NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV
MOSTE
Podružnica društva upokojencev Moste je priredila 10. in 11. maja izlet po Primorski. Prvidan je bil na poti en avtobus, naslednjega dne pa 'kax dva. Zaradi nestalnega vremena izlet ni dosegel tistega, kar so pri-čakovali, vendar so bili udeleženci zadovoljni.
Pot je potekala po trasi Ljublja-na-Idrija, kjer je bU prvi postanek. Nato smo nadaljevali potovanje ob reki Idrijci do Mosta na Soči, nakar smo spremljali Sočo čez Avče, Ka-nal, Deskle, Plave in prišli do Skal-nice (Sv. gore) 682 m visoko, kamor smo se popoljali z gondolsko žič-nico. Razgled ni bil idealen zaradi dežja, ki je padal v presledkih. Ko pa so se megle dvignile, se nam je odpil pogled tja proti Novi Gorici, Solkanu in še naprej. Po povratku s Skalnice smo nadaljevali potovanje proti Čepovanu, kjer smo imeli ko-silo. Po kosilu smo si nekoliko ogledali okolico, nato pa nadaljeval: pot proti Lokvam, skoz Trnovski gozd, mimo Piedmeje in Otlic na 'Col, čez Čini vrh in Godovič, Kalce, Logatec in Vrhniko ter v mraku srečno prispeli v Ljubljano.
Tudi letos društvo upokojencev ni pozabilo na svoje člane, starejše od 80 let: 24. maja jim je priredilo
kosilo v gostilni pri Briclju Na peči. Zbralo se jih je precej, tako da je bil gostilniški salon kar zaseden. Po pozdravu predsednika društva so se navzoči počasi razgovorili, saj se na enem mestu ne najde vedno toliko vrstnikov, ki si imajo kaj povedati. Po kosilu so se pa še bolj razživeli, ker se je prva napetost zgubila in je pogovoi poslej tekel res sproščeno. Vsak je imel svojemu sosedu pove-dati kaj zanimivega in po prostoru je vršelo kot v panju.
Cas pa je neusmiljeno tekel in kar prehitro se je bilo treba posloviti z obljubo: Piihodnje leto na svidenje!
Po načrtu izletov v mesecu juniju bi moral biti izlet v Rovinj. Zaradi težav glede prenočišč in prehiane pa bi bilo članstvo finančno preobre-menjeno, in je bil zato ta izlet opu-ščen. Namesto tega je bil 3. in 4. junija izlet, - vsak dan je bil na poti en avto - ki je bil predviden v juliju, to je čez Ljubelj po lepi Zilski dolini in mimo neštetih Ijubkih hišic, na-menjenih turizmu, proti Beljaku. Spotoma smo spremljali nekaj časa modro Dravo, obšli Baško jczero in prišli v Beljak. Tu smo imeli skoraj tii ure postanka za ogled mesta. Središče mesta je tudi tu prenatr-pano z avtomobili, tako da je pešec tudi tu v nenehni nevarnosti. Po ogledu smo se okrepčali v gostilni, kjer nas je gospodinja pozdravila v lepo zveneči slovenščini, da smo se počutili kot doma, čeptav je ime lokala zvenelo vse prej kot slo-vensko; Joschi Paai. Ko smo se okiepčali, smo nadaljevali pot proti Tibižu, kamor smo prispcli okoli 12. ure. Nekateri so izrazili željo, da bi podaljšali pot do Višarij. Njih želja je bila izpolnjena in smo se pe-ljali do Žabnice, tj. do podnožja žičnice ki nas je potegnila na vrh, visok 1789 m; med spodnjo in vrhnjo postajo je višinska razlika 1000 m. Na vrhu smo našli na senč-nih straneh še kar precejšnje kupe snega, ki je zdrsel s streh, tako da so se nekateri poskušali celo kepati. Ko smo si z vrha ogledali vso prelepo dolino, smo se z žičnico zopet po-peljali navzdol in se z avtomvrnili v Trbiž. Lepo počasi smo si ga ogle-dovali in se pripravljali na odhod proti domu. Prelepe vtise s tega ce-lodnevnega izleta je bilo mogoče urediti šele doma. Vračali smo se skoz Rateče, po novi cesti skoz Kranjsko goro, prek Jesenic in se že v mraku vrnili v Ljubljano.
