Filtnina plačaua v gotovini.
ŠTEV. 176.
V LJUBLJANI, sobota, 6. avgusta 1927.
Posamezna številka Din l.-* LETO IV.
mom DNEVNIK
bhaja ▼sak opoldne, izvzemu nedeljo In praznike. Inefina naročnina: V Ljubljani ln po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—,
Neodvissn političen list.
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Pismenim vprašanjem naj se priloži mamke za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev, 1&A38.
Zmaga Gruzincev.
Boj med Stalinom in Trockim se je končal s popolno zmago Stalina in zrna-ponosno poroča »Pravda«, da se je pri-ce* splošen beg iz vrst opozicije. Z ne-verjetno naglico hite stari opozicionalci Preklicevati svoje opozicionalne izjave,
se obvarujejo težkih posledic, ki jih je grozil Stalin s svojim ultimatumom. Stari bojni drugi Trockega pa se ne za-dovolje niti s preklicom, temveč nekateri od njih so začeli celo svojega bivšega voditelja Trockega vehementno napadati, da si bolj sigurno izprosijo milost zmagovalca Stalina in njegovih gruzinskih prijateljev. In ni čuda, da je med temi najbolj popolni konvertiti ravno vdova Lenina, da je zmaga Stalina še olepšana z imenom Lenina.
Zmaga Stalina je torej popolna in sovjetska opozicija je kapitulirala, zadnji njeni preostanki pa bodo z isto železno odločnostjo likvidirani, kakor je bila zmaga pripravljena.
Ni pa to samo zmaga Stalina, temveč je to zmaga Gruzincev. Kot diktator sovjetske Rusije je postavil Stalin na vodilna mesta sovjetskega upravnega aparata samo svoje rojake in tako si je zasigural. da bo vladni in strankarski aparat sigurno deloval po njegovih navodilih. In zato je moral Trocki podleči, ker kakor so se na Kavkazu izkazali Gruzinci kot močnejši od Armencev, tako so se izkazali tudi v sovjetski Rusiji kot močnejši od Židov. In dejansko je tudi danes vsa sovjetska vladna moč v rokah Gruzincev.
Stalin, diktator Rusije je Gruzinec, Jenukidze, tajnik osredn. odbora SSSR, najvišjega državnega organa, je Gruzinec, Ordžonikidze, predsednik najvišjega kontrolnega organa za vso SSSR, ki kontrolira vse gospodar-Rusije in ki vrhu tega čuva nad či-s oco stranke, je tudi Gruzinec, in M i -K o j a n , narodni komisar za zunanjo in notianjo trgovino, je enako sin Kavkaza. 1 i so pravi vladarji Rusije in zato v sovjetski Rusiji Gruzinci vladajo (Stalin), odločujejo (Jenukidze), kontrolirajo (Ordžonidze) in razdeljujejo dobra (Mikojan) in to pomeni, da je vsa moč v njih rokah. Iz trdega lesa so vsi ti Gruzinci, saj pripadajo vsi narodu, ki je znal tekom stoletij braniti svojo svobodo.
I)a bi Stalinu in njegovim Gruzincem iztrgal vlado, je Trocki segel po radikalcih sredstvih, v nadi, da bo stara radikalna pesem združila okoli njega vse one stare komunistične borce, ki so zrevolucionirali Rusijo. Deloma mu je to tudi uspelo in odbor petnajstorice, ki je izdelal novi program opozicije, je bil sestavljen samo iz stare - komunistične garde.
Toda časi za radikalna gesla so minili in najsi so tudi dogodki na Kitajskem dokazali, da je bila Trockijeva kritika pravilna, najsi je tudi prelom med Anglijo in Rusijo potrdil pravilnost stališča Trockega, vendar je bilo vse zaman, ker neprimerno močnejši argument, ko vse radikalne politične teorije je danes v sovjetski Rusiji vladni in strankarski aparat, ki pa je bil trdno v rokah Stalina in njegovih gruzinskih lojakov. In zato je Trocki izgubil bitko, da svoje načrte brez kompromisov v zatonu.
Prva in najvažnejša posledica Stalinove zmage je, da je Stalin sedaj brez opozicije in da bo njegova avtoriteta še silnejše narasla. Stalin ima sedaj priliko, da svoje načrte brez kompomisov izvede in da uravna politiko sovjetov, kakor jo je zamislil. Radikalizem bo vsled tega v sovjetski Rusiji mnogo iz-
Definitiven prelom med pašičevci in vlado.
Beograd, 6. avgusta. Seja finančnega odbora je po mnenju političnih krogov velike važnosti za nadanje odnošaje med pašičevci in vlado.
Ostrina opozicionalnih govorov Marka Trifkoviča in pašičevcev je onemogočila vsako nadaljno akcijo za sporazum med vlado in glavnim odborom in tako je vprašanje sporazuma odstavljeno z dnevnega reda .
Faktično imamo že danes dve radikalni stranki. Vladni krogi zaradi takega postopanja pašičevcev nimajo prav nič volje za sporazum in bi se samo tedaj, ako bi pašičevci odnehali in priznali avtoriteto vlade, moglo govoriti o sporazumu in o nekih koncesijah njihovi skupini. Toda med pašičevci ni vc-lje v tem pravcu in tako se smatra, da je zadnje dni prišlo do definitivnega razkola med pašičevci in vlado.
Borba, ki se je sedaj pričela, bo posebno interesantna po izvršenih volitvah, ko bodo pašičevci javno nastopili v narodni skupščini proti volilnemu terorju in proti vladi sami. Šele takrat pride na dnevni red vprašanje o razcepu radikalne stranke in se lahko, ako posebne okoliščine glede na rezultat volitev ne bodo izpremenile situacije, računa že prvi dan zasedanja nove narodne skupščine na razkol med radikali.
Kakor je situacija sedaj, bodo pašičevci do 11. septembra izvajali najener-gičnejšo akcijo v narodu. Marko Trifko-vič, ki je nad vse revoltiran zaradi postopanja političnih oblastev, pripravlja v najkrajšem času daljše agitacijsko potovanje ne samo po svojem volilnem okrožju, temveč tudi v druga volilna okrožja.
Vesti, ki jih lansirajo vladni krogi, da bo šla vlada, ako na teh volitvah ne dobi potrebne večine, vnovič na volitve, smatrajo opozicionalni krogi in pašičevci za povsem resneč Neki pašičevec je rekel tole: To je neresna stvar in nemogoča. Takih primerov nimamo v naši. zgodovini. In ali ni naravnost absurdno, da prihaja vlada vsak dan z novimi grožnjami? To imenujemo mi lumparijo. — Vemo, da že danes ni »pare« v državni blagajni, pa bi vzlic temu hoteli še luksus novih volitev. Narod bodo težko zadele že te volitve, kaj bi pa bilo, ako pridejo še druge! Mislim, da si bo vlada temljito premislila, preden stori kaj takega in sem prepričan, da za to ni nikake podlage, temveč se take vesti lansirajo samo zato, da se preplašijo vsi tisti, ki so danes proti vladi, med lastnimi pristaši pa da se dvigne morala.
RADONJIČEVO PISMO VUKIČEVIČU.
Beograd, 6. avgusta. Predsednik finančnega odbora dr. Radonjič je poslal predsedniku vlade Velji Vukičeviču pismo, v katerem mu sporoča sklep zadnje seje finačnega odbora in ga poziva, da naj se udeleži prihodnje seje finančnega odbora, zlasti ker gre za pobijanje gospodarske krize, ki je dosegla pri nas ž.e vrhunec.
DR. SRSKIČ ODGOVARJA SPAHU.
Sarajevo, 6. avgusta. Dr. Milan Srskič je poslal sarajevskim listom izjavo, v kateri navaja poziv dr. Spaha, da naj pojasni, zakaj je moral iti iz današnje vlade. Srskič pravi, da bi bil lahko ostal v daniašnji vladi, ako bi bil le hotel. Iz vlade je izstopil čisto prostovoljno in iz razlogov, ki jih je sporočil predsedniku vlade in ostali radikalni ministri so storili vse, da bi ostavko umaknili in so mu celo ponujali resor ministrstva notranjih del. To dejstvo ni moglo biti neznano niti dr. Spahu, a je ta vendar skušal v Arnautovičih naslikati to stvar neresnično in po svoje. Da podprem to svojo izjavo, sem se obrnil do predsednika vlade, da me poblasti za objavo teh detajlov, in sedaj, ko sem dobil to pooblastilo, izročam vso to stvar javnosti.
»SLUŽBENE NOVINE« PRIČELE OBJAVLJATI POTRJENE KANDIDATNE LISTE.
Beograd, 6. avgusta. V včerajšnjih »Službenih Novinah« so se začele objavljati od sodišča potrjene kandidatne liste.
DEMOKRATI NE RAZPRAVLJAJO VEČ 0 VOLI VNEM TERORJU.
Beograd, 6. avgusta. Včeraj je imel sejo zvrševalni odbor demokratske stranke. Pričakovalo se je, da bo g. Ljuba Davidovič stavil na dnevni red vprašanje volivnega terorja, ali se to proti
gubil in z NEP-orn pričeta politika se bo nadaljevala.
Sovjetska Rusija stopa z zmago Stalina v novo razvojno dobo, katere značaj bodo določili Gruzinci.
pričakovanju ni zgodilo. Na svoji seji je izvrševalni odbor sklepal o posameznih kandidaturah.
PRED VELIKIMI IZPREMEMBAMI V NAŠI DIPLOMACIJI.
Beograd, 6. avgusta. V drugi polovici mesca se pričakuje ukaz o velikih izpre-membah v diplomacijski službi. Več diplomatov bo izmenjanih, a na njihovo mesto pridejo osebe, ki so bile dosedaj izven diplomatske karijere.
NOVI ALBANSKI ODPRAVNIK PO SLOV V BEOGRADU.
Tirana, 6. avgusta. Sekretar albanskega poslanstva Tahir Shtyla je odpotoval v Beograd, da prevzame službo odpravnika albanskih poslov v Beogradu, dokler ne prispe tja pooblaščeni minister, ki bo imenovan za beograjskega poslanika.
VLADA PROTI RADIČEVCEM.
Novi Sad, 6. avgusta. Radičevski agitator Krešimir Dečič, ki je dospel v Novi Sad v svrho volilne agitacije za radi-čevsko stranko, je bil aretiran. V njegovem stanovanju se je nato izvršila hišna preiskava, pri kateri pa se ni ničesar važnega našlo odnosno zaplenilo. Radi neuspeha hišne preiskave, je bil nato Krešimir Dečič izpuščen na svobodo.
STATISTIKA TUJCEV V SPLITU.
Split, 6. avgusta. Po službenih podatkih je bilo v Splitu v prvi polovici tega leta 15.359 tujcev. Od teh je bilo Jugoslovanov nad 10.000. Od ostalih tujcev je bilo 129 iz severne Amerike, 65 iz ‘Madjarske, 26 iz Švice, 4 iz Sovjetske Rusije, 25 iz Poljske, 416 iz Italije, 2 iz Grške, 2 iz Španije, 108 iz Anglije, 145 iz Nemčije, 48 iz Francije, 561 iz Češkoslovaške, 11 iz Bolgarije, 8 iz Danske, 14 iz Nizozemske, 25 iz Belgije, 1707 iz Avstrije, ostali pa iz drugih držav. — Sem pa niso prištete še vse one skupine, ki so potovale po Dalmaciji in ki so se ustavile v Splitu za en dan ali dva. Od zgoraj navedenih tujcev so bili vsi v Splitu najmanj 7 dni.
Proti usmrtitvi Sacta in Vanzettlja.
Rim, 6. avgusta. Z ozirom na justifi-kacijo italijanskih anarhistov Sacca in Vanzettija v Združenih državah piše »Corriere d’ Italia«, da se razsodba ameriškega sodišča nikakor ne more smatrali kot krivično, da je pa izvršitev smrtne obsodbe po tolikih letih neopravičljiva. -Popolo d’ Italia« pa pravi, da je izvršitev obsodbe nov dokaz neprijatetj-stva Amerike proti Italiji.
Berlin, 6. avgusta. Ameriški poslanik v Berlinu je dobil brzojavko od oblastnega odbora sindikalnih organizacij, ki protestira proti justifikaciji Sacco-a in Vanzettija v imenu 500.000 delavcev in nameščencev.
Tokio, 6. avgusta. Na Japonskem je razburjenje med delavstvom in uredništvom radi bližnje justifikacije anarhistov Sacco-a in Vanzettija zelo narastIo„ tako da sta morala posredovati policija in vojaštvo in zasesti poslaništvo ameriških Združenih držav.
Rim, 6. avgusta. Po vsej Italiji nameravajo prirediti velike demonstracije radi justifikacije italijanskih anarhistov. Pričakuje se, da ho prišlo do velikih nemirov v Rimu in Milanu.
SPOPAD MED POLICIJO IN UDELEŽENCI STROKOVNEGA KONGRESA.
Pariš, 6. avgusta. Na pariškem strokovnem kongresu je bil sprejet soglasno predlog tajnika komunističnega strokovnega saveza, da se v slučaju, da bostat Sacco in Vanzetti justificirana — proglasi 24 urna protestna stavka po vsej Franciji.
Policija je hotela aretirati nekoliko vojakov in častnikov, ki so prisostvovali strokovnemu kongresu. Radi tega je nastal spopad med socialisti in komunisti na eni strani in policijo na drugi. Več: oseb je ranjenih.
DUNAJSKA OBČINSKA STRAŽA RAZPUŠČENA.
Dunaj, 6. avgusta. Kancler dr. Seipel je .tekom včerajšnjega dne obvestil dunajskega župana Seitza o protestu, ki ga je vložila proti dunajski občinski straži medzavezniška vojaška kontrolna komisija. Seitz je na to odgovoril, da ui bil z ustanovitvijo dunajske občinske straže kršen člen 123. senžermenske mirovne pogodbe, sicer pa je ureditev policijske službe — notranja zadeva avstrijske republike. Obenem je Seitz zahteval od zvezne vlade, da vloži proti zahtevi med-zavezniške vojaške komisije protest:
Z druge stTani pa se poroča, da je postala zahteva medzavezniške vojaške komisije brezpredmetna, ker je Seitz. odredil, da se dunajska občinska straža razpusti.
ČEŠKI NAR. SOCIALLSTI VSTOPIJO V VLADO.
Praga, 6. avgusta. »Češke Slovo« piše v včerajšnjem uvodniku, da bodo češki narodni socialisti v kratkem vstopili v vlado. List piše, da je ministrski predsednik izjavil, ^a je nezdravo in nemoralno, če velik del delavstva ni zastopan v vladi. O vstopu narodno-socialistične stranke v vlado bo odločal prihodnji strankin kongres.
POLET ČEZ OCEAN POSTAL. MODEREN.
New York, 6. avgusta. »United Presftc javlja, da odleti v najkrajšem času iz Amerike v Evropo 5 novih letalskih ekspedicij. Med letalci bosta tudi dve ženL
Stran 2.
