UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, franfiifiKansha unca st. o (tiskarna I. nadstr.). Uradna ure *a stranke so od 10. do 11.
dopoldne in od 5. do 0. poj otdne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	sprejemajo	:	: :
NAROČNINA	: celoletna	po poSti ali	b pošiljanjem	na dom	za
Avslio-Ofiiako in Jiosno 1( 21‘CO, polletna K lO^O, četrtletna K 5-40, n.esečiia K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 2<>'40; za : :	ostato	inozemstvo	in Ameriko	celoletno	K 36‘—.	: ;
Posamezne	številke po	8	vin.
MRJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikom •' •’ •*	ob pol 11. dopoldne.	•.	•'
UPRAVN1STVO »e nahaja v Selenburgovi ulici Slov. 6, [[., J uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7.’ zve&J Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, postani in reklame 40 vin. — In e c ra te sprejema upravidltvo.
Nefrankirana ah premalo frankirana pisma se ne sp\ejem*H
————	Hel(lari8eije lista no poštnine proste.	’
Stev. 549.
V Ljubljani, v soboto dne 5. aprila 1913»
Leto III.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina
celoletna
polletna
četrtletna
mesečna
Za avstro-ogrske kraje:
K 21 60 „ 1080 , 5-40 . 180
, ,	Za Nemčijo:
celoletna  ...............................K	2640
polletna	 1320
četrtletna...................................  6	60
mesečna.................’.......................220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in Sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na-»očnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnab:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ni š t v o »Zarje" v Ljubljani.
Strankarsko delo.
Dasiravno meščanstvo na Slovenskem socialno demokratično gibanje kaj rado smeši, je vendar resnica, da se je socializem zadnja leta po naših krajih zelo širil. Naraslo je število pristašev stranke, razvijati se je začelo časopisje in tisk sploh, stranka je našla pot v razne kraje, ki so ji biii doslej zaprti. Še večje veljave pa je dejstvo, da se ie razumevanje socializma precej poglobilo in da so se marsikateri pojmi razbi strili.
S tein pa so se tudi okrepčale želje po večjih in vidnejših uspehih stranke, po nienem hitrejšem naraščanju, po dosegi večjega stvarnega vpliva. Kajti vse dosedanje pridobitve še izdaieč niso tako velike, da bi zadostovale. Prav mnogo je treba še-le doseči, preden bode stranka tako močna, kakor bi morala biti po Številu slovenskih delavcev. In vsi njeni prepričani pristaši žele, da bi kmalu dosegla tako stopnjo.
. A ta želja je večinoma teoretična. Povedati je ‘reba jasno, da pri nas primanjkuje delavnosti. Menda je to splošen slovenski greh. Kar nnanio zgodovine, vsa nam priča, da je bilo skoraj vedno tako; razven reformacije in kmetskega punta je najti prav malo izjem. Tako je bilo in je tudi pri meščanskih strankah in samo pri klerikalcih je včasi malo drugače, to pa zato, ker po semeniščih sistematično vzgajajo agitatorje, ker imajo propagatorja takorekoč v vsaki vasi in ker jim razne predpravice neizmerno olajšujejo boj. S takimi svobodami ne more nihče prirediti zborovanj, kakor se pri nas prirejajo politične pridige; tako ne more nihče vplivati na ljudi, kakor se pri nas hipnotizira v spovednicah in ob boniških posteljah.
Odtod prihaja, da slišimo tako pogostoma pritožbo: »Ako bi vedeli, kako pri nas klerikalci agitirajo!« in ker kierikalci agitirajo, mislijo drugi, da ni druge, kakor zdvojno zlesti za peč, pa se tam razjokati, ker nihče klerikalcem ne prepove agitacije.
To je huda bolezen. Ozdraviti je pa le ne bode mogoče, dokler ne bodo drugi imeli toliko jn še nekoliko več poguma, kakor ga imajo klerikalci. 'listi, ki se jokajo, se vrte v stalnem krogu: Klerikalci agitirajo, zato imajo vpliv in moč. in ker imajo moč, lahko agitirajo, kakor hočejo. In če se bodo ljudje samo jokali, ostane to na vse večne čase tako.
Največja nesreča ne tiči v tem, da klerikalci agitirajo, ampak v tem, da drugi n e agitirajo. Ako imajo klerikalci takorekoč neomejeno zbo-rovalno svobodo, nas to ne sme tako zmotiti, da bi tarnali pa vzdihovali, ker se jim ne skrajša prostost. Nasprotno pa moramo zahtevati, da dosežejo drugi enako svobodo. Res, da je zlorabljanje prižnice in izpovednice v politične namene odurno; neokusno je, ako se kak škof v »pastirskem listu« zaletava v neklerikalne časopise in v predavanja. Ako bi imeli tisti, ki se imenujejo kristjane, kaj več verskega čustva, bi se sami uprli politiziranju v cerkvi, ki jo taka agitacija samo skruni. Ali ako cerkveni glavarji sami ne spoznajo, v kakšno luč se postavljajo s tem, pa ne razumejo, da jim bode to bolj škodovalo, kakor koristilo, tedaj se tudi nam ni treba preveč razburjati.
Več delati pa je treba. Tem več je treba delati, čim hujši je nasprotniški pritisk. Kajti dokler ne bode dela, tudi ne bode uspeha; brez boja ne bode zmage in ne bode pravic. Dela je pri nas premalo, ker je preveč slovenskega navdušenja, tistega navdušenja, ki se bije po prsih. ki deklamira, ki gori kakor živ plamen, ki p a ni nič druzega, kakor slama. In povsod ostajajo kupčki pepela. Kar svetijo se oči našim navdušenim ljudem, ako kje zasačijo znanega socialnega demokrata, pa mu lahko razgreti pripovedujejo, da so tudi »rdeči«, pa mu razlagajo vse teorije, pa se zapredejo v visoko politiko, pa začno ugibati, kako še bode, kadar . . . itd. Niti trenotek jim ne pride na misel, kako je Skoda časa. A ne spomnijo se tudi tega ne, da so drugod, v njihovi delavnici, v njihovi lnši m povsod ljudje, ki bi bili takega pouka zelo potrebni.
Tak prijatelj nam zaključi svoje predavanje navadno z besedami: »če bi bili vsi taki, kakršen sem jaz!« A če bi bili vsi taki, bi bila prav slaba, kajti tedaj bi ne pridobili niti enega in-
diferentnega moža, ne prepričali bi niti ene duše na leto. Ako bi bil mož res tako rdeč, kakor je, bi agitiral tam, kjer je agitacije treba in ne bi se ustrašil zaprek, ne bi vrgel puške v žito, ako ga težko misleči tovariši ne bi takoj razumeli, ako bi gnali svojo, ne oziraje se na njegove dokaze. Saj je še bog šest dni ustvarjal svet, pa bi človek nezavedne ljudi prepričal kar čez noč! Ali kapljica, ki vztrajno pada. izdolbe kamen. Vztrajnega dela je torej treba.
A tudi čvrsto delo je malo vredno, ako se dela tjavendan. Vsako delo mora imeti smoter in zmisel. To pride posebno v poštev, kjer ne dela samo posameznik. Tu mora biti delo organizirano. Prvi pogoj, da se kaj doseže v politiki in v stranki, je organizacija. Zato ne zasluži nobene pozornosti tisti, ki se baha s svojim socializmom, pa ni niti sam organiziran.
Tudi strankini interesi zahtevajo razdeljeno delo, kajti samo tedaj je lahko sistematično. Zato je začetek vsakega dela pristop k organizaciji. Tu ne velja noben izgovor. Organizirati se, potem pa po navodilih organizacije organizirati druge, to je edini recept, s katerim se lahko kaj doseže. Vse drugo je prazno.
Delavska zavest.
Nihče ne more biti izveličan proti svoji volji. Že Marx je dejal, da more biti osvoboditev delavskega razreda le delo delavstva samega. Kakor je ta beseda preprosta, tako je vendar globoka in pomenljiva. Spoznanje te resnice je prvi pogoj, da more delavstvo sploh priti do boljših razmer in končno do osvoboditve.
Enostavna Je ta resnica, ker je jasno kakor beli dan, da ne bo kapitalistični razred prostovoljno odpustil svojega privilegiranega položaja v družbi. Najde se tudi lahko posameznik med kapitalisti, ki pozna krivičnost sedanjih uredeb in čigar srce je tako mehko, da ne prenese večnega pogleda na tuje trpljenje. Mogoče je, da se tak posameznik odreče koristim, ki mu jih daje njegov položaj; mogoče je celo, da se pridruži zatiranim in jim pomaga v boju proti svojim lastnim razrednim tovarišem. Ali taka izjema ostane izjema in ne more imeti globokejšega pomena.
Vkljub takim — jako redkim — izjemam ostane neizpremenljivo pravilo, da pospešuje vsak razred svoje interese. Kakor pač more in zna. Ali večinoma se mora priznati, da znajo to kapitalisti bolje od delavcev. Posebno pri nas. Kdor jim to zameri, Je slep. Če poženeš volka med ovce, pa pričakuješ, da jih bo pasel in branil. si sam kriv, ako naenkrat ne najdeš več črede. Volk se mora hraniti z ovčjim mesom, ker je tako ustvarjen. In kapitalizem mora živeti od izkoriščanja, ker bi moral drugače poginiti. Kdor pričakuje od kapitalizma, da bo sam iz krščanske ljubezni, iz moralnih ozirov ali iz čustvene potrebe spravil izkoriščanje s sveta, je popolnoma enak gospodarju, ki nastavlja volka za pastirja.
Delavstvo se ne sme zanašati na tujo ljubezen, ne na tujo pomoč; njegova osvoboditev mora biti le njegovo lastno delo.
Ali da se more izvršiti tako delo, je treba predvsem prave delavske zavesti. Resnica ni vedno prijetna, ali koristna Je na vsak način bolj kakor slepljenje. Zato je treba povedati, da je delavske zavesti pri nas vse premalo in zaradi tega so uspehi delavstva pri nas mnogo manjši kakor drugod.