Zdaj, ko smo že nekako na polo-vici predvidenih izletov, je prav, da se zahvalimo iniciatorju in vodniku teh izletov predsedniku DU tovarišu Belingatju, ki je požrtvovalno vodil in skrbel za varnost izletnikov. Upajmo, da bo tako uspešno vodil tudi še druge predvidene izlete.
Zdaj pa še vprašanje stanovanj-skemu podjetju Bežigrad-Moste: Ob izdaji odločb o novem točkovanju stanovanj je bil marsikateri del hiše ali stanovanja precej drugače oce-njen kot bi bilo glede na gradnjo stavbe pravilno. Tako se je "zoper tako ocenjevanje pritožil tudi hišni svet na Kajuhovi 34-40. Neuradno smo bili obveščeni, da je bil ugovor delno upoštevan, toda uiadnega obvestila še do danes - po letu dni — še vedno nismo prejelj! Vedno bolj se približujemo dnevu, ko bo treba stanarino obračunavati ter se-veda tudi plačevati po novem. Zato apeliramo na stanovanjsko podjetje, da glede pritožbe uradno obvesti hišni svet, istočasno pa bi stanovalci želeli, da bi podjetje komisijsko iz-merilo tudi ropot in onesnaženje zraka v tej ulici, oziroma v okolju. Neupiavičeno, je da je Toplamiška
ulica upoštevana kot ulica ropota,
Kajuhova cesta, ki ima malo manjši promet (tovorni, osebni ter mestni avtobusni) kot Zaloška cesta pa ni! In da ne govorimo o tem, da bo v bližnji prihodnosti Kajuhova cesta tranzitna cesta, ko bo Zgiajen most čez Gruberjev prekop; da ne govo-rimo o skoraj celodnevnem ropotu, oziroma piskanju vainostnih jzpu-hov pare naše Toplarne! Itn. Želeti je, da bi stanovanjsko podjetje to zadevo vzelo v pretres in rešilo vsa sporna vprašanja glede točkovanja.
LUDVIK PECAR
NOVE JARSE
Znana je aktivnost organizacije ZB Nove Jarše na vseh področjih dela, kot so: sodelovanje v vseh diužbenopolitičnih akcijah, na pri-reditvah, tovariških srečanjih, po-moč borcem, sodelovanje z mladino in pionirji, obujanje tiadicij NOfi in rekreaciji borcev.
V nedeljo, 16. junija smo priredili izlet v partizanske kraje pod ime-nom ,,Po poteh 9. korpusa". S šti-rimi avtobusi borcev in njihovih otrok smo obiskali sledeče kiaje: Hotederščico, Črni Vrh.Col, Pred-mejo, Otlico, Lokve, Cepovan in bolnišnico Franja.
Trije borci bivših enot 9. korpusa NOV tov. Benedik, Nardin in Kebe so v teh krajih pripovedovali o bor-bah, o udeležencih teh borb, zadrža-nju prebivalstva in o tegobah in lepotah partizanskega življenja, ter v bolnišnici Franja o pomenu in zgo-dovini te bolnišnice. Posebno hva-ležni poslušalci so bili pionirji, ka-terim pripovedovanja ni bilo nikoli zadosti.
Na povratku domov se je iz vseh štirih avtobusov slišalo petje paiti-zanskih pesmi. Po uspelem izletu so borci izrazili željo, da bi podobne izlete organizirali večkrat, ne pa le enkrat letno, kot je bil do sedaj običaj.
JANEZ BENEDIK
D3LSK0
V minulem mesecu so predsed-niki komisij sklicali prve seje, na katerih so si začttali naslednji pro-gram in ga začeli tudi izvrševati:
KOMISIJA   ZA   KOMUNALO   IN GOSPODARSTVO
-   popravilo mostu čez potok v Kamnici na cesti Kamnica-Klopce,
-  razsvetljava na avtobusni po-staji v Senožetih.
KOMISIJA ZA KMETUSTVO
-  razširitev    možnosti    odkupa mleka,
-   ureditev skladišča za krmila, umetna gnojila in semena,
-   predlog o ustanovitvi strojnih skupnosti po vaseh.
SOCIALNO-ZDRAVSTVENA   KO-MISUA
-   zapis družbenega  sestava ob-čanov in delovnih ljudi.