W^SOHBI
Dr. Korošec o seji finančnega odbora.
i
Dr. Beneš o dunajskih dogodkih.
Včeraj je dospel v Maribor predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Koto-ž e c, ki je podal mariborskemu dopisniku »Slovenca? sledečo izjavo o nastopu opozicije v finančnem odboru.
»Najnovejši politični dogodek je pač včerajšnja debata v finančnem odboru. Samo po sebi je razumljivo, da vlada ni prišla v odbor, ker je bila večina v njem že a priori za vlado nesigurna. Kako dobro je presodila položaj, so pokazala dejstva. Ko je bila leta 1924 naša stranka z Davidovičem na vladi, tudi po prvem ponesrečenem poskusu nismo več šli v finančni odbor, ker smo se smatrali za nesigurne. Sedaj, ko stojimo v volivni borbi, je ta nesigunost bolj slučajna, kakor politična. Komur se mandat maje, je nezadovoljen z vlado. Sedanji finančni odbor je s tem, da je pokazal svojo protivladno večino, doigral svojo vlogo. Za njim ne stoji večnobena odgovorna vlada, sedanji vladi pa ta položaj v finančnem odboru ne more škoditi, ker itak z volitvami apelira na narod. Finančni odbor je s tem postal navadni volivni odbor, v katerem razlagajo z visoke tribune vse nezadovoljne stranke svoje pritožbe in uganjajo volivno agitacijo in celo demagogijo. Vlada ne more več z njim sodelovati, ker vendar ne more biti odgovorna in odvisna od svoje najljutejše opozicije in ker v volivnem času ne more računati z objektivnimi ukrepi opozicije. To je tudi za vsakega političnega abecedarja jasno ko beli dan.«
»Kaj pravite k Pribičevičevemu govoru v linančem odboru?«
Čujte, to je resna, zelo resna stvar. Ako
bi kak komunist ali socialist tako govoril, bi bit takoj pod ključem. Če bi bila tudi resno proti njemu nasilja, česar pa, sodeč po govorjenju njegovih pristašev v Sloveniji, ne verjamemo, nima pravice govoriti o revoluciji, četudi se sklicuje iz strahopetnosti previdno na Gambetto. Pribičevičeva vlada je vprizarjala pri zadnjih volitvah zelo huda nasilja proti nam, pa niti na misel nam ni prišlo, da bi se igrali z besedo »revolucija« in eventualno gledali pa nelegalnih sredstvih. Nam se tudi pod Avstroogrsko niso godila taka volilna nasilja kakor pod Pribiče-vičevo volilno vlado, vendar nismo niti v mislih stokali po Avstriji.
Samostojno-demokratska stranka se v tej volilni borbi postavlja izven zakona, ker hoče rušiti državljanski mir v državi. Zato se je je ogibati, kakor zdravemu človeku kuge. Kdor je za mir in za zakonitost v državi, se po zadnjih Pribičevičevih izjavah, danih na raznih mestih, torej dobro premišljenih, ne more več družiti s samostojno demokratsko stranko.
Vendar pa celi zadevi, čeravno je resne narave, ne manjka tudi komične primesi: Človek, ki je kriv tolikega političnega nasilja, katerega pristaši še danes delajo največ z grožnjami, kako bi eventuelno, ako bi zopet kdaj prišli v vlado, po volitvah preganjali in pritiskali vse, ki jim sedaj ne parirajo, pa preti z revolucijo in ilegalnimi sredstvi sedaj, ko se mu ne godi več dobro. Jugoslovanski Gambetta se ne boji samo klerikalnega zmaja, ampak tudi sedanje volilne vlade.«
Dr. Žerjav in kmetski konjiček,
Včasih je bilo lepo, najlepše je bilo takole leta 1920 in leta 1921. Takrat so samo bedaki hodili peš ali pa se vozili s kmečkimi »bageali«, po gostilnah se je točilo vino na vedre, v kavarnah pa ob bolj pozni uri ni človek vedel, kam bi postavil še eno buteljko na mizo, toliko jih je bilo, namreč miz in buteljk. O veselem življenju v baru pa sploh ni da bi govoril. Z eno besedo, bilo je lepo kakor v francoskih nebesih.
Takrat so bili tudi za SDS zlati časi. Bank je bilo kakor gob po dežju in vse so kar plavale v denarju. Pred bankami pa so čakali luksuzni avtomobil, s katerim so se gospodje politiki vozili.
Včasih so zapeljali tudi na kmete, ampak ne h kmetom. Razkošni avtomobili sd se 'ustavljali samo pred hišami podeželskih veljakov in magnatov, ki nekaj pomenijo. Kdor ni imel vsaj ene parne žage ali veletrgovine s prašiči ali z žganjem, ta ni bil deležen avtomobilske časti. Tisti kmetiički, ki so se tačas še lahko vozili ali pa so že morali hoditi peš, so morali biti veseli, da so se pravočasno avtomobilom izmikali, pogledal pa jih nihče ni.
iLepi časi gospodarskega verižništva in bančnih in banketnih slovesnosti pa so ža-libog le prehitro miniili. V baru prodajo danes več črne kave kakor buteljk z lepimi etiketami, po kavarnah srkajo ljudje nedolžni malinovec ali pa kislo limonado, v gostilnah pa zehajo oštirji od dolgega časa. Na deželi miruje danes že jako mnogo nekdaj ponosnih parnih žag in tudi avtomobilov se ustavlja pred hišami nekdanjih veljakov in magnatov vedno manj.
Ampak ubogi kmetlčki se pa le še vozijo s svojimi »bagerli«, čeprav so konji že bolj suhorebrni, ali pa hodijo še vedno prav čvrsto peš.
Čvrsta kmečka peš-hoja in kmečki »bagerli«, ki še vedno drdrajo po naših cestah, so obrnili nase tudi pozornost dr. Žerjava. Dolgo je trajalo, predno se je mož domislil, da Imajo tudi kmetje volilne kroglice, ki jih sami lahko mečejo tja, kamor jih hočejo, brez milostnega dovoljenja gospodov
podeželj3kih veljakov in magnatov, ampak ■končno se je v svojih političnih stiskah odločil, da se tudi on vsede na kmečkega konjička namesto v avtomobil iin tako je zagledal beli dan članek v »Domovini« z dne
4.	avgusta t. 1., kjer razlaga dr. Žerjav bralcem »Domovine« na ginljiv in pretresljiv način svojo globoko ljubezen do slovenskega kmeta in delavca.
Tako pravi g. dr. Žerjav, da je esdeesar-jem »bilo od nekdaj dobrodošlo vsako resno delo za kmečki stan«, da so »pospeševali njegovo stanovsko organizacijo, kjer so mogli (!)«, in nazadnje pravi, »da tvorijo v SDS v Sloveniji kmetje že danes večino«. Potem pravi, »da želi in da je gotovo, da bodo to pot na napredni strani izvoljeni tudi inteligentni kmetje« (menda njegovi kmečki kandidati) in tako dalje.
Izlive dr. Žerjavove najnovejše ljubezni je kar ginljivo prebirati. Samo škoda je, da se je na kmečkega konjička spravil tako pozno. Slovenski kmečki konj je namreč konj posebne vrste in ga ne zna vsak jahati. Tisti, ki so se doslej ustavljali z avtomobili samo pred hišami podeželjskih veljakov in magnatov, prav gotovo niso ustvarjeni za ježo na kmečkem konjičku, najmanj pa dr. Žerjav.
iKmečkega konjička dr. Žerjav ne bo zajahal, pa če mu ponuja še tako lep »napredni« oves. Kmečka zavest je namreč nekaj, kar nima z »naprednostjo« nič opraviti. Stanovske organizacije so stvar zase, na verskih ali brezverskih načelih zasnovane organizacije pa so zopet stvar zase. Tega Žerjav ne ve ali pa noče vedeti. On je doslej v avtomobil uprevažal po deželi svojo naprednost, ki seveda ni naprednost v očeh res demokratično mislečih ljudi, pa je imel smolo, da je svojo naprednost z avtomobilom vred prevrnil v cestni jarek, ker ne zna šofirati, ranjki dr. Tavčar je pa znal. Zato ni prav nič čudnega, če išče sedaj v : svoji zadregi kmečkega konjička za p r i -i preg o, in sicer samo za priprego. za pri-
1	prego pa kmečki konjički danes nič več niso. Danes so dobri za priprego le še -oslički.
Hskai za 'naše esdeasarje.
Na naslov esedesarjev in pašičevcev, ki se pritožujejo nad nasiljem, je napisal zagrebški »Obzor« to-le velezasluženo lekcijo:
»Smešno je, kadar samostojni demokrati an pašičevci jočejo za svobodo in parlamentarizmom, ko se pa vendar ve, da so ravno oni krivi, če ni več svobode in parlamentarizma. Ni resnica, da so te pridobitve ogrožene in da pripravlja vlada neko posebno diktaturo, temveč res je to, da mi dosedaj sploh nismo imeli volivne svobode in ne pravega parlamentarizma, kaj šele pa demokracije. Česar pa nimamo, to tudi ne more biti ogroženo. Vsega tega pa nismo imeli baš po krivdi g. Trifkoviča, Pribičevi-e* in Davidoviča (?), ki so se menjali na vladi in ki so strankarsko diktaturo uvedli kot vladajoči sistem. Ta sistem pomeni, da sme. delati tisti, ki je na vladi, kar hoče, kdor pa je v opoziciji, se ne sme niti ganiti. To so prakticirali radikali in demokrati, ko so bili na vladi, Hrvati pa so devet let pre-mašali ta režim.
Pa kaj delata sedaj Marinkovič in Vuki-JSevič. Ravno isto, kar sta delala Trifkovič in Pribdčevič pri prejšnjih »volitvah, samo da so bili preje preganjani Hrvati, sedaj pa so preganjani tudi Srbi.
Naravno, dokler so bili preganjani Hrvati, ni bila pritiskana aiti svoboda niti demo-krarija, kadar pa sta preganjana Trifkovič in Pribičevič, tedaj je demokracija v nevarnosti, tedaj se pošiljajo v praške »Narodne liste« članki, v katerih se opisujejo dogodki tako, ko da bi se pripravljal faši-stovsko-diktatorski režim s strani vlade in ko da se ves narod bori za parlamentarizem in demokracijo.
Ko so se Hrvati pritoževali v tujino nad preganjanjem, tedaj je govoril Pribičevič, da-treba vse te separatiste, ki delajo proti
Dopisniku »Echo de Paris«-a je dal dr. j Beneš o dunajskih dogodkih daljši inter-view, v katerem med drugim pravi:
Kot zunanji minister Češkoslovaške nima nobene pravice, da se vmešava v avstrjske notranje zadeve. Če vseeno govori o dunaj-ikih dogodkih, potem le vsled tega, ker so našli ti dogodki močan odmev v vseh državah srednje Evrope. Od vsega začetka je bil prepričan, da ne bodo imeli dunajski dogodki nobenih zunanjih posledic, pač pa je bil prepričan, da so s stališča notranje politike nad vse resni. V tem smislu je brzojavil dne 15. julija na češkoslovaško poslanstvo, da se Češkoslovaška v te dogodke ne more vmešavati in da se bo uprla vsakemu vmešavanju tujih elementov. Dunajski dogodki so mu bili le spontana manifestacija, ki ni bila v prav nobeni zvezi s priključit-venim vprašanjem.
Po Beneševem so dunajski dogodki posledica političnega položaja v Avstriji d n zlasti ostrote, s katero se bori levo orientirana stranka proti desni vladajoči. Avstrija ima sistem dveh političnih strank z nasprotno orientacijo in te dve stranki se borita za oblast, ko v Angliji in Ameriki. Razlika pa je v Tem, da Avstrija še nima one parlamentarne tradicije, kakor Anglija in Amerika in tudi ne dovolj vzgojene javnosti, ki bi prisilila stranko, da nikdar ne pozabi, : da mora vsaka storjena napaka neizogibno pomnožiti vrste nasprotne stranke. Zato je dr. Beneš mnenja, da je sistem koalicijske vlade, v kateri so zastopane vse stranke, '■
najboljši političen sistem, ki edino more državam srednje Evrope zasigurati potrebno stabilnost. To je sploh edin vladni sistem, ki dovoljuje v povojnih časih urejeno vladno delo v nasledstvenih državah.
Priključitveno vprašanje ostaja neaktualno kakor je bilo. V tem oziru nisem niti naj-manje vznemirjen, je dejal dr. Beneš. Če bi se to vprašanje sprožilo, potein bi bila mnogo preveč zadeta struktura sedanje Evrope in interesi posameznih držav bi bili mnogo preveč ogroženi, da bi mogel katerikoli odgovorni državnik razgrniti to vprašanje. Prišel bo čas, ko se bo propaganda za ta problem sama od sebe nehala.
S tem pa ni rečeno, da se s tem vprašanjem ne bo treba več baviti. Zelo resno bo še to vprašanje in vsi se bodo izrekli proti priključitvi. Zadnji dogodki bodo v gotovi meri k temu pripomogli.
Na vprašanje, če se bo moralo prihodnje zasedanje Sveta Zveze narodov baviti z S0" spodarskim položajem Avstrije, je dejal dr-Beneš, da to vprašanje še ni dozorelo. Avstrija mora najprej stabilizirati svojo notranjo situacijo. Deset let že delamo na stabilizaciji tega položaja, toda sedanji trenutek je bil zelo slabo izbran za kakršnokoli iniciativo glede priključitvenega vprašanja ali kakega drugega vprašanja, ki bi se dotaknilo sedanjega političnega položaja. Taka iniciativa bi namreč kompromitirala stanje miru, ki ga vsi narodi neobhodno potrebujejo.
Politične vesti.
državi, zapreti. Danes delajo samostojni demokrati isto in se vrhu vsega še hvalijo.
Si duo faciunt idem, non est idem. Resnica je, da sedanja vlada ne postopa prav nič boljše ne slabše kakor sta delala Pašič in Pribičevič. Ni dvoma, da se izvaja vsak mogoč pritisk za vladne kandidate, ni pa res, da bi bili to znaki kake posebne diktature ... Odkod radikalom 140 mandatov, ki so jih dosedaj imeli? Ali sta mar Vojvodina in Macedonija v svobodnih volitvah izbrale radikale? Dal -jih je izvoliti Boža Maksimovič, kakor jih bo sedaj dal izvoliti Velja Vukičevič. Zakaj ni tedaj ta gosjx>da kričala proti terorju? »Samo zato, ker je bil tedaj teror njim v prilog, danes pa kriče, ker jim je na škodo.
Skrajna hinavščina je, kadar oni politiki, ki so se posluževali terorja in obznane, danes jadikujejo, da ni svobode, kakor da bi njim bilo za državljansko svobodo. Oni hočejo svobodo le za sebe, suženjstvo pa za svoje nasprotnike.
... Prav je, da ljudje, ki so devet let preganjali Hrvate, vendar enkrat občutijo, kako se živi v opoziciji...
