dobe vinograd-	— umna domača vzgoja. To negujmo spr-
niki brezobrestno posojilo za obnavljanje	va in v to nam pomozi naša ponosita kul-
svojih vinogradov, kijih je uničila filoksera,	turna institucija: dična družba sv. Mohorja !
pestjo po desnem očesu, vsled česar je ' Škilan na isto oko oslepel. No, tekom ' razprave se je pa dokazalo, da je bilo i ono Škilanovo oko že prej jako v nevarnosti vsled neke bolezni. Vsled teg-a je bil Gerdol obsojen le na 3 mesece zapora.
In s tem je bilo zaključeno II. letošnje zasedanje porotnega sodišča.
Pridite vsi!
Y gostilni ulica Belvedere Atev. 17 iuia lastnik orkestron »JUNO«, kateri j svira navlaše za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova i in stara vina po jako nizkih cenah.
HENRIK KOSIČ, lastnik.

Redek jubilej praznuje letos naša slo-venska domovina. Namreč 80 letnico svo-jrg-a neutrudljiveg-a in v delu osivelega sinu Luka Svetca. Ker pa ima Luka Svetec ravno za družbo sv. Cirila in Me-
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
v korist je založi;a modna trgovina Er.-gelbert Skušek v Ljubljani lične oklepe za mali format naših družbinskih vžigalic. Praktičnost teli oklepov bode vsakdo takoj
toda nevenljivih zaslug, je zato že več za- j uvidel, ako jih rabi. Žepi namreč se ob vednih Ciril-Metodovih podružnic njemu v varujejo, da bi se umazali. Slovenci, se-čast in družbi v korist priredilo že več zajte	oklepih ter si jih nabavite ;
Darovi.
Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metodija v Rocolu je darovalo pogrebno dru-! štvo Rocol-Kjadin 20 K. Denar se nahaja pri i ..Edinosti".
* Podmorski tunel v Beringovem
! prelivu. V Trentonu (New Jersev) se je usta-j novila družba „Transalasca and Imperial jCompanv", ki namerava zgraditi v Beringo-j vem prelivu podmorski tunel, skozi kateri pojde železnica, ki bo vezala Sibirijo in Ala-sko. Družba ima šest milijonov dolarjev ka-1 pitala.
A GLAS.
j
V feogaUj zalegi pohištva
Em. Ehrenfreuml!
(prej (J«®r
J ulica Mm U (grilliOje) |
daj a r»oTr;j in rabljeno pohiStvo ro j konkurenčnih cenah v nai©za. n™ I
slavnostnih zabav in veselic. Naša tržaška ženska podružnica pa vsekako ne [sme izostati v tem pogledu, ko vendar vedno
zahtevajte pa tudi, da jih imej vsaka to-bakarna na prodaj.
Prvi sneg je padel v Ljubljani in oko-
nekako prvači z lepim izgledom in mar- lici v petek zrečer.
ijivostjo. Zato priredi n. novembra Trgovcem in trgovinskim mladeničem, slavnostni večer v proslavo -Se enkrat vas poživljamo, da se upišete, dičnega rodoljuba Svetca. Da oziroma da upišite vaše pomočnike v našo bo v resnici ta večer slavnosten, kažejo trgovsko šolo. Vsako nedeljo od 2 do 4 nam odlični sodelovalci, ki bodo ta večer ure popoludne se poučujejo predmeti, k tekmovali, da bo to res pravi umetniški bi jih moral dovršeno znati sleherni naš dogodljaj v Trstu.	! trgovec, kakor tudi trgovski pomočnik.
Spomenik dr. Lavriču. V Ajdovščini se J °b sredah od 9l/4 do io1/* zvečer se pou je osnoval odbor za postavljenje sporne-j čuje knjigovodstvo. Tudi ta predmet je nika dr. Karolu Lavriču in sicer na Otavi, J velepotreben starim in mladim trgovskim kjer se je vršil šempaski tabor.	j faktorjem. Žal, da se premnogi ne zave-
Odkrita beseda naši „Družbi sv. Mo- i daJ'° velike važnosti> ki i° iraaj° Pahorja« ! Iz Spodnjeba Štajerja pišejo Slov. j meti v raoderni trgovini.