KOMISIJA    ZA    PROSVETO    IN KULTURO
-   predlog za izgradnjo asfaltnega igrišča,
-   predlog   za   zaprtje   odprtine med odrom in paiterjem v kultur-nem domu,
-  piedlog 2.a uvedbo odbojke in organiziranje   rekreacijskih   izletov.
SOLA V NARAVI IN PLAVANJE
Učenci 4. razredov podružničnih šol oš. Polje so bili od 2. do 8. junija v Umagu - v šoli v naravi. Z naše osnovnc šole so se tega zanimivega pouka udeležili vsi četrtošolčki in kar 7 se jih je v tem kiatkem času naučilo plavati.
Stroške so krili delno starši sami - glede na socialne razmere -, KS Dolsko in KS Klopce pa sta piispe-vali 3.000 din.
Pa še opozorilo staršem učencev in učencem letošnjega 3. razieda: prihodnje leto bo šola v naravi za 4. razred že v septembru, in sicer na Debelem rtiču!
V prihodnjem šolskem letu bodo učenci višjih raziedov osnovne šole (od 5. do 8. razreda) iz naše KS in KS Klopce začeli obiskovati šolo v Dolu, ki je bila v ta namen povečana kar za 8 učilnic in urejena na zelo sodoben način. S"tem bodo raz-bremenili oš Polje za 4 razrede. Učencem bo zagotovljen tudi pre-voz z avtobusom. Pohvale vtedna je odločitev, da bo avtobus ustavljal v Kamnici, pred kulturnim domom v Dolskem in pred gasilskim domom v Senožetih. S tem bo učence-m omogočena vainejša pot v šolo. Učenci iz Laz pa se bodo vozili v šolo v Zalogu.
Zanimanje za prešolanje z oš Polje v Dol je bilo veliko in brez vsakišnih nasprotij.
Vodna skupnost je začela z regu-hcijo Save (pri Podgradu), za kar se vaščani zelo interesirajo. Vendar pa so se pri tem pokazale tudi težave, in sicer zaradi prevoza čez most na Mlinščici in skoz vas. Do nadaljnjega pa je promet ustavljen zaradi dogo-vaiiania.
MARTINA TRDIN
P0UE
Kot jara kača se vlečejo ob-ljube, da bodo urejeni in asfalti-rani pločniki v Polju tam, kjer je največ pešcev, to je od Stu-denca proti sredini Polja in od tu pioti Zadobrovi. Žal ostajajo le obljube, čeprav je bilo že lani na občini zagotovljeno, da je za delno asfaltiranje teh pločnikov denar na voljo. Občani Polja zato negodujejo upravičeno, saj lahko s prstom pokažejo, kaj je bilo v Polju zadnja leta (ali tudi po vojni) zgrajenega v splošno korist prebivalcev.
Zgrajenih je bilo mnogo no-vih hiš in stanovanjskih blokov, s čemer se je znatno povečalo število prebivalcev, za ljudi kot take pa se nihče ne zmeni. Trgovska mreža je izredno slaba in samo Mercatorjeve trgovine ne zadostujejo - niti niso so-dobne niti dobro oskrbovane: zato večina ljudi hrano in druge potrebščine kupuje v Ljubljani. H graditvi prehrambenih cen-trov naj bi pritegnili vse zainte-resirane, da bi na tem območju gradili take centre, ne pa čakati le na Mercatorja kot na mono-polista občine Moste-Polje. Pre-bivalcem je pač vseeno, čigava trgovina je, toda morajo jo imeti in zahtevajo jo.
Druge infrastrukture sploh ni. Ni niti primernih lokalov, ni sprehajališč ne igrišč, ni dvo-rane za prireditve ali kino, manjka vsega, lcar urbianizirani kraj potrebuje. Stari prebivalci Polja se glede tega prav radi spominjajo Polja izpred 40 let, ko je imel ta kraj vse to prav dobro urejeno.