Za svobodo in čistoto »volitev, za parlamentarizem in demokracijo se morejo boriti samo oni, ki dosedaj niso zlorabljali oblasti in ki so pripravljeni dati vsemu narodu pravice in sicer enake, ne pa samo onim, ki so na vladi in ki jo zlorabljajo v strankarske namene.«
Da ta »Obzorova« lekcija absolutno velja za hrvaške razmere, mora potrditi vsak poštenjak. Za slovenske razmere pa je mnogo premila. Kajti leta 1925, ko so bili esde-esarji v vladi, je vladalo v Sloveniji nasilje, . dočim ga danes, ko je SDS v opoziciji', ni. j Hinavščina esdeesarjev, če govore o voliv-' nem nasilju, je zato še zlasti grda!
= Naprošeni, objavljamo: V včerajšnji številki »Narodnega Dnevnika« je izšla beležka »cVreme» proti dr. Korošcu«, na koncu katere pravite, da sem v najboljših odnošajih s samostojnimi demokrati. Omenjena vest »Vremena« je bila napisana v redakciji glede na političen položaj in za njo kot dopisnik ne morem odgovarjati. Kot zastopnik informativnih listov sam v najboljših odnošajih z vsemi strankami. Blagovolite sprejeti, g. urednik, tudi ob tej prilki izraz mojega najodličnejšega spoštovanja.	Ljubljana, 5.
avgusta 1927. Oton G. Ambrož, ljubljanski dopisnik »Vremena«.
= Esdeesarska kandidatna lista za volivno okrožje Ljubljana - Novo mesto končno vendarle vložena. Težak je bil porod, ampak z združenimi močmi esdeesarjev in ostankov NSS in SKS je na vsezadnje vendar-le šlo. Dasi ostanki iz NSS in SKS ne bodo dosti pomagali, so bili vendarle potrebni, da je bilo mogoče prepleskati firmo SDS v »Združeno slovensko gospodarsko listo«. V tem oziru, da ob volitvah SDS vedno zataji svojo firmo, si je torej SDS ostala zvesta. — Nosilec te prepleskane kandidatne liste je seveda dr. Gregor Žerjav.	Razven dveh
kadidatov (župan Lončar in posestnik Ambrožič) kandidirajo vsi drugi v dveh okrajih. Tako kandidira posestnik Klement Belovski v Črnomlju in Novem mestu, Jakob Kušar v Kamniku in ljubljanski okolici, prof. Jug v Kočevju in v Krškem in Rudolf Jovan, za-slavljalni uradnik, v Litiji in Logatcu. Župan Lončar pa je srezki kandidat za Kranj in posestnik Ambrožič za Radovlji«*). — Da bi bila prepleskana esdeesarska lista močna in za podeželsko ljudstvo privlačna, ni ravno mogoče reči. In to je bil menda tudi vzrok, da je bila ta epohalna lista objavljena tako pozno. Upali so pač, da jo vendar še malo izboljšajo, ker pa ni šlo, pa ni šlo in tako se bodo morali esdeesarji navduševati pač za malo slabšo listo. Pa to nič ne de, ker glavno je, da je nosilec liste g. dr. Žerjav.
—	Vladni radikali o akciji Trifkoviča. O
razmerju med vlado in glavnim odborom NRS ter o akciji Trifkoviča je dejal ugleden član vladne radikalne kupine to-le: Zgrešeni so zaključki g. Marka Trifkoviča, da razbija radikalni del vlade radikalno stranko in da preganja posamezne radikalne prvake. Iz govora M. Trifkoviča izhaja, ko da glavni odbor ni kriv za razkol v stranki. Toda baš ta nedolžni in naivni glavni odbor je zapeljal g. Ranka Trifunoviča, da postavlja listo proti dr. Ninku Periču. Znano je, da je dr. Perič v jjodrinskem okraju zelo popularen in da mu njegovih zaslug še nihče ni odrekal. Celo g. Vujičič je odstopil od namere, da jrostavi svojo listo proti dr. Periču, našel se je pa g. Ranko Trifunovič, da razbija radikalne sile v po-drinskem okraju. In on je vrhu tega še član, novi član glavnega odbora.
= Pašičevci o stališču Davidoviča. Dočim g()vori Pribičevič, kako je Davidovič popustil, so ipašičevci čisto drugega mnenja. Tako je dejal odličen voditelj pašičevcev to-le: Govor g. Davidoviča je bil taktičen govor. On vidi, da vlada vse preganja dn zato se trudi, da bi se to nehalo. Kaj more drugega storiti, kakor da se na ta način bori v koaliciji za svobodo volitev? Ali naj izstopi iz vlade? In kaj jx>tem? Potem bi nas oni še bolj preganjali. Po mojem mnenju Davidovič ni retiriral. Lepo je dejal g. Davidovič, da je vstopila njegova stranka zato v vlado, da zasigura svobodo volitev. Preko tega ne gre g. Davidovič in jasno se vidi, da g. Davidovič ne želi te kombinacije tudi po volitvah. Je, kakor pravi pregovor: Oj Turčine, za nevoljo kume.« G. Davidovič mora do volitev trpeti tega »za nevoljo ku-ma«, po volitvah pa se razidem«).
= Nesoglasja med disidenti in Hrvatskim blokom v severni Dalmaciji. V Šibeniku se je mudil te dni dr. Brkič kot delegat vodstva Hrvatskega bloka, da se dogovori z ra-dičevskimi disidenti zaradi nosilca liste za severno Dalmacijo. Do soglasja pa ni prišlo, ker zahtevajo radičevski disidenti za nosilca šibeniškega župana dr. Kožuha, dočim pravijo zagrebški gospodje, da disident ne more biti nosilec in predlagajo dr. Brkiču. Ni izključeno, da pride vsled tega nesoglasja
uh«	o«., i-vcuiuciuiu	Ajona.
Karola. Ta je slej ko prej strah g. Br*a = Italijani aspirirajo tudi na jtali-isk kralja Fuada v Rimu so uporab"1 . janski listi za veliko akcijo o važn°8,„ K B
do popolnega preloma med ferialci in radi' čevskimi disidenti.
= Vsi hočejo postati člani regentskeg* sveta. Kakor smo že jroročali, se Bratiairi silno trudi, da bi prišla v regentski svet tud' kraljica Marija. Po zadnjih bukareštanskih vesteh pa hoče priti v regentski svet tud' sam Bratianu, ker bi se potem umaknil iz političnega življenja. Tudi general Avarescu bi hotel priti v regentski svet in upa, da se mu bo to tudi posrečilo, ker se je pobotal z Bratianom. — Zlasti pa se polaga vaz; nost na vstop kraljice-vdove v regentski svet, ker bi v tem primeru avtoriteta re; gentskega sveta tako narasla, da se ne bilo tijeba bati eventuelnih intrig PT1®
jcuisn-ž iiaii /jO. vcimu cmuiju u v««**	»
ta za Italijo.. Navajajo prav iste vzr0, _ kor jih je slišati, kadar govore o na j stvu Tunisa. Razlika je samo ta, da Se Egipta še skrivajo svoje zavojevalne nam ne, dočim očividno mislijo, da Francija n zasluži te obzirnosti ko Vel. Britanija. Zn*' Čilna je v tem pogledu pisava >Tnbune<, ki piše med drugim: »Dve državi, ki živita ko Italija in Egipt ob Sredozemskem morju, morata biti prepričani o potrebi skupnega nastopanja. Verjetno je, da bo zgodovina v bližnji ali daljnji bodočnosti privedla do novih razvojnih dogodkov v vsem Sredozemlju. Dobro in potrebno je, da imata Egipt in Italija v vsaki razvojni stopnji voljo in sposobnost njuno konkretno prijateljstvo obvarovati pred zunanjimi nevarnostmi in notranjo oslabitvijo. »Giornale djltalia« pa dostavlja, da ne sme to sodelovanje Italije in Egipta vznemirjati nobeno sredozemsko ali zapadno državo. — Italijani že sanjajo, čeprav si še ne upajo tega priznati.
= Izpremembe v vodstvu amsterdamske strokovne internacionale. »Petit Journal« poroča o zasedanju komisije mednarodnega strokovnega kongresa in friše o nastopili tajnika Oudegeesta in Browna. Po tem bi bila pozicija Purcella kot predsednika in Brotvna kot tajnika strokovne internacionale
—	nevzdržna. Simpatije obeh, ki jih imata do Moskve, (propagirata namreč združitev strokovnega gibanja: socialistične in ko®u' nistične strokovne internacionale! Op. ur) in njuni nastopi proti Jouhaux-u in Mer-tensu so dali povod, da se je večina delegatov na kongresu izrekla proti njima. Na drugi strani pa je zelo omajana tudi pozicija Oudegeesta. — Obenem s temi izpremem-bami v vodstvu amsterdamske internacionale se naglaša tudi potreba premešče-n j a strokovne internacionale iz Amsterdama v Berlin. Posebno Purcell se zavzema za sedež internacionale v Berlinu, kjer je že imela ta mednarodna strokovna zveza svoj sedež do leta 1914.
= Zakaj noče Coolidge več kandidirati? Vest, da ne misli Coolidge več kandidirati, je francoski tisk izredno presenetila. Treba opozoriti na to, pravi Petinax v »Echo de Pariš«, da je storil Coolidge svoj sklep ,v trenutku, ko je ženevska konferenca, k* )e njegovo delo, na smrtni postelji. Mb*lu Ki da bo mogel Ameriki pokazati izre?®n di-plomatičen uspeh, in s tem o^reptti SV0J prestiž. Računal je na Jrazorožitev m na uspeh, ki ga je s tem dosegel nad svojim protikandidatom. Njegova resignacija je jasen dokaz, kak° sllno le razočaran Coo-lidge
_ Težak konflikt med Francijo in Kitajsko. D neznatnega vzroka je prišlo med francosko in pekinško vlado do težkega konflikta. Pekinška vlada je vpeljala posebno carino na preproge. Tientinski carinski urad je bil obenem prestavljen v francosko koncesijo. Trgovci s preprogami pa so se novi carini uprli in pekinški uradi so morali zato uporabiti nasilna sredstva. Francoski uradi ]>a so se postavili na stališče, da carina na preproge ne odgovarja franoosko - kitajski trgovinski pogodbi in so dali zato carinski urad zasesti po svojih vojakih, ki so kitajske carinske uradnike pregnali, urad pa zapečatili. Pekinška vlada hoče vsled tega pod-vzeti energično akcijo proti francoskemu vjdivu. Drugo vprašanje pa je, če bo imela ta akcija kak uspeh.
Dunajsko pismo.
Politični položaj po krvavem petku. — Obnove po revoluciji. — »Jadranska plovidba«.
Na Dunaju, 4. avgusta.
Socijalna demokracija prav sumljivo nosi na trg groznega mačka, ki ga je skupila na j krvavi petek 15. julija. Ta dan sinemo šteti med usodne dueve prvega reda za ponosno in samozavestno stranko socijalistov, ki so res menili, da so gospodarji položaja na sploh, ker morejo s svojim številom in tudi s sposobnostjo preprečiti vsako pozitivno de-
lo	parlamenta. Toda dogodki na krvavi petek in kar je temu sledilo, so jim odprli oči, da bi bilo najbolj nevarno za nje same, ako bi strune v parlamentu preveč napeli. Skratka: spoznali so, da jim vajeti v glavnem mestu uhajajo iz rok, ali tudi, da jim internacionalni oziri narekujejo več skromnosti. Spoznali so tudi, da ima zvezna vlada veliko več notranje sile nego so oni domnevali, da sploh more zvezna vlada napovedati ostrejši boj tudi socijalni demokrati in to z utemeljeno nado na vspeh.
Avstrijska zvezna republika šteje naslednje dežele: Dolnja in Gornja Avstrija, Sol-oograška', Tirolska, Predarelska, Koroška, Štajerska, Burgenland ali Gradišče in končno — Dunaj, ki je republika sama za se. tedanja vladna koalicija obvlada vse de-
razun Dunaja. Ako bi šlo za silo, tedaj bi socijalisti mogli edino na Dunaju uPati na gospodstvo položaja.
Toda vse dežele imajo velik interes na Svojem glavnem mestu. In na to dejstvo so doslej socijalisti pokladali premalo važnosti, tiund (zveza) je na Dunaju gospodar neštetih vrednot. To so posestva bivših Habs-burgovcev (dvor, SchSnbrunn, Lainzertier-garten, Belvedere, mnogo palač itd.), vsa poslopja bivše monarhije (vsa ministrstva, oba muzeja, poslopja centralnih oblasti). Pa tudi dežela Dolnja Avstrija ima tu ogrom-&ega imetja, ima tu celo svoj sedež v častit-ilv* ®t&n palači deželnih stanov v Herren-nmr?i lt!'a tudi muzej itd. — Ali še večji je 7« no n interes, ki ga imajo dežele in Zve-
•	v	kot	glavnem	mestu celokupne
ave. Tu je s6(je2 osrednje vlade, torej najvašje avtoritete v .republiki, ki pač ne more in ne sme biti na Dunaju nikaka sužnja sedanje socijalistične večine, marveč niora imeti avtoriteto tudi nad njo. In ker ima ves ostali svet svoje vezi le z osrednjo vlado, ker pozna le njo in nobene druge avtonte v tej državi, je naravno, da mora Dunaj s temi dejstvi tudi resno računali, loda priti je moral Sele krvavi petek, da so vsa taka vprašanja stopila v ospredje in da so se zavedli tudi socialisti njihove važnosti.
Vse to, kar sem do tu omenjal, je povsem naravno in samo po sebi umevno. In vendar je dovoljno uvaževano šele po bridkih preizkušnjah žalostnega petka. — In pod vtisi takega spoznanja je deloval parlament |n tudi sklenil letošnje zasedanje v miru in dostojanstvu najvišje zakonodajne korporacije. Zadnja seja v torek je bila celo jako plodovitna, kajti vlada je spravila pod streho celo vrsto važnih zakonov. Med temi je zakon o šolski reformi, ki ustvarja nove tipe šolstva, nekak kompromis med dvema ekstremoma, kar pa je nekaj jako dobrega. Prepričan sem, da se bodo mnogi narodi na Dunaju učili reorganizacije šolstva na moderni podlagi. Prav bi bilo, ako bi tudi naši šolniki preučili to avstrijsko reformo.
Med počitnicami poslujeta dva parlamen-tarna odseka m ari ♦	•	j 1
, -7 ’ “?ed temi odsek za novo ca-
v- ‘ m' ^ ie mnogo opasnosti-za nas izvoz .Na vse naše pridelke hočejo carino izdatno zvišati, celo aa sadje vseh vrst, na čebulo m češenj itd. Zdi se, da pride med večino in opozicijo do kompromisnega načrta, ki bo sprejet. Za ta slučaj, ki ga je i gotovostjo pričakovati, se mora tudi naša vlada pripraviti, da bo imela kontraadut v rokah za bodoča pogajanja o novi trgovinski Pogodbi.