»Narodu«: Notorična resnica je, da naša družba sv. Mohorja imponuje našim nasprotnikom po ogromni množini svojih članov. In ravno radi tega je ta družba institucija, ki ima jak kulturen pomen za naš narod. Družba, ki premore tolikanj članov, kot naša Mohorjeva, zamore intenzivno uplivati na marsikatero stran na-
Zavednejše naše trgovinske moči prosimo, naj skušajo prepričati manj zavedne o koristi, ki jo ima trgovec, podkovan vsaj z nujnejšimi trgovskimi vedami.
Tujci V Opatiji. Od i. sept. do 24. okt. 1906. je prišlo v Opatijo 5143 oseb. Od 18. do z4. oktobra je na novo došlo 416 oseb. Dne 24. oktobra 1906. je bilo nav-
šega kulturnega razvoja. —V nas Slovencih ' zočih 1402 osebi.
je zlasti domača vzgoja še zelo zanemar-	Predrzen rop V Miljah. V četrtek zvečer
jena. Tu je treba nastaviti vod ter upo- je bil izvršen v Miljah nečuveno predrz-rabljati sredstev v poboljšanje vzgojstva J nostjo rop v stanovanju neke di užine v pri naših ljudeh. In kdo bi bil bolj pokli- | sredini Milj. V neki hiši na trgu delle can v to, nego družba sv. Mohorja ? Nje ! Erbe v Miljah, stanujeta zakonska Her-publikacije pridejo v najobskurnejšo vas. j mangild in Olga Stener. fV četrtek večer Tudi seljak v zadnjem selu naše slovenske! je bil šel mož ob 7. uri od doma po nekem domovine bere Mohorjeve knjige in če ne! opravilu. Okolu H. ure, ko je bila njegova on, pa kateri njegovih znancev ali prija- ' žena sama v kuhinji, je pa vstopil v sta-teljev. Tudi kulturnejši narodi od našega j novanje neki človek, ki je imel obraz bi bili lahko ponosni na družbo, ki izdaja ' belo pobarvan. Gospa Stener se je. se-spise, v tolikem številu pristopne proste- veda, te prikazni grozno prestrašila. Oni stemu narodu, kakršna je naša Mohor- človek je pa molče pristopil k njej. stegnil jeva ! Ali bi torej ne bilo umestno, da ta odprto levico proti njej. kakor bi jo hotel eminentno kulturna družba vsako leto spra- prijeti za vrat, a z desnico jej je nastavil vi na dan spise, namenjene domači vzgoji revolver prav pred obraz. Gospa je na to našega ljudstva ? Saj je ravno ta v nas padla onesveščena na tla in ne ve pove-tolikanj zapostavljena ! Kako bi bilo lahko ! dati, kaj se je nadalje godilo. Ko je prišla vse drugače v narodnem pokretu, če bi k zavesti, je vstala in videla, da je v temi. naši ljudje svojo deco drugače vzrejali in Prižgala je petrolejko, a takoj na to je domače vzgojevali! Vzgoja je podstava zopet padla nezavestna na tla, a petrolejka, poznejšemu življenju ! Domača vzreja je te- ki jo je držala v roki, se je na tleh raz-melj dostikrat vsej poznejši sreči posamez- j bila in — k sroči — ugasnila, nika. A treba je v to napotil, pravih prak-	V isti hiši stanujoča zakonska Vallon
tičnih migljajev ! Družba sv. Mohorja naj sta slišala, ko je gospa Sener padla v izda poslej mesto molitvenikov, katerih drugič in ko se je obenem razbila petro-
--------------1__lejka, ter sta prihitela gledat, kaj da se
se jih hipnotizer v resnici niti dotaknil ni. je pripetilo Našla sta jo ležati nezavestno
Vsakemu torej, kdor se hoče pečati s na tleh. Dočim je gospa Vallon ostala hipnotičnimi poskusi, je treba svetovati pri njej, je šel nje mož iskat Stenerja, ki da naj se vedno drži predpiso v Bernheim-a ga je dobil v neki krčmi.
