Pofttnlna p«v60 a 0 Inozemstvo . , 600 m Ostasi ta vsak mm viilne (tolpo* (68 mm) . a S ■ali oglati do 30 mm ■tolpe« (88 mm) . I » Ur*tfnl«tvoi ■tott.184 *.f» Upravnlitvot Soda* *tm fc.1 ftlita H M. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko« ""feTm Ljubljana, 27. septembra. Ve6 mesecev je NSS, ali pravzaprav, Ce hočemo biti še bolj objektivni: ona klika, ki jo vodi in zavaja, vršila ne-čuveno gonjo proti državi. Od dne do dne so se vrstili napadi proti državni upravi. Na shodih in sestankih, v člankih in govorih je NSS napadala to upravo, da je podkupljena, koruptua iu da je uvedla inkvizicijsko tajno postopanje zoper nedolžno jagnje (Antona Peska), da uniči NSS, Ku je po--talo po Peskovi izvolitvi nedvomno, da Pesek ne bn potrjen, jo začela od strani NSS gonja, ki je slovenski t>vet še ni vide]. Ta gonja jo šla predvsem ..roti državnim uradom. Glavarja v Ptuju in državne uslužbence, ki so dt-lektno ali indirektno imeli nesrečo, da -o imeli posla s Peskom, »o proglasili kot podkupljene šufte. prič« kot krivo-prisežnike. Državo so vlačili v blato vsak dan hujše. Nikdar niso ne Nemci n« boljševiki tako pisali o naši državni upravi, kakor ti zločinci. Par dni pred obravnavo v Ptuju je načeMvo >SS sklicalo shode po Ljubljani, ki so proglašali Peska kot mučenika in svetnika, državne urade pa kot gnezda ko-mpcije in podkupovanja. Demokrate je > družba okoli NSS (ne le Pe^oic) "'"iolžiia najgTŠih dejanj. Zdaj i»a je prišel Ptuj, Pesek je justi-ficiran. Kaj sedaj? Individui, ki so se i-oiastiii vodstva NSS, niso bili dolgo v stiski. Svetovali so Pesku, naj so uialo umakne za vogal in tam dela za ran k o, da ne bo izgledalo, kakor da sa stranka počenja njegov zločin. Oni pa bodo v ospredju vzeli na znanje Petkovo izjavo, da se umika v zatišj.i. "'daj so oni ptiči — nedolžni. Oprani -o in čisti in stara lajna gTe naprej. Ne. ne, gespodiei, uko ne pojde. Sokrivci bodo odgovarjali. Kako n. pr. more državni uradnik danes biti član >u-anke. ki je več mesecev proglašala državno upravo za podkupljeno han-do krivoprisežnikov, ki so na migljaj, /n denar ali službo falzificiraii istinoV ."ovsod drugod bl se uradniške, organizacije dvignile v obrambo svojih k<^ legov. Tu pa hočejo isii, ki so skru-nili ugled slovenskega uradništva, izgledati kakor nedolžna jagnjeta. Ali -te dali zadoščenje uradništvu? Onemu radništvu. ki trpeče gladu in pomanj-inja.. danes podpisuje državno posojilo, a ste mu kradli čast, da je pre-iano in kupljeno. Ali more biti pošten uradnik, če spoštuje državo, sebe in -voje kolege, svoj stan. sploh še član V>S? Ali je s tem. da je Pesek potis-■ ion nazaj. NSS dala uradništvu zadoščenje? Ne, ti manevri ne bodo pomagali. t .i to, da jo vsa javnost bila, sleparje-'•» cele mesece, da je trpel državni ugled, da jo uradniška čast bila od dne do dne metana v blato, da so so sklicevali shodi; za to. da se danes otroci razgovarjajo o stvareh, ki v ■Mili naše mladosti niso bile znane nikomur, — za vse to ste odgovorni člani načelstva NSS. Odgovorni ste za to državni uradniki, če le en dan šo vztrajate v tej družbi! Odgovorni so vsi, ki nimajo poguma, la dado zadoščenje onim. katere so po Krivem žalili. Ali je to častno, najprej Iva meseca psovati, potem pa samo namigniti Pesku, naj stopi malo za kuliso. naj pa šo dajo denar za obreko-' anje, list za tatvino časti in za poniževanje državo? Kdor ne da zadoščenja, ostane sokrlv! S fingiranlmi manevri sc nihče ne bo dal zadovoljiti. Anton Pesek odložil svoje Obletnica mandate UMIK ZA KULISE. - ODLOČIL EN VPLIV V NSS MU OSTANE. -- NESPRETNI MANEVRI NJEGOVE KLIKE IN DANAŠNJEGA VODSTVA NSS. LJubljana, 27. septembra, čelstva stranke. Kot garancijo, da si o-j nesrečnega Koroškega plebiscita. Vihar splošnega ogorčenja jo danes J hrani v NSS dosedanji odločilni vpliv, si i Poživlja VSa narodna. IzobraŽC-pometel Antona Peska z javno pozornice. j pridrži Pesek tudi v bodoče izključno ; valim in kulturna druftva, da na š-kandaloznl dogodki sinočnega večera so I vodstvo 'Jugoslavije Zasigurana mu je j ppjjnercn način iu 7. društvenimi razvoj pospešili. Peskova klika jo uvide- i nadalje «neoflcIe!ua» udeležba pri načel-J . , vrhl,j,, ■a, da ie zloia neizogiben. Da se sama j stvenlh sejah NSS. Tudi so se navzoči P"™0.'" d™ vzntiot , pomiri na obdrži na krmila NSS, je žrtvovala Pes- ; zavezali preprečiti, da h! se stranka Peska j lzs,lt)l,eno *orosK° koroškega plebiscita POZIV! jpetlem hi deklamacljami. Kjer ni druge- ' , , , _ . ; ga mostoče, na) sc zbirajo prispevki za j «Go$posvetskt Zvon» opozarja, koio5ke begunce. ;da Je 10. oktober t. 1. obletnica j fa dan na! nam vzbudi spomine na ka. Zrtov je pa lo navidezna. Danes opbl dno se je vršila ua Peskovem stanova-nju konferenca Peshovih prijateljev, katere so se udeležili med drugimi gg. Ju-van, Pakiu. Kozinc, Crbančlč. Tavčar in Rupnlk. Na konfcronci so je razpravljalo, kako naj se izvrši »likvidacija ptujske aferes, ne da bi te istočasno zrušila vlada klike in s tem Peskovo gospodstvo nad na-rodno-soclalno stranko. Anton Pesek se je sprva protivil vsem nasvetom Evojib prijateljev, da naj se začasno umakne v ozadje. Češ da NSS brez njega in njegovega lista ni nič in da so tuu ravno odločilni možje stranke tudi materialno obvezani. Prišlo je mod navzočimi do jako ostrih prizorov, predno se je g. Juvanu posrečilo Pesku dokazati, da so žrtve z njegove strani neizogibno, ker bo sicer ogorčenje širših krogov pristašev NSS odneslo celo vodstvo. Končno je bil dosežen sledeči spora- .javno odrekla ali ga celo izključila. Na podlagi tega dogovora Je Anton Pe. ;;ek še tekom popoldneva napisal ostavko na svoj občinski mandat in Je pismeno javil svoj izstop lz načtlstva NSS, utemeljujoč ga s tem, da mo — gospodarski oviri narekujejo umik Iz aktivnega političnega življenja. Vse skupaj je seveda le slab manever Klika si Peska ne upa več držati na vidnem mestu in ga je, navidezno zadostivšl javni morali, postavila — za kulise, odkoder bo v bodoče nadaljeval svoje delo. Dogovor se je obnese!. Nocoj se je vršila seja načelstva NSS, na kateri se je vzela Peskova »demisija* enostavno na znanje. Klika ima vsled aranžmana z g. Peskom načelstvo še nadalje tako trdno v rokah, da se niti eden član ni upal zahtevati razčiščenje žalostne afere. Peskova ostavka na občinski mandat jp bila že popoldne Izročena, pokrajinski upravi. Kot njegov naslednik pride v ob- naše hoic in — naš poraz. Koroška r ena še nI raceliena In ne more biti, ker se prcžlvo dotika našega narodnega tel si. Zasekala se je v naše itorc in v našo dušo in mi nc moremo pozabiti. u< ie bila v n)i izražena krivica stoletij in / -vlst onih, ki skušalo onemogočiti n: c »Gosposvetski Z\on». noVo žlvljenle. ! Tc dni razpošilla iGosposvetski Zvon •) Čutimo to vsak dan. vedno in pov sod, i na vso slovensko Javnost, občine in dru-1 Zato pa moramo vsai enkrat na leto i :v- zum: Anton Pesek odloži svoj občinski fiinski odbor državni nastavi,ienec g. Kari mandat in Izstopi formalno tudi iz na- Zorko. Pred veliko stavko na naših železnicah ? ZAHTEVE KONGRESA NARODNIH ŽELEZNIČARJEV. Beograd, 27. septembra. (Izv.) Kon-! Spomenica je bila včeraj Izročena gres narodnih železničarjev, ki se! pomočniku ministra -saobračaja, g. S. vrši te dni v Beogradu, je predložil ministru saobračaja