Seiplova vlada pa je izšla iz krvave revolucije močnejša nego je kdajkoli bila, kar ni ravno najslabši izhod tudi za sosednje države. Le to bo še treba zahtevati in doseči, da Dunaj ne bo še nadalje zatočišče vseh prevratnih elementov Evrope. Svobod-njaštvo, demokracija, pojmi o internacionalni gostoljubnosti itd. so sicer lepi nazori modernega človeka, toda »zuviel des Guten« tudi tu ne more biti dobro. In sosednje države imajo pravico, da od Avstrije zahtevajo več pozornosti na elemente, ki ne ogrožajo le varnosti te države, marveč ki skušajo zanesti zdražbe in prekucije tudi čez meje med sosede.
Na justični palači se že vrše pred vsem varnostna dela, da ne bi bilo nesreč vsled podiranja zidov v notranjosti Ln na fasadi. Ob tej priliki strokovnjaki najbolje vidijo, ali bo mogoče staro poslopje sploh kako popraviti.
Poslopje dnevnika »Reichpost« se pa že bliža popolni popravi. Prav lepo bo to za-naprej, lepše nego je bilo doslej. In kako hitro je to šlo. Komaj štirinajst dni po katastrofi je imela »Reiclisposta« že nad 400.000 naših dinarjev ali 50.000 šilingov darov od strani somišljenikov. In še vedno prihajajo vsak dan obilni darovi v vseh evropskih valutah, tudi češke krone in dinarji in marke in švicarski franki in dolarji itd. Tako ne bo le dovolj denarja za popolno opremo poslopja in notranjosti, za poboljšanje tiskarne same, marveč tudi glavni urednik dr. Fuu-der dobi povračilo za vso nastalo škodo in pa še za prestani strah, ko je moral lezti čez strehe v varnost.
iPodobno je pri »W,iener Neueste Nachrich-ten«, ki je glasilo bogatih nemškonacijonal-nih krogov. Tudi tu bo poslej lepše in vse bogatejše nego je bilo doslej. — Pripominjam, da zadnje čase celo ta list piše jako veliko o prijaznosti vseh Nemcev do Jugoslavije, dela prostovoljno reklamo za naša morska kopališča in celo za naša slovenska letovišča.
Sušačka »Jadranska plovidba« se ponosno pridružuje prvim paroplovnim družbam za obrežno in krajšo vožnjo. Njeni parniki so dostojni in vstrezajo vsem zahtevam občinstva, njeno moštvo od kapitanov doli so potnikom jako simpatični in gredo potnikom tudi v vsakem oziru radi na roko. Tudi ima jako dobre urnike za svoje brze in običajne vožnje. Že letos more biti družba zadovoljna z materijalnim vspehom, in ako razširi svojo reklamo ter vedno vstreza opravičenim zahtevam potnikov, si zagotovi prav živahno in rentabilno službo na našem morju. — Za potnike, ki se hočejo na morju odpočiti, so silno pripravne vožnje s parniki, ki se ustavljajo v mnogih lukah. Na primer parnik, ki vozi iz Sušaka v petek zvečer in pride v kotor šele v ponedeljek zvečer. Ali pa parnik, ki vozi iz Splita v ponedeljek zvečer in pride v Ulcinj v četrtek dopoldne. Potnik ima tu dovolj prilike, da se brezskrbno naužije morskega zraka in vidi vse polno dalmatinskih krajev, ki so zanj vsi zanimivi. — Videl sem tu, da se ljudje za take vožnje zanimajo. Sam sem imel priliko, da sem svetoval, kam naj se obrnejo, da dobe vse potrebno. Za naprej bom znal še več storiti. Vem dobro za mesta, kjer bo primerna reklama veliko izdala, n. pr. na deski v poročevalski sobi parlamenta. — Svetujem pa družbi, da se ozira na posebna priporočila tukajšnjega prometnega biroja našega g. Katnika, ki se je razvil v pravcatega mentorja za razvoj tujskega prometa v naše kraje, posebno v našo divno Dalmacijo.	A.	G.
Centralnega izvršnega komiteta. Zanje trdi Jaroslavskij da »more opozicija živeti in dihati samo v zraku neuspehov.« »Centralisti« trdijo, da ne delajo nobenih pogreškov-in hočejo pokazati voljo za vztrajno borbo z opozicijo, tako, da se ta ne bi več niti po- J javila.
POPOLEN POLOM KOMUNISTOV NA ANGLEŠKEM.
Preteki teden je bil črni leden za angleške komuniste. V Southportu, glavnem sre- ' dišču angleških rudarjev, se je namreč vršila konferenca britanske zveze rudarjev in ■ vsi komunistični predlogi so bili od kon- j ference odklonjeni.
Poraz za komuniste je tem težji, ker so s najbolj upali na pomoč rudarjev. Dejansko • so se tudi ti za časa rudarske stavke silno eksponirali za sovjete. Bili so v najintimnejših stikih s sovjeti in generalni tajnik J rudarjev Cook je javno govoril, da je »po- [ nižni učenec Lenin« ter odšel tudi v Mo- i skvo. Potek konference v Southportu pa je dokazal, da je nastal med angleškimi rudarji po polen preokret .in da so vse simpatije za komunizem ugasle.
V	tem oziru je zelo poučen članek »Mor-ning Poste«, ki pravi med drugim:
Nazadovanje sovjetizma v Southportu je silnejše, kakor je mogel pričakovati tudi največji optimist. Vsak predlog, ki so ga skušali doseči komunisti, je doživel težak poraz in sicer tako na javnem shodu, ko v odsekih. Komunisti so se bahali, da bodo doibiii za sebe vso rudarsko federacijo in da bo komunistična frakcija zopet prišla v delavsko stranko. V resnici se jim je tudi posrečilo, da so pridobili za sebe delegaie dveh velikih okrajev južnega Walesa in škotske, toda že v sekciji je bil njihov predlog odklonjen. Komunisti so hoteli nadalje, da se ustanovi anglo-ruski rudarski odbor. Konferenca pa je z ogromno večino odklonila že vsako debato o tem vprašanju. Komunisti so zahtevali, da rudarji tudi z generalnim štrajkom preprečijo sprejem novega zakona o Trade-unijah. Komaj pa se je debata o tem predlogu začela, so videli komunisti, da je vse proti njih predlogu, ki so ga nato umaknili.
Kako bo silen neuspeh sprejela Moskva, še ni jasno. Morebiti bodo sovjeti sentimentalni in očitali angleškim rudarjem nehvaležnost, ker so pač sprejemali od Rusije denar za časa štrajka, sedaj pa obračajo Rusom hrbet. Toda ta očitek bo le v sramoto sovjetom samim, ker bo v dokaz, da so hoteli izrabiti bedo angleških rudarjev in z rublji kupovati njih prepričanje.
Konferenca v Southportu je dokazala, da te zime ne bo krize, kakor so prorokovali Cook, Lloyd George in drugi. Sicer pa je še čisto negotovo, kako se bo opredelil Cook sam. V zadnjem času nastopa zelo umerjeno. Jasno pa je to, da so desničarji med rudarji v silnem napredku in da so izgubili i komunisti silno mnogo pristašev med rudarji. Samo v južnem Walesu imajo komunisti še nekaj sile.
Borba z opozicijo v ruski komunistični stranki.
V	not ranje-političnem življenju Moskve , lelos ni poletne sezone. Nasprotno, ravno j
v	mesecih juniju in juliju se je pojavilo živahno gibanje v vrstah komunistične opozicije, ki išče vedno novih načinov za borbo proti večini centralnega komiteta.
iNa zadnjem plenumu Centralnega izvršnega odbora komunistične stranke, ki se je vršil v Moskvi koncem meseca julija, je bila ■posvečena največja pozornost vprašanju borbe z opozicijo. Na tem plenumu je bilo sklenjeno, da se prične močnejša kampanja v časopisju proti opoziciji. Na čelu te časopisne kampanje je E. Jaroslavsky, ki je že napisal v »Pravdi«, »Krasni Gazetti« in drugih komunističnih glasilih mnogo člankov proti opoziciji.
Opozieionalci trdijo, da se njihov polofici-elni način borbe z večino v stranki pojasnu-je s tem, da je v ruski komunistični stranki nastopila doba »neznosnega režima«, če kak član stranke »nima več možnosti, da bi dal svoji individualnosti izraza.«
Nkolikokrat je delovanje opozicije že prenehalo in posamezni predstavniki opozioije (kakor n. pr. Trocki) so izjavili, da se odrekajo frakcijski borbi. Toda junija in julija meseca tega leta je izjavila »trockistično-zinojevska« opozicija, da obstoja med njo in centralnim komitetom stranke divergent-nost v vseh vprašanjih ekonomskega življenja in v vseh vprašanjih, ki se tičejo dela komunistične stranke.
E. Jaroslavsky (predstavnik večine centralnega komiteta in odločni nasprotnik opozicije) pa trdi, da imajo opozicionalci krivdo zlasti v tem, da so s svojim stališčem nastopili ravno v času najhujših napadov na sovjetsko državo s strani veliko-britanskega imperializma in ko so se na sovjetski strani dogajali najpomembnejši dogodki.
V tem času so opozicionalci s Trockijem in Zinovjevim na čelu poslali stranki neki dokument v obliki ultimata in ki ga je v začetku podpisalo 83, kasneje pa preko 400 članov komunistične stranke.
E. Jaroslavsky trdi, da je 400 članov prav neznatna številka poleg milijonov ostalih članov komunistične stranke. Toda predstavniki opozicije naglašajo, da teh 400 podpisnikov pripada stari komunistični gardi, — to so ljudje z imeni, ki so imeli toliko’ državljanskega poguma, da so nastopili proti Stalinu in njegovim pristašem, ki nimajo navade, da bi nežno postopali s svojimi nasprotniki.
Centralni komite	komunistične stranke
nazivlja sedanjo »letno periodo« v delovanju opozicije kot — »peticijsko«.
Danes se opozicija z vsemi silami trudi, da razširi svojo platformo in da si pridobi simpatije »brezstrankarjev«.
V opozicijskem bloku samem obstoji več skupin in skupinic, od katerih naj omenimo levo skupino Smirnova, Supronova, Filipen-ka in drugih. Ta skupina vodi proti centralnemu komitetu	tajno revolucijonarno akcijo in izdaja proklamacije in letake. Tvorijo jo novi tajni frakcijski centri, ki se pripravljajo na ostro opozicijo pri bližajočem se kongresu komunistične stranke.
Med opozicionalci	se nahaja tudi tako-
zvana »buferniaja« grupa. Ta skupina skriva svoje opozicionalno razpoloženje s previdnim odobravanjem Centralnega komiteta. Sem spada Smilga, ki so ga odpravili v Sibirijo, v Habarovsk.
Glavna skupina opozicije (Trockij, Zinov-jev) vodi borbo proti sedanjemu vodstvu komunistične stranke, 'z druge strani pa dela na organizaciji elementov, s katerimi hoče osnovati bodočo drugo stranko.
Proti tem skupinam se danes bore člani
UJČEVO DETE ALI — DIPLOMATSKA PEST.
Beograjske »Novosti« ipišejo:
Gosp. Jov. Dučič, naš diplomatski zastopnik v Kairi je razbil nos g. Miljutinu Jovanoviču, našemu poslaniku v Varšavi. G. Du-eič je_ udaril g. Jovanoviča v lice v pisarni pomočnika ministra, da bi se maščeval za nek star račun z Ženeve. Pred dvema letoma je bil namreč g. Jovanovič poslanik v Švici in že davno ni mogel videti g. Dučiča. G. Dučič je tedaj poslal naš delegat pri Zvezi narodov in je s tem materialno in moralno oškodoval g. Jovanoviča, ki je, dokler je še živel pokojni Nikola Pasic, užival privilegij, da ni bil samo naš švicarski poslanik, temveč je zastopal našo državo tudi na zasedanjih Zveze narodov. To ni mala stvar izgubiti 200 švicarskih frankov (dnevno) in dobiti v zameno zabavljiva vprašanja od
kolega-diplomata.
Nekega dne je bila objavljena v švicarskih listih vest, kako je baje neka devojka tožila švicarskemu sodišču — našega delegata Dučiča, zahtevajoč odškodnino za izgubljeno čast. u. Dučič je verjel, da izvira vse to iz poslanistva v Bernu in da je bil slavni povzročitelj te zadeve — tedanji poslanik g. Milutm Jovanovič, ki je še užival moč in zaščito od svojega starega ujca Nikole Pa-šiča. G. Dučič je moral oditi v Kairo radi te Ženevske afere, ali tudi tja ga je spremljala zla usoda iz Berna. Neka zlobna oseba je poslala na egiptovske časopise — izrezke iz švicarskih listov o istih dogodkih. Ko je dospel g. Dučič v Kairo, je že naletel na prste iz Berna in Ženeve.
Ta stari račun se je sedaj razčistil v pomočnikovi^ pisarni v tretjem nadstropju »Žute kuče«. — Ako je ta slučaj vsaj po mišljenju varšavskega (poslanika razčiščen med g. Dučičem in g. Milutinom Jovanovičem, pa nikakor ni likvidiran za nas. S tem slučajem naj se pozabava tudi g. minister zunanjih del. Ta stvar ni več privatna. Privatna ni bila že takrat, temveč je bila uradna, ko je g. Dučič »odletel v Egipt«. On nam je odtod poslal nekoliko poročil o našem izvozu v Egipt. Toda tja so ga prestavili radi g. M. Jovanoviča, in sedaj je zadeva uradna, posebno ker so sedaj vsi varšavski listi z velikimi naslovi vso stvar raznesli po vsej Poljski- To zadevo komplicira še dejstvo, da je g- Milutin Jovanovič sprejel ta napad g. Dučiča — kot neko prijateljsko božanje po ramenu in ne kot pest v licel
G. minister zunanjih zadev bi moral, — !o ie interes države, — ob tej priliki nekaj urediti v naši diplomaciji. Diplomacija se je toliko osmešila, da neprestano blamira in škoduje i državo i sebe. čas je že, da se prične s čiščenjem našega zastarelega diplomatskega zbora, ki datira še iz prejšnjih dob. Čas je, da se naša diplomacija dvigne na višino — njej pristojno, ako že ne na ve-
liko. Čas je, da se odpravi iz diplomacije ono, kar jo je kot balast obremenjevalo. Pariz, Washington, Madrid, Bern, Budimpešta, Carigrad, Tirana, Varšava morajo biti v pr-
vi	vrsti v kombinacijah naše »Žute kuče«! Načelniki naših misij v teh mestih so se pokazali kot nerodni ali nepoučeni o dogodkih, ki so se dogajali okoli njih. Eden, tisti iz Tirane, je direktno kriv, da je prišlo do znanih dogodkov med nami in Albanijo v poslednjih dveh, treh mesecih. Toda o tem drugič; cela knjiga je tu, ki kaže vso škodo, ki so jo naredili naši državi i moralno i materialno nekateri »protekcionskinderi«.
BOJ ZA VIČ.
Agitacija za nedeljske občinske volitve se vrši na mnogo bolj miren in dostojen način, kar moramo vsi kar najtopleje pozdraviti. Je tudi že skrajni čas, da je tiste strastne in brezobzirne agitacije konec in da se ne končajo volitve s prepiri po občini.