Občani Polja želijo pa tudi zahtevajo, da se skupščina in novi izvršni svet občine lesno lotita tega problema, analizirata stanje v Polju, tei ga uvrstita na tisto mesto, ki mu po številu prebivalcev in glede na zane-marjenost infrastrukture tudi gre.
es
ŠTEPANJSKO NASELJE
Novo Štepanjsko naselje lo-čujeta od Kodeljevega oziroma Most Grubarjev prekop in Ljub-Ijanica. Zaradi vse večjega pro-meta, ki je nastal z dogjrajeva-njem naselja, je postal stari štepanjski most pretesen in preobremenjen. Most, kii že več desetletij povezuje Štepanjo vas s Kodeljevim, je zelo ozek, tako da se promet odvija izmenjaje v eno in drugo smer. Gradbinci, ki potrebujejo hiter dovoz in odvoz materiala, so se pre-usmerili na Litijsko cesto, kajti stari most ne dopušča prevoza sodobnih težjih tovomih vozil, gradbenih strojev in druge me-hanizacije. Naravne prepreke pa ne otežkočajo satno transporta, marveč vse komunikacije, ki jih bo novo naselje nujno potre-bovalo. Mislim predvsem na toplovodno in vodovodno omrežje. Zato se bosta staremu mostu v kratkem pridružila še dva, ki bosta te pomanjkljivosti v celoti odpravila. Blizu sotočja Gruberjevega prekopa in Ljub-ljanice dograjujejo manjši tnost, ki bo namenjen predvsem pešcem, povezal pa bo tudi no-vo naseije s komunikacijami Kodeljevega in Most. Višje od tega manjšega dograjujejo nov most čez Gruberjev prekop, ki bo povezoval Kajuhovo uiico z Litijsko cesto m bo namenjen predvsem avtomobilskemu pro-metu.
Večkrat so se že zbrali čiani sveta KS Štepanjsko naselje, da bi se dogovorili o poimenovanju novih nastajajočih ulic v Šte-panjskem naselju. Predlogov je bilo precej, kot npr. imenovanje po rastlinah, ki rastejo na tem terenu, po narodnih herojih in starih domačijah - kmetijah, ki so ali pa so bfle v Štepanji vasi. Dokončen sklep o tem bodo sprejeli na naslednji seji.
Na razširjeni seji sveta kra-jevne skupnosti dne 29. maja so razpravljali o bližajočih se vo-litvah v zbor delegatov KS in kasneje v svet KS. Po statutu krajevne skupnosti je moč iz-voliti 15 do 23 članov - dele-gatov.
Večina članov sveta je bila mnenja, da se jih izvoli najnižje možno število — to predvsem zaradi trenutnega položaja v Štepanjskem naselju. Predvi-deno je, da se bo jeseni vselilo v novo stanovanjsko naselje pre-cejšnje število novih stanovalcev in iz njihovih vrst naj bi na-knadno izvolili še preostale de-legate. Določeno je tudi, da bodo volitve do 30. junija. Na seji so se tudi dogovorili, da občani KS volijo sedem kandi-datov, osem pa delovne organi-zacije, ki delujejo v krajevni skupnosti. Dan je bil predlog, da delovni organizaciji TOZD — ELLUX in MIZARSTVO na litvjski cesti imenujeta dva de-legata, družbenopolitične or-ganizacije - ZK, ZB, mladina in RK - po enega, SZDL pa dva delegata.
Vodstvene funkcije v zboru delegatov KS in v svetu KS naj bi prevzeli občani, ki stanujejo na območju KS Štepanjsko na-selje.
3ANK0INGLIC
K0DEUEV0
ZA URESNICEVANJE DELEGAT-SKEGA SrSTEMA
Pred kratkim je bila na občinski tavni seja ptedsednikov delegacij in svetov KS, posvečena metodam dela v delegatskem sistemu. Takoj po tej seji so se na Kodeljevem zbrali pred-sednik delegacije KS, podpredsednik zbora delegatov KS tei piedsednik in tajnik sveta KS. Sklenili so ogra-divu za sejo zbora KS v občinski skupščini informirati svet KS in predsednike komisije pri svetu KS.
Seja je bila 14. junija. Ka njej je predsednik delegacije KS Kodeljevo tovariš Urbič spoznal navzoče z gra-divom za sejo občinske skupščine 20. junija. Po živahni razpravi in pojasnilih na posamezna vprašanja so prisotni dali svoje soglasje delega--ciji, da na svoji seji izmed sebe izbe-re dva delegata, ki bosta zastopala stališče KS Kodeljevo.