spomenico, v kateri zvrača vso odgovornost za korupcijo na železnicah na ministrstvo in posamezne direkcije. Železničarji odklanjajo vsako odgovornost, ako ministrstvo saobrdaja ne popravi vseh pogreškov. V resoluciji, ki obsega 46 točk, zahtevajo železničarji med drugim poboljšanje svojem gmotnega položaja, deset točk se bavi s proti državnimi elementi in s korupcijo ua Jeliču, ker je bil prometni minister Uzunovič odsoten. Savo Jelič je pozval zastopnike železničarsklh organizacij k sebi in jim naznanil, da so njihove zahteve pretirane in da je mogoče sprejeti le nekaj točk. Zaradi tega so imele danes deputacije železničarjev skrrmo sejo s centralnim odborom narodnih železničarjev, na kateri je bilo sklenjeno, naj se pozo štva poziv, da naj s primernimi prireditvami zbudo v svojih krogih spomin na lanski 10. oktober, ko smo Izgubili Koroško. Uverienl smo, da se ta poziv ua bo prezrl, ampak da se bo slavila obletnica po vseh naših večjih in manjših krallh, in sicer tako. da se bo pokazalo, da niso bile prazne besede. Ml Koroške nc bomo nikoli pozabili in nikoli zapustili!... Posebno kulturna društva naj bl na ta dan ali ob tem času priredila primerne večere s predavanji, Igrami, živimi slikami, no povedati, da se tega zavedamo. I", oktober 1920. ie bil črni dan, zapisan v našo zgodovino. Vemo, da ne pomas. žalovati, a treba je zbirali sile za na-dellni boj. Ka| se godi na Koroškem, k •'«:•«•!. Treba jc pomoči Hudem, ki trpe pi'd temi razmerami. Zato smo prepričani. ^ i sc bo slovenska nvnost odzvala po'i>a »Oosposvetskega Zvoni' lil da bn tu. oktober dokpz"', da na Koroške ni 'i pozabili. Podpisujte državno posojilo V današnjih' časih je gotovo dolžnost vsakega jugoslovanskega inteli-genta, oceniti dejstvo, da so nahajamo v borbi med zaostankom predvojne kulturne šlo in novo kulture uma, ki se že pojavlja na našem horicontu in ki jo zadržujejo začasno samo t' žko posledice vojnega orkana. Konskvont- no mora priznati, da je temu treba ua I položljii e vsote v obri en ali drugi načm odpomoči. Iz tcgajžavno posojilo, ampak ravnokar omenjenih vejah goep< iar-s.tva. Edino promet, ni mogel sl> liti hitremu razvoju in je kot. najvažnejši pripomoček vseh v ej indu trije, oi : i in trgovine oviral vse v razvoju z ! I-no zaostalostjo in okosteneloatju. Tu je treba. hitro pomoči. Dolžuost našega inteligerita ni )e pv,,lpi:»iti r.u-:.on'j«no 'lr-in to v iiaj- vejo pokrajinske organizacije, da • naroskega razvoja. izvira njegova nacijonalna dolžnost, da i večji meri — z živo besedo ua postane ne samo branitelj, ampak i vem mestu intenzivno agitirati za. :im stvarni graditelj svoje narodne, demo-j večjo udeležbo na tej državni akciji, kratake države. , Kratek je še rok za posojilo. Kon,a; Intelego.utu je znano, da je ekonom-j par dni. Tisti, ki so čakali do zarip Seski razvoj deželo vsaj istočasen z raz-Iga, tedna, so pridobili obresti od'15. vojem kulture, če ne prehoden. V de-;t. m naprej. Sedaj pa tudi t.v izgovor želah z nižjo kulturo je ravno trgovec j ne drži več. Cela javnost pričakuje ia-pijonir ekonomskega in z njim zveza- iida. Od nas vseh odvisi. kakš ni bo. nega kulturnega razvoja. Kulturna Izobraženstvo podpisuj in agitiraj za funkcija gospodarstva stoji danes iz-! državno posojilo, kakor to d! jo še čas. * ..„ predložc ministrskemu predsedniku I Istočasen, oziroma po možnosti pred-železliicah. Železničarji zahtevajo da-! PaMču kolektivno noto s zahtevo, rf« j hoden razvoj našega gospodarstva je lie, naj se imenuieio za direktorje j se ugodi vsem njihovim zahtevam. ! conditio sine ipia non. -- llratlniitvo ia Jna\ M po.-ujilu. S po- strokovniaki, ne pa strankarjl. Na\ Ako pa M bil tudi Pašičev odgovor Posledice vojnega orkana. ro kultur- sebnim zadovoljstvom beležimo vest. da ko".cu sc naglasa, da so železničarji negativen, potem bi bile organiznri'c\ni razvoj v naši državi zadržale na podpisuje naše državno uradništvo v po. pripravljeni na boj, oho se ne ugodi, njihovim zahtevam. •■7ne, da stopijo v stavko. Blamaža Slojana Protiča v OBRAČUN PRAVIH SRBOV S SEPARATISTOM IN REAKCI-JONARCEM. [vseh poljih, ekonomski razvoj pn. so j sobno pohvalni meri 7odstotno Investl-jpotisnile za desetletja nazaj. Vse našel oljsko posojilo. Pohvaliti moramo sved-[ poljedelstvo, industrija in obrt. trgovi-jnje in nižje uradništvo, katerih plača l ojna iu promet so z. valntarno devalva-j ma| zadostuje z.i najpotrebnejšo obleko, icijo in drugimi vojnimi posledicami J Naš uradnik dokumentira na ta način [teko težko prizadeti, da je v raznih : pred vso državo misel za dobro invc-Mi-i panogah treba nanovo začeli, in to v Icijo iu nacionalno zavest. ! panogah, kjer je. že pred vojno kli!0| Kranjslcu industrijska dražba je po ' 4-.upajVolno življenje. Med temi granatni: sala SOO.OOO kron državnega posojila. Krnševac prispel t' Stalač, mu je bilo izročeno brzojavno obvestilo ir. Kni-Sevca, naj nikar ne pride tjakaj, ker se pripravljajo proti n.ieinu velike demonstracije. Stojan Protič se ie vkljub temu podal t> Kruševac in sklical v hotel "Evropa* konferenca '..rojih pristašev. Ko je narod za to zaznal, je prišel t' velikih masah v mesto in skupno s dijaki popolnoma Beograd, 27. septembra. (Izv.) Danes | blokiral hotel, tako da se konferenca popoldne ie imel glavni odbor deniokrat- !nagega nacijonalnega gospodarstva se: Tovarna sa dušik v Rušah je podtf- |promet najbolj počasi dviga, v redne sala 400.000 kron državnega posojil:;. r, A „ * ■ /t N 17--1 nI mneln vri-M MnlnZtevilnl Pmtl razmere. To je tudi razumljivo. Last- Graničari za državo. Dvanajst šums';ih Beograd. 27. septembra. (Izv. Vas Ud mosta niL Mfa&rtid Proti- £ ^ w uprav v Stari Krajini Ic podpisalo dopisnik je dobil ob 20. uri slednM obvrznoo«; z majh-i'''onov državne«, pos.Mlb. teleronsko s poročilo iz Krusevca: i kontertneo, so mu zavrnem, rrotu t ...... . , ri>iL Stojan Protič je doživel v Kruševcu] 1° ostal popolnoma sam. Ko se ,e po-■■ no » ...,.kega nziks nepopisno blamažo. Ko je na potu v I*'"'/« pokazalna uhcl. ga je sprejel L50.™1 L^L.!1;'! J ! IZ GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. ivanii m na- Podpisovanje posojila v Sloveniji .ua-narod'z žvižgi in klici: *Dott zreak-\predek onih panog narodi:«^ :v.-po-,prednje in pokazuje vedno l«p?e uspehe. cijonarji! Proč s separatisti! Živelo narodno edinstvo.'» Protič jc nato takoj pobral svoje ., . , stvari v hotelu in se še isti večer od- , sv0__e" peljal v Požego pri Užical, da tem-kaj poskusi svojo srečo. V užičkem okraju je imel namreč svoječasno darstva. ki jih je vzela v- svoje roke. j Med dragimi so podpisali: Nasprotno ,ilv«e.n samo od dr. Milan Podgornik, Kranj, lastne preudarnosti, pridnosti iu —J. Kode dediči, Ljabljaniv špekul.ativnega duh?. Naravno, da je v | Pok. zaklad kmetijske družbe močno zaslombo. Pričakuje pa se, : nov ih povojnih raznv-rab vzcvetelo j za Slovenijo bujno življenje po celi državi v vseh' Posojilnica Črnomelj 50.000 Ift.OOn 10.01)0 120.00O 3t0.n00 ■100.000 da bo v Požegi doživel enako Mama-! _ žo kakor v Kruševcu. KONČNI PREGLED NAČRTA URADNIŠKEGA ZAKONA. Beograd, 27. septembra. (Izv.) Sestav-, Ijena je komisija, ki bo pregledala pro- site stranke sejo, ua kateri sc Je razprav-! „„..