Kaj je glavna vsebina delavske zavesti? Da sem delavec in ne gospod, to uganem kmalu. Ali to še ni nič in ne pomeni nič. Treba Je že tudi poznati svoj položaj in vedeti, kaj vse tiči v besedi »delavec«.
Vem, da sem delavec. To se pravi v sedanji družbi: Človek sem. s katerim delajo drugi, car se jim ljubi. Če hočejo drugi, dobim kruha, pa ga moram drago plačati s svojim delom. Ko-iko mi dajo kruha, to je njihova volja. Če hočejo, mi sploh ne dajo kruha, ne pristrešja, ne obleke. Spode me lahko od svojega vodnjaka, zabranijo mi sesti v senco njihovega drevesa. Svoje delo jim smem ponujati, oni ga ne marajo sprejeti. Dvoje zdravih rok imam, dobro voljo imam. Lahko. Kaj počneš s svojimi zdravimi rokami, če ti ne rečejo: Tukaj delaj za nas!? Danes si v tovarni ali delavnici. Ali veš, če boš utri še tam? Morda ustavijo stroje, morda napravijo iz tovarne kasarno, morda pripeljejo ku-ije iz Kitajskega, ki bodo ves teden delali za ono plačo, za katero delaš ti en dan. Pokažejo vrata tebi in tvojim tovarišem. Pa vzemi popotno palico v roko in hajd po svetu! Kjer potrkaš skomizgnejo in odgovore: Ni dela! . . . Hajd naprej po svetu!
Delavec sem. Nedostojen je moj položaj. Večno ponižanje je moj delež, neprenehoma moram držati klobuk v rokah, vsakdo me meri od glave do nog. Nikogar nisem okradel, nikogar oropal, je vendar, kakor da imam pečat na čelu. Tudi če plačam, nimam prostora pri oni mizi kakor drugi. Človek sem, pa vendar ravnajo z menoj, kakor da jim nisem enak.
Skloni glavo, jecljaj in moleduj, poklekaj, pa si še sam reci, da si slabši od drugih in da je prav tako — če si hlapčevska natura. Prav ponižen bodi in lepo se zahvali za vsako brco, ki jo dobiš, pa ti dado morda včasi dobro besedo in poreko: »No. da — hm, hm . . .« zakaj včasf potrebuje njih profit tvoje roke.
Kdor pa je pravi delavec, se mu bo duša uprla zoper to zapostavljanje in ponižanje. Zakaj v njegovi glavi je še druga zavest.
Delavec sem; delam. Vi jeste in pijete, ali jaz vam pridelavam, jaz pogrinjam Vašo mizo, ki sem Vam jo stesal v Vaši hiši, ki sem Vam jo sezidal. Vi se oblačite lepo in toplo, pa prezirate mene, ki hodim v cunjah: ali jaz sem izdelal fino sttkno za Vas. jaz sem Vam urezal in sešil elegantno obleko. Vi se vozite po svetu, sedite na mehkih blazinah in spite v spalnem vagonu kakor doma: ali jaz stojim na stroju, pri ogibalu, v tunelu. Vi nalagate tisočake v bankah, ali jaz moram v tovarnah izpreminjati surovine v blago, ga nakladati v Vaša skladišča in ga voziti na trg, da postane iz njega denar, s katerim vladate in gospodujete in me vnovič izkoriščate.
Tako govori delavska zavest.
Ponižen sem in potlačen, ali po krivici. Zasužnjen sem, ali ne manje vreden od drugih. Moja roka je potrebna vsemu človeštvu, lenuhova niti njemu samemu.
In delavska zavest vprašuje: Ponižan sem
—	mar naj se ponižujem še sam? Moja vrednost mi daje pravico, da zahtevam enako življenje, pravo življenje, ki ni umiranje od rojstva do groba. Branijo mi tako življenje. Mar naj se zato vdam v voljo zatiralčevo in sklonem tilnik prostovoljno pod njegovo peto?
Trpim, ker sem slab. Ali trpljenje ni moja volja. Kje je moč, da se ga rešim?
In delavska zavest odgovarja: Na iniljone nas je, onih tam pa je peščica. Na miljone nas je in silna je naša moč, če jo zberemo. Stotisoče potočičev naj se zlije v eno reko. pa bo mogočna, ne le da bo gonila mline in nosila ladje, ampak sama si bo odpirala pot. Veličastna bo, silna iti krasna, in noben pritlikavec je ne zajezi.
Delavec, ki nima te zavesti, je pomilovanja vreden in sam je kriv, da je ponižan in zaničevan. Kdor Jo pa ima, bo delal in pomagal, da se združi veletok, ki preobrazi svet.
skrajšanju delovnika ni bilo treba niti šestin* novih ljudi; in mezde so narasle v teku dvek let za 50 odstotkov in še višje.
I.ep zgled nudijo moravski premogovniki, kjer se je v Jamah »Blagoslova božjega« pri Rošicah leta 1889 skrajšal delovnik od 11 in pol ur »a ) ur. S tein-le uspehom:
9 urno delo 1891/93	1894/9G
8.401.U58 'X451.004 6.90	7.57
JS92-20	2078-00
Produkcija v mclcrskili stolih Na moža in na Silit	.
Na moča in na leto
11 Vj urno delo 1882/84	1886,88
«,566.'®)	6,467.482
6 60	6.40
1683-87	1694	10
Zakon človeškega dela.
(Dalje.)
Da se s skrajšanjem delovnega časa poviša množina in kakovost produkcije, da se pomnoži dobiček podjetnikov, povzročajo že sledeči, zakon spremljajoči pojavi. Stroji m orodje se bolje izrabijo, torej tudi ugodneje amortizirajo. Prihrani 3e luč, kurjava, maža, strošek in čas za popravila (vsled paznejše postrežbe strojev) in nadzorstvo, ker ni treba toliko priganjanja. Delo vestneje opravlja, manj materiala se izkvari in napravi manj napak. Bolezni delavcev po-jenjujejo (jjo opazovanjih na angleških rudarjih ob osemurnem delu za 28 odstotkov), da se namesto kroničnega deficita bolniških blagajn pokažejo znatni prebitki. Izostajanje od dela in manjši uspeh dela ob pondeljkih (baje za 20 do 25 odstotkov) prenehata -- ker izgine obenem tud' alkoholizem, ki je delavcu bič za razvedritev in podkrepitev od enoličnega in pregnanega dela upehanega telesa, otrpelega duha in potrtosti. Izkušeni angleški veleindustrijec .iolm Rac, ki je s stališča podjetnika petdeset let opazoval posledice skrajšanja delovnega časa v svoji hiši, zaključuje, da je ves ta čas naraščala zmernost, zdravje, inteligenca in sposobnost delavcev. Natančno je preiskoval učinke tudi na kontinentu, v Zedinjenih državah in Avstraliji in je od dne do dne postajal odločnejši pristaš osemurnega delovnika, ker je 'krajše delo vsak narod, kateri ga je uvedel, ozdravilo, obogatilo in razširilo.« Razumljiva je tudi izjava nekdanjega angleškega trgovinskega ministra Mundelle, rutiniranega podjetnika, ko je dejal: »Dolge delovne ure tujih narodov nas ščitijo pred njihovo konkurenco.«
V dokaz resničnosti teh izvajanj bi se* dala
— razen navedenih — navajati silna množica dejstev iz gospodarskega življenja vselj kapitalističnih dežel in industrijskih panog. Dejstva, ki jih pripovedujejo fabrikantje sami, obrtni nadzorniki, zastopniki trgovine in industrije in celo najzakrknenejši teoretični zagovorniki sedanjega gospodarskega reda. Omejiti se hočemo le na nekaj zgledov, ki zadoščajo popolnoma in ki so po svoji metodi zvišeni nad vsak dvom. Prvič se nanašajo na različne dežele in na različne stopnje, panoge in obratne velikosti industrije in drugič ni vplival na produktivnost dela noben drug faktor nego skrajšanje delovnega časa.
V rokodelstvu, oziroma v manufakturah, n. pr. v lončarstvu, kjer stroji ne igrajo vloge ali pa le zelo neznatno, je — po poročilu angleških obrtnih nadzornikov — uvedba fabriškega zakona sijajno dokazala, da že skrajšanje delovnega časa samo čudežno povišuje enakomernost, rednost, vztrajnost in energijo dela.« Enako tudi v angleških premogovnikih, kjer so delavci ob trinajst- in štirinajsturnem delu na dan v letu 1854 nakopali 64 miljonov ton premoga, dočim so producirali pozneje po skrajšanju tedenskega dela na 37 do 52 ur v letu 1889
— 176 miljonov ton. Ko je bil koncem let petdesetih minulega veka uveden v Melbournu v Avstraliji osemurni delovnik v stavbni stroki, se je izkazala enaka uspešnost dela kakor ob deseturnem delu. Tam so peki leta 1883. skrajšali delovnik od petnajst na deset in po nekaj mesecih na osem ur. Obrt ni vsled tega trpela prav nobene škode. Narobe: vzlic znatnemu
Ljubljana in Kranjsko.
VSE SE OBOROŽUJE...
Vse se oborožuje. A ti, delavec?
, Kapitalistični razredi vseh držav pomno-zujejo armade, grade bojne ladje, pripravljajo1 zračno brodovje «n izpopolnjujejo vsa moderna,
h n a . skriljnih mei- Hite, mrzlično hite, da jih ne zaloti čas nepripravljene Jn ti, delavec? Tudi ti kui cv/m-« ’
3 1
je tvoj delavski list, je
svoje orožje,
...	  ti	kuj	ov
brusj ga dan za dnem, da ne zarjavi
v Tvo^ „ orož* ie tvoj delavs.v* Iiai lc »Zarja« Ah posvečaš temu orožju dovelj paž-nje m brige da boš pripravljen, kadar pride tvoja ura? Nimaš topov, ne pušk, ne letal, ne bojnih ladij tvoje orožje je tvoj list.