1
in Liebault-a :	Stener je pozneje konstatoval, da je
1.	Vselej hipnotizirati ie v prisotnosti nečuveno predrzni ropar ukral 300 kron primernih prič.	j denarja iz predala kuhinjske omare, dočim
2.	Nikogar hipnotizirati, ako ni prej je po raznih omarah in mizah v sobi zaman sam dovolil v to.	iskal denarja, ker ga tam sploh ni bilo.
3.	Vsem osebam, katere je lahko hip-	Gospa Stener je povedala, da je bil notizirati, je treba energično sugerirati, oni človek jako visoke postave in precej da jih ne more hipnotizirati nihče već i debel. Spoznati ga ni mogla, ker je imel drugi, nego kak zdravnik in to le v zdrav-t— kakor že rečeno — obraz namazan z stveno svrho. . nekim belim prahom. Miljski policijski ko
Da se kolikor možno izognemo vseh ^ misarjat poizveduje na vse strani o ro-neprijetnih posledic, se mora hipnotizi-, parju, a dosedaj ga še niso mogli zaslediti, rancu vedno sugerirati popolno zdravje Zasedanje porotnega sodišča je bilo za-in okrepitev volje. Hipnotizirani osebi se ključeno minolo soboto. Zadnji je sedel v pravi: »Po prebujenju se boste počutili tem zasedanju na zatožni klopi pred po-dobre in sveže ter zelo pokrepčane« in j rotniki oni 18-letni Fran Gerdol, ki se je vzbudi se šele sedaj.	! dolgo časa branil priti na razpravo in se
V ostalem pa pač ni treba povdarjati v to svrho skrival, a so ga pred dobrim
Razne vesti.
: Dober želodec. V japonski vasi Ka-domahi živi starec Tašihi Kode, ki se preživlja s črvi, kačami, žabami, močeradi in s slično golaznijo. Policija je brez-vspešno iskala paragrafa, da bi mu to zabranila.
*	Povodom znane afere v Kopniku blizo Berolina spominjajo listi na čin nekega blaznega stotnika v šestem desetletju mi-nolega stoletja. Stotnik je ukazal stotniji, da mora v polni bojni opravi preplavati neko deročo reko, v kateri bi bili vsi utonili, da se niso ustavili. A ker so vojaki razorožili stotnika, ki jih je silil z golo sabljo v reko, so zaprli celo stotnijo. V zaporu jih je več pomrlo, cesar Viljem I. ni pomilostil nobenega, še le sedanji cesar je pomilostil zadnje žrtve blaznega stotnika.
*	0 nervoznosti piše dr. Mobius, da je eden glavnih vzrokov te bolezni vživanje alkohola, kajti alkohol oslablja živčevje. Najnovejše spoznanje dokazuje, da prov-zročajo nervoznost pred vsem naše pivske navade. Brez teh bi mnogi bolniki ne podlegli nervoznosti.
Panislamizetn. Madjarski profesor Vam-bery, ki je sicer znan kakor velik prijatelj Turkov, je napisal nadavno temu večo razpravo o panislamkem gibanju, o katerem se v zadnjem času mnogo govori:
Vamberv trdi, da panislamsko gibanje v sami stvari niti ne obstoja. Kakor do kaz tej svoji trditvi navaja pred vsem zgodovinske dokaze. Nikdar, pravi on, se niso mohamedanci smatrali kakor celota, kakor se tudi krščanstvo kakor tako ne smatra. In če tudi ni pojem narodnosti pri mohamedancih tako razvit, kakor pri krščanskih narodih, vendar se ne sraafa niti kakor verska skupnost. Dve tretjini mohamedancev žive dandanes pod krščansko upravo. Vambery priznava tudi sam, da je Indijancem in Egipčanom pod angleško upravo mnogo bolje, kakor jim je bilo pred prihodom Angleža pod upravo raznih paš in begov. Masa narodna ni nikakor proti angleškemu gospostvu. To so edino viši krogi, izlasti duhovstvo, katerih upliv je prihodom Angležev popolnoma uničen.
Duhovstvo in t: viši krogi so v zadnjih 20 letih pričeli izdajati časopise. Vsi te časopisi so pričeli razširjati vseislamsko idejo kakor edino rešitev pred krščanskim navalom in prevlado.