„ rnf.raTVIV, OOJ v t a ni IJalo vprašanie oborožitve armade v zve-1 FOSESTMKI PRI VLADI. A s ponudbo družbe Omnltim Scrbe. Na- Beograd, 27. septembra. (Izv.) Danes je 'ilaSalo se je, naj se eventualne potrebe iblla deputacija hišnih posestnikov primi-armade krijejo brez obzira na vprašanje i nistru za soeijalno politiko, dr. Kukovcu, ustanovitve nove tvomice. kjer je dve url razpravljala o pritožbah Nato Je niških kreditih mi stranke. Icrlral na kongresu _ ........... ....................„,»»«. i« m.«. « »,, »»„„ . , . , ,„„ dr. Vola Veljkovič, o statutu pa Svetozar | storila vse, kar se da storiti, da se da; scstavl|a svo, elaborat, ki ga Je predlo- ^ obfnil Ojorgjevič. Daljša razprava se ic vršila i hišnim posestnikom svoboda; vendar za m mI)listrstvu za konstltuanto. Projekt j ^ e*M»ptna tai.kn ufl-Oh, ul«. . enkrat, dokler stoti država pod Izrednim L, taho) Vakpr ,lilrci sa pre8leda mini. jBrodska 'banka 420 pritiskom razmer, ne moro ukinit, vseh t ZH Von»«tnanto. predloži skupščini, i ^"V:1" ^V? 1 omejitev tc svobode. Da se nc pride vi |Jugoslovon3ka banka 487—602. kaos ln obupen boj vseh proti vsem, mo-1 OBNOVITEV TRGOVINSKIH POOA-jLjnb. kreditna banka SS0-WW ra ostati neodpovedlllvost zasebnih sta- i JANJ Z NEMČIJO. 1 Narodna banka 520-380. novanj, ostati mora z ozirom na težavne Prašlediona 5200—5210. razmere nižjih in srednjih uslužbencev! Beograd, 27. septembra. (Izv.) Trgo-državni nadzor nad višino najemnine in jvnska pogajanja z Nemčijo se bodo ob-tudi nadzor nad sklepanjem nalemnlh po- inovila dne 1. oktobra in se bodo nada-godb. Ijevala v Beogradu. ra«,««™« iNašička industrija drva 500—525. ! Slavonija 580-500. Zagreb, devize: Berlin 192 -186. Ru- 'Trbov. nremogokopav. ilruiba 800. kare št, 175—185. MIlan izplačilo 910-015, ' Dunaj, devize: Zagreb 1088 -- U02, ček 905.....9to. London 818—830. Pariz {J3(,otfra'l 4390— 4410, Berlin 2055 — 2061 1025. I-rai;. 281-280, Švica 3800-8850, Budimpešta 828.5 — 856.5. Milan 10.490 Dunaj 9.10—9.70, Budimpešta H J—80. V a- j__ 10.510, Praga 2592 — 2598, Varšava tudi o albanskem vprašanju. GENERAL SEMENOV NA JAPONSKEM. Pariz, 27. septembra. (Izv.) Agence Flavas javlja iz Šangaja, da jo znani ruski general Semenov prispel iz Sibirije na Japonsko, odkoder odpotuje Ameriko. Ročka ptička banka 110—120. Srpska banka 700—715. Eksploatacija drvu 725. Nar. šumska industrija 590 —fW»S. krone ; 811.25 -- i)2.25, ZUrich 18.455 — 43.525. j valuto: marko 2050 — 2056, francoski I franki ,18.135 - 18.195, lire 10.440 — 110.460. dinarji 4880 — -1100, poljske rnar-'ke 81.;5 — 33.25, švicarski franki 43.450 - 43..",00. Berlin, devize: Rim 500.95 — 608.0,% London 471 — 4,77, Newyork 124.25 — 124.88, Pariz 886.6«, Dunaj 7.63 — 7.67. i Priga 125.10 — 125.40, Budimpešta 18.48 i— 18.52. Ztiridi, devize: fiorlin 4.80, Ncwyurk 5.80, London 21.60, Pariz 41.25, Milan ;:3.85. Praga 6.20, Budimpešta 0.82. Zagreb 2.60. Bukarešto. 4.65, Varšava 0.08, Dunaj 0.42, avstrijske žigo«ne kroue032. Pozdravljeni graditelji jugoslovanske kulture! Vp t4iqj|io uopele.in kDcuTc.-v v Za<■ ^rebii prlpajnjo jugoslovanski' profo-šorji m profesorice danes prvič v Ljubljano z iskruno i> Ijo. da bližje vpoznajo oni del Jugoslavijo, ki ie od paratlvfkov tvoril zid proti pri "llrtljo-,':oniu germanstru. da storiijo v ožje stike s svojimi stanovskimi tovariši — iaveuikimi prntec-.orji, ki »o s svojim idralk-mom in vzgojnim delom med prvimi gradili temelje, naši Jugoslaviji. V -v esu .si svoje vzvišene naloge in velike odgovornosti za mišo bodočnost. h> se jugoslovanski profesorji zedinlli a eno skupno društvo in tj vem tudi ua zunaj dokujucntirali, da i iun je v napornem idealnem (»klicu I ::ve-da - \vxfnica: popolno kulturno! ujedinjenje našega naroda. Za urr-nVrnj' tega Meda, ki ga je: pri ot . orit.v1 zagrebškega kongresa v j tako krasnih besedah očrta! minister i nri*vet.„ Svetozsr Pribičevič, ki sami izhaja i vp-r. naših srednješolskih uči-i tel! ", so v prvi vrsti poklicani vzgo-! jitelii narodne inteligenco. V kratki j dol': naše državne «.ime-tojnosii je! pokazala naša srednja ola. kako glo-i bok o se zaveda tega svojega vzvišenega po.-Iatistva in nikdar nI srednje-; Šolski učitelj vršil zgodovinsko po-mentbnejl" in važne;''i n*logc nego Ju j vr 1 v letih nacijonalne mladosti .litgo-Slav ije. Medsebojno spoznavanje rodi med-\ ?•<; ojno spoštovanje in Ijuhejen, uhijn' neutemeljene predsodke in je vir novih idej, ki temelje na -.kupno«!. Na tem temelj" se bo moralo prenoviti! n. ■•• šol*' o. Izginili morajo razJike. Li -o posSrdice nase stoletno politične ra,:ko«an".'sii in našemu stremljenju za jedin-tvom mora prednjačiti šola s| tem. da ho podajala naši bodoči iutell-j gene! enotno izobrazbo in tako nstvnr-' jnla enoten tip jugoslovanskega kul-i •m nega človeka. Lansko leto v Beo-! crra-iu zannfato delo -o letna iu»l.•!.•> bo v doglednem e.i^u postavljena na nov. »moten te-me.lj. ki bo odgovarjal dejanskim pri-' likam v na£i državi in na*i novi kol-! ninii orijontaciji. -rečni smo.
  • Ljubljanici v osnovno iu meščansko šolo ua Pridali; ob Gruberjevem prekopu n-i 'ira.i (razgled do in preko v;vn-rozspadnih državnih granio); pred Vodnikov sp: menik: starodavni magistrat; pred Prcš1 rnov spomenik. Razhod 7a alobo 'no b.relanjo. 5. Ob -O. uri banket v veliki dvorani hotela Union-. I'. Četrtek, dno 29. septembra: 1. Ob IVS.) odhod z juzneua kolodvora na Bled. 2 Prihod na. Ble l ob 0.2S. — V čolnih na bleiski otok. — Vožnja, v čutnih ob obali v odi-azaua stanovanja. — Tam skupni obed. — Oflftod z železniške po-taic IJlcd ob 11.40 direktno skozi Ljubljano mimo Zidanega tnoeta v Zagreb in dalje. — V Ljubljani na južnem kolodvoru oh 17. poslovitev. — Prestop v vlak nn Zagreb. Odhod iz Ljubljano ob 17-15, prihod v Zagreb ob 22.25. Rcdeijnhno oW:n.-tvo bo odlične zastopnike na^c pi os vete povsod! simpatično in z bi.itskn ljubavjo sprejelo. hovlh roksb v moralnem oziru; nastopil je pa tudi pioti moleli Ljubljani, ki bo kriva, da e« bo ljubijan»ko moško prebivalstvo kmalu delilo le še med telesne gardiste gotovih oseb in njih nasprotnike, ako sc bo razpasla ta bolezen dalje. žen. da jo podpiral 500 milijonsko posojilo. ki daje Nemčiji za 90 let v roke promngovnlkn pri Perniku. To so glavni d< li obtožbo. Izid procesa -e tudi v naših političnih krmrih pričakuje z veliko napetostjo, k"r od njega zavisi v veliki meri, kakšni bodo bodoči odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo. Zakal sem demonsftrirei Odličen starejši pristaš naše stranko nam piše: V poročilu o slavnostnem sprejemu, ki so ga priredili pokvarjeni elementi iz Ptuja sc vračajočemu Antonu Pesku je napisala cJugoslavija^, telesni organ ptujskega junak a, da jo »občinstvo* šo pozno v noč vzklikalo g. Pesku ter nato napodilo »par demokratskih krifačev^. Sem starejši človek in dolga leta so že nisem udeležil nobeno demonstracije. Sinoči pa sem šel na ulico in nič me ni sram. da sem dal duška svojemu ogorčenju proti Prskovim častilcem. Bil sem od začetki nasprotnik razpravljanja o tej aferi po časopisju, ker sem vedel v naprej o kakih dimenzijah bo javno pohujšanje nastopilo. Smatral sem stvar tndi kot bolezen. Ko je pa celo vodstvo NSSsfranke stopilo iia plan v obrambo perverznosti, sem uvide!, da je ta boj neizogiben ter da se mora hlev do dobrega izčistiti. Pristaši JDS so pustili nemoteno prirejati shode po Ljubljani s programom »Peskova afera*; molčali so, ko se je gomilllo toliko laži in dvoma v ljudskih dušah, smatrali so, da je stvar sodnika, da izpregovori. V trenutku, ko je pa izpregovorilo svojo besedo sodišče, se mora smatrati postopanje inteligentnih krogov NSS, ki morajo vedeti, kaj je sodna razsodba, kot političuo sramoto prve vrste. Tn sramoto prve vrsto so napravili celi Ljubljani k tem, da dopuščajo, da njih mladina sodeluje pri sprejemu in čaščenju perverznega Človeka. To je zločin nad dušo mnee! Manjkalo Jn le šc, da niso prišli hclo oblečeni dečki ter trosili cvetje po poti. Znafajno je bilo, da jc izosi.