Socialistično gibanje dobiva nove bojevnike le, če je delavski list v rokah slehernega delavca; z listom sc Širi znanje in prosveta, z njim se zbujajo mlačneži, z njim se vzgaja proletarska solidarnost in krepi in širi organizacija, z listom živi, raste in napreduje socialistično delavsko gibanje.
Delavec, ali izpolnjuješ zvesto dolžnosti proti sebi in proti svojemu bojnemu orožju ali si trajen naročnik »Zarje«? Ali razširjaš list me. svojimi tovariši, ali agitiraš zani med svojimi znanci?
Ves svet se oborožuje, oborožuj se tudi ti dokler je čas, hiti, da te ne prelete tvoji nasprotniki. »Zarja« je tvoja zastava, tvoje bojno glasilo, tvoja puška, tvoj top, tvoj meč! Kapitalistični tazicd potrebuje vedno novih topov in novih morilnili sredstev, a tebi Je treba le po-jačene razredne zavesti. Ti potrebuješ razple-meneče besede, prosvete in znanja, ker tisoči zavednih proletarcev so največja svetovna sila.
Na splošno oboroževanje vladajočih razredov odgovorimo, sodrugi in sodružice. z našim pojačenim oboroževanjem, z razširjenjem našega najboljšega orožja, z delom za list, za »Zarjo«!
—	Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek, dne 8. t. m., ob 6. zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Volitev petih članov v disciplinarno komisijo. <§ 72 službene pragmatike in § 55. obč. reda.) IV. Volitev enega člana v kvalifikacijsko komisijo, (s 16 službene pragmatike.) V. Personalnega in pravnega odseka poročilo o odloku deželnega odbora glede odklonitve odobrila eventuelnega posojila za hidroelektrične naprave na Ljubljanici. VI. Odseka za službene pragmatike poročili: 1. o službeni pragmatiki za pomožne uradnike, sluge itd. mestne občine ljubljanske; 2. o prošnji mestnih šolskih slug za uvr-ščenje v status magistratnih slug. VII. Finančnega odseka poročila: 1. o proračunu mestnega zaklada za leto 1913; 2. o dopisu magistrata glede doneska mestne občine za obrtne nadaljevalne šole; 3. o prošnji Marije Klopčar za določitev cene mestnega sveta ob regulirani Zeleni poti; 4. o dopisu magistrata glede opustitve Ozke ulice ter prodaje mestnega sveta v tej ulici; 5. o prošnjah raznih najemnikov stanovanj v mestnih poslopjih za znižanje zvišane na-jemščine. VIII. Stavbnega odseka poročila: 1. o prizivu občine Moste proti odloku mestnega magistrata v zadevo odprave raznih zdravstvenih nedostatkov pri tovarni za lim; 2. o dopisu deželnega odbora glede zamenjave zemljišč ob Grubarjevem kanalu v svrho povečanja domobranske vojašnice, odnosno zgradbe prekladali-šča za živino pri mestni klavnici; 3. o dopisu magistrata glede dobave nasipalnega materiala za mestne ceste ter nakupa kamnoloma v ta namen; 4. o prošnji gospodarskega naprednega društva za Šentjakobski okraj za napravo lesenega mostu čez potok Galjevico; 5. o dopisu magistrata o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Jožefa Reisnerja glede regulacije ceste na Barju od Rdečega križa do šole; 6. o dopisu magistrata glede regulacije Pražakove ulice; 7. o prošnji Marije Klopčar in Leopolda Legata glede popolnitve regulačnega načrta za Trnovsko predmestje zapadno od Zelene poti;
8. o ponudbi 1. Ogorelca glede odkupa njegovega hleva v svrho regulacije Igriške ulice; 9. o ponudbi Jerneja Jeleniča glede odstopa nekaj sveta ob njegovi posesti na Stari poti v svrho regulacije te poti; 10. o ponudbi Alberta Zescltko za brezplačen odstop sveta ob cesti v Rožno dolino v svrho uravnave te ceste. IX. Šolskega odseka poročilo o dopisu deželnega šolskega sveta glede prepustitve primernega prostora za dijaško igrišče za dijake c. k. višje realke. X. Ravnateljstva mestne klavnice poročilo o prošnji mesarske zadruge za napravo shramb za shranjevanje orodja malih mesarjev v mestni klavnici. XI. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo o prizivu Ane Regalijeve proti odmeri vodarine in gostaščine pri njeni hiši na Slovenskem trsu št. 3. XII. Samostalni
predlog občinskega svetovalca Ivana Steleta glede uvedbe veseliškega davka. B. Tajne seje:
I.	Naznanila predsedstva. 11. Odobrenje zapisnika zadnje seje. 111. Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnji nekega uradnika za definitivno nameščenje. IV. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo o prošnji za zvišanje pavšala za nadzorovanje vodovodne zajemalnice v Klečali. V. Direktorija mestnega ,'izitmnskega zakupa poročilo o računskem sklepu ter letnem poročilu o poslovanju mestnega užitninskega zakupa za leto 1912. VI. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
— Občinski proračun. Za prihodnji torek je sklicana seja ljubljanskega občinskega sveta. Dnevni red je obsežen; vendar manjka na njem ene točke, ki bi pred vsemi morala biti rešena, ker je pravzaprav itak že zamujena. Meseca decembra je prišel občinski proračun na dnevni red. Razprava se pa ni vršila. Obč. svet. Pam-mer je predlagal, da se proračun vrne finančnemu odseku in da se namesto tega dovoli županu trimesečen provizorij na podlagi starega proračuna. Vse stranke so glasovale za to, da se odsek se enkrat posvetuje o proračunu, in sklenjena je bila tudi trimesečna indemniteta. 1 ovrh tega je bilo na predlog sodr. Etbina Kristana sprejeto, da naj bodo odsekove seje, na katerih se obravnava proračun, za občinske svetovalce javne. Četrtletje je poteklo, in po vseh pravilih bi bil moral biti novi proračun ze pred prvim aprilom sklenjen. Toda kakor je videti m niti v odseku dodelan, in slišati je celo, da ni imel odsek sploh še nobene seje za pjoracun. Vsekakor ta predmet na prihodnji plenarni seji^ ni na dnevnem redu. Vpraša se toiej, na kakšni podlagi se zdaj pravzaprav vOdi uprava občine. Rednega proračuna ni. provi-zorij je potekel, in tako visi zdaj sploh vse v zraku Z izredno prizanesljivostjo bi se dalo še kakorkoli razumeti, da odsek ni dovršil svojega dela, če bi se v razpravi pojavila vprašanja, ki se dajo težko rešiti. V redu ne bi bilo uiti to; ali v takem slučaju bi se dalo vsaj z enim očesom zamižati. Toda na noben način se ne da opravičiti, da se odsek sploh še ni lotil dela m da v treh mesecih ni našel časa niti za eno sejo. Za tako malomarnost ni absolutno nobenega opravičila, in radovedni smo. kako se bo razlagala ta neodpustna brezbrižnost.
i- ^krb ??.otroke. Pišejo nam; Pred leti je ljubljanska občina nastavila dva šolska zdravnika, ki imata nalogo preiskavati šolske otroke da se v slučaju bolezni obvestijo starši. Za tiste’ case je bil to mtpredek. Ali z enim korakom se ne izci pa razvoj, in kolikor nam je mogoče opažati, ni od tedaj nobenega napredka v tem oziru. Prebivalstvo narašča, šolski otroci in sole se množe, in s tem se mtiože tudi opravki solskih zdravnikov. Ker se ne morejo od tiiko-gai zahtevati čudeži, jih tudi doktorja ne nio-reta delati. Ce smo prav poučeni, se jima pa še tisto delo, ki bi ga rada izpolnjevala, ne olajšava. lako smo n. pr. slišali — zdravniki bi o tein nemaia lahko več povedali — da so njih nasveti zaradi kopanja otrok in podobnih reči povsem brezuspešni. Ne glede na to pa bi bilo potrebno,^ da se skrb za zdravje otrok sploh razširi. Ce zdravnik dožene in izreče, da je otrok bolehen, je s tem prav malo doseženo, če se nihče ne pobriga, da bi se bolno dete res zdravilo. Starši se pa v mnogih slučajih ne morejo resno pobrigati za to. ker jih večina živi v takih gmotnih razmerah, da ne zmagajo izdatkov za zdravniško oskrbo in za zdravila. Namen, ki se zasleduje s solskimi zdravniki, bi se le tedaj dosegel, če bi bolni otroci dobivali tudi potrebno zdravljenje. Seveda bi to nekaj veljalo, ali to bi bila investicija, ki se izplača. Pred kratkim je »Zarja« poročala, kako velika je pri nas umrljivost otrok. Iti vendar so otroci za narod najdragocenejše blago, katero ie treba ohraniti brez obzira na izdatke. S tem, da bi potrebni otroci dobivali zdravniško pomoč m zdravila, ne bi bil rešen ves problem, toda odpomoglo bi se vendar nekoliko. Občina bi morala smatrati za eno svojih najvažnejših nalog da reši to vprašanje. Ce skrbi za svoje otroke, skrbi za svojo bodočnost.
. Izpit za zidarskega mojstra so napravili pn c. kr. deželni vladi v Ljubljani sledeči gg : Anton Valič iz Skrilj pri Ajdovščini, Ivan Stepančič iz Renč pri Gorici, Josip Burca iz Volčjega giada pri Komnu, Vinko Štrukelj iz Ozeljana pri Gorici, Peregrin Zandar iz Praproč pri Kamniku. Za tesarskega mojstra pa je na-piavil izpit g. Andrej Peterka iz Dol pri Moravčah. vsi absolventi c. kr. državne obrtne sole v Ljubljani.