Nadalje je svet KS razpravljal o svojem 5-letnem načrtu razvoja KS, ki je v glavnem osnovan na doseda-njem načrtu, sprejetem na zboru vo-livcev. V načrtu so zajeti tudi pio-blemi in delo vseh družbenopoli-tičnih organizacij, kot je to dolo-čeno v statutu KS Kodeljevo.
Sodimo, da ima samo tak način organiziranega dela delegacij na vseh ravneh, v KS, občini in vse do fede-lacije, vse možnosti, da pridejo do poLne veljave nova ustava, delegatski sistem in neposredni vpliv občanov na vse važne odločitve.
FRANJO BAVEC
Svet KS je zaprosil Elektro-Ljubljana za postavitev trans-formatorske postaje v Spodnji Hrušici. Ustregli bomo prebival-cem ob Hruševski cesti in Cesti v kostanj, ki se že več let prito-žujejo nad nizko električno na-petostjo.
HRUŠICA
Svet KS Hntšica - Fužine prosi občane, naj skrbijo za lep izgled kraja. Pri SNAGJ lahko proti majhni odškodnini naba-vijo smetnjake. Obsojamo Ijudi, ki odlagajo dotrajane kose po-hištva na naša polja.
Krajevna organizacija RK je zbrala večje število obleke in obutve za manj razvite kraje naše domovine. Predsednica od-bora RK pri KS Mara Skubic je uspešno opmvila tudi to nalogo.
Odbor društva prijatetjev mladine je pripravil za stare in mlade piknik s srečolovom na Golovcu. Dobitke so prispevale bližnje tovarne.
Dan mladosti smo lepo pro-slavili. Pionirjem so poklonili za praznik odlično malico.
Delegati KS Hrušica - Fuži-ne so: predsednik detegacije KS Franci Pozaršek, predsednik sveta KS Franc Zrimšek, pred-sednik komunalne komisije Sta-ne Jančar, predsednik kultume komisije Zvone Bah, predsednik socialne komisije Mari Janša, predsednik komisije za uskkje-vanje statuta inž. Franc Her-man, predsednik zbora delegacij Polde Prošek.
Pri dehi želimo vsem veliko uspehov in medsebojnega sode-lovanja.
F. T.
ZAOVOR
Svet krajevne skupnosti Zadvor je na predlog političnih organizacij te-rena Zadvor predlagal sklic zbora delovnih ljudi v dneh od 23. do 25. maja. Na prvem zboru delovnih ljudi je bil predlagan dnevni red: Obrav-nava zaključnega računa KS Zadvor za leto 1973 in predlog finapčnega programa za leto 1974,izvolitev de-legatov v zbor delegacij, potrošni-škega in poravnalnega sveta ter pro-blematika kraja. Čeprav je bil dnev-ni red zanimtv in sila aktualen, je bil obisk na zboru zelo slab; ponekod, npr. v Zagradišču, Dobrunjah in Podlipoglavu pa sploh nibilo dovolj ljudi, da bi do zbora sploh prišlo. V Podmolniku je bil ponovno sklican 1. junija, slabše je bil obiskan v Sostrem, le v Zadvoru je bilo dovolj občanov. Ker zbor delovnih ljudi ni bil kompleten, tudi piedvidene orga-ne KS niso v celoti izvolili.
Pri obiavnavi osnutka finančnega načrta za leto 1974 so bile dane raz-lične pripombe in želje, ki jih, žal, svet KS ne bo mogel upoštevati v celoti. V Zadvoru so občani pied-lagali, naj bi dodelili DPD Svoboda Zadvor 5.000 din, ker v naslednjem letu slavi50. obletnico obstoja.
V Podmolniku je potrebno po-graviti dotrajani most pri Riflju. Zal, pa so popravila tako obsežna, da se ne bi mogli tega lotiti s skrom-nimi sredstvi. Zato so sklenili usta-noviti komisijo iz vrst občanov, ki naj bi stvar preučila in predlagala rešitev tega problema. Tu so govorili tudi o slabi elektriki, kajti na-raščanje števila električnih strojev in aparatov slabi tok tako, da imajo nasploh težave. Predlagali so tudi komisijo, ki naj bi pieučila tudi ta problem ter predlagala ustrezne re-atve.
Dotaknili so se tudi rekon-strukcije ceste Zadvor-Podmolnik, na kateri je bila dokončana letos prva etapa v dolžini 500 metrov. Predlagajo, naj se JCS zavzame v na-slednjem letu za nadaljnja sredstva pri rekonstrukciji druge etape.