-i.lo običajno potjo domo-Uubnih pesmi; bil je pač zdrav instinkt, slepili Ijnd! ali pa zadnji košček čuta sramote plačanih hujskačev. človeku, ki jc bil slučajno na cesti, je morala kri z.ivre-ti nad moralno nesramnostjo nranžerjev sprejema; ne vem ali je bil sprejem posledica moralne propalosti nar.-eocialne inteligence ali Izraz nnhove neumnosti in zmedenosti. Kdor jc nastopil proti javnemu čaščenju nemorale, po ljubljanskih ulicah, ni nastopil ]no mora pokvariti v nji- Po svetu — Atentat na predsednika poljske republike. Iz Lvova poročajo 26. septembra: Včeraj jc bil izvršen na predsednika republiko Pilruilskega, ko se je vračal od otvoritve lvovskega velikega sejma atentat. Slušatelj tehniko Staniblav Fegat, sin ravnatelja Ukrajinske banke je oddal na Pilsudskcga, ko je stopil v avtomobil, tri strele iz revolverja. Maršal Pilstidski je ostal nepoškodovan, ranjen pa jo Ivo ve ki župan GraUowski. Policija je aretirala, atentatorja iu mnogo drugih mladih ljudi, ki so, izgleda, člani ukrajinske revoliieijouarne organizacije. — Volitve v madžarski parlament v onem dolu Baranje, ki ga je Jugoslavija evakuirala' so irš" 80. oktobra. — Beljsevišku propaganda in Anglija. Iz Londona se, poroča: Poslanca ,ir Ileiuv Wilson in :idmiral Beatthv sta interpi litala angleško vlado radi propagande, ki jo širijo bnljseviki v Peniji, Afganistanu in Turkostanu ter 0 buljil: viških spletkah v Indiji. Vlada je ua interpelacijo odgovorila, da jc .. lak sovjetski vladi protestno noto in j.i opozorila, da naj si sama pripišio .iv-lodice, ki jih bo imela, če bi sov-jets; a vlada šo nadalje delovala v tem smircj-jnjih letnikov, ki ho bili svojedobno utirani, pa doslej Se niso nastopili vujnik« službe v kadru, poklicani v aktivno službo okoli 1. novembra t. 1. f; Poset jugoslovenskih profesorjev, l^iiri poseti Ljubljano okrog 250 srb-hkili iu hrvaških profesorjev, ki so se udeležili letošnjega kongresa protesor-(■l.i.iia društva v Zagrebu. Pripeljejo ss oti 10-41 dopoldne na glavni kolodvor, .kr jih sprejmejo korporatlvno ljub-/ini-ki srednješolski profesorju Jutri riutrn-j «« odpeljejo izletniki ua Bled. 4 Zadružni kongres v Ljubljani. Ka-Jc« ir -b nam poroča, se bo vršil dno „... septembra tega leta v Ljubljani zadružni kongres v Dijaškem domu poji hotela i Union--. Da pride pri trj priliki do veljave slovensko zadružni, št'o. hi hilo želeti, dn sn tega. kongresi udeleži kolikor mogoč« veliko zastopnikov '.a d ni«. Odbor glavnega zadružnega savoza. namerava pri tej priliki napraviti tudi izlet ua Bled in v Maribor, katerega se udeleži lahko ik zadružnik. V poročilu o slavnostnem sprejema Peska v LJubljani smo po doflih Inku nuieijah tudi povedali, da je izročila litclju NSS pozdravni šopok gospa Juvp.nova. Včeraj eo jo gospa Juvanova ijrla.ila v ua.sem uredništvu in nam pri-pin-ila, da >mo bili napačno obveščeni Liror in persona) glod-j osebe, ki ja izučila. Pesku šopek. Gospa Juvanova je ■b ea;u Peskovega slavnostnega spreje-m.i sedela v cUnionu» v svoji družili. Ona sploh prepušča »lično politično zadeve ■ >jemn t-npro^u. I/)jalno beležimo. * Častiti drnžhl, kl je včeraj prirejala Antonu Pesku ovacije to je pridružil, kakor poroča »Jugoslavija. tudi celjski podžupan g. Zabkar, ki je smatral za svoio častno dolžnost, da je šel v Celju na kolodvor izraziti ptujskemu junaku svoje simpatije in mu zatrjevati svojo solidarnost. Ime g. Žabkarja, je treba torej pribori imenom gg. Juvnna, Fakina, Cebi- r. Kozinca ln ostalih »voditeljev*. 1 O tragičnem slučaju na ljubljanskem polju, katerega, tltev je bil mladi baron Codelli nam pišo g. Codelli: NI ros, da bi bil baron Codelli prižigal v senu cigareto Tudi ul res, da bi bil oddal razvod-i'ik strel, ki je zadel Codellija zadaj v glavo. Res je, kakor je ugotovila vojai-I komisija 17. 0. na licu mosta, da se i Jion Codelli v utodepolni noči sploh ni nahajal pri senu, torej tudi ni tamkaj prižigal cigarete. Pri kouiisionelnem raz-t"leSenju dne 18. septembra se je ugoto-Nilo, da ja bil baron Codelli ustreljen od spredaj v glavo in je krogla izstopila za da}. — V Ljubljani, 21. septembra 1021. Anton baron Codelli. Streljanje v bližini vojalklb let Lov ti- kakor tudi dragi prizadeti se opozar-jj.io, da opusto vsako streljanje v bližini vojaSkih vežb aH krajev, kjer so vojaške čete zbirajo, da se tako preprečijo nesreče ali neljubi dogodki. * Posestnikom gline (ilovice). Urad za po-peševanje obrti v Ljubljani naproša vso, posestnike, na katerih zemljišču se izhaja finejša ilovica, da mu to sporoee in ce le mogoče, dopošljojo, oziroma ob priliki doneeejo tudi manjšo množino za vzorec.. Na obrtni Soli bo vso doposlane gline preizkusil učitelj za keramiko gledo njib vporabljivosti. V interesu vsakega. posestnika gline je. da se radevolje odzove, da se moro dognati kakovost in množina naših glin, od katerih sn da na !>'hek način doseči lep zaslužek, posebno, ako bi bile spodobne za izvoz. Društvo za podpiranje vlsokošolcev za sodni okraj Litija Ima v potek dne HO. septembra ob sedmih zvečer v gostilni I. Bori šel; v Litiji svoj redni občni fcbor. * Prisednikl stanovanjskega urada v Mariboru. Za prlsednike stanovanjskega urada v Mariboru so imenovani: Ivan Kmjnlk, Železničar in mostni svetovalec Uran Novak, brivec in občinski sveto-valce kol, zastopnika občinskega sveta, dr. Kadislav Plpu5. odvetnik' iu hišni posestnik tor Julij Glasor, stavbenik ln hiš-'u posestnik kot zastopnika društva hišnih posestnikov, IOircd Trohn kot zastopnik malih bišnib posoftnikov. Za skupino stanovanjskih najemnikov so imenovani: Ivan Nikolaj Vrabl, preiskovalni sodnik kot zastopnik društva državnih nameščencev, Avgust Skaber, podpukovnik kot zastopnik vojaščine. Ostali zastopniki so: Nikolaj Žlvkovič. krojaški pomočnik, Andrej Močnik, 5'kostavec in Jolij nebmantz, nadrevident v. p. " Turneja Jugoslovanske Matice. V pondeljek s;o prispeli v Skoplje zastop. 