— Kontrola mlekaric. Tržno nadzorstvo je včeraj zjutraj ob pol 6. na Dunajski cesti presenetilo mlekarice. Preiskalo je z laktodeci-metrom mleko pri 112 mlekaricah, ki so ga imele skupno okoli 1200 litrov. Ker ie bilo v 10. slučajih o pristnosti dvomiti, so tem mlekaricam odvzeli vzorce za nadaljno preiskavo. Le 10 dvomljivih slučajev priča, da so začele mlekarice v Ljubljanoi voziti boljše mleko in se bodo morale vsekako tudi ostale poboljšati.
n tem se je pa pripetilo nekaj drugega. Ko
v? ZačeUi’ ie bržk«He neki »dober prijatelj« vse to opazil m uroti mestu prihajajoče zenske opozorU na pretečo nevarnost. Namesto, da bi šle z blagom naravnost, so nekatere krenile s svojimi »baterijami« še pred me stom čez njive na levo in desno in se na ta način izognile preiskavi. To se pravi za sedaj, a pridejo pa še gotovo svoj čas na vrsto. Ker je imelo uradno osobje dovolj posla na cesti, ni moglo za bežečimi »poljskimi težkimi baterijami«. Ko so ženske mleko v mestu oddale in se zoppt vi nile proti domu, ie tržno nadzorstvo pieiskalo tudi posodo. Mnogo mlekaric je imelo zelo snažno posodo, mnogo je bilo tudi takih, ki so do skrajnosti nemarne. I ržno nadzorstvo ni odvzelo nič manj kakor 40 komadov mlekarske posode, ki je bila zarjavela, oluščena in a ' da-ni odgovarjala zakonskim predpisom.
»ar/e pri ljubljanski državni policiii so razdeljene takole:	Stražnik z eno rozeto je
»stražnik na posjcušnjo,; stražnik z dvema ri-
zetoma !e »stražnik«, stražnik 8 tremi rozetami je »nadstražnik«, stražnik s tremi rozetami in s trakom na levem rokavu je postaje-vodja, podrejen nadzorniku nižje kategorije, pravemu vodji postaje, ki ima tri rozete in srebrni našitek na ovratniku. S šaržami je'uprava bila zelo radodarn^ kako pa je s prejemki, vedo stražniki sami. Vse te nadzira kontrolni nadzornik z enako obleko, le svetlo, dolgo sabljo ima. Potem pridejo pa višji nadzorniki, ki so v statusu uradnikov.
— Strašna nezgoda pri streljanju s topiči.
V	četrtek je bila na Vrhniki instalacija novega vrhniškega dekana. Ob tej priliki so nekateri fantje streljali z majhnimi topiči, pri tem so pa prezrli vse, kar je treba pri takem streljanju storiti za varnost. Poleg topičev je bil odprt Žakelj z 20 kilogi;ami smodnika. Pri streljanju je iskra odletela na smodnik, ki se je v hipu razpršil ter je strašno ožgal šest oseb. Tri nevarno ranjene so odpeljali v Ljubljano, trije lahko ranjeni so pa ostali doma. lSletni Fran Grom, 27-letni Fran Grorn (oba istih imen, a nista brata) in 171etni Oblak so vsi črni v obraz, ki je napihnjen, da izgleda kakor škaf. Poleg tega, da imajo glavo strahovito oteklo, so ranjeni tudi na rokah, vratu hi životu. Ni izključeno, da izgube oči, ki se sedaj vsled oteklin sploh ne vidijo. 1 udi trije šolski otroci, ki so stali preblizu, so lehko ranjeni.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v svečanu 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v aprilu 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek dne
10.	t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2.
— Mrtvo so našli. 31. t. m. je šla 501etna čevljarjeva žena Antonija Loboda iz Kamnika od doma in se ni več vrnila. Naslednjega dne so jo našli v dotoku Bistrice utopljeno. Naj-brže se ji je zmešalo in je šla v vodo.
— Napad. Frana Štigliča, 22 let starega telegrafskega delavca na jeseniški progi, je napadel pri Nomenju Janez Kern ter ga z nožem osuval v hrbet. Štiglič je nevarno ranjen. Do*-bil je tako hude rane, da mu iz ran na hrbtu uhaja sapa.
— Koncert »Slov. Filharmonije. Slov. Filharmonija priredi danes v veliki dvorani hotela »Union« koncert pri pogrnjenih mizah pod osebmm vodstvom g. kapelnika C. M. Hraz-dira. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 60 v. Prihodnji koncert bo jutri v restavraciji na južnem kolodvoru (J. Schrev). Začetek in vstopnina kakor danes.
-— Kinematograf »Ideal«. Nihče naj ne zamudi senzacijski spored z vojnim filmom »Obleganje Odrina« in sijajno francosko dramo »Lo-mlika src«, brezdvomno ena najlepših dram zadnjega časa. Gaumontov tednik prinaša najnovejše s celega sveta. Ostale točke so krasni naravni posnetki in znanstvene slike. V torek se predvaja senzacijska slika kapitana Scotta ekspedicija na južni tečaj.
Štajersko.
— Otrok zgorel. V stanovanju posestnika Franca Potočnika v Terličnern, v celjski okolici je nastal nedavno požar in mu je zgorel v zibelki ležeči otrok. Posestnica Ana Potočnik je na 50 korakov oddaljenem polju bila zaposlena, mož pa je bil v Rogatcu. Zgorelo je vse. Škoda, le deloma pokrita, znaša 2000 K.
— Velik požar. V veliki papirnici Leykam-Josefstal v Gratvveinu pri Gradcu je izbruhnil požar. Zgorelo je več poslopij in 100 vagonov papirja.
Koroško.
— Ubegli vojak. Iz huzarske vojašnice pri Beljaku je pobegnil huzar Florjan Pasai zaradi krutega ravnanja. Kam je vojak pobegnil, še ni znano. Oblečen je bil v delavno uniformo in je bil brez orožja.
— Otroci požigalci. V Starem dvoru so zanetili otroci, ki so se igrali na skednju z vžigalicami, ogenj, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Zgorela je vsa zaloga pridelkov, I konj in 8 glav goveje živine. Skoda znaša 22.312 kron, zavarovalnina pa 5200 kron.
Goriško.
— Vsi člani nabrežinske »Vzajemnosti« so
vabljeni, da se gotovo udeleže občnega zbora v nedeljo 6. t. m. ob 3. popoldne v gostilni G. Rusbach pri postaji. Vabijo se tudi vsi, ki se zanimajo za to prekoristno društvo na Goriškem, naj si bodo člani ali ne!
— Avstrijski kolesarski športni odbor Dunaj priredi v nedeljo 4. majnika t. 1. ob 11. predpoldne ob vsakem vremenu veliko cestno kolesarsko dirko okrog Goriškega Krasa, daljava MO kilometrov. — Start: Podgora pri Gorici, gostilna Stefan Bregant. Proga: Podgora — Kortnin — Medeja — Zagraj — Tržič — Prosek — Opčiua — Sežana — Sturje — Senožeče (glavna kontrola) — Razdrto — Vipava — Ajdovščina — Černiče — Šempas — Gorica (cilj: Rožna dolina, gostilna »Tivoli« pri mitnici). Dirka je odprta za vse v avstrijsko-ogrski monarhiji stalno bivajoče kolesarje z dovoljenjem avstrijskega kolesarskega športnega odbora Dunaj, IV., Teresianum. Prijave sprejema športni odbor Dunaj, IV., Teresianum ter izključno Kolesarsko društvo »Gorica« v roke gosp. tajnika Joška Kuštrin, Gorica, Gosposka ulica 25/1. — Vloga 4 krone. — Daril bode deset v vrednosti 120, 100, 80, 60, 50, 50, 40, 40, 40, 30 in 20 kron. Vsi tekom ene ure po prvaku
došli dirkači na cilj dobe srebrne svetinje. _____
Zaključek prijav v sredo 30. t. m. ob 8. zvečer.
—	Po tem dnevu se ne sprejemajo prijave. — Vsa pojasnila daje nadporočnik Karol Kri-stian, poveljnik kolesarske stotnije lovskega bataljona št. 20, Kormin. — Vodstvo dirke.
— Pet dezerterjev. V pondeljek so ujeli v laškem kraljestvu pet avstrijskih vojaških beguncev. Dva sta ušla iz Kobarida, eden iz Tolmina in dva iz Gorice od 47. polka.
|	Samomor vojaka. Vojak 47. pešpolka
v Gorici, Ferdinand Sup, je bil v nedeljo v Trstu pri svojem očnm v ulici Navali. Tam si je pognal iz revolverja krogljo v prsi. Vzrok samomora je neznan.
Nabrežinske delavske zadruge.
Dobrih 15 let je minulo, odkar je nabre-žinsko delavstvo stopilo na edino pravo pot, ki vodi do osvobojenja iz kapitalističnih krempljev. Vstopilo je v vedno naraščajočo armado organiziranih delavcev in danes je vsakdo izmed organiziranih delavcev globoko prepričan, da živi le zato v boljših razmerah, da le zato diha svobodneje, ker je organiziran. Dokler ni bil orgaiziran, ni bil samozavesten, danes pa ve, kakšna sila je v njem; in ljudje, katerim so bili neorganizirani delavci barabe, so dobili rešpekt in spoštovanje pred organiziranim delavcem. Strokovna organizacija je bila pa le delna osvodbitev, delavstvo si je priborijo potom strokovne organizacije boljše mezdne in delovne razmere, a gospodarsko je bilo še vedno izkoriščano. In nabrežinsko delavstvo ni obstalo na pol pota, temveč se je krepko in vztrajno lotilo dela, da se otrese tudi izžemanja od strani trgovcev, pekov, gostilničarjev. Za delavčev želodec je itak vse dobro, so si mislili ti vaški mogotci in so nam dajali preležano blago, prodajali so nam za drag denar jestvine, na katerih so se napasli najprej črvi in mrčesie. Cene pa so naraščale od dne do dne. Ko jc postajalo odiranje vedno hujše, so sklenili delavci:	ustanovimo	gospodarsko	organizacijo.
