NAŠl     RAZGOVORI
Aliton S.:
Jnnkova pomlfttl.
Ivadar sc ji- Drobuučrv Jmiku o/il pu/iini na /.usiifžcni' planiiu1, sp je vselej dnmislil iib tiste dueve. ko je po njili brtv.skrbnn skukal za svoj.iini ovficami, prc-ju-vttl jn vriskal. kolikor mu ji- dalo njcgovo njlado srce. Vso /imo je željno pri-čakoval, da se  uui  povrne spcf lepi čas pastirskejfa   žirljenja.
In prišla jc pomlad, veselu in ladostna kakor Jankovo srce. Vrnilti inu je spet življenje. ki so mu ga uudilc cvrtoče plauine in solnčnr livade. Spet je bil Janko kralj ptuniur. Modil je m ovcanii po zelenili pašnikih, prepeval z veselimi ptičicami, trgnl \n božal pisant- evi-tke, skrutka. pil jc radostno življcnjr iz polne raše, ki mu jo je nudila o/ivljcna pomlad.
Srebrni poloCfk ob vznožju ga ji* vrselo pozdravljal. inotlre potornlcc. deliteČe vijolice vabile. In nežne šinaruice so sc beltle iz gozdnpga mraka.
Pozubil jr Jaiiko spt't ua vse tcžavp dolpočasnc zime. Njepovo inlado srce je zopi-t u/ivalo inir in zadovoljimst v prosti božji iiaravi.
Iztok:
Spomini.
Oi> tihili niirnih vi-torili. ko v zvtvdimto gledttin  ncho. sc mi ob spomtitih prcduljnih orusi teniotno oko.
Tja uhrIj nii vse pohitijo, kjer mili domači j<> kraj. pač rade bi* tunikaj nuutijo. saj ta»i jt> inoj ziMiirljski raj.
Lsoda. kako si ti trdu, Zfikaj si odvcdla me v svet, po raja tcm vzdihain siiota, v njfiii /t'li'1 bi vodiio živcti.
fgnacij H.:                                                                         .
Slov« od rfontovine.
Oj priroda. oj ncbo, oj solmt1 iiiilo, zdaj čiijl4' moje /adnjp poslo\ilo, cuvaj Bog te, dumoviim uiila, zbogom. zbugom. vi prijatclji prcdragi, /.bogoiu vsi, ki sle mi bili hltigi! ProČ zdaj moitim, dalpč v kraj mvnaiii. kdo ve. Čc se viilimo spct zbruni. Srcčna bodi tni, oj domovina. ne odrekaj mi v l)odočnosti spumiiK). teravno dalcč, vedno bom tvoj sin.
M a r i j a J o Ž e f a : Ktik^ni dvomi prešiujajo tvojo niludo dtiŠo? >Ubog tvoj otrok v dvnimi tu biva. obraz svoj uesrečui v dlutii si skriva, o Mati!« Daj. potegni dlan od obra/.a, draga cleklica, cla se vidinio oči v oci, Če ni ta nesrečnost lc na-rcjfita, tako zavoljo žalostne pesemce, ki si }o nb spomtim ua prfcitaue stvari iicifRiiiriio /apela.  Piši spet kmalil iu podpiši  se s polniin  iinenom. Z  Bogom!
1/, 1 o k : Ti tndi ne povpš. kuko se pišcš. Pomladni sprcltod jf Čedna domat-a imlof-ii. pcsini motiMii pa maiij polivaliti. Uudo je res. /ivcti od doina. vendor jrlavo poknnci. fant, in poslušaj še Levsiikti. ki uči, da >ta ni junak, ta ni za rabo, kdor lujih \itlcl ui ljudi!<
I p n u c i j : Tfbi. sev<*. jc težrr: jned Tvojo domoviuo in Tvojim sedanjim bivališčcm je teŽka, ostra meja. ra naj bo še taka, Tvojim zvestim misltm nc l>rani, da nc bi hitclc pogostokrat v solnčno. a vendar tako nevesplo (loinovino-saj tudi:
>...  {rofob izpod tujeffa neba trcpr-tV nuzaj.
hrcpcnciijp 11111 jr poknzalo i pot i krnj.t                  Vasovalef.