'u. bilo tndi "lolo «hsklti s*et».tH», * Nov vozni red za beograjske bn»-vlaka. Od a oktobra 1021 dalje odhaja slmplonskl orlent-ekspresui vlak ic Beograda ob £2., Iz Zagreba ju J. kol 12.27, U Ljubljane 16.80 in prihaja v Postojno nb 18.85. Od istega dne dalje void brzovlak Boograd-Ljubljanu-Trst tako-lo: Iz Bbo-grada odhaja ob 8.15, Iz Zagreba £1.05, Iz Ljubljane 0.4« in prihaja v Postojno ob 2.50. Lokalni brzovlak Beograd-Za-greb državni kolodvor odhaja od 3. oktobra dalju iz Beograda ob 18. ter prihaja v Zagreb drž. kol. ob 6.07. Vozni red omonjenih brzovlakov r nasprotni smeri ostane neizpromenjen. * Dunajski, odn. praški brzovlaki se od 1. oktobra daljo ne ustavljajo ve6 na postaji Grobelno. . • Umrl Je v ljubljanski deželni bolnici g. Avgust. D e b e v e o, delovodja tvomioe Golob & Komp. na Glinoah. Opekline, kl jih je dobil pri požaru, so bilo tako tož-ko, da je bila vsaka pomoč brezuspešna. — V Novem mestu je umrl g. Ivan K raje o, bivši tiskamar, založnik in ravnatelj mestne hranilnice v visoki »tnront.1 70 let. N. v ni. p.! * Smrtna koea. V ljubljanskem Loonl-šču je umrla danes dopoldne gospa Iza Ferjanova, soproga g. N. Forjana, losne-ga trgovca na Jesenicah, v 11». letu svoje starosti po kratki mučni bolezni. Preostalim iskreno noBaije. ' Nesrečna u\ tomobilua vožnja. Eh Franc, šofer pri avtooddelenju, je vozil včeraj nekaj ljudi iz Kranja proti Ljubljani. Na nekem ovinku pri Medvodah pa je vrglo pri kolesn plašč s tako silo, da se je avti prevrnil s potniki vred. Es je zadobil pri tem močne notranjo poškodbe. * NesreCa. Milan Grošelj, Tlrtni sin IrvošČka iz Tabora 6, je šel v nedeljo v cerkev Sv. Petra. Ko je prišel do zvoni-ka, je v tom trenotku padlo okno raz cerkvenih lin in zadelo Grofija na glavo. — Ivana Oraiem, potestnikova hči iz Sodnžico jc šla ponoči po hribovju proti domu, V temi ja padla, in si zlomila desno nogo v Členku. — Jam žid Štefan, delavec v papirnici v Vevčah io delal pri zidarjih. Pri delu pa mu j« podel kamen ua lovo nogo iu mu jo »drobil, * Posledica duševne zmedenosti Terezija Deželak, služkinja v Ljubljani, Krakovska ulica 20, si je včeraj v duševni zmedenosti prerezala, žilo na levi roki. Oddati so jo morali v bolnico. * Nesreča pri rezanju koruznih sloržev. Lubej Franc, dninar iz Gorčice pri 8v, Juriju ob j. S, je rezal na polju koruzno storže. Pri tem mu je padel eden na tla. Ko ga je hotel pobrati, se je dregnil ob I io rezan konce koruze r. desnim očesom tako močno, da mu jo prerezalo oko. * Tele z dvema glavama. O priliki ljubljanskega velesejma je delil komedijant pod Tivolijem letake, b katerimi je vabil občinstvo, naj sl ogleda veliko čudo, živo tele z dvema glavama. Ljubljančani so ros drli h komedijantu, kl Bi je veselo mel roke. Toda prišedši iz komedijo so obiskovalci preklinjali, ker so bili nesramno ogoljufani. Telo t. dvema glavama ni bilo pristno, ampak nagačeno. Nanj se sedaj spominjajo oni lahkoverni ljudje, ki so včeraj in danes čitnli glasilo Peskove klike in laži tega nemoralnega lista. Tisti obiskovalci, ki so vedeli, da jo komedija išvindeh, pa tega niso drugim obis-kovalcetn povedali, — ti so pa sokrivci komedijanta, * Uboj na veselici v Rušah. Kakor smo svojedobno poročali, se je dne 7. avgusta letos vršila v Rušab planinska veselica, katere se je udeležil tudi 221etni delavec Anton Trnjek Iz Smolnika. Pil je čez mero tor je v pijanosti sitnaril okrog udeležencev veselico. Pri drči je prišlo med Trnjckom in maturantom Franom Seraj-nikom iz Maribora do prerekanja. V prepira je Trnjek sunil Serajnika z nožem tako nesrečno, da mu jo prerezal veliko srčno žilo in je Serajnik po preteku nekaj minut umrl vsled notranjega izkrva-vljenja. Trnjek je svoje dejanje priznal, izjavil pa jo, dn, je dejanje izvršil v popolni pijanosti. Tudi priče so potrdile, da je bil obtoženec res močno pijan. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje, da je Trnjek izvršil dejanje v popolni pijanosti. Obsojen jo bil v.dcd tega samo na tri mesece zapora. * Fantovski boj. Platnar Janez, posestnikov sin iz Tško vasi sc .jo v nedeljo po večerji podal Se malo v gostilno, kjer so jc žo nahajalo več domačih fantov. Kmalu pa je vnel med njimi in Platnarjem prepir.,Ko je Platnar uvidel, da mu zna slaba presti, ,ie odšel proti domu, a v voži ga jc napadel Alojzij Vlcoki, posestnikov sin in ga z nožom sunil mod leva pleča s tako silo, da mu jc predrl pljuča. Nevarno ranjenega Platnarja so morali odpeljati v holnieo. * Kost mu je oslala v grlu. Jakob Po-tTOvčlč, kočar tz Unca. je jedel v nedeljo opoldan juho, ker pa ni bila precejena mu je Obtičala, mala kost v grlu. Oditi je moral v bolnico. Glavna krivda naših slabih promet« nih razmer ie v pomanjkanja denarnih sredstev. Glavna krivda našega slabega go-spodarskega položaja te v naših slabih prometnih razmerah. Državno posojilo se bo porabilo izključno za zholišanlv »romet-nih naprav, ■' Sokolskl vestnih VSEM BRATOM IN SESTRAM! Bliža se čas, ko se na) vsa naša teles-na In nravstvena mo£ prvikrat Izpriča v svobodni, skupni, itledlnlenl domovini. Prlhala naS veliki praznik, kl se nani vse Sokolstvo pripravlja s slovesno resnostjo Iu ki ga nai narod pričakuje t radostnim ponosom. V beli Ljubljani, v zibelki iugosloveh-skega Sokolstva, kjer ie pred dobrim polstoletiein prvikrat zavlhral sokolskl prapor, kllioč naš narod k vslalenlu In osamosvojitvi, se v svečanostnlh dneh 12., 13., U. In 15. avgusta 1922. leta zurnejo vse naše sokolske čete, pozdrav-liane in spremljane od najširših plasti našega naroda, na prvi lugoelovenskl vsesokolski zlet. Temu zletu bodo predhodniki In zna-nilcl, nallkujočl klpečlm vrelcem mladosti in življenju, nrcihleUil dnevi, kl no določeni pred vsemi drugim! so-kolskemu naraščaju ln naši ded, da se H da prilika pokazati vse! javnosti cvet in sad sokolske vzgoje! Za svoj f. zlet je jugosiovensko Sokolstvo dolga leta pripravljalo pol. Našemu narodnemu in državnemu ujedinjenju sovražne sile, ki so preprečevalo spojitev in stike srbskega, hrvatskega in slovenskega Sokolstva, niso mogle pretrgati naših srčnih vezi, niso mogle zamoriti našega danes uresničenega hrepenenja in našega tajnega, notranjega ustvarjenja za njega uresničenje. In po dolgem, mučnem čusu borb, trplieuja In žrtev nam prislje v bližnji dobi dan zmagoslavja sokolske vol)e in sokolskega dela! Našo Sokolstvo, kl Je bilo do prevrata razcepljeno v srbsko, hrvatsko in slovensko Sokolstvo, je na Vidov dan leta 1919. v Novetn Sadu ustvarilo enotno, nerazrušno, močno organizacijo, ko ie Izbrisalo s soglasnim, navdušenim sklepom vsako plemensko in versko razliko, in tako, v .lugoslovcnskeni Sokolskem Savczu združeno Sokolstvo poživljamo, naj se nemudoma loti priprav za prvi naš vsesokolski zlet, da nam bo mogoče častno rešit! velike in težavne naloge vpričo naroda in gostov, ki pridejo takrat k nam sodit uspehe našega dela! Naš klic velja vsem bratom in sestram, naraščaju in dccl, vsemu narodu brez Izjeme: Dvignite sc vsi v vsem, kar ie v vas najlepšega, najjačjega in najplomeniteišega, dvignite se k pripravljalnemu in vsekdar neumornemu, vztrajnemu delu. dvignite se na praznik vzvišene sokolske misli bratstva In kreposti, kjer se združimo vsi v globoki zavesti, da smo bili, smo in ostanemo sinovi in hčere iste in ene domovine, da smo bili, srno In ostanemo Vsi bratje in sestre! Načelo sokolske enakosti veleva vsakemu posamezniku k trajni in požrtvovalni delavnosti, ker je uspeh celote le od tega odvisen, ali je vsak dovoli pripravljen na svojo nalogo. Iznad plitvin vsakdanjosti stremimo vsi k lepoti in sili, ki se naj, oblikovana v nravnosti in telesni sokoiski vzgoji, v vsej resničnosti razprostre ob tem zletu domovini na čast in nam v vzpodbudo k nadaljnemu delu ln k novim pridobitvam! V tem zmislu sprejmite naše bratske pozdrave vsi, kl vam le blaginja, moč in veličina nedeljive naše domovine prvi ukaz. ZDRAVO! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. * Telovadno društvo Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano priredi prihodnjo nedeljo svojo javno telovadbo z veliko veselico v vseh prostorih gostilne A. Štruklja na Trati s sledečim sporedom: Vsa bratska drnštva iz Ljubljane In okolice sc zbirajo pred Mestnim domom, od koder odkorakajo točno ob pol 13. z godbo bratskega društva Sokola II skozi Ljubljano v Št. Vid. Ob pol 14. sprejem bratskih društev nred gostilno pri Slepem Janezu v Zapužah. nato sprevod skozi Št Vid In nazaj do 2iberta na Trati, kjer se vrši ob 15. javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava z godbo, plesom, bogatim srcčolovoiu, šiljlvo pošto itd. Solidna in točna postrežba obilno preskrbljena. V slučaju slabega vremena odpade sprevod In javna telovadba in sc vrši samo veselica v vseh prostorih gostilne pri 2ibcr-tu. K obilni udeležbi vabimo tem potom vsa bratska društvn in prijatelje Sokolstva. Zdravo! — Odbor. Žensko telovadno društvo v Ljubljani prične z redno telovadbo s 1. oktobrom. Društvu se je posrečilo pridobiti gdčno. Milo S v e 111 č c v o, kl se je več let izobraževala v telovadbi v tujini. Šolsko vodstvo jI jc z ozirom na to poverilo telovadni pouk na tukajšnjih dekliških srednjih šolah. Pridobitev gdčne. Svetll-čičevo jc za društvo posebno pomembno, ker bo upeljala že dolgo zaželjetio moderno kombinirano telovadbo, švedski ln sokolskl sistem. Način tc telovadba sestoji v tem, da se pri vsaki telovadni url utrlule vse mišičevje telesa, kakor tudi notranje organe ter se zaključuje a lahkimi odmornlm! vajami. Priporočljiva je ta telovadba vsakomur, zlasti onim, kl so za naporno telovadbo še prešibki, bodisi, da njih razvoj telesa zahteva vso pažnlo. Odpre pa vrata tudi onemu ženstvu, ki mora Iz zdravstvenih razlogov oosečatl telovadnico. V te! točki Ima društvo samostojno mesto poleg drugih telovadnih organizacij. S časom tgljgjie Ml^fti^j^djčnfli.teljijiadbo, Gospodarstvo DAVEK NA POSLOVNI PROMET. Uradno su objavlja: Nova uredba o davku ua poulovm promet i dne 37. 6. 1921, kl je bila objavljena dne 80. 8. 1021 v Službenih Noviuah št. 191 ( S tržišča r poljskimi pridelki. Iz Za- groba so poroča z dne 26. septembra: Povpraševanje po pšenici iz Avstrijo jo nekoliko oživelo. Za pšonico se zahteva nostavno slavonsko in sremsko postaja 1040 do 1045 K, za koruzo postavno sremske postaje 820 K. Oves so je ponujal po 750 K postavno bosansko postajo, srbski ječmen pa po 890 K postavno Beograd. Stari fižol se ponuja pisani po 950 K pariteta Zagreb, u beli 1050 K. Moka se je tržila po 16.70 do 16.80 K z vrečami postavno vagon Zagreb, otrobi pa po 580 do 590 K z vTečami postavno Zagreb. = Cene hrvaški slanini v Ljubljani. Ker jo bilo pomanjkanje slanine na ljubljanskem trgu, ki jo trajalo 0 tednov, nevzdržno, se jo kupilo v svrho orijan-tae.lje 40 prltna-prašičev na, državnem posestvu Beljo v Baranji po protekcijski ceni 48 K kg žive teže loco Beijc. V Ljubljano postavljeni so stali prašiči 52 K kg žive teže. Za polzkušnjo ao jc zaklalo dva različna prašiča in uradno stehtalo. Prvi prašič, jo tehtal 199 kg živo teže; slanine jo imel 112 kg, mesa jo imel 50 kg. Glava in parklji se računajo za delo. Z i v prašič ja stal 10.318 K. Skupičck za slanino iu meso, ako bl se računala vsa slanina po 75 K kg in meso po 88 K, ker sc meso hrvaških prašičev podela večinoma za klobase in ima nižjo rano, znaša 10.300 K. Drugi prašič jo tobtal 151 kg živo težo; slanino je imel 85 kg, mosa 51 kg. Živ prešič je stal 7853 K. Izkupiček za, slanino in inoso znaSn 8313 K, ako so računa slanina po 75 K In meso po 38 IC. Iz toga sledi, da ni mogočo razpro-dajatl točnsno na ljubljanskem trgn težkih prašičev pod gornjimi ceauni. T.i ob činstvu v informacijo in nvetujrimo, da ee sam; prepričajo o klavnih rezultatih. Slanina domačih kranjskih prašičev, ki so piačuje po 30 in 35 K k;r Sive tnže, stane 50 do 55 K kilogram. =••■ Nova konfekclj»';a tvornica v Mariboru. Beograjska tvrdka. »Jugoslavenski Lloyd d. d.r je otvorila v Mariboru tvornico za moško In deške obleke. Tvornica izdeluje tudi blago. =» Izvoz konj iz naše kraljevine. Iz Beograda se poroča z dno 24. septembra: Od dovoljenoga kontingenta konj se je izvozilo doslej preko carinarnico v Rakeku r čelom 567 komadov, ostane Ce 838 komadov, a preko mariborske carinarnice so je izvozilo 1112 konj, ostane Se 888 komadov. Sedaj nameravajo ta ostanek konj razdeliti na ostale carinnrnico. o« Prekomorskl promet med Jugoslavijo in Kanado. Kanadska družba Csna-dian Paciflo za prekoocoanskl promet jp uklonila. d;i da ^proinet^en parohrod za direktno (vezo med Moptrealott) tn Dubrovnikom za prevoz potnikov in bl»- ga, = Zvišanje carinskih pribltkov v A« > atriji. Z Dunaja poročajo, d« so j« valeil neprestanega padanja denarno vrednoMfr zvišal carinski prlbitek od 150kratnoKj«j na 200kratnoga. »= Slaba letina lann v Češkoslovaški, Namesto povprečnih 500 vagonov lanu cenijo letošnji pridelek v Čelkoilovs šld nn komaj 100 vagonov. Vendar pa. m • pričakujejo zvišanja cen zaradi tega, ka v prido letos zopet ruski lnn na trg. ■"» Promet bankovcev v fleškosluvai* i znaša po izkazu Bančnega urada /. d» r 15. t. m. 11„253,828.000 Kč. Množina kil' kovcev v prometu 9e jo povečala od j do 15. t, m. za 203,089.000 Kč. o Produkcija premoga v Gornji Skd Iji se Je v avgustu zopet povečala, tako i la je znašala na dan povprečno 96.058 ti m proti 79.774 tonam v juliju. Znižana cena sladkorju v Češko«) «■ vaški. Češkoslovaško ministrstvo za |i nanoe Je končalo pogajanja med za.ioj) ui-ki sladkornih tvornic iu vlade v a ?m zmislu, da se namesto od prideloval« ev -lndkorm; peso ili 0(1 sladkornih tvor ni'-določen« ume 7.G0 K6 postavi ccnn < Kč za kg. «= Poučno potovanje bolgarskih industrijalcev po Češkoslovaški. Iz Spfij za čelo tvrdke zopet živahno nakupovati n.-dežoli. Cene: za tep srednji hmelj 0T4 10 K. za 50 kg. za. zelo slabo blago "21 >0 5400 Kč za 50 kg. = Nemški bmeljski trg. Iz NUn li.i?. poročajo z dno 22. septembra: Mireu pro met. Cene nespremenjene: za llitošnii hmelj od 5800 do 7400 mark za 50 kg p" kakovosti; za lanski hmelj 2000 dn 500n mark za 50 kg po kakovosti. « Stalno naraščanje cen v Nemčiji. V zadnjem času so se zvišale cene •« ijal.oni v Diisseldorfu. cone žici v Berlim i. cene margarini iu zlasti mnogim drufjiiu kovinskim predmetom. Nemški kupit,al v Bolgarski. Bolgarska vlada jo dala koncesijo nekj. nemški tvrdki, da osnujo v Vrači konzervn« tvomico. = Največji bolgarski premogovnik v Pomiku dajo sedaj dnevno 220Ti ton pre moga. Ta premogovnik je svoj'; dni prodala vlada Radoslavov Nemčiji r.a dolvi 99 let. --- Prost Izvoz zlata tz Runtunije. Romunska vlada je dovolila izvoz zlati iz Rumunijo za dobo enega meseca. Interr senti morajo odgovarjajoči znosek v pr-pirnatih lojili založiti pri ohgrjuiičnili carinskih uradih ali pri poslanstvih, o čemur se jim izda depozitni li«l„ Mednarodni krediti za evropsko obnovo. Večje število mednarodnih bankir jev proučuje — po vesteh ir. Pariza — načrt oOOmilijonskega dobiriikoga poso jlla. O načrtu je že obveščema amerlšk.i vlada, da se izjavi za ali proti. Posojili, naj bi namreč omogočilo laredite konti nentalnim evropskim državam. Po pom čilu listov bl znašala obrestna mora 2 in pol do 3 odstotke, Velika razstava živil t Londonu to prireja v mesecu septembru t. L Na tej razstavi bodo razslavljeni predmeti •/,» prohrano in njih preparati, izdelovanje v zvezi z