Mislimo pa tudi, da je čisto odveč preveč agitirati in loviti glasove volivcev z raznimi obljubami, ki bodo uresničene ob Sv. Nikoli. Zlasti so tako vedno nastopali samostojni demokrati in socialisti in podoba je, da se take agitacije še niso odvadili.
Če pa je hrupna agitacija zelo ponehala, pa je tem bolj živa tiha agitacija od moža do moža. Zdrava in dobra je ta agitacija in z njo bomo dobili na čelo občine može, ki jih občinsko gospodarstvo potrebuje. Treba je, da bodo sedanje volitve pometle z vsem, kar je bilo nezdravega v občini in kar je bilo na kvar smotrenemu občinskemu gospodarstvu.
Predvsem pa je pozdraviti, da je pri sedanjih občinskih volitvah stopil na prvo mesto interes za dobro občinsko gospodarstvo. Najlepši dokaz temu je nepolitična go spodarska delavna lista, ki so jo sestavili pristaši raznih strank. Ne more biti napredka v občinskem gospodarstvu, če bo strankarska politika odločevala, kdo bo na čelu občine in kdo ne. Dobro se bo občina upravljala le tedaj, kadar se bo gledalo samo na to, kako je kdo sposoben in kako je vnet za napredek občine.
In da ta zdrava misel zmaga tudi na Viču, kakor je zmagala že v vseh naprednih krajih, so se združili radikali, narodni socialisti, radičevci in samostojno demokratski disidenti ter postavili svojo gospodarsko delavno listo, ki ima še to prednost, da jc nepolitična. Da pa svojo misel še bolj poudarijo, so postavili za nosilca liste vsestransko priljubljenega stavbinskega mojstra Marinčiča, moža, kateremu je blagor in napredek občine prva in glavna skrb.
Brez tistih vsakdanjih fraz in brez onih | praznih in že stokrat povedanih obljub, pa ; tudi brez onih nelepih hujskarij, kakor jih zlasti ljubijo komunisti, gre gospodarsko-delovna lista v boj in samo vsled tega pridobiva vedno več pristašev.
Polno perečih gospodarskih vprašanj ima rešili bodoči občinski odbor, vsa ta vprašanja pa ni mogoče rešiti ne s frazami in ne z obljubami, še manj pa z izrabljenimi strankarskimi frazami. Dobra rešitev je ntqgoča le z vestnim gospodarskim delom in tako delo bo dala edino nestrankarska gospodar-sko-dclovna lista.
Že samo to dejstvo, da so to listo sestavili pristaši raznih strank, dokazuje, da bodo na gospodarsko-delavna lisli izvoljeni odborniki delali objektivno in vestno, ker so pokazali, da jim je napredek občine več ko vsi strankarski interesi.
Zato pa bo preudaren volivec zaupal svoj glas tudi samo gospodarsko-delovni listi z
g.	Marinčičem na čelu!
40- LETNICA SOKOLSKEGA DRUŠTVA V NOVEM MESTU, DNE 13. IN 14. AVGUSTA 1927.
Ker je zanimanje za 40-letnico našega sokolskega društva ogromno in povpraševanje po prenočišču splošno ter zalo obstoja bojazen, da ne bi mogli vseh gostov dostojno nastaniti, naproša stanovanjski odsek celokupno novomeško sokolstvu naklonjeno občinstvo, naj mu bo za 14. avgust na razpolago s kakim prostorom za prenočitev članstva in številnih gostov, fei jih vežejo razni spomini na naše lepo mesto in bi se tedaj radi zopet po dolgih letih sešli s svojimi starimi znanci in prijatelji. Oni dan naj se vsak zaveden novomeščan omeji na najmanjši prostor, kakor to veleva stara slovanska gostoljubnost lin sokolska ljubav do dragih nam gostov, vse druge pa naj rade volje prepusti v odmor in odpočitek vsem onim sokolom, ki bodo prešinjeni visoke sokolske misli pohiteli k nam, da pokažejo solidnost bratskih sokolskih vrst. Pokažimo jim, da nam je nad vse ljubo, ako pridejo, sprejmimo juh prisrčno in navdušeno, da bo ostala gostoljubna dolenjska metropola vsem bratom v neizbrisnem spominu. Oni dan mora biti najveličastnejši vseh, kar jih je videlo Novo mesto. Svoji k svojim. Zdravo!
PRIJAVE ZA LJUBELJSKO DIRKO.
Prijave za ljubeljsko dirko se sprejemajo še do 9. avgusta t. 1. do 6. ure zvečer v tajništvu Avtomobilskega kluba Kraljevine SHiS, Sekcije Ljubljana. Prijaviti je mogoče pismeno ali ustmeno v tajništvu ali pa te-lefonično na številko 21-93.
Avtomobilski gledalci si lahko že sedaj preskrbijo izkaznico za parkprostor v tajništvu Avtokluba ,kjer leži na vpogled točna skica z vsemi parkprostori. Parkprostorov je za avtomobile 14 ter je za člane Avtokluba rezerviran park šte. 8, ki se nahaja pod Sv. Ano ,na dvorišču lovske hiše gospoda barona Fridriha Borna. Parkprostori bodo označeni z velikimi daleč vidnimi tablami ter se pelja vsak avtomobilst tako daleč, da pnide do njemu dodeljene številke. Tam mu dodeli funkcionar Avtokluba mesto za avtomobil. Navodilom funkcionarjev se mora vsakdo brezpogojno pokoravati. Voditi preko dodeljenega parkprostora je strogo prepovedano..
Dnevne Testi,
KAKOR V VSEJ DRŽAVI.
»Politiki« piše neki naročnik:
Na živinskem trgu se prodaja rogata živina po pet do sedem dinarjev za kilogram žive teže.
Prosim vas, da mi pojasnite, kako dolgo bomo še mi plačevali po 16 dinarjev za kilogram mesa in kdo se za to stvar briga.
>Politika« ni dala naročniku nobenega pojasnila.
In mislimo, da ga tudi noben slovenski list ne bi dal, zlasti sedaj ob volitvah, če bi ga vprašal kak Ljubljančan, zakaj velja v Ljubljani meso več ko 20 dinarjev.
— Železnica Št. Janž — Sevnica. Uprava za gradnjo novih železnic je razpisala licitacijo za dobavo podrobnih načrtov za zgradbo železnice Št. Janž—Sevnica. Proga bo dolga 12 km.
— Za popravilo državnih cest v Sloveniji je odobrilo ministrstvo za javna dela kredit 4,286.000 Din.
— »Uradni list« št. 82 z dne 3. avgusta t. 1. objavlja imena predsednikov volilnih odborov pri skupščinskih volitvah dne 11. septembra t. 1.
— Komercializacija državnih gozdov. Ministrstvo za šume in rudnike je sklenilo, da se državni gozdovi komercializirajo. Ministrstvo je poslalo več gozdarskih strokovnjakov na Češkoslovaško, da prouče komercializacijo češkoslovaških gozdov.
— Inšpekcija severnih jadranskih luk. Te dni je izvršila posebna komisija uprave pomorskega in rečnega prometa inšpekcijo severnih jadranskih luk.
— Pravilnik za petrolej. Uprava državnih monopolov je izdelala pravilnik za denatu-riranje petroleja. Finančni minister je pravilnik podpisal.
— Angleški in ameriški izletniki na Jadranu. Na potovanju po Jadranskem morju je prispela v Dubrovnik angleška luksuzna jahta »Venezia<. Na krovu ladje se nahaja več uglednih angleških in ameriških osebnosti.
_ — Češkoslovaški šumarski kongres se vrši dne 15. septembra v Olomucu. Kongresa se udeleže tudi delegati iz naše države.
— Nemški profesorji v Dalmaciji. Iz Splita poročajo: V drugi polovici meseca septembra ali pa začetkom oktobra poseti našo obalo velika skupina nemških profesorjev. Kot voditelji in tolmači se pridružijo nemškim znanstvenikom številni naši ugledni arheologi, liistoriki in geologi. Ekskurzija nemških znanstvenikov je prva te vrste v naših krajih; če uspe, ji bodo sledile nedvomno še nadaljnje.
— Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« za ljubljansko oblast sporoča da je odbor v svoji seji dne 2. avgusta t. 1. sklenil, da se bodo v bodoče sprejemali v to društvo tudi vsi trgovski nastavljenci industrijskih, bančnih in drugih podjetij. Mnogo priglašencev zlasti z dežele je potom položnice poslalo predpisane zneske, ni pa poslalo prijavnice. Ker se brez prijavnice ne more nobenega sprejeti, prosimo, da te vpošljejo čimpreje. Prijavnice imajo načelniki gremijev v zadostnem številu na razpolago. Prijavni rok je sicer na prošnjo interesentov podaljšan, želeti pa je, da se vsak prijavi takoj, da bo moglo društvo čimpreje pričeti svojo človekoljubno delovanje. — Odbor.
— Popust in posebni vlak za povratek udeležencev slavnostne razsvetljave na Bledu. V nedeljo zvečer dne 7. avgusta t. 1. se vrši na Bledu običajna slavnostna razsvetljava. Železniška uprava je dovolila 50% popust voznih cen in sicer na ta način, da si udeleženci kupijo »izletniške karte« do postaj Lesce-Bled ali Bled-Jezero in nazaj do izhodne postaje. Te izletniške karte veljajo dne 7. avgusta t. 1. izjemoma tudi pri vlaku 914, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 11.40. in pri vlaku 916, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 14.40. — Da se omogoči udeležencem te prireditve povratek domov, bo vozil v noči od 7. na 8. avgust na progi Bled
—	Ljubljana gl. kol. posebni vlak z odhodom z Bleda oh 0. uri 30 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 3. uri.
— Znižane vozne cene za Dunajski jesenski sejem 1927. Že več let se je z najboljšim uspehom prirejal Dunajski velesejem. Letošnji jesenski velesejem se vrši od 4. do 11. septembra. Državne železnice kraljevine SHS dajejo vsem obiskovalcem letošnjega jesenskega sejma 50 odstotkov popusta za potovanje na Dunaj in sicer za dobo od 25. avgusta do 10. septembra, kakor tudi za povratek od 5. do 25. septembra 1927. Potnik mora vzeti celi vozni listek, katerega pridrži in kateri mu služi za povratek. Vodstvo jesenskega velesejma mu na voznem listku potrdi, da je posetil sejem. Kraljevske ogrske železnice dajo na temelju sejm-ske legitimacije od 31. avgusta do 15. septembra sledeči popust: vozni listek nižjega razreda velja za vožnjo v naslednjem višjem razredu. Avstrijske železnice dajejo popust na železnicah obiskovalcem Dunajskega velesejma v Sasu od 31. avgusta do 15. septembra na vožnjah ob prihodu in povratku po 25 odstotkov in sicer na temelju sejmske legitimacije in veljavnega potnega lista. Na temelju teh dveh izkazov je tudi prestop avstrijske meje prost in ni potrebno vzeli si vizuma. Donavska parobrodna družba in Ogrska rečna plovidba dajeta na progi Dunaj—Budimpešta in Budimpešta—Mo-liač 50 odstotkov popusta. Parobrodna družba: Jadranska plovidba na Sušaku in Du-brovačka plovidba v Dubrovniku dajeta na svojih parobrodih od 23. avgusta do 6. septembra 1927 popust v tem smislu, da vozna listek nižjega razreda velja za potovanje v višjem razredu. Društvo »Boka« daje 50 odstotkov popusta.
— Iz vojaške službe. V našo vojsko so sprejeti: v čin rez. poročnika Iva,n Primožič,
kot rez. podporočniki pa Stanislav Stergar, Franjo Vajd, Ivan Francoz, Ivan Pirket, Franjo Kovač, Oton Pfeifer Franjo Švab in Matija Vert; v artiljeriji so sprejeti: kot rez. podporočnik Josip Kraus; v ekonomski stroki: rez. adminstrativni podporočnik Franjo Zajec; v sanitetni stroki: sanitetni kapetan I. ki. Vinko Janežič.
— Razpis službe glasbenega učitelja. Odbor Glasbene Matice v Ljubljani razpisuje za podružnično glasbeno šolo v Novem mestu službo glasbenega učitelja za klavir in glasbeno teorijo. Učna obveznost tedensko 24 ur, mesečna plača 1500 Din. Eventuelne nadure se honorirajo posebej. Mesto je pogodbeno. Nastop službe 1. septembra 1927. Prednost imajo oni ,ki so sposobni prevzeti tudi pevovodstvo. Natančnejša pojasnila daje pisarna Glasbene Matice v Ljubljani, kamor se vlagajo tudi prošnje do 20. avgusta 1927.
— Razpis učnega mesta. Veliko županstvo razpisuje na državni trgovski akademiji v Ljubljani eno mesto profesorja za slovenski in srbohrvatski jezik. Nastop s šolskim letom 1927-28. Za to mesto se jemljejo v poštev samo profesorski kandidati z usposobljenostnim (diplomskim) izpitom iz dotičnih predmetov. Prošnje, opremljene po čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije, vložijo pa do dne 25. avgusta 1927 pri ravnateljstvu državne trgovske akademije v Ljubljani .
— Razpisana učna mesta. Na osnovni šoli v Leskovcu, srez Krško, sta razpisani služba šolskega upravitelja in služba učiteljice. Prošnji je vložiti pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najkasneje do dne 8. avgusta t. 1. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«' št. 82 z dne 3. avgusta 1927.
— Mednarodni kongres tipografov. Jutri prične zborovati v Parizu X. mednarodni kongres tipografov. Kongresa se udeleže delegati grafičnih organizacij iz vsega sveta. Našo državo bo zastopal B. K. Jošt, tajnik Saveza Grafi'čkih Radnika Jugoslavije. Kongres ;bo razpravljal o važnih strokovnih in skupnih organizacijskih vprašanjih.
— Latinica za turško-tatarske jezike v sovjetski uniji. Med pestrim konglomeratom narodov sovjetske unije je tudi 15 do 20 milijonov pripadnikov turško - tatarskih narodov. Vsa ta plemena so uporabljala doslej, kot vsi mohainedanci sploh, arabski alfabet. Na inicijativo iz Moskve pa se je vršil lansko leto v Baku-u turkološki kongres, ki je sklenil, da naj se uvede mesto arabskega alfabeta čimpreje latinica. Sedaj se 'bo ta sklep izvedel. S prvim septembrom se uvede v šolah in tisku latinica. V šolah bodo dovoljene odslej samo z latinico tiskane knjige.
— Strela povzročila požar, ki je zahteval človeško žrtev. Te dni je besnela nad Duga-reso in okolico silna nevihta, tekom katere je udarila v hlev Ante Babiča strela. Hlev, ki je ‘bil natrpan s senom, je bil v hipu v plamenih ter je pogorel do tal. V plamenih pa je poginil tudi Ante Babič, ki je spal baš ta večer v hlevu. Pravtako je zgorela tudi vsa živina. Iz hleva se je razširil požar na hišo, v kateri so spali Babičeva žena in otroci, ki pa so se baš v zadnjem hipu rešili. Hiša je pogorela do tal, tako da je ostala Babičeva brez moža, brez hiše dn brez vsakega premakljivega premoženja.