20. marca 1904. je bil ustanovni občni zbor za delavsko zadrugo in že 7. novembra istega leta je bila otvorjena prva prodajalna našega kon-sumnega društva.
To so vzkipeli naši nasprotniki! Obrekovali so nas pri tvrdkah, odganjali agente in pravili, da bo vse skupaj vzel vrag. Ali gospodje so slabo poznali delavsko čast, delavsko solidarnost. Delali smo z vso vnemo in požrtvovalnostjo, naša zadruga se je razvijala, da je bilo veselje, naša samozavest je naraščala od leta do leta in danes je naša konsumna trgovina ena najmočnejših, najsolidnejših v Nabrežini in okolici. Delavci dobivajo za pošten denar pošteno blago, v prodajalni dobivajo vse življen-ske potrebščine razen kruha.
Peki so nas odirali še dalje. Prodajali so nam kisel, napol sirov kruh, zabeljen včasih z muhami, ščurki. Plačevati pa smo morali ta »kruh« drago, predrago, po 88 vinarjev kilogram. Pred leti so prišli pekovski mojstri v Nabežino z golimi rokami, danes čepe na lepem premoženju, ki so ga jim nanosili delavci. In zopet so spoznali nabrežinski delavci, da se je treba otresti teh pijavk in so šli hitro na delo.
Na občnem zboru delavskih zadrug, 1. septembra 1912, so sklenili zadrugarji, da zgra-de lastno pekarno in že 7. novembra smo pekli v lastni pekarni. Tudi z ustanovitvijo lastne pekarne je zadruga ustregla željam vsega na-brežinskega delavstva; konsum kruha je naraščal in danes se speče v naši pekarni vsak dan 250 kilogramov kruha. Da se toliko razpeča kruha, je pač najlepši dokaz, da je kruh okusen in čist. Ali pri tem ne sme obstati. Naše geslo bodi: v najkrajšem času se mora podvojiti prodaja kruha. Nič lažjega kakor to, če izpolni vsak delavec svojo dolžnost. Delavci! V vsaki kantini zahtevajte kruh iz delavske pekarne, če plačate pošteno, tedaj imate pravico, da zahtevate pošteno blago. Kruh, najvažnejša delav-čeva hrana, mora biti tečen in snažen in spečen iz moke, če hočete, da vam koristi, ne pa kvas in voda, kakršno brozgo dobivate po kantinah. Toliko časa zahtevajte, da dobite dober kruh iz naše pekarne. Ne ozirajte se na izgovore lcanti-nerjev, češ, dolžan sem temu ali onemu peku, kupovati moram pri njem. Zaradi njihovega dolga nismo dolžni mi vživati slabega kruha. Seveda kantinerji so jezni, ker prodaja zadruga tudi boljše vino in cenejše kakor oni sami. Večkrat se tudi zgodi, da nam kantinerji pro-dajajo drug kruh, rekoč, da je iz delavske zadruge. Da pa bo vsakdo odslej, lehko takoj spoznal naš kruh, bo imel odslej dalje naš kruh poseben pečat. Sedaj bo vsako zavajanje nemogoče. Kruli, ki se peče v naši pekarni, je res kruh, izdaten in tečen iti zato je dolžnost vs^" kega zavednega nabrežinskega delavca, da kupuje le naš kruh in da agitira zanj!
Delavci! Z zadrugo in pekarno smo se osvobodili gospodarskega izkoriščanja od strani gostilničarjev, trgovcev in pekov. Zadruga ne dela za dobiček, dobiček izplača vam ob koncu leta. Z zadrugo smo se otresli pijavk, ki so nam dolgo časa pobirale naš trdo zasluženi denar. In le spomnite se na stavke, kdo je takrat najbolj nasprotoval delavcemr Ravno tisti peki, gostilničarji in trgovci, ki nam vedno pripovedujejo, da smo »privandranci« m da nas poženo iz Nabrežine, kadar se jim zljubi, in katerim še sedaj nosijo nekateri zaslepljeni delavci svoj denar. Naša dolžnost je torej: vsak delavec postani član zadruge in vsak delavec mora zahtevati povsod kruh iz naše pekarne. Kjer vam ponujajo kruh brez naše znamke, zavrnite ga. In tudi delavske žene morajo kupovati le naš kruh. Vsi na delo, ki bo nam samim prineslo najlepše sadove.
Vestnik organizacij.
Šišenska podružnica »Vzajemnosti*1 naznanja, da priredi v nedeljo, dne 1. junija - v slučaju slabega vremena 8. junija — veliko vrtno veselico v korist svoje knjižn ce, ter prosi vse sodružne organizacije, da na ta ds n ne prirejajo svojih veselic, oziroma izletov.
Športni odsek „Vzajemuosti“ poziva vse svoje Člane, polnoštevilno udeleže velevažnega sestvuka, ki bo v soboto 5. aprila v društvenih prostorih, Selenburgova ulica 6.
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno!
Da olajša kontrolo volilnih imenikov, je naša stranka otvoriia sledeče reklamacijske urade;
V mestu;
I. V ulici P o z/. o bianco št. 9 (v poslopju zdi avniske postaje okrajne bolniške blagajne).
II. V gostilni »International« v ulici B o c c a c c i-o 2. 1.
III. V kavarni Union, ulica C a ser m a št. 9.
IV. V prostorih zveze občinskih uslužbencev v ulici Stadion št. 20.
V. V gostilni »Al 1 ram eletlrico* v ulici G i n I i a št. 56.
VI. V »Delavskem domu«, ulica Madon-nina 15, pritličje.
VII. V društveni gostilni v ul. deli' K r e m o štev. 124.
VIII. V prostorih poleg zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne, ulica d e 11’ I s t r i a štev. 602.
IX. V gostilni »Alla citta di Klagenfurt« v, A n d i o n a s v. C u f e m i j a, vogal ulice Pro-montorio.	v	v p
X. \ gostilni > International« v ulici G i a n R i n a 1 d o C a r I i 10.	o o
V okolici:
Š k e d e n i: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem .Delavskih konsumnih zadrug«.
S v. M. Magdalena spodnja: y prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« pri Lukežiču št. 1062.
Sv. M. Magdalena zgornja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«),
Rocol zgornji: V gostilni »Jura« na Lovcu.
Rocol spodnji. V gostilni »All-Orchi-dea«.
Sv. Ivan: 1. V gostilni »pri Cecu« v ulici S. Cilino. 2. V gostilni »Al Boschetto« v ulici Giulia.
Vr delca: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio.
Kolon j a: V gostilni novega gospodarskega društva.
V Sv. Križu: V prostorih podružnice »Ljudskega odra«.
K o n t o v e 1 j: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«,
Greta: V prostorih delavskega izobraževalnega društva (Društvena gostilna)
B a r k o v 1 j e : V gostilni Starc’ (po domače »Bužič«) na zgornji cesti.
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi še v Opčinah in Trebčah. — Vsi ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan.
Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani v volilne imenike.
Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ullca Madonnlna 15.
KDO IMA VOLILNO PRAVICO?
Volilno pravico v IV. mestnem in II. okoU» čanskein volilnem razredu ima, kdor
1. je avstrijski državljan;
2. je dovršil do 3. marca t. 1. 24 let;
3. je bival do 3. marca t. 1. najmanj tri leta v tržaški občini, bodisi v mestu ali okolici.
Kdor ustreza navedenim zahtevam, ima volilno pravico; ako ni vpisan v volilnem imeniku, mora reklamirati in s potrebnimi listinami dokazati, da je do 3. marca t. 1. dopolnil 24. leto. da je bival do 3. marca najmanj tri leta v občini. Kdor reklamira, mora torej pri* nesti v naše reklamacijske urade vojaško knjižico. Kdor ni bil vojak, pa naj prinese domovnico. krstni Ust ali matični Izpisek. Delavske
knjižice so veljavne le tedaj, ako jih je izdalo županstvo, v katero je dotičnik pristojen-Vsem, ki reklamirajo, priporočamo, naj po* skrbe za eden naštetih dokumentov. Delavsko knjižico je prinesti le tedaj, ako nima dotičnik na razpolago nobenega drugega dokumenta.
Potrdilo o triletnem bivanju v tržaški občini pa izdaja policija. V onih krajih okolice, ki ne spadajo več v področje policije pa orož-ništvo.
V III. mestnem in I. okoiičanskem volilne« razredu pa imajo volilno pravico vsi oni. ki plačujejo najmanj 20 K osebnega ali 10 kron reelnega davka.
Volilccm priporočamo, naj se potrudijo takoj in pogledajo v volilni imenik, ako so vpisani ali ne. Kdor ni vpisan ali je napačno vpisan ali ima napačno hišno številko, naj reklamira. Vsak dobi vsa potrebna navodila v naših reklamacijskih zgoraj navedenih uradih.
28. t. m. ob 2. popoldne poteče reklamacijska doba. Kdor se še ni, naj se torej prepriča takoj, ako je vpisan in ako ni, nai reklamira.
Socialno politični pregled.
= Nezaposlenost na Ogrskem. Ogrsko strokovno tajništvo je priredilo 17. februarja štetje brezposelnih delavcev in delavk. Uspehe štetja je sestavilo v prav poučno in zanimivo statistiko. Več kakor 10 tisoč brezposelnih so našteli samo v Budimpešti in okolici. 93 odstotkov vseh brezposelnih je bilo moških, od teb je bilo 58 odstotkov neoženjenih, 42 pa oženjenih, od žensk je bilo 66 odstotkov neomože-nih. Brezposelni delavci in delavke so imeli 4370 otrok, torej samo v glavnem mestu je bilo v enem dnevu nad 15 tisoč stradajočih in bednih ljudi, v vsej deželi nad 200.000. 90 odstotkov brezposelnih je bilo zmožnih za delo, 71 odstotkov je bilo že več kakor štiri tedne brel dela. Povprečno je prišlo na vsakega 58 brezposelnih dni. Natakarji so bili najdlje brez delat, povprečno po 85 dni. Te številke razgalijo vse bedo in revščino delavstva, ki ga drži kapitalizem v krempljih.