izdelki, surova, hrana, oerealijo. kakor sadje in mločni Izdelki in vse vrst-živila, z eno besedo: vsi predmeti za pr'. brano ter priprave za izdelovanjo istih. V razstavi bodo postavljeno kuhinje -svrho javnega izkazovanja o kuhanju. Vsled tega morojo proizvajalci po želji postaviti razne dele in moidele svojih to varn. Razstavljalci plačajo prostornino za 1 m5 od 6—12 šilingov. — Hapag ln sovjetska vlada. Napraur časopisnim vestem, po katerih je ba,i« Krasin izjavil, da ima sovjetska vlad« vpliv na upravo Hapaga (Hamburg-Amt-rika-Paket-A. G.), izjavlja družba, d.i • to izmišljeno in da sta sovjetska vlad;; in Hapag le soudeležena, pri Neniškorusk; transportni družbi brez vpliva drug na drugega. = Velikanska nezaposlenost v Ameriki. Iz Newyorka, poročajo, da je državni predsednik Harding sklical v pondeljek konferenco, na, kateri se je skusalo rešiti vprašanje katastrofalne nezaposlenos:! i delavstva v Zedinjenih državah. Konti ronoi jo prisostvovalo poleg vladnih zastopnikov veliko število zaHtopnikov d« lavskih organizacij. Vremensko poročilo Ljubljana 806 m nad morjem. Dan 1 Vetrori | Nebo 7. 734'3 6-7 sl. jvzh 14. 741*7 19'7| «1. jgip 21. |741'3il4'2j , megla Jasno j- Srednja vcerajšaja temperatura U-6, normalna 13-3. Vremenska napoved: lepo, hladno lev. Trem« Solnce vihaja ob 5-54, zahaja ob -17-47 Minister Pribftevlt o nali Soli in učiteljih 2« v vJerajSnjl Številki «Jutra» smo »abelelill viharen aplavz, B katerim je kongres jugoslovanskih profesorjev v Zagrebu pozdravil izvajanja ministra tprosvete g. Svetozara Pribičeviča, ld je v krasnem govoru povdarjal nalogo rdruienih jugoslovanskih profesorjov. N^j podamo iz njegovega govora nekaj glavnih misli. Minister je izjavil: »Priznati moram, da mi jc radi obi-lih poslov bilo težko priti na kongres. I Smatral pa sem za svojo dolžnost, da j oridem na ta prvi sestanek združenih i laših profesorjov, ki so so ujedinili v ( ®o druStvo profesorjev kraljevine Sr-l «ov, Hrvatov in Slovencev, ali v jugo-s lovansko udruženje. Vi vsi, ki sto dati es tukaj zbrani, ste prožeti ene misli, ii leje edinstva Srbov, Hrvatov in Slo-v entiev. Nikdo drogi ne more biti gori -EnejSi pohomik te ideje, kakor pro-f« -forški in učiteljski stan. V Beogradu > je lani sprožila misel, da se osnuje e} linstveno druStvo. Danes je ta ideja nj Svo tvor jena in mi vidimo tukaj pro-fa sorje iz vsfh krajev, iz cele naše dr-71 ve. vidimo Srhe. Hrvate in Slovence ,:h rane v enem društvu. Potrebno je t.n, ko drnštvo, ki je močno dovolj, dn po spešttje interese naše nastave in oh snem, ker je to v zvezi. tudi našo naj rodno kulturo. i b jaz mislim, da bo država zastavila vm- svoje moči ter s svoje strani storili i vse, da omogoči napredek in razvoj tega društva. V naši ustavi smo prq glasili načelo, da je šola državna in tem lenca našo prosvetne politike v teb trei i lotih se je orijentirala v smeri, da prid emo do državne šole ali, da se taki > izrazim, do lajižke šole. Naša usta va proglaša, da je šola državna, a kt >t eno glavnih nalog nastavnlkov, profi sorjev in učiteljev, je začrtala širjenj« Ideje narodnega edinstva, zavesti o narodnem edinstva. Ko je predsednik češkoslovaške republike sprejel te dni neko deputacijo, izjavil jej je: »Lahko je opozicija proti vladi, ali proti guvcrnornentalni smeri, ne more in no sme pa biti opozicija proti državi in proti temeljem države* (dolgotrajno pritrjevanje). To je stališče, na katero Be postavljam tudi jaz. A eden najmočnejših temeljev naše. dr-I žave. na katerih je ona zgrajena in na | katerih se mora razvijati, jo ideja narodnega edinstva (ponovno burno pri-| trjevanje); jaz to idejo pojmim tako -— i in mislim, da jo nikdo, kdor jo pojmuje globoko, ne 'nore pojmiti drugače — da med ?!rbi, Hrvati in Slovenci kot člani enega naroda no more in ne sme biti uikakega sporazumevanja, no more in ne sme biti nikakega pogajanja. žrtvuje veliki ideji edinstva naroda (buren aplavz). Jaz sem rekel: Naša šola je državna. To znači, da naša šola ni privatna ali cerkvena, da naša šola pripada državi kot taki in za smer šolske politike jn merodajna država. Sama naša ustava tam, kjer govori o privatnih šolah, govori samo kondieijonalno. Kakšne morejo biti privatne šole, kakih kategorij in pod katerimi pogoji se morejo dovoliti, to bo določil jtoseben zar kon. To je kondicijonalna izjema. In sedaj se more kritizirati delo za pospeševanje naše prosveto v naši novi državi, ali ako bi pristali na to, da govore suhe in gole številke in bi vprašali, koliko več je ljudskih šol, koliko več je srednjih šol, koliko več jo sedaj visokih šol, kakor jih je bilo 1. decembra 1918, videli bi veliko raz- Sporazumevajo in pogajajo so lahko j liko in videli bi, da je naša država v Cehi in Nemci, narodi, ki imajo različ- j področju pospeševanja šolstva storila no interese in jih hočejo spraviti v, ogeomou korak naprej, sklad, a med član enega naroda, med j Drug0 vprašanje je, kaj je storila za Srbi. Hrvati in Slovenci tega ne sme napvo(fok in M materijelno osiguranje biti, kajti čim bi ?e hoteli sporazumeti | f|l,llih prosvetnih delavcev. Ta dva pogajati, bi pokazali, da nismo en narod (navdušeno odobravanje). Zato so največji duhovi našega naroda ravno v tem lepem mestu zastopali stališče, da so nikdar srbstvo rio more obr- vpraSanja sta tesno spojena, ker brez zasiguranja življenja prosvetnih dclav-cev ni napredka in zasiguranja šole :uns. Vprašanje zasiguranja samih na-stavnikov je v tesni zvezi z rešitvijo niti proti hrvatstvu kot celina, da Rta celokupnega uradniškega vprašanja srbstvo in hrvatstvo izraz w "don m j Četudi stoje še v tako ozki zvezi, jaz isti pojem, da predstavljata enen injmn misj}l,"da je potrebno, da so z za- isti iiarod, da torej med srbstvom in jhrvatstvora ne inore in ne sitih bili na-|sjTotstva. Med Srbi in Hrvati zamore j vladati samo edinstvo. ne, na temelju sporazuma, marveč se mora narodno vprašanje rešiti na temelju narodnega 'edinstva. V našem narodu, gospoda, I je mnogo plemenskega partikularizma !in regionalizma, a kadar gre za vprašanje ideje narodnega edinstva, tedaj j se mora zahtevati, da so vsak regio-1 n.ilizem in plemenski partikularizem časno uredbo, ki naj bi ostala v veljavi dotle, dokler ne pride definilivni zakon. je rešeno to vprašanje, da vsaj dotlej, dokler še ni sklenjen definitiv. zakon. zasigura profesorski stan. ua se zamore brez velikih neprilik in skrbi posvetiti veliki in idealni svoji nalogi. Pesnica je, gospoda, da nastavniški stan predstavlja samo idr.dno dobro naroda. Tisti, ki se je posvetil temu poklicu, ni storil tega zato, da bi dospel do visoke karijere ali do velikih materialnih" dobrin, marveč se jo po-i svetil temu poklicu lz idealizma. Rav-j no zato pa jo dolžnost države, da temu stanu, ki ima, tako idealno nalogo, Mudgura njegova obstanek in njegovo bodočnost. Z začasno uredbo, ki jo po prehodnih določilih ustave postala zakon za celokupno uradništvo, zasigura profesorski stan in njegove rodbine. Sedaj se deluje na to, da se ln uredba takoj realizira. Pripravljajo se potrebni ukrepi, da unifiiiramo šole, da unificiramo pouk in organizacijo šole. V toj smeri, da unificiramo šolo, pripravljeni so zakonski načrti; projekt o uniflkaciji ljudske šole, projekt, za enotno s-rednjo šolo in zakonski načrt, da so