— Velika avtomobilska nesreča pri Mo-staru. V sredo zvečer ob 8. se je pripetila poštnemu avtomobilu na progi Mostar — Imotsk težka nesreča. Na nekem ovinku je počila zavora. Da bi preprečil nesrečo, je obrnil šofer avtomobil proti strmini. Šoferjev pomočnik 'in dva potnika sta skočila v strahu iz avtomobila. Vsi trije so bili povoženi. Nato se je zaletel avtomobil v ograjo ob cesti, jo zlomil ter se zvalil v globočino in pokopal šoferja ter vseh 13 potnikov, ki so bili ostali v vozu. Razven šoferja in enega potnika so vsi ponesrečenci težko poškodovani. Dva sta že umrla, trije se bore s smrtjo. Uvedena je stroga preiskava.
— Motociklistična nesreča pri Zdenčinu. Zagrebški inženjer Franjo Fiirst se je peljal 'predvčerajšnjim v spremstvu nekega prijatelja z motocikljem po opravkih v zagrebško okolico. Par kilometrov pred Zden-činom je zagledal pred seboj veliko čredo goveje živine. Dal je s hupo znamenje. Živina se je splašila in se razbegla na vse strani. Pri tem se je pripetila na doslej še nepojasnjen način nesreča. Inženjerja je vrglo v cestni jarek, njegovega spremljevalca pa na cesto. Dočim je odnesel njegov spremljevalec samo par neznatnih kontuzij in prask, je obležal Fiirst težko poškodovan v jarku. ^Jomil si je nosno kost ter oduesel tudi težke notranje poškodbe. Fiirsta so prepeljali v bolnico. Motocikelj je tudi nekoliko poškodovan.
— 10 kmetov ranjenih, 5 pa aretiranih radi — vode. Iz Šibenika poročajo: Med kmeti vasi Koljevrata in Lužovice je prišlo te dni do krvavega pretepa radi vode. 10 pretepačev je težje ali lažje ranjenih. Orožniki so 15 oseb aretirali.
— Junak z vilami. Krojač Ljudevit Šeruga dn železničar Josip Požgaj v Varaždinu živita že dolgo časa v sovraštvu radi vrta, ki ga imata skupaj v najemu. Nedavno je zabil Požgaj vhod v vrt ter prepovedal Šerugi vstop. Šeruga, ki je bolj pameten in bolj inteligenten kot Požgaj, se je sprva udal in se ni hotel prepirati. Te dni pa je spil kozarec čez mero in ko se je vrnil pijan kot čep domov, je stavil Požgaja na odgovor ter ga krepko opsoval. Šeruga, ki je znan domišljavec in nasilnež, je pobesnel. V silni togoti je zaklical svoji ženi: »Žena, prinesi mi vile.« Žena si tega ni dala dvakrat reči ter mu je vile hitro prinesla. Besen ko ris je navalil železničar na pijanega krojača ter zamahnil z vilami proti njemu. Krojaček je odskočil ter se skril za svojo ženo. Vsled
tega je dobila žena udarec, ki je bil namenjen njemu. Udarec je bil tako močan, da je počila ženi na dveh mestih lobanja in se je zgrudila žena pri priči onesveščena na zemljo. To pa divjaku še ni bilo dovolj, marveč je udaril onesveščeno in krvavo ženo z vilami še po roki ,in sicer s tako silo, da je roka še danes mrtva. Nesrečno ženo so prepeljali v ‘bolnico. Njeno stanje je zelo opasno ,ker so se ji zadrli kosci kosti v možgane. Požgaj je bil uro po zločinu aretiran. Pijani krojaček pa je legel v posteljo in zaspal. Drugo jutro, ko se je prebudil, je začudeno gledal, kje je njegova žena, nakar je izvedel šele od drugih ljudi, kaj se je bilo pripetilo.
— Lahkoverna ženska. Služkinja Pepica Žertuš v Zagrebu bi se silno rada poročila, vrhu tega je pa neverjetno lahkoverna ženska. Ti dve dejstvi je izkoristla te dni neka ciganka. Ciganka popravlja dežnike. Ker je izjavila Pepica, ko je prišla ciganka k njej, da nima nobenega popravila potrebnega dežnika, se ji je ponudila ciganka, da ji bo za 5 Din povedala srečo. Pepica je nato pristala in ciganka ji je povedala, da jo čaka v življenju še velika sreča. Dobila bo bogatega moža, to pa pod pogojem, da ji da svojo srajco, ki jo ibo poškropila ciganka s čudežno vodo. Pepica je dala ciganki srajco, ki ji jo je prinesla poškropljeno s »čudežno vodo«, ciganka še isti večer nazaj. Pri tej priliki je pozvala prebrisana ciganka lahkoverno dekle, da naj ji da vso svojo obleko in ves denar, češ da bo poškropila vse s čudežno vodo, nakar bo Pepica srečna vse svoje življenje in v vsakem oziru. Pepica je izročila ciganki svojo novo modro obleko, par rumenih čevljev, rokavice, nogavice, kombine, podveznice, zimski plašč in 1,14 Din drugi dan pa je zaman čakala, da bi ji prinesla ciganka stvari nazaj. Tretji dan je uvidela, da je nasedla goljufici. Prijavila je stvar policiji, ki pa išče ciganko doslej zaman, tako da se zdi, da bo ostala Pepica zaenkrat brez moža in brez vse garderobe.
— Komičen ljubavni parček na zagrebški policiji. Neki zaljubljeni parček v Zagrebu si je izbral te dni prav nenavaden prostor za ljubavni sestanek. Zlezla sta namreč v strojni prostor vzpenjače ter se skrila v oglju, Tam ju je zalotil neki uslužbenec ter poklical policijskega stražnika. Stražnik ju je odvedel na policijo. Ko sta prespala noč, ju je poklical predse komisar, ki je možakarja izpustil, ženščino pa poslal v bolnico v svrho zdravniške preiskave. Prizor je bil zelo komičen, ker sta bila oba vsa zamazana od oglja, tako da jima je dejal komisar: »Vidva ne izgledata kot zaljubljeni, temveč kot črni vražji par.«
— Grozna osveta varanega zakonskega moža. Neki zakonski mož-črnec v Tunisu je zasačil svojo ženo pri zakonolomstvu. Da se nad njo maščuje, ji je odrezal nos tur ji potegnil s polovice obraza kožo.
Kupimo
vsako množino dobro žgane opeke. Ponudbe franko vagon .LJUBLJANA" in franko .Opekarna" na poštni predal 68 Ljubljana.
— Strupen sladoled. V :Lvovu je obolelo okoli 50 oseb, ki so se zastrupile s sladoledom, kateremu je bila primešana strupena barva. Prepeljali so jih v bolnico. Dva sta že umrla.
— Manifestacija rezervistov v Franciji. Na
dvorišču vojašnice 26. francoskega pešpolka je prišlo te dni do manifestacij rezervistov-komunistov. Uro po mirozovu so se zbrali rezervisti na dvorišču ter prepevali internacionalo.
— Linčanje komunistov v Franciji. V
Saint Quentinu pri Parizu je bilo te dni slovesno odkritje spomenika v svetovni vojni padlim bojevnikom. To priliko so uporabili komunisti za prireditev manifestacije. Zbrana množica pa je razgnala komuniste s kamni ter je par od njih linčala. Sedem komunistov je bilo težko ranjenih, pet aretiranih.
— Charleston-hlače in carigrajska policija. Carigrajska policija je obsodila te dni mladega možakarja, ker je nosil Charleston-hlače, na 8 dni zapora. Policija je te hlače prepovedala, ker spominjajo na nekdanjo obleko apašev in tulumbadžijev, ki je bila policijsko prepovedana. Obsojeni mladenič se je zoper obsodbo pritožil. Vsi pristaši nove mode nestrpno pričakujejo, kaj bo rekla prizivna instanca.
— Nekdaj harein — sedaj muzej. Večina carigrajskih historičnih poslopij je hila preurejena za praktične svrhe sedanjosti. V kratkem ho pristopen tudi nekdanji harem turških sultanov javnosti. Obširne sobane otomanskih veličanstev so že same po sebi velike umetniške vrednosti. Stene so obložene z bisernico, v nekaterih sobah so stropi od fayence. Posebno razkošno so opremljeni kopalni prostori. Banjo obdaja alata ograja, da je bil tako kopalec zavarovan
Pr- Originalen protest zoper nedeljski počitek v pariških lekarnah. Pariški lekarnarji se bore že dalje časa zoper nedeljski počitek v lekarnah, ki ga j« uvedla policija. Neki mladi, bogati lekarnar Marcel Rosset je bil te dni radi prestopka policijske naredbe o nedeljskem počitku že štiriindvajsetič kaznovan. Obsojen je bil na en dan zapora ali pa na 400 frankov globe. Rosset je izjavil, da ne plača ničesar, temveč hoče kazen rajši odsedeti. Da se je za nastop kazni primerno pripravil, je povabil na predvečer okoli 200 prijateljev na slavnostno večerjo. Jedi in pijače je bilo v izobilici. Največ pq je jedel in
pil Rosset sam, da se je tako osigural, da bo lahko zdržal gladovno stavko, ki jo je sklenil vprizoriti v znak protesta zoper policijsko naredbo. Veselje je trajalo do jutra. Zjutraj so sedli Rosset in njegovi prijatelji v slavnostno okrašene avtomobile ter se vozili v povorki po najživahnejših ulicah. V prvem vozu je sedel Rosset, v drugem pa njegov prijatelj, lekarnar Frindeau, ki je bil pred kratkim obsojen na 3 dni zapora in iia plačilo stroškov obravnave v znesku 70 tisoč frankov. Končno se je ustavila povorka pred policijskim zaporom in Rosset je šel »odslužit« svojih 24 uric.
—	Velika belgijska tovarna za damske in moške klobuke išče enega odjemalca oziroma zastopnika. Naslov je na vpogled v uradu velesejma v Ljubljani.
Ljubljana.
1— Kopanje v novo regulirani strugi f"r®‘
daščice. Glavni odbor za obdelovanje močvirja je ugotovil, da so kopalci lansko teto-napravili s hojo in nedopustnim zajezenje* vode v novi strugi Gradaščice veliko škode. Radi tega prepoveduje mestni magistrat na osnovi § 2 zakona z dne 17. januarja 1S7® dež. z. št. 8 vsako hojo, kopanje in zajezenje
v	novi regulirani strugi Gradaščice. Prestopke te prepovedi bo kaznoval mestni magistrat po določilih omenjenega zakona do 400 dinarjev z zaporom do 8 dni.
1— RESTAVRACIJA >Z V E Z D M LJUBLJANA. Uljudno naznanjava slavnem8 občinstvu in p. d. gostom, da sva restavracijski obrat, katerega je vodil eno leto !■ Vuletin, prevzela zopet sama ter se p. B-občinstvu najtopljeje priporočava. — Dnevno koncert, dobra topla in mrzla jedila, izbora* pijača ter prvovrstna postrežba. — Fran *B Roza Krapeš.
APEL SLOVENSKIH DOBROVOLJCEV.
Odbor zveze dobrovoljcev, v katerem se nahajajo med drugim tudi gg. dr. Mastnaki dr. Pekle, Velkavrh, Habe Tone, Jeras ,fl Zorc, je naslovil naslednji apel na svoje '°' variše iz dobe onih krvavih dni, ko so stal' tudi slovenski dobrovoljci neustrašeno na braniku domovine.
Apel se glasi:
»Tovariši!
Več kot deset let je minulo, odkar Je ustvaril dobrovoljski idealizem eno najlepj ših strani v zgodovini borbe našega ^,je da za svoje ujedinjenje. Čas mineva i°. niu vrste se vedno bolj redčijo. Marsikdo. eralli je vojna prizanesla, je že legel jr P ve_ grob in z njim je izginil soud«!«*? like zgodovinske dobe. V pre&v“ .	•
bolj ibledi spomin na težko, a vendar lep junaško dobo.	.	,	_
Tovariši! Zavedajmo se, da je bil ta velik v zgodovini človeštva in našega f131 da. Zavedajmo se, da je naša zgodovons •dolžnost, da ohranimo spomin na te slaVHG dni in ohranimo narodu ločno ■ in objektivu0 sliko dobrovoljskega gibanja; naša javnost je doslej poučena o dobrovoljskem pokretu le nezadostno in v marsičem povsem napačno.
Odbor oblastne zveze dobrovoljcev v Sloveniji si je nadel častno nalogo, da zbere izčrpno gradivo o dobrovoljskem gibanju ter v.idi v tem tudi akt pietete napram padlim tovarišem, da njihov spomin ne izgine bre* sledu v potomstvu.
Odbor poziva vse tovariše, da zberejo vse podatke, doživljaje, slike itd. ter dostavil0 čim izčrpnejše gradivo nemudoma na na‘ slov: Odbor zveze dobrovoljcev, Ljiibljana. Kolodvorska ulica 3. Pridržuje si pravo svobodnega razpolaganja z gradivom ter vrač® le na izrecno željo doposlani matenijal, opozarja vse tovariše, da je stroga objektivnost častna dolžnost vsakega tovariša ter jamči za polno diskretnost pri porabi.
Z dobrovoljskim pozdravom
Odbor zveze dobrovoljcev.«
GLAS IZ OBČINSTVA.
Slavni mestni magistrat v Ljubljani.
Sedaj, ko imamo tako vroče in soparno vreme, prosimo mestni magistrat, da ustreže sledeči naši želji:
Ker se nabirajo v Grubarjevem kanalu pri pri zatvornici vsakojake smrdljive stvari, kakor na primer: poginole mačke, Psl' prašiči itd., prosimo gornji naslov, da zapove svojemu uslužbencu, da v večernih urah odstrani te nedostatke. Odstrani jih pa najlažje s tem, da odpre zatvornice le toliko, da gtedo naprej te smrdljive stvari.
Ker Ljubljani ni v čast, da se zbira prl zatvornicah ta smrad, upamo, da se to ne b° več dogajalo.
Več gledalcev zatvornie®-
Dopisi.
Ježica pri Ljubljani. P®*	bodo	t0
nedeljo občinske volitve. Vse stranke so na delu za takozvani »dobrobit in procvit občine« z vsemi mogočimi in nemogočimi naslo-
vi	in lirmami love pristašev in kroglic. SDS se je skrila in iznašla novo firmo — pa^ stara stvari SLS ima kar dve listi, po krivdi mladih prenapetežev, ki so dzfabricirali plebiscit za sedanjega in bivšega župana. Teško je zapisati, kdo je sposobnejši (in prelahko obenem), mislimo pa da ni šlo odrivati moža, ki je 40 let kot občinski odbornik deloval za občino, več in bolj uspešno, kot pa tisti, ki ibi danes radi dobili monopol in dinastično nasledstvo n ažupanski stolček. ^ tem smo osvetili to stran volitev, ,ne da bi hoteli delati reklamo za tega ali onega kandidata. Vsak naj odloči sam — pameten ve, kako in kam! — In še to: pristaši obeli glavnih strank polnijo kolone ljubljanskih časopisov, celo na demagoško struno se udarja — nobeden se pa ne spomni zadeve, ki je kardinalne važnosti za ztlra-vje in .Ž®P® občanov. To je prali na državni cesl'1’ skozi Stožice, Malo vas in Ježico. -Obcestni
Štev. 176.