To pa ni dovolj, da izzove tako veliko splošno gibanje. Med raznimi mohame-danskimi narodi ni absolutno nikake zveze niti interesov, ter bo to gibanje, po mnenju Vambery ja, popolnoma brezvspešoo Angleži dosezajo s svojo agitacijo prav nasprotne rezultate : mohamedanska arabska plemena se dvigujejo proti Turčiji — seveda zopet na korist Angležke.
Nad 11 milijonov kg masla je izvozila v minolem letu Kanada, večino tega na Angležko in Irsko, razun tega je izvozila še 106 mil. kgr. sira, in sicer skoraj izključno na Angležko.
*0rel zamore živeti 20 dni brez vsake hrane ; Kondor pa celo 40 dni.
+Y enem letu štiri otroke. Medicinski časopis „Lancet" pripoveduje o neki 19 letni ženi, ki je dobila lani 16. oktobra dvojčke, a letos 25. septembra že zopet dvojčke. Vsi otroci so zdravi.
"Silen orkan je divjal 25. t. m. v jugozapadnih pokrajinah Japonske. Pogrešajo več sto čolnov.
:	ALBERT SROŠSH
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap
o'Uikovan na razstavi v Trstu leta 1832.
Velika zaloga hMm\ k Rap u vojaifc in civiliste
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene: sprejema v ?brflmbo zimske kožjhovine ter jamči za V o-l » provzročeno po moljih in po požaru.
*
uraš
% TRST - al. lJoate nuove 8t. 9 priporoča velik1 izbor ur: Ornega, C~;zSchaffhau8e, Longines, Tavanes itd. knkor tudi zlate, srebrne in kovinske toVvure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja p« nizkih cana h
Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi)
v zalogi
BART. 8ID0LI - TRST
ulica SS. Martiri štev. 19 Razpošilja se (udi na deželo.
Prva avtorizovana agencij a za posredovanje „Gambri-
rt ne" (Prima autorizzatta aganzia mo-diazione „GA.MBRiNUS") v ulici Far-neto št 10, II, nadstr., se priporoča gospodom	gostilničarjem in krčmarjem ki žele kupiti aii prodati gostilne, krčme in pivarne v rnestu ali okolici ki iščejo najem nike ali drugo osobjo. oziroma zaloge, naj se obrnejo edino !e na omenjeno agencijo
MARKO JESURUM.
ANTON SKERL
mehanik, sa prlsoi.nl zvedenac. Trst - Carlo Goldonijev trg ii. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in uiotokoles „Pncii"
fl*" Napeljava in zaloga električnih zvončkov, lju«'-i in prodaja gramofonov, zonofonov in Fonografov Zaloga priprav /.a točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kole*, motokoles itd. -^g
Velika zaloga pripadkou po tovarniSkih cenah. TELEFON štev. 1734.

j^iO* ■ • C- • »»C
. : o • i C I' O i < C".;»O »
Tovarna pohištva H
^fMsanSer ftv! Jftai
uh-A T«38 Ih>. 52. A (lasfau bife).
ZALOGA: ^ ptnzzn ROW?»O rsoisv«
c«nc, tffii »s	ncbtn? s»»nhur»no«.
Spregemsjo c-ke ratna deU iudi po |r
Eaggftjvc^ 3a.. U -TtrSs-USrvo ia frank«
< Č ~ . «'• • . • *: : t ■ < • ■« n ' : it,?.i9l
. ^T"	C i
<-_-.•.-•■ -r^srr ^ . u -	'"".-'Si
še posebej, da se naj podelujesamo tera-pevtične ali pedagogične sugestije in hipnotiziranja vrSe v te ali kake druge znanstvene namene.	(Pride še).
tednom dnij našli, ko je spal v nekem svinjaku pri Lovcu, in ga aretovali. Tožen je bil zločina težke telesne poškodbe, in sicer, da je dne 18. aprila t. 1. na Kati-nari vdaril nekega Karola Škilana s
Kdor se želi elegantno obleči ^
naj ne zamudi obiskati prodajainico narejenih oblek
ALL' UNIVERSO
Mr Crg Carlo Gotdoni Št. 1
kjer najde največo ugodnost v cenah in velik izber za zimsko dobo