Balkanski in mednarodni položaj.
Danes se ima izvršiti generalni naskok na Skader. Francija naglasa, da je sklenjena samo mirna demonstracija in se prizadeva za poravnavo med Avstrijo in Črno goro.
MORNARIŠKA DEMONSTRACIJA.
Poslaniška konferenca.
London, 4. Današnja seja poslaniške konference, ki je trajala dve uri. se je bavila s posameznostmi mornariške demonstracije proti Crni Gori. Prihodnja seja bo v torek.
Deset bojnih ladij.
Kotor, 5. LIoydov parnik »Albanija«, ki je včeraj popoldne priplul iz Bara, je videl na barski višini križariti deset bojnih Ladij. Med temi je bilo sedem velikih, tri so bile manjše. Parnik ie srečal tudi dvajset praznih grških ladij, ki so plule proti jugu in jih je spremljala bojna ladja z dvema torpedovkama. Pravijo, da so te ladje v treh dneh izkrcale v Sv. Ivanu Med-vanskern 12.000 srbskih vojakov, 800 konj, 000 volov, ter veliko množino živil in streliva. Jahta »Talija« poroča, da leže pred Krfom dve angleški in ena francoska bojna ladja.
Princ Heinrich ne demonstrira.
Berlin, 5. Mornariški urad izjavlja, da je napačna vest, češ da je cesarjev brat princ Heinrich na križarki »Breslau«. Princ Heinrich je z veliko križarko »Goeben« zapustil Pirej. Mala križarka »Breslau« se je včeraj pridružila mednarodnemu brodovju v črnogorskih vodah. (Da je »Breslau« majhna križarka, na-glašajo z veliko srditostjo dunajski listi, ki se jeze kakor puran, da nima naša zaveznica za tako rec vsaj kakšne drednotske divizije na razpolago.)
Italijanske ladje.
Rim, 5. Iz Bara javljajo: Italijanske ladje križarijo pred luko kakšnih Šest morskih milj od obrežja.
Francoska ladja.
Pariz, 5. Udeležba Francije pri brodovni demonstraciji je dognana. Francoska ladja »Fd-gar Ouinet« sodeluje. Ker bo ta križarka zastopala Rusijo, bo na njej nemara vihrala tudi ruska zastava.
Francosko stališče.
Berlin, 5. »Lokalanzeiger« javlja iz Pariza, da polagajo v ondotnih vladnih krogih največjo važnost na izjavo, da bi Francija ob prvem znamenju kakšne proti Srbiji ali Črni gori naperjene avstrjske blokade takoj imela zopet vso akcijsko svobodo v vseh balkanskih vprašanjih. Odtod izhaja, da v Evropi sploh ni nobene nevtralnosti. Francija želi priti svetovni nevarnosti na ta način v okom, da bi se Avstrija pogodila s Črno goro, ter bi z Rusijo vred rada posredovala v ta namen. (Tu bi imel ženialni Berchtoid še krasno pot, da bi izbredel iz barja, v katero se ie vdrl vsled svojih silnih talentov.)
Anglež bo poveljnik.
London, 5. Najstarejši častnik brodovja za 'demonstracijo je angleški admiral, ki bo torej vrhovni poveljnik.
DEMONSTRACIJA ZA ČRNO GORO.
Milan, 5, (Posebno poročilo.) Snoči so vi-sokošolcl priredili demonstracijo za Črno goro, ki je napravila v mestu velik vtisk. Okrog petsto akademikov se je zbralo na trgu pred Scalo (glasovitim gledališčem), kjer so se postavili v vrste In odkorakali pred črnogorski konzulat. Nosili so Črnogorske zastave. Občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Pred konzulatom, kjer se je zbrala večja množica, so klicali »Evviva Montengro!«. »Evviva Nicolo!« Konzul se je zahvalil z balkona za simpatije, ki jih izražajo njegovi deželi.
RUSKO DARILO.
Peterburg, 5. Oficiozno poročajo: Z ozirom na vest, da so dospele v Sv. Ivan Med-vanski ladje iz Rusije z vojnim blagom za Črno goro, objavlja zunanje časopisje različne komentarje. O tem je ruska brzojavna agentura obveščena, da je bilo ono blago že jeseni leta 1911 podarjeno Črni gori, ki ga pa ni prej od-PČt 'i s meseca januarja pa je Črna gora sklenila, da si odpelje svoje reči. Rusija nima nobene zveze s tem transportom. (Natančno to smo si mislili. Kako naj bi bilo drugače, ko demonstrira Rusija proti Črni gori, pa ne za njo.)
SKADER.
Pred Skadroni je ena srbska divizija.
Belgrad, 4. Iz Londona razširjajo vest. da so nove srbske čete na poti proti albanskemu obrežju. Iz te vesti se je izleglo mnenje, da pošilja Srbija venomer nove čete pred Skader. Nasproti temu poročajo uradno od strani srbske vlade: Črna gora je dn,e 6. februarja prosila za vojaško pomoč. Takrat ji je dala Srbija eno infanterijsko divizijo na razpolago in te čete so se v večjih presledkih transportirale na albansko obrežje. Nikakor torej ni resnično, da se je odposlalo več kakor ena divizija na črnogorsko bojišče, še manj pa je resnično, da so se odredili novi transporti.
Generalni naskok.
Bar, 5. Iz zanesljivega vira poročajo, da se izvrši danes generalni naskok na Skader z vsemi silami, ki so na razpolago. Črnogorske čete bosta vodila princa Danilo in Mirko.
Bombardma.
Belgrad. 5. Po poročilih izpred Skadra je srbska artiljerija zopet začela obstreljevati trdnjavo. Bombardma je zelo uspešen.
Izgube.
Cetinje, 5. Pri naskoku na Taraboš v pon-deljek so imeli Črnogorci 900 mrtvih, med •njimi 24 častnikov.
Za nov naskok.
Cetinjev 5. Osem srbskih bataljonov se je združilo s Črnogorci za nov naskok na Tara-
boš.
MIROVNO VPRAŠANJE. Odgovor balkanske zveze.
London, 5. Iz najboljšega vira poročajo, da se zavezniki posvetujejo o odgovoru na noto velesil. Zamuda je nastala, ker žele nekateri člani zveze, da se odgovor nekoliko izpremeni. Mejno črto Midija-Enos odobravajo vse balkanske države. Srbija in Črna gora pa zahtevata. da se Imajo vse turške čete in garnizije zapadno od črte Fnos-Midije takoj vdati zaveznikom. Grška zahteva prvič, da se morajo vsi Egejski otoki oddati direktno zaveznikom iu da se rešitev tega vprašanja ne prepušča velesilam, drugič pa, da se v odgovoru določi južna meja Albanije tako, da pripade Šantl Ouaranti Grški. Glede na vojno odškodnino soglašajo vsi zavezniki, da jo mora Turčija plačati.
SOLUNSKO VPRAŠANJE.
Mesto postane grško.
Solun, 4. V poučenih krogih mislijo, da se Bolgarska ne bo upirala zahtevi Grške, da se prepusti Solun njej. O prvotni ideji, da bi se Solun internacionaliziral, se nič več ne govori. Bolgarski je na tem ležeče, da se po sklepu miru s Turčijo čim prej urede vsa balkanska vprašanja, in da se kolikor mogoče prepreči vsaka kriza, ki bi mogla postati nevarna za obstanek balkanske zveze.
SRBIJA IN RUSIJA.
Belgrad, 5. (Posebno poročilo.) Vedenje Rusije v črnogorskem vprašanju zbuja tukaj večjo in večjo nevoljo. Ruski diplomaciji se očita neodkritosrčnost, in pripisuje se ji velik del odgovornosti za stiske, v katere je prišla Črna gora in za žrtve, ki jih doprinaša Srbija. Povsem gotovo je, da je Rusija v Črni gori zbujala opravičeno upanje, da ne pravimo utrjeno prepričanje, da ji pripade Skader, ki je za razvoj Črne gore vsekakor velikanskega pomena. Vkljub temu je Rusija v Londonu privolila, da so se določile za Albanijo take severne meje, ki ločijo Skader od Črne gore. Ali svoje soglasje je izrekla na tako problematičen način, da je Črni gori še vedno ostajalo upanje na Skader, če ga vojaško osvoji. Zaraditega je nadaljevala obleganje, Srbija pa ji je morala pomagati, ker jo na to veže zavezniška dolžnost. A še danes je stališče Rusije nejasno. Sodeč po vesteh, da je izrekla svoje soglasje za brodovno demonstracijo proti Črni gori, bi bita definitivno priznala Skader Albaniji in ga odrekla Črni gori. Toda sedaj so črnogorske in z njimi srbske žrtve tako velike, da imajo na Cetinju določen občutek, da izvrše samomor, ako se izza vsega tega enostavno vdajo in prepuste Skader Albaniji, ne da bi za to dobili vsaj enakovredno odškodnino. V Črni gori sicer ne verjamejo, da bi jih Evropa izganjala iz Skadra tudi tedaj, če ga osvoje; vendar pa se ne 'dž tajiti, da je prišla Črna gora v težaven položaj, katerega ne bi bilo, če bi bila Rusija o pravem času jasno govorila. Darila Rusije za vojskujoče ne delajo zaveznikom nobenega veselja; pravijo, da hoče Rusija s svojimi plašči prikriti le dvoumno igro, ki jo je igrala. Na vsak način so se rusofilska čuvstva zelo izkadila, v Srbiji za sedaj še bolj kakor v Črni gori; ali tudi tam Rinejo in jih kmalu ne bo nič več.
BALKANSKA ZVEZA.