>NARODNI DNEVNIK< 6. avgusta 1927.
Stran 5.
ee—wb—r ■■■■—i i-r:^
stanovalci morajo dan za dnem požirati cele plasti prahu, njihova stanovanja so ga polna
—	živ krst se ne zmeni za to. In vendar bi se dal napraviti z ljubljansko občino pameten sporazum za škropljenje z avtomobili. Ko je škropilni avto že enkrat pri art. vojašnici, je pač malenkost pognati ga preko polja do omenjenih vasi. Potrošen bencin in delavna moč, kar bi odpadlo na račun občine, ne bi presegalo menda nemogoče vsote. In vendar bi bilo velikanske koristi in res s higijenskega stališča nujno to izvesti. Katerakoli stranka, ki bi se tega posla lotila, bi bila re3 socialna, res uvidevna in za blagor občanov delujoča — in ta bi zaslužila vse glasove v nedeljo. — C. C.
KRATKE VESTI.
Delavski štrajki se na Madjarskem vsled slabih plag vedno bolj širijo.
sacco in Vanzetti bosta usmrčena dne
h.	t. m,
VeJik d«l ameriške javnosti smatra Coo-jrage-ovo izjavo, da ne bo več kandidiral, i ,z? votiven manever in se v tem smislu . celo stave v razmerju 7 : 5. Mehikanski predsednik Calles je pomilostil vse katolike, ki so bili obtoženi in obsojeni zaradi veleizdaje.
Turška vlada je izjavila, da vstopi Turčija v Zvezo narodov le, če dobi sedež v Svetu Zveze narodov.
Ameriške banke so znižale obrestno mero °d 4 na odstotkov.
Mih&jlovski, jtenani (bolgarski pisatelj in Publicist, je umrl v bolnici Rdečega križa v
Sofiji.
Atentator Koverda je že nastopil kazen v kaznilnici Grudzijatz, ker je predsednik republike odklonil pomilostitev.
Trgovinski ataše perzijskega poslaništva v Berlinu, dr. Hasan Arladi, je izvršil samomor na kolodvoru.
Predsednik poljske republike, Mošricki je odšel v prestolico Pomorjanske, v Torunj. . .v«rska napetost med mohamedanci in hindujci vztrajno narašča, tako da je že ve-
•	pK •ne.varn°st, da se obe verski struji med 07ir» reia,usko napadeta. Položaj je v tem 21fU lzredp0 kritičen.
Gospodarstvo.
VELIKO PODJETJE V LJUBLJANI.
J 'Kolizeju na Gosposvetski cesti se je v zadnjem času razvilo pod firmo »Alko« do-m^e Podjetje, ki dela odkrito povedano čast n asi domovini ne samo v mejah naše države, temveč tudi v inozemstvu. Z velikanskimi stroski so nad vse agilni in podjetni družabniki napravili iz kleti in zapuščenih sob krasne prostore ter jih okusno in praktično opremili. Dela so izvršili le z domačimi obrtniki in tu se jasno vidi, kaj tudi naši ljudje znajo. Slučajno sem imel priliko ogledati si prostore.
.V podpritličju, kjer je imel preje družabnik tvrdke, g. Nikola 'Novakovič svoje kleti za. vino, našel sem polno delavcev, ki na »veliko« prešajo antialkoholne pijače. Iz malin, katere dobavlja kmečko ljudstvo cele Slovenije in si služi svoj nov kruh, se preša z novo postavljenimi hidravličnimi stiskalnicami malinov sok, ki pride direktno in stiskalnice v sode. Tvrdka »Alko« bo prodajala malinov neoslajen sok na debelo trgovcem v tu- in inozemstvu. Malinov sok bodo trgovci prekuhali s sladkorjem in ga prodajali kot malinovec na drobno. Tudi iirma »Arko« izdeluje za nadrobno prodajo Da	P^ltoovec.	Iz	malinovih tropin
ekstrat, ki L a P°tom destilacije malinov «» ,1 potrebuje v tovarnah za t	in lekarnah. V krat-
■v P _ vrdka z izdelavo sokov iz limon
i	? q J?te* bo dobavljala iz Alžira (Afrika). Spodbudo k tej izdelavi je dalo ljudstvo ^ samo, posebno mlajša generacija, ki goji šport in se ogiblje alkoholu! Ne bo dolgo trajalo in naše ljudstvo po deželi bo z veseljem pilo osvežujojo limonado in malinovec.
Drugo leto namerava tvrdka »Alko« izdelovati različne soke iz sadja, katero bodo dobavljali na Ji sadjerejci. Odpira se torej našemu ljudstvu nova pot do zaslužka, k
čemur je pripomogla le izredna podjetnost družabnikov tvrdke »Alko«.
V	drugem oddelku sem našel tvornico za izdelovanje različnih likerjev, ruma in konjaka. Blago je prvovrstno! V krasnih steklenicah v izredno okusni opremi, ki je izvršena v naših lastnih tiskarnah od naših domačih umetnikov, nudi tvrdka gotovo vsaj toliko, kolikor nam nudijo inozemci s svojim vsiljivim blagom, po katerem žalibog naši trgovci tako radi posegajo — v škodo konsumentov'! Tvrdka »Alko« ima vsled tega večji promet v krajih izven Slovenije! Je pač žalibog tudi tu izrek: »Nemo prophe-ta in patria!«
Tvrdka izdeluje 70 vrst likerjev, 8 vrst ruma, 2 vrsti konjaka! Vsak domačin, kateremu je za napredek domačih ljudi, naj torej zahteva te vrste pijače in prepričal se bo, da ne pretiravam!	V	tretjem	oddelku
sem našel slivovko, brinjevec, tropinovec, hrušovec, .marelično žganje in razno sadno žganje! Kdor hoče pokusiti pristno blago, naj se posluži ter naj vpraša po vzorcih v pisarni v Kolizeju (vhod iz Gosposvetske c.), kjer bo videl hkratu pisarne, kakoršne morajo biti za moderno podjetje.
Pri tej priliki sem istotam v Kolizeju ogledal na novo preurejeno staro E. Kavčičevo podjetje, Rastlinska destilacija »Flo-rian«. Izdeluje se v štirih vrstah, ki ti olajšajo tek in odpravijo takoj vsake želodčne teškoče! E. Kavčičev »Florian« se izdeluje samo iz medicinalnih rastlin ter je znano izredno zdravilna pijača!
Presenečen od tega	napredka	sem	gg.
družabnikom priporočal	da	naj vendar v	ko-
rist domačinov, ali z nadrobno prodajo, reklamo itd. pokažejo svoje prostore in svoje izvrstne Izdelke tudi domačinom, ki bodo brez dvoma posegali po teh izbornih pijačah. Stvar naših organizacij, katerih namen je povzdigniti trgovino in industrijo in koristiti širšim slojem z uvedbo antialkoholnih pijač, naj bo, da se o teh navedbah sami prepričajo in to zaslužno podjetje tudi podpirajo, kakor zasluži.
Očividec.
BORZE:
Devize in valute.
Ljubljana, 5. avg. Berlin 13.515 — 13.545 (13.53), Budimpešta 9.90 — 0, Curih 1090.5
— 1096.5 (1095), Dunaj 7.9925 — 8.0225 (8.0075), London 275.8 — 276.6 <276.2), Nevv-york 56.7 — 56.9 (56.8), 'Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 308.125 — 310.12 (309.12 ).
Zagreb, 5. avg. Dunaj 7.99(25 — 8.0225, Berlin 13.52 — 13.55, Budimpešta 9.915 — 9.945, Italija 308.39 — 310.39, London 275.8
— 276.6, Newyork 56.68 — 56.88, Pariz 223.25 — 224.25, 'Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1096.5; italijanske lire 308.5 — 310.5.
Curih, 5. avg. Beograd 9.13, Berlin 123.45, Ne\vyork 518.875, London 25.2125, Pariz 20.825, Milan 28.2425, Praga 15.39, Budimpešta 90.50, Bukarešta 3.185, Dunaj 73.06.
Efekti.
Ljubljana, 5. avg. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 144 — 0, Merkantilna 0 — 90, Praštediona 850 — O, Kreditni zavod 160
— 0, šešir 104 — 0.
.Ljubljanska blagovna borza, 5. avg. Les: zaključen 1 vagon desk (smreka, jelka), paralelnih, monte, 5 m, 18, 24 in 30 mm, od 16 cm naprej, media 23 cm, fco vag. meja po 600. — Deželni prideki: Zaključkov ni bilo.
Šport.
K0TURAŠKI SAVEZ SHS - PODODBOR LJUBLJANA MESTO. KOLESARSKO DRUŠTVO »SORA« ŠT. VID.
Razpis kolesarskih dirk.
V	nedeljo, dne 7. avgusta 1927 se vrše kolesarske dirke:
1.	III. termin prvenstvenih dirk »Pododbora Ljubljana mesto« na 100 km. Start v Zgornji šiški pri km 3. Obrati v Žirovnici pri km 54-200, cilj v Št. Vidu pri km 5-400.
Start ob 13. uri brez prijavnine.
2	Dirka za klubovo prvenstvo kolesarskega društva »Sora« na km 38 za člane »Sore«. Start v Št. Vidu pri km 5-4, obrat v Kranju.
Start točno ob 14. uri brez prijavnine.
3. Dirka na km 20 otvorjena za vse dirkače klubov, včlanjenih v Koturaškem sa-vez. Start in cilj v Št. Vidu pri km 5'4. brez prijavnine. 5 častnih kolajn.
Za to točko se je prijaviti do nedelje 7. avgusta t. 1. ob 12. uri pri tajniku kolesarskega društva »Sora«, Št. Vid 19.
4. Dirka seniorjev kluba »Sora« na km 10. Start in cilj v Št. Vidu pri km 5‘ 'Prvo darilo diploma, drugi in tretji diploma.
Splošna določila:
(Dirke so otvorjene za vse dirkače klubov, kateri so včlanjeni v Koturaškem savezu
S.	H. S.
Pri vseh dirkah se je ravnati točno po >Splošnem tehničnem pravilniku 'Kot. Save-za S. H. S.
Koturaški sovez SHS »Pododbor Ljubljana mesto«:
Zalokar s. r.
Kolesarsko društvo »Sora« v Št. Vidu nad Ljubljano:
Trapečar s. r.
To in ono.
SACCO IN VANZETTI.
Kazenska zadeva Sacco-Vanzetti, bo, če ne pride v zadnjem hipu do nenadnega pre-okreta, v par dneh definitivno končana. Guverner države Massachusett je pomiloščenje radi dvojnega roparskega umora na smrt obsojenih italijanskih komunistov ali anarhistov Sacco-a in Vanzetti-a odklonil in obsojenca prideta dne 11. t. m. na električni stol. S tem bo pa afera definitivno končana samo za justico, ne pa tudi za javnost.
Alternativa: Zločinca ali mučenika? je nastala pravzaprav šele tekom procesa. Če bi ibila Sacco in Vanzetti leta 1921, ko so ju spoznali porotniki krivini, takoj usmrčena, bi se mogoče ne porodila domneva, da utegneta biti žrtvi justične zmote. Ker pa so ameriške oblasti same oklevale ter zavlačevale eksekucijo celih sedem let, so naredile utis, da svoje stvari vendarle niso popolnoma sigurne. Vsled tega je postajala agitacija za pomiloščenje- obsojencev po vsem kulturnem svetu vedno 'bolj živahna. Specielno številni francoski pisatelji, umetniki in politiki so objavili pred kratkim, potem ko se je zavzemal že ves francoski tisk za Sacco-a in Vanzettija, topel apel na ameriške intelektualce, da naj jima pomagajo ter izposlujejo njiju pomilostitev.
Že sedem let se bavi javnost s to zadevo. Dne 15. aprila 1920 so napadli pri South Paintree-u v bližini Bostona ob 3. popoldne na eni najbolj frekventiranih ulic banditi avtomobil, v katerem sta sedela neki tovar-nišk blagajnik in neki pisarniški sluga 7. denarjem za izplačilo delavskih mezd. Banditi so ju ustrelili ter odnesli plen okoli poldrugi milijon dinarjev. Dogodek se je odigral tako naglo, da so jo banditi že davno odkurili v avtomobilu ko so se številni pasanti zavedli, da bi jih bilo treba preganjati. Približno ob istem času se je pripetil v bližnjem Bridgewatter-u sličen napad. Zato se je domnevalo, da so izvršile oba napada iste osebe in je posvečala javnost prav posebno pozornost garaži v Bridgewatter-u, kamor je pripeljal neki Italijan sumljiv avtomobil v popravilo. Dne 5. maja je prišel v garažo Italijan Bonda s tremi tovariši, da bi prevzel avtomobil. Lastnik garaže je skušal Italijane zadržati ,da bi poklical policijo, toda zdi se, da so Italijani sumili, kaj jih Saka: Bonda je zajahal bliskovito eno od motornih koles, ki so stala v garaži ter oddrvel. Od tedaj ga niso mogli več izslediti. Njegovi trije prijatelji so bili aretirani. Bili so: v tovarni za čevlje zaposleni Nicolo Sacco, kramar Bartolomeo Vanzetti, oba znana re-volucijonarja, komunista ali anarhista in neki delavec, ki so ga pa morali takoj izpustiti, ker je nepobitno dokazal svoj alibi. Sacco in Vanzetti pa alibija nista mogla nepobitno dokazati. Sacco je bil tembolj sumljiv, kar je ugotovljeno, da ga dne 15. aprila ni 'bilo v delavnici.
lija Erenburg:	jj
Ljubav Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
A vse, do zadnjega. A tebe? O, tebe pa ne Oni bodo cvilili, ti boš pa v »Empire-u« kavo pil. Spet bova odprla pisarno. Pokupila bova valute. Živeti bova začela. Njih usoda pa ... seveda, takrat boš moral malo poskrbeti. Torej, kako? Velja? Udariš na roke?
Halibjev je izpil še kozarček in popolnoma ponorel. Ne da bi se še kaj brigal za sikanje Neichensona, je že na ves glas kričal:
— Tako ne morem več! Življenje se zastonj izgublja! K čemu mi je ta revolucija?
V	Parizu je zdaj svetloba, restavracije, babe se zgrinjajo, ti pa vame siliš s pecivom. K vragu! Nisem tak človek! Jaz rabim denar! Šampanjca! Ženske! Ali ti sploh razumeš, kaj so to *— ženske? Drage ženske, — da bi bile s čipkami! V Butirhak sem celo leto, oprosti, krmil uši! Jaz sem v duši hazar-dist! Pred ničemur se ne ustavim.