unificirn-jo visoke šole. Mislim, da Ivo naše za-konodajstvo pojmilo veliko važnost tega problema in da bo storilo vse. da so vprašanje itnifikaeije naših sol čim prej povoljno reši. Želim pa. da se zakon za srednjo šolo sestavi v soglasju z vašimi željami in naziranji. Jaz sem pripravljen, predložiti ta zakon preti končnim rešenjem profesorskemu urlruženju, da ga prouči. Pes, jaz stojim na stališču, da šola ni učiteljeva, ampak narodna. A ker je učitelj faktor v soli, brez katerega na napredek v šoli ni misliti, in kor učitelj najbolje pozna nalogo šole. cilje šolskega pouka in sredstva, s katerimi se naloga doseže, ni dvema, da je potrebno sodelovanje učiteljev in profesorjev pri ustvarjanju šolskega zakona. Državna oblast, bo storila vse, da ustreže upravičenim željam. Vi. ki poznate prilike, v katerih se država nahaja, in s kakimi težavami se bori, morete tudi presoditi, da je vkljub vsem neprili-kam, v katerih živimo, pri nas bolje kakor drugod in vi bodete svoje želje in zahteve spravili v sklad z. možnost, jo. Ljubezen vas je privedla na to mesto. na ta posvečen kraj, kjer so se vodile borbe, ko smo se bori)! m ?Vtl narodni obstanek. Tudi jaz m tek klopi udeležil teh borb (aplavz ,1 Zivio - klici). Privedla vas je sem- , ljubezen (io velike narodne ideje \ šolo in prepričan sem, kakor vi vsi, t« ste tukaj zbrani, in tudi oni, ki r, ] tukaj, da bouio našo narodno drža-., uspešno izgradili tako, da bo moidj tekmovati 1 ostalimi kulturnimi rtVi vami, ako ae bo dalo šoli ono, kar si jej mora dati (burno ploskanje). Država ima mnogobrojnn sredstv; in organe za razvoj, eno najdelikatuoj ših in najvažnejših je šola. To je stav-stvar, gospoda, a to staro stvar mora 1110 uvaževati. Storiti moramo vse, ^ damo šoli vse možnosti, da more vnj ti svojo plemenito nalogo. Na vas jf da formirate duše mladih generacij Ni je lepšo in vzvišenejše naloge; i 1 ta iriludež, ki vam je poverjena, pom<> ni, da so vam starši zaupali to. kat iiin je najmilejše in najsvetejše na svc 111. Broz dvoma bodo tudi starsi, ki si državljani naše kraljevine. nasprot vam izpolnili svojo dolžnost. Kaj j danes za nas država? Danes dam ej žava iz krajev, ki ao nekdaj bili er* habsburško monarhijo, ni več to. kat je bila prej, ni izven nas, nad nami ij ne pod nami, marveč je to, kar je Viila prej v Srbiji: država smo mi san i dolgotrajno navdušeno pritrjevanje}, Starši bodo, pravim, kot državljani naše države razumeli, da je treba dati šol} vea sredstva na razpolago, ako hočemo, da bo država kulturna, A če je kulturna, bo tudi napredna. Člani kongresa so ministrova izv«. janja sprejeli z burnim, več minut trajajočim ploskanjem in viharnim oin-bravanjem. Priporočamo d« imače tvrdke: Mali tp&ki In obrtni oglasnik. Izdaja poljubno. Vsaka objava 4 K. Ski adlščai Balka n, d. d„ Dunajska c. 33. [d.p.l Spe dlclla: Balkan 1, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Trgi ivine: L. Miknš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. Gerendu Fran, konfekcija, manufak-tara tna debelo, najnižje cene, Emon-ska cnsta 8. Mehanltni delavnlcai (d- p-j Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407 Pu&karjl: Kai3or F K„ Selenburgova nI. 6 knt Jtro"! FostrežKinlo trebom Plaalnl stroji: Bar Franc, Cank. nabr. 5 Razmnoževalni aparati) Bar Franc, Cank. nabr. 5 Tel I d. P-i! 1578 Dobra plača in hrana Tel 407 Mestni trg 19/1., M. K P.I| 407 1-2 P. Kleparstvo: T. Korn. Poljanska cesta 8 Seliškar Ivan, urar, Ljubljana, lUižna dolina 10. Vsako popravilo izvršujem točno in ceno._ Brusovnlca: Vekoslav Vanino, Stari trg. ia Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v !8Jutru Trgov Obl. konetis. zavod za pokončavanje podgan, m !ši in mrčesa, Kolodvorska Ulica Št. 3 9. 415 52—46 Obvestilo. Imam v zalegi vae sokolske po-trebičlne: Kroje za člane ln čla-uioe, telova dne obleke, čevlje, ovratnike, gumbe Itd. Ceniki na razpolago. Zdravo! 1153 30 21 Peter Capuder, Ljubljana, Miidanska c. 2, dobavitelj Jug. Sokol. Saveza. 1366 20 8 manufakturist v veletrpii letel Kuharic Prodam 40 popolnOma nov h, dobro ohranjenih sodov Od Olja. Ponudbe na tovarno usnja Aleks Podvlneo, Badefie pri Zidanem mostu. Ii76 2—2 Dvojno lilšeno češko posteljno perje m puh C. Mestni trg 8. 900 102 ribničan, mandalon, prepeliiar (koks), suhe gobe Fižol: * knpufe in plača najvišje dnevne cene 1484 10-S LJubljana, Gosposvetski cesta 8. Prosimo za ponudbe. Sprejmo aa v trajno delo lzvežbani mizarski pomočniki. Urana in stanovanje r biSi ali izven hiše. j 651 Andrej Kregar, strojac mizarstvo, Ljubljana St. Vid nad Ljubljano. 1562 6—3 1535 80-9 Hilševjeva ulica. št. 5 se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih censh. rSS^^SHSši tlfl %J> Prašno ln rabljono v rele (diakova) ki pa je ob enem tudi žoloznlnar, prvo- v vsaki množini po najnižji eeni pri vrBtna moi, ao sprejme za nastop s nn SIRC. Kpani. 18. oktobrom 1.1. * ? »*«J* Kupuje sobe, fižoli brinlevo oiie. Reklamna •v Ormožu. JilRNgf* gonilna, usn.iatii. prvovrstna Knochova v dimenzijah (sivin lih) od 30 do "250 mm prodaja ! po ceni, takoj s tkladiiča . (slavno zastopstvo za Jugoslavijo: Frkovič i drug, lz grc6. Mesnlčka 5. Telefon 4-45. LJubljana. Stri larjeva ulica 7, telefon 422. ! Več 1575 2-3 < Telefon Int. St. 9, Kranj. Priporočamo knjige za mladino: sprejme taltoj v trajno delo ,)ka \Vasilitetova, Pravljico. Z tefibarv- SIKOM mmm, lr«ftl nioisten, ^^^ ^ Ljubljana, Selenburgova ulloa 6. , slikami. Bro5. 2t K, vez. 30 K, po poŠti : I£ 2-40 več. 1 Cika Jova Z ra u j-0 radn i k, Ka! amandarl ja. r, I OtroSke pesmi. Vez. 16 K, no poŠti 1 K več. ^ Naroda so pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Sodna ultoa S. Samo 20 del ¥©i Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku '20 dni vsakomur, ki poSlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 dinarjev franko preti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura ee dopošlie takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev. 1677 5—2 Skladišče or illf MITU. Zagreli, SosioMs ulica št i Obvestilo. ObTešžavR cenj. odjemalce in p. n. občin I stvo, da sprejemava DOTa dela in popravila I po najnižiih conah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnrlstovskl čevlji domačega Izdelka. 634 60 Aat,. ia Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. 1. Naročite se na 9,Pofa en silil". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. l.-ll. zvezek: A.Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. 1. del, vez. 21 K, II. del, ves. 42 K. Za oba zvezka po poŠti K 6'40 več. III.-IV. zvozek: Or. Pr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K. poŠta 3 K več. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovanoav. Meh. ves., fin papir 60 K, poŠta 3 K več. Broš. navadni papir 43 K, po poŠti 2 K več. NaroČila sprejema isiiovna zadruga v llubljani, Sodna ulica 6, Neizmerne žalosti potrt naznanjam v svojem in svojih sorodnikov imenu, da je moja iskreno ljubljena soproga Iza Ferjan, roj. Klinar po kratki mnkepolni bolezni dne 27. t. m. izdihnila svojo blago dušo. Nepozabna pokojnica se prepelje iz Leonišča na Jesenice, kjer se položi 39. t. m. ob 10. uri dopoldne k večnemu počitku. Blag Ji spomini Žalujoči: Nande Ferjan, soprog, — rodbina Klinarjeva. Ljubljana-Jesenice, 27. septembra 1921. Sfi-S