Belgrad, 5. (Posebno poročilo.) Vesti o neslogi v Balkanski zvezi ne utihnejo. Izza padca Odrina so se še pomnožile. Največ snovi jim daje nerodno prerekanje, kaj da je kdo storil pred Odrinom. kdo je vjel Sukri pašo, kdo je imel več mrtvih in ranjenih itd itd. Kljub temu se najbrže prezgodaj vesel oni, ki proroku-jejo smrt balkanske zveze. Posamezne praske do katerih prihaja tupatam, so obžalovanja vredne, vendar pa ne štejejo nič. Taki dogodki so razumljivi, zlasti če se pomisli, da se dogajajo na tleh, na katerih so bili cela desetletja veliko hujši spori na dnevnem redu. Po krajih, ki so sedaj zasedeni od zaveznikov, je pod turško upravo v vsakem oziru odločevala puška ali pa handžar. Tudi v dobi internacionalne žandarmerije ni bilo nič bolje. In položaj je bil tak, da se ni moglo nikdar natančno vedeti, kje je meja med političnim bojem in navadnim razbojništvom. Posledice te desorganizacije se čutijo še zdaj; zavezniki niso mogli v tako kratkem času odpraviti vseh davno ukoreninjenih sovraštev. Vendar pa so se razmere prav močno poboljšale, število krvavih zločinov se je silno skrčilo, spopadi, ki se tupatam vrše, dočim so bili prej vsakdanja prikazen, so le sporadične izjeme. Po njih se ne sme soditi trdnost ins labost balkanske zveze. Več pomislekov zbujajo prepiri med upravnimi funkcionarji in med raznimi poveljniki. Ali tudi teh ui toliko, kakor bi bilo misliti po poročilih zunanjega časopisja. Poročevalci velikih listov, katerih je zdaj na Balkanu prav mnogo, morajo svojim listom pošiljati zanimiva poročila. Velikih zanimivih dogodkov pa ne prinaša vsak dan: zato je treba pogostoma iz malenkosti napraviti kaj velikega. Da so v vseh balkanskih deželah stranke, ki poznajo samo lokalnopa-triotično stališče in nimajo širšega obzorja, je resnica, Ali take stranke je dobiti tudi y drža-
vah, ki so trdneje združene kakor balkanska zveza, ali pa ki so celo enotne. Tudi na Nemškem, v Avstriji, v Italiji in drugod je dovolj partikularizma. Nikakor pa to niso odločujoče stranke. Poglavitno je to, da se je v šestih mesecih utrdilo prej neznano prepričanje, da se morejo balkanske države le tedai zavarovati proti pohotam evropskega imperializma, če opuste vzajemno rivaliziranje in se strnejo v čim tesnejšo celoto. Ako ostane balkanska zveza nerazrušena, odtehta toliko kolikor kakšna evropska velesila. Od tega spoznanja je pričakovati, da mine tudi tista nevarnost, ki postane akutna, ko se bodo delile osvojene dežele. V državah, ki niso naklonjene Balkanu, upajo, da pride tedaj do poloma. Gotovo so že sedaj razni faktorji na delu, Iti skušajo nahujskati zaveznike Simptomi se že opažajo. Ako se bodo zastopniki vseh balkanskih držav zavedali odgovornosti napram svojim narodom, zveza ne bo razpadla, ampak še bolj utrdila.
GRŠKA IN ITALIJA.
Atene, 5. Atenski trgovci so sklenili, da bodo. preden store kakšne korake zoper italijansko blago, informirali italijanske industrialce, da dela vedenje Italije napram Grški mučen vtisk v deželi, kar bi lahko povzročilo, da se prekinejo trgovske zveze med Grško in Italijo, ki sta bili doslej prijateljici.
DANEV PRI CARJU.
Peterburg, 4. Včeraj je car Nikolaj v Carskem selu sprejel predsednika bolgarskega sobranja dr. Daneva.
Odhod Daneva.
Peterburg, 5. Danev je včeraj nenadoma zapustil Peterburg. Baje je to v zvezi z neza-dovljnostjo. ki narašča na Bolgarskem, ker se je Rusija v sllistrijskem vprašanju postavila proti njej.
ur	--------
VELIKANSKI KRAVALI V NIŽJEAVSTRIJ-SKFM DEŽELNEM ZBORU.
Kako krščanski princ Liechtenstein skrbi za svojo malho?
Dunaj, 4. V nižjeavstrijskem deželnem zboru so bili danes veliki škandali. Na razpravi je bil predlog o povišanju plače deželnemu maršalu (glavarju). Še preden se je meritorna razprava začela, je krščansko socialni princ in deželni maršal označil debato za končano in dal predlog na glasovanje. Socialni demokrat sodrug Seitz je protestiral proti temu nezaslišanemu postopanju; ampak pobožni princ ni odnehal. Sodr. Seitz je nato dejal, da tiči v postopanju deželnega maršala lep kos osebne nespodobnosti, ko ne pusti opoziciji do besede v zadevi, ki se tiče njegovih materialnih interesov. Ampak princ Liechtenstein se še ni dal ugnati v kozji rog. Seitz je nato označil za veliko nespodobnost to, da deželni maršal predseduje, ko deželni zbor razpravlja o povišanju njegove plače. Princ Liechtenstein je nato jecljal, da mora predsedovati, ker sta se njegova namestnika — udeležila debate. Ta izgovor je izzva! med socialno demokratičnimi poslanci viharaii protest, krščansko socialna večina — malha je njen bog — Je med tem besnela in psovala socialne demokrate. Sodr. Seitz kliče krščanskemu princu, da je zlomil svojo prisego
o	čuvanju zakonov in ustave. V največjem hrupu s.i je princ Liechtenstein dal podvojiti svojo plačo.
MINISTER PRED AGRARCI NA KOLENIH.
Dunaj, 4. Na banketu deželnih kulturnih svetov in kmetijskih družb je minister Zenker zagotavljal, da bo zastavil vse svoje moči, da se poljedelski interesi v splošni gospodarski politiki »primerno« izrazijo. (Minister je govoril o poljedelstvu in mislil na agrarne oderuhe!)
VEČ REKRUTOV.
Dunaj, 5. Vojna uprava vztraja na tem, da se poviša število rekrutov za 25.000. Do tega števila hoče priti na ta način, da se poviša kontingent za vojsko za 15.000, potem pa še domobranski kontingent za 10.000. (Menda za 5000, ker bi povišanje v Avstriji veljalo tudi za ogr-sko-hrvaško domobranstvo,}
RAZPRAVA ZOPER »ATENTATORJA« FREIBERGERJA.
Dunaj, 5. Pred deželnim sodiščem je danes razprava zoper Freibergerja zaradi nevarne grožnje, ker je dejal, da »hoče« umoriti Kun-schaka.
TATVINE OGRSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Lukacs kontra Desy.
Budimpešta, 5. Razsodba kraljevske stolice v pravdi ministrskega predsednika dr. Lu-kaesa zoper posl. Zoltana Desyja se razglasi danes. Kako se bo glasila »razsodba«, ni dvomljivo, vsled tega tudi zanimanje zanjo ni preveliko. Tatvino ministrskega predsednika bo sodišče lepo pokrilo. Višje državno pravdni-štvo kot organ Lukacsa je v svojem dopisu že ukazalo sodnikom, da morajo odkloniti do-kazilno postopanje.
VELIK GOZDNI POŽAR V SLAVONIJI.
Osek, 4. Na posestvu baronov Outmannov v Belici je požar uničil velike šume v vrednosti 300.000 kron. Ogenj so šele danes omejili.
ZEPPELINOV ZRAKOLOV NA TUJI ZEMLJI.
Pariz, 4. Zeppelinov zrakoplov, ki je na poletu iz Nemčije izgubil smer in moral na Francoskem pri Lunevillu na zemljo, je odplul danes ob pol eni popoldne zopet v domovino. Vojaška oblast v Luneville je takoj, ko je pristal zrakoplov na Francoskem, uvedla preiskavo. Preiskava je dognala, da je zrakoplov zasebna last Zeppelinove družbe in da so ga oficirji, ki so napravili z njim polet, le preizkušali. Stotnik Gliind, ki je vodil polet, je s častno besedo zatrdil francoski vojaški oblasti, da
1 niso niti on. niti njegovi spremljevalci na francoski zemlji delali nikakršnih zabeležk, ki bi se tikale nacionalne obrambe. S tem je zadeva rešena. Ob pol eni je zrakoplov odplul le z moštvom, oficirji so se odpeljali z avtomobili v Avricourl. Prebivalstvo v Luneville je nastopalo silno sovražno proti moštvu zrakoplova in nekateri so skušali celo z noži in palicami predreti zrakoplovovo ogrinjalo. Na krov zrakoplova je prišel le policijski komisar, da preišče. če ni bil namen poleta špionaža. vojaška oblast pa je respektirala zrakoplov kot nemška tla.
Berlin. 4. Ob četrt na pet popoldne je pristal Zeppelinov zrakoplov v bližini Metza v Alzaciji. Ko je odplul zrakoplov iz Lunevilla, se je zbrala velikanska množica ljudi, ki pa ie bila povsem mirna.
NOV POSLANIK.
Berlin. 4. Iz Novega .Torka javljajo, da je I enfield imenovan za ameriškega poslanika v Berlinu. Penfield je bil prej časnikar, pozneji* pa generalni konzul v Londonu in potem \ Kairu.
GENERALNA STAVKA V BELGIJI.
Ministrska kriza.
Bruselj, 5. Zaradi generalnega štrajka, k; ga naznaujajo socialisti, je pričakovati ministrsko krizo, ker želi kralj Albert politiko miru, ki je s sedanjim kabinetom nemogoča.
RUSKE VOJAŠKE VAJE.
Berlin. 4. Iz Peterburga poročajo: Rusko vojno ministrstvo je izdalo carski ukaz, s katerim se kličejo rezervni častniki na poletre orožne vaje. Število rezervnih častnikov, ki so poklicani, je letos veliko večje kakor druga leta. Navadno sta klicana samo zadnja dva letnika, letos pa vsi do leta 1013. Vaje se prično meseca maja.
RUSIJA KUPUJE LADJE.