Dušica se je končala. Zazvenela je steklenica. Halibjev se je s težavo vzdignil. Neichenson ga je nežno podpiral.
— Samo bolj tiho, za^ Boga, bolj tiho. Uprav-del je prišel. -
— Kaj me brigal Jaz sem pripravljen na vse. Ti, Neichenson, niti ne veš, kakšen človek sem jaz! Jaz hočem žensk! ie dve leti
nisem bil v restavraciji! Jaz lahko z lastnimi rokami ubijam!
— Kaj ubiješ? To je, kako to — ubiješ? Tega vendar ne smeš! Slišiš, Halibjev, ne smeš! če ti je napoti človek, pa napravi tako, da se sam obesi, pa še pisemce za seboj pusti, kakor zakon veleva. Ubiti pa to je vendar strašno!
— Strašno, Neichenson! Imaš prav. Jaz se bom pa zmislil in ubil. Lahko ubijem cucka, lahko p;i tudi človeka, še sam ne vem, na kaj sem vse sposoben! Prišlo bo tako, pa bom ubil. Jaz hočem muzike! Da bi mi peli romance! Jaz sem sposoben za vse!
In s temi besedami, popolnoma omamljen od špirita, se je on zleknil na mehka kolena idiličnega Poluksa.
II.
Tudi pozimi je včasih pomlad.
Jeanne je šla daleč za Karantin. Vsenaokrog so bili samo položni, rujavkasti griči. Spodaj pa morje. Jeanne se je veselila: ta, po koledarju zimski dan se je zgodilo nekaj neverjetnega, skrajno važnega, česar časopisi niso omenjali, in kar sploh ni vznemirilo njenega očeta, ki je tako vneto sledM za vsemi svetovnimi dogodki, še prejšnji večer je bila zima, ki je Jeanne-i jemala sapo in ji izvabljala solze. Ves včerajšnji dan je v .potrtosti sanjala samo o tem, kako bi se zrast-la z izrezljanimi pečnicami. Proti jutru je pa
Oba sta zatrjevala že od vsega začetka, da sta nedolžna. Trdila sta, da sta prišla z Bondo v garažo, da bi spravila z avtomobilom na varno komunistične spise, ki bi ju bili utegnili kompromitirati. Po celo leto trajajoči preiskavi je prišlo koncem meseca maja 1921 do porotne obravnave. Zaslišanih je bilo ogromno število prič, od katerih jih je predlagal javni obtožitelj 59, obtoženca pa 29. Seveda so si njihove izpovedbe v marsičem nasprotovale. Nekatere priče so trdile z gotovostjo, da sta obtoženca identična z banditi, M so izvršili roparski napad v Paintree-u, druge so zopet trdile, da obtoženca banditom nista prav nič podobna. Kljub vsemu so ju spoznali porotniki krivim in dne 31. maja 1921 sta bila obsojena na smrt.
Od tedaj je preteklo šest let. Obsojenca sta vložila vzklic. Bil je zavrnjen. Zagovorniki so zahtevali sedemkrat obnovo postopanja, vsi njihovi predlogi so bili zavrnjeni. Kljub temu pa se ameriške justične oblasti niso mogle odločiti za izvršitev sodbe. Pred približno letom dni se je zdelo, da je nastal za obsojenca ugoden preokret. Portugalec Celestino Madeiro, težak na smrt obsojen zločinec, je priznal tik pred usmrčenjem, da je on eden od banditov, ki so izvršili roparski napad v Paintree-u, da pa sta Sacco in Vanzetti popolnoma nedolžna. Kljub temu ameriško sodišče ni dovolilo obnove procesa. Naj višje sodišče je končno odredilo, da imata biti 'Sacco in Vanzetti dne 10. julija t. 1. usmrčena. Ker pa so postajali protesti zoper to odredbo vedno glasnejši, se je odločil guverner, ki ima pravico pomiloščenja, da je dal preiskati zadevo od posebne komisije. Obenem je ukazal, da se ima izvršitev smrtne obsodbe do 11. avgusta odložiti. Končno odločitev je pridržal zase.
Medtem so premestili Sacco-a in Vanzetti-a že v takozvano mrtvaško celico" v Charles-tonu, kjer imata biti obtoženca usmrčena. Dne 3. t. m. je guverner akt rešil: odklonil je pomiloščenje.
Ta odločba utegne dati anarhistom in komunistom povod za antentate na ameriške državne honoraciore in diplomate. Da pa bo povzročila v raznih krajih protestne stavke od strani ekstremnega delavstva, je sigurno.
EKSEKUCIJA DVAKRATNEGA ROPARSKEGA I0RILCA V NOVEM SADU.
V četrtek zjutraj je bil v Novem Sadu usmrčen 20-letni roparski morilec Mišo Kr-njač iz Stare Palanke.
Dne 20. oktobra 1926 je prišel Krnjač pozno zvečer v stanovanje svojega delodajalca Jakoba Steinerja. Sporočil mu je, da so konji v hlevu zelo nemirni. Nič hudega sluteč, se je podal Steiner v hlev. Tam ga je Krnjač zahrbtno napadel z železnim drogom ter ga ubil, nakar je šel v hišo, vzel nabasan revolver ter ustrelil Steinerjevo ženo. Nato je odnesel ves denar in vse dragocenosti, kar jih je našel v stanovanju. Kmalu po izvršenem zločinu je bil aretiran.
Prošnja za pomiloščenje je bila zavrnjena.
V četrtek ob 7. zjutraj sta privedla Krnja-ča dva justična paznika v sobo sodnega predsednika, kjer so ga pričakovali sodni dvor ,in rabelj. Krnjač, ki je preje v ječi žvižgal in pel, je poslušal sodbo popolnoma mirno. Ko mu je bila sodba prečitana, je prosil, da bi se mu dovolilo govoriti z novinarji. Predsednik tnu je to dovolil. Novinarjem je Krnjač izjavil, da dejanje ni izvršil iz dobičkaželjnosti, temveč iz osvete, ker je njegov gospodar ž njim slabo ravnal. Dejal je, da svojega čina ne obžaluje, ker je umoril Steinerja namenoma in s premislekom. Pripomnil je, da je kazen zaslužil ter da tudi ničesar drugega ni pričakoval; umreti se ne boji; življenja je sit.
Nato so ga peljali pod vešala in izročili krvniku. Smrt je nastopila po dveh minu- s, tah.	4
Spovedati se Krnjač ni dal. Dejal je: Ko sem dejanje izvršil, ni bilo nobenega duhovnika poleg, zato ne potrebujem tudi sedaj nobenega. Ko ga je vprašal predsednik, kakšna je njegova poslednja želja, je dejal, da bi rad prelistal še enkrat neko Schopenhauerjevo knjigo o religiji in pesimizmu, ki jo je nekoč čital v srbskem prevodu.
zapihal topel vetriček z morja. Sluga Ney-evih, šaljivec Vanja s prifrkanim nosom, je na stežaj odprl vsa okna, kakor pes povohal zrak in zažvižgal kakor kalin. Neglede na vse težave na oblegovanem Krimu, so piebivalci Karantinske vasice privlekli na dvoriščiea ogrevače, veselo kuhali soljeno »kamso« ali grah in predli pri tem, ko mački, nekaj jako prijetnega, obračajoč se na vse načine, da se bi niti en solnčni žarek ne iztratil zastonj. Še celo morje se je nekako nahitro preobleklo: namesto pozelenelega plašča provincijalnega tragika je dobilo svet-losinjo obleko pipi-punčke. Jeanne je šla po mokri, ilovnati cesti in je razstreseno stopala v luže, ganjena in osupljena nad to nenavadno pomladjo. •
Jeanne se je veselila pa tudi še zato, ker ji je papa rekel zjutraj, ko je razgrnil rujavi, shirani časopis:»No, zdaj je konec, kmalu bo treba tudi odtod bežati.« To se pravi — kmalu Pariz. Tam je tudi toplo. Fani bo konec teh težkih sanj, ki se imenujejo zemlja »■Rusija«. Zavlačevanih sanj; že šest let one mučijo Jeanne-o. Tudi zdaj jo je še vedno strah teli sanj, kakor jo je bilo ono daljno februarsko jutro, ko je kot trinajstletna deklica s šopkom premrzlih mimoz, ki so ji ga bile k slovesu prinesle vesele, smejoče se prijateljice, stopila na trg pred brestskim kolodvorom in zagledala sneg, kmečke kožuhe, kme-
tice, policaja s kapuco, ki je klical na polu-mrtvega izvoščka, pa zaplakala, ko je vse to videla, ne glede na vse prigovarjanje papa-na, ki ji je mrmral: »nič hudega... to je bogata, zelo, zelo bogata zemlja!«
Jeanne se je bala Rusije. V njenih predstavah se je vse zlivalo v eno: divja klima, slabo vreme, pa še posebno klima, kakor je opisana v šolski geografiji, nemogoči zvoki »šč« ali »J«, ovčje kože, kavalirji, ki med valčkom smrde ]>o vodki, general, ki se v mrazu s prstom vsekuje posinevši, moker nos, blinci, čaj na vedra, zdaj razbrzdano cvileče, zdaj po pasje tuleče pesmi. Do svojega sedemnajstega leta se je še lahko skrivala. Imela je rožnato sobico, kjer je na pisalni mizici živela z Jeanne-o knjižica Hugoja in kjer so v mali vazi vrtnice iz cvetličarne Nojeva nič slabše, ko Hugo sam, govorile Jeanne-i o mili Franciji, kljub oknu, ki je sivelo od dihanja Rusije. Zraven je bila obed-nica, kjer si je papa vsak večer svežil usta z rdečim bordojcem in z enakomernim pa-tosoni prebiral uvodnike »Journal-a des De-bats«, ki so bili neskončno drug drugemu podobni.'Živela je z ljudmi, ki so znali nsir izust Hugo-ja in ki so vedno dajali prednost Elizejskim Poljam pred Arbatom.”
' V	-	-	-
« •
11	Moskovska aristokratična ulica. (Opom. prev.).
KMETSKI HRANILNI in POSOJILNI DOM
lata p««M hrmllalc« št 1057	reg.	*adr.	as	ne o m. *av.	Brzejivka: jtNETSKI D0H“. Tilcfon štev. 2?47
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje
Daje;
Posojila ■« vknjižbo, proti poroštvu tor ustavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljnje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji
Obrestuje vloge na ^5°/ brez od-knjižice ” /o povedi eistiH
Vetje stalne »loge In vloge v tek, računu po dogovoru.
Preskrbuje:
Kavcije, inkase. srečke in vrednostne papirje ter Cele e in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Uradne ure:
Vsak delavnik od 8. — 12.'/, in od S. — i.%
PooblaSčenI prodajalec srečk: državne razredne loterije.
Št. 21052/2;. ref. IX.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski
razpisuje oddajo
zidarskih, tesarskih in krovskih de!
za zgradbo vil raznih tip za topničarsko vojašnico.
Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II.
Ponudbe je vložiti pri imenovanem uradu do 8. avg. do 11. ure dopoldne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 3. avgusta 1927.
vinocetI
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Uhtsvalts ponudbo. i—< Tolofon Itev. 2389.
TehniCno In higiJenlCno najmoderneje urelena klsarna v Jugoslaviji.
Mstmsi Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. nadstr.
Najboljša v materijalu in v konstrukciji sot
Josip Peftelinca
šivalni stroji in kolesa
Gritzner, Adler, in Phdnix.
GRJTZNE
>U,
Najlepše opreme, pouk v vezenju brezplačen.
Nizke cene tudi na obročna plačila.
ob vodi blizu Prešer novega spomenika.
Ljubljana
Razpis,
MALI OGLASI.
Za vsako besedo-ge plača BO par. Za debelo tfckano pa Din 1.—.
Dipl. pravnik
ž<‘li nastopiti primerno isužbo. — Cenj. ponudbe pod šifro »Pravnik« na upravo lista,
Prodajalka
dobra moč v mešan*® blagu, Jeli premenltl mesto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod šifro >Z a n e s 1 j i v **■
Mestni magistrat ljubljanski
razpisuj'e oddajo
kleparskih del
na vseh objektih mestne pehotne vojašnice na trgu Taboru.
Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu: Šolski drevored 2/II.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 8. avgusta 1927 do 11. ure dopoldne.
v Mestni magistrat ljubljanski
dne 3. avgusta 1927.
mestni magistrat ljubljanski razpisuje
oddajo
težaških in zidarskih del
za zgradbo 106 stanovanjske hiše ob Poljanski cesti in nasipu.
Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/II. med uradnimi urami.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do dne 12. avgusta 1927 do 11. ure dopoldne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 5. avgusta 1927.
Otroške malice, iraiSt 3;
barvah, kopalne hlaše, flor-nogavice za ženske in moške, kravate, šepne robce, ovratnike, manšetne gumbe, dežnike, palice, nahrbtnike, dišeče milo kupite najceneje pri
Josip Petelinc-u
Ljubljana, Ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Na velikof	**■ malo!
Proda se ceno
pohištvo, štedilnik in tna' la pečka. Naslov pov6, uprava lista.
KUPIMO
sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana.
Drv* - Čebin
VVolfov* l/Il. - T»l»t *>
7 / S A A R N A
MERKUR
LJUBIJA NA
SIMON GREGORČIČEVA UL
V
se priporoča
I
za naročila o tiskarsko stroko spadajočih del.
w E O K
čaše in aparati za ukuhovanjo so najoenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga:
Krekov trg 10 pri tvrdki Fmktus, Ljubljane.
- - Širite - -.Narodni Dnevnik"!
■
■
■
■
■
8
■
■
a
■
a
a
a
a
a
a
a
raggMaasgs
e
\ i
g
% &
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
BstMovdua krta 1189. Telef0n št. 2016.	(OSADSKA	ŠTEDIONICA)	h«*	lok. t0J33. fetanovtioii loto
LJUBLJANA, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad250 milijonov dinaijev
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron
mrožema vton« na hranilne, knjižice kakor tudi na tete, račun, In sicer proti najugodnejšemu obrestovanim Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvISje mogoče obresti.
hmstvo za na vloga hi obresti, to* tokologa rabina, Ja voljo kot kjarkall drugod, kor tonil zan|e poleg lastnega branHuilnega premoženja J***“#|JuW,8n8 i mn premoženja* tor divine noljo. »prav m* togo noiogojo prt n]o) sodttlo denar aedotetnlh. Župnijski uradi cerkveni In oblin* «	'
* Hali rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v našihraiillnld, ker je denar tu popolnoma varen
■
n
m
s
■
9
B
Hektografični aparati zvitki, masa, črnilo, trakovi,
_ h .	-	-	-	'	—«	Telefon	2900.
Telefon 2980.	dobite vedno In najceneje Prl	---------
KUD. BARAGA - LJUBLJANA, Šelenburgova ulica Slev. 6.
 7-777—	    i	i
Izdajatelj: Alekiaoder Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za titkarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vti v Ljubljani.