V petek, 14. junija se je sestala delegacija KS in preučila gradivo za sejo občinskc skupščine. Za dele-gate, ki bodo zastopali KS na seji, so določili inž. Janeza Novaka, Milio Berčiča in za rezervo Tončko Lov-renčič.
Na seji so govorili tudi o tem, da bo morala občinska skupščjna do-stavljati gradivo za seje vsem de-legatom KS in ne samo v toliko iz-vodih, kolikor ima KS mandatov, ker je praktično nemogoče v nekaj urah preučiti vse gradivo tako, da bi bil z njim v podrobnosti seznanjen vsak delegat. Čimprej je treba iz-delati tudi poslovnike za delo dele-gatov.
Nadalje so govorili o elcktriki v Podmolniku in Zagradišču, kjer je tok zaies šibak in sklenili, da se bodo posvetovali z občinsko skup-ščino o možnosti rešitve tega pro-blema.
Posebej je stekla razpiava o davčni politiki. Gte za davek, ki je bil lani predpisan in odložen, letos pa prihaja v zmanjšani obliki spet med občane. Prav bi bilo, da bi se o korekturah davčne politike najprej pogovotili na političnih forumih, nato pa še doma, tako da bi bile ne-jasnosti odpravljene - zlasti tiste, ki so lani povzročile hudo kri.
Se vedno se dogaja, da se v pisarni krajevne skupnosti oglašajo inte-resenti za gradnjo hiš v bodoči soseski Kodrovec. To pot naj za-pišemo, da prijav interesentov ne sprejemamo več, ker je bil seznam zaključen že v avgustu 1973. Na njem je vpisanih toliko intelesentov, kolikor je piedvidenih hiš ter do-stavljen občinski skupščini; več pravic KS nima. Zdaj je na vrsti občinska služba, ki naj pripravi na-črte in skliče vse interesente-gradi-telje, če vsi ostajajo pri gradnji. No-vih seveda ne bo, če bodo pa prejš-nji odpadli, potem je možnost, da kdo ,,vskoči" v seznam.
ALOJZ KASTELIC
ZA00BR0VA SNEBERJE ~ N0V0 POLJE
Na zadnji seji zbora delega-tov KS. je bil formiran novi štab CZ. Na zboru so se delegati tudi odločili, v kateri komisiji bodo sodelovali.
Praznovanja KS Beričevo-Bri-nje, to je meseca kulture in 100-letnice srnrti prvega obliko-valca slovenske narodne pesmi Jurija Flajšmana, ki je bU rojen v Beričevem, se je udeležilo 15 članov našega gasflskega društva v svečanih uniformah.
Krajevni odbor ZRVS je za vse rezervne vojaške starešine pripiavil seminai za orientacij-ski patrolni pohod, ki je obve-zen za vse rezervne oficirje in podoficirje.
Bivši blagajnik, častni član in član nadzornega odbora gasil-skega društva Filip Kamšek, je dopolnil 70. leto svojega življe-nja. Vsi čani društva našemu Filipu za visoki življenjski jubi-lej iskreno čestitamo in mu žeii-mo še na mnoga leta.
Ob Šmartinski cesti, kjer gra-dijo novo naselje, so pričeli z izkopi za kanalizacijo; prav se-daj potekajo dela tudi ob sne-berski cesti.
Pionirska gasilska desetina se je v mesecu maju udeležila tret-jega pionirskega tekmovanja, ki ga pri reja MGZ Ljubljana. Tek movanje je bilo v Bukovici pri Vodicah na Gorenjskem.
Ob cesti Na ježah je zopet nekdo odvrgel smeti. To nika-kor ne ustreza lepoti našega kraja. Če se bo to še .ponavljalo, bo komisija pri svetu KS za ču-vanje narave in človekovega okolja prijavila storilce pristojni inšpekcijski službi. Nad takim početjem pa se hudujejo tudi posestniki, saj jim nesnaga v travi zelo ovira košnjo.
Na prireditvi na Trgu revolu-cije v Ljubljani, pod geslom V LJUBLJANI SE DOBBViO ZA KUMROVEC IN KOZJANSKO so člani našega gasilskega dru-štva opravljali rediteljsko službo.                    IVAN KOS