Dunaj, 4. Rusija se pogaja z Argentinijo za nakup drednotov »Rivadia« in »Moreno«, ki sta bila v Zedinjenih državah opremljena za Argentinijo in sta zdaj priplula v Buenos Aires. Za ti dve ladji se je Rusija že pred tedni pogajala. Tudi Turčija bi ji bila rada kupila, pa ni imela dovolj gotovega denarja. Sedanje pogajanje Rusije se baje približuje zaključku. Nakupna cena znaša okrog 110 miljonov kron Ladji imata po osemindvajsettisoč ton, po dvanajst 30,5 centimeterskih in mnogo srednji* topov.
RUSKI REAKCIONARCI SE KUJAJO.
Peterburg, 5. Ker je minister vnanjih zadev Sasonov povabil na zaupen razgovor o vnanji politiki tudi konstitucionalne demokrate, so ruski nacionalci odklonili vabilo. Minster Sasonov namerava »črnosotence« povabiti na posebno konferenco v nedeljo.
NEZGODA NA MORJU.
Pariz, 4. Mornariško ministrstvo je dobilo iz Toulona poročilo, da je prišla podmorska barka »Turquoise« na vožnji v Biserto v hud vihar. Velik val je odplavil sedem mož. Dva so rešili, ostali so utonili. Med njimi je en poročnik in en praporščak.
SUFRAŽETKE POŽIGAJO.
London, 4. V londonskem vrtnem pred-mestju Hamsteadu so sufražetke v cerkvi ženske občine zanetile ogenj. Pripisati je čudnemu slučaju, da cerkev ni pogorela. Netilo so sufražetke položile v zakristijo blizu vodovoda. Ko se je razgorelo, se je vsled velike vročine raztopila vodovodna cev in voda je udušila požar, še preden je prišla požarna bramba. Policija ie opozorila duhovnika že prejšnji dan. da nameravajo sufražetke nekaj zoper cerkev.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ŠPANSKEM
Barcelona, 4. Pri postaji St. Poldemer sta trčila dva osebna vlaka drug ob drugega. En zavirač je ubit, štirje potniki so poškodovani.
ETNA BRUHA.
Rim, 4. Izza Vezuva je jel tudi Etna bruhati. Ognjenik piha silne oblake dima iz sebe. Najbrže je bruhanje obeh vulkanov v zvezi.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Washington, 4. Državni tajnik Bryan je naznanil vsem diplomatičnim zastopnikom, da namerava vlada Zedinjenih držav dne 8. aprila, ko se snide kitajski parlament, priznati kitajsko republiko. Zedinjene države predlagajo, da naj tega dne tudi vse ostale države skupno priznajo kitajsko republiko.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«,
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
AHA G0REC
Liubljana
Marija Terezija cesta št. 14.
gostilna pri »Novem »vetu*.
Trgovina s kolesi in deli. Najboljše pnevmatike.
Izpos oj ev a n j e kole«.
Gotzl, Ljubljana
: Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. —
Urez koaikurenc«:
Krasne novosti spomladanskih oblqk in površnikov! <3oimi<4Lga izdelku. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga, ttolfdna postrežb«.	JVafitfžjc ecnej
s. BoniscK
—— - ■	—'V
Ceno posteljno perje!
Najboljši Soški nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 2''10 K: prima polbelega 2-801C, belega 4 K; belega puha-elega 510 K; velennega snežnobelega. poljenega, '.'■'J 6‘40 K,	8 K; puha sivega
6 K, 7	K. belega, finega
10 K; najfinejSi prsni puli 12 K. Naročila od 5 kg naprej frank o.
Zgotovljeue postelje
ali rumenega nankinga. pernica 180 cm dolga,
120 cm široka, z dvema ^glavnicama, 80 cm dolgi, fiO cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol pnh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 10 K /.glavnice 3 K, 8'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, H‘70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica,
90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5‘20 K, 5 70 K, spodnja pernica h močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 110 cm	Sir.	12-80 K,	14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od	12	K	naprej franko	Lahko se franko
zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 768, Češko.
*   —....	,	-	rt
Cenjenim železničarjem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
= gostilno =
v neposredni bližini kolodvora
v Nabrežini.
Sklicujoč se na mojo dolgoletno prakso, v kolodvorski restavraciji v Nabrežini, zagotavljam slavnemu domačemu in vnanjemu občinstvu najboljšo postrežbo Dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili v vsakem času! Lep prostor za balincanje! Vsakovrstno časopisje na razpolago!
Za obilen obisk sc vljudno priporoča
AVGUST RUSBACH, gostilničar.
Soba za društvene seje je vedno na razpolago.
W Peljite naročnino, ff e če je še niste 1 I
:a
Ranjenja
kakršnakoli je treba skrbno varovati pred vskršuo onesnažbo,
ker utegne nesnaga povzročiti, da postanejo najmanjše rane prav hude in težko ozdravljive. V 40 letih se je izkazalo oinehčujoče in izvlečno mazilo, Pražko do* mu če mazilo imenovano, kot zanesljivo obvezilno zdravilo. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, deluje hladeče in pospešuje zaraščanje in relenje.
= Po pošti se pošilja vsak dan. = 1 cela pušica 70 h. Po pošti proti vpošiljatvi 3 K 16 h sc pošljejo 4 pušice, proti 7 K 10 pušic franko : na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
POZOR na ime zdravila, izdelovalca, ceno in varstveno znamko. — Pravo le 70 h
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj.
Lekarna „PW1 ČRNEM ORLU“,
Pratjs, Mala stran, Nerudova ul. št. 208. V zalogi po avstro-ogrskih lekarnah.
hšm destilacija JELEN"
===== Logatec =====
Priporoča svoje Izborne ln na več svetovnih razstavah s prvimi darili odlikovane rastlinske destilate, kakor
„LIKER ,JELEN“ (sladki)
„JELEN GRENČICA“
azlične drugovrstne likerje:
„HRUŠEVEC“
„MALISOVEC“
„VJŠNJEVEC“
„MALINOVEC“
„KUMNOVEC“
kakor tudi vsakovrstna izborna žganja:
»BRINJEVEC44
»TROPINOVEC44
»SLIVOVK A“
ter vsakovrstni inozemski in tuzemski „RUM“, najflnejži „C A .1“ v orig. zavojčkih od 5 kg naprej, ter v zavojih po 10, 20 in 40 vinarjev s primernim popustom.
KISOVA KISLINA po najnižji ceni direktno iz tovarne
Postrežba točna in reelna.
Naročila sprejema rastlinska destilacija ,.JELEN", imejitelj
Anton Jeienec v Logatcu.
K’dor ..JELENA- še ni pil, ne ve, kaj vse je zamudil I
500 kron!!
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „mazilo Ria“ ne odstrani v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, otiščanccv itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom K 1.
Kemeny, Koške (Kaschau) I. poštni predal 12/874 Ogrsko
JS
*
V*mov
N ;t jfi n ajši^o M slastno - tiiše
\ «. •	'V;	'	■r-i	1	v	■***-
•*'* ; ‘.'iv.* 4-»o*"	>■	V
a a
K E
O O >N 3
.O ■- N >'c
Z* s o „
,5	*	V‘	E
Kavarna
celo noč odprta
Stari trg štev. 39
.O
Gostilna
Florijanska ulica sfev. 6 Pristna vina. Domaia kuhinja.
3 S.-3 el
3 & 2-80 8
m . f <
?« § N g
Uvrt SebcnIH, Sithi
Občno konsumno društvo v Idriji
i	,»znanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
* redit de o0 dni obrest, prost Cez 30 dni do 6 meseccv se imajo računati obresti po 6 odstotkov.
„ ii	«ad b mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	::::
i. an Inc vloge sprejema drušlvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter
■i bolKn' l -iitf 7°	7'VX(	‘ Odpovedni rok! so pri društvu najprimernejši in varnost vlog
.■•boljša, Kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
»ann
Pozor!
Naznanilo.
Pozor!
r
Prva kranjska tvornica pravih hrenovk, safalad, brun&viških in vsakovrstnih drugih salam, kranjskih klobas, gnati, slanine in različnega prekajenega mesa
FRANC GOLOB v Spodnji Šiškij
naznanja cenjenemu občinstvu, trgovcem in gostilničarjem, da sem začel prodajati £
v Šolskem drevodu v soboto dne 5. aprila 1.1.
na svoji lastni stojnici prej omenjene lastne izdelke.
Tvrdka je dobila najvišje odlikovanje na razstavi v Parizu s častno kolajno, s Častnim križcem in z zlato svetinjo, ravnoisto pa je dobila meseca decembra 1912 na Dunaju.
Večja naročila naj se pošiljajo v Šiško. — Gostilničarji in trgovci imaio pri večjih naročilih popust. Telefonska zveza štev. 183.	Telefonska	zveza štev. 188.
RMI
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900
Odlikovan« i
Parti 1995 (.
Mn M
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam n-ajTrečjo zalog-o teraeaaih.
nagrobnih vencev in trakov
z ne.pi8i.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. -
::	Cen« brez konkurence. g
FR IfiLIC Ljubljana.
1 mlili# Mestni trg št 11.-12
Priporoča se domača najnovejša
feozELfefecijslsia,. tr^cvirLa
Maček & Komp.
Franca Jožeta cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
53aJLo!žza.I3£i c. Isr. pri-sr-jviž. železnice. Solidna pcetreaToa. — USTajnižje cene.
ggsgžS*'	PifeSgStgssKg	gggjfeggSfeaS	£55-.5?,	frsS
Naznanilo! ,
Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke).
Velika Izber. — Nizke cene
mr Pri Škofu ~mm
Ljubljana, Medarska ulica - Pred Škofijo št. 3, zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolutt.
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgaste 50.
Gričar & Mejač, Ljubljana
^isšerri.cT7a -u.13.ca, št©-v*. S.
Največja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame.
Točna postrežba. --------. 	. r~ ■	■ ■ Solidne cene.