U. številka. Ljubljana, v ponedeljek 14 jannvarja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan svečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »v atrij sko - oge rs ke dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld,, za četrt leta 4 gld., za ir. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa jeden mesec 1 gld. 40 ki. 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledalifika stolba". UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. se po W LJubljani 14. januvarja. Naše Luibacherice aofficioaustt ima v zadnji čas izredno pridno pero. Kmalu ne bode dneva, da ne bi polemizoval zdaj s tem, zdaj z onim časnikom. Tudi mi smo čestokrat deležni te časti, a do sedaj ni se nam zdelo niti potrebno uiti umestno, odgovarjati na razna razpeljavanja in ugovarjanja, ker so bila vetiuoma pisana v to svrho: ut aliquid dix;sse videatur. Drugače pa je z officiosusa uvodnim člankom v zadnjej, sobotnej številki našega uradnega lista. Poročali smo nedavno, da je mestni zbor Ljubljanski v svojej zadnjej seji ukrenil, zahtevati od c. kr. deželne vlade, naj slovenske uloge tudi slovenski rešuje. Povod Umu ukrepu bil je nemšk odlok na mestnega zbora slovensko ulogo. Ker smo omenjeni ukrep tiskali z debelimi, ali kakor piše officiosus, z lapidarnimi črkami, po množili smo njegovo itak že precejšnjo nervoznost tako silno, da nam je vender jedenkrat razkril tajnost, kdaj se nam je nadejati ravnopravnosti v uradih. „Officiosus" namreč pravi, da je sedanja vlada avstrijska s sodelovanjem kranjske deželne vlade šole v Kranjskej tako uredila, da bode mladina, ki je poklicana kdaj delovati v javnem življenji, te šole končala s polnim znanjem nemškega iu slovenskega jezika, da se bode tedaj o svojem času lahko posluževala teh jezikov v vsakoršnem uradu. Sedanje uradoištvo pa nema toliko znanja slovenščine, da bi se je posluževalo pravilno in s sigurnostjo. Po tej izjavi o i tici osu s" bo da natanko prera-(uniti, kdaj bode naš jezik v uradih ravnopraven. Nič prej, nego bode Bedanja še učeča se mladina dovršila razna učiliŠČa in Btudije in zavzele vsa uradniška mesta, da bodo od najzadnjega do najvišjega uradnika vsi slovenščine popolnem zmožni. Tedaj začne se ravnopravnost! To bode, ako ničesar vmeB ne pride, v kacih 40—50 letih. Kdor bode takrat še živ, prevpril se bode lahko na svoje oči. Sedanji uradniki pa lahko svobodno še dalje pisarijo po svojih nemških aschimmel-nihu, ker slovenski ne znajo in se jim po navedenoj izjavi tudi tega jezika učiti ni treba. Saj je le narod zaradi uradnikov, ne pa obratno. Priznati moramo, da take izjave ne smo pričakovali, najmanj pa pod grofa Taaffe-ja vlado, ki je vender zdaj pa zdaj tudi ravnopravnost imela v ustib, a nam sedaj po našem „officiosusu" mesto ravnopravnosti ponuja dvomljivo nakaznico na negotovo, oddaljeno bodočnost ter je glede naših teženj in zahtevanj na istem stališči, kakor „Laibacher Wochenblatta & Co., kajti preverjeni smo, da bi tako izjavo podpisal makari g. Dežman sam in bi ga pri tem početji vest nikakor hudo ne pekla. Kako se pa s to izjavo strinja vsakdanja praksa V Čemu morajo prosilci za izpraznene službe dokazovati svojo zmožnost slovenskega jezika v govoru in pisavi? Čemu so razne jezikovne naredbe, čemu §. 19. drž. osnovnih zakonov, mari je to le vse samo — pesek v oči? Ugovor, da uradniki slovenski ne znajo, da je tedaj slovensko uradovanje nemožno, je star, že več nego obrabljen „circulus vitiosus", v katerem se sučemo že dolgo vrsto let, officiosusu gre dvomljiva slava, da ga je po vzgledu naših nemškutarjev še jedenkra pogrel, zaradi česar mu nihče izvirnosti očital ne bode, pač pa lahkomiselnost, kajti lahkomiselno je, pisati kaj jednacega mej svet, in to v uradnem dnevniku. Saj bi baš „officiosus" moral znati, da je znanje slovenščine za uradnike na Slovenskem pogoj. S tem, da trdi, da tega jezika neso zmožni, odreka jim kar na ravnost postavno sposobnost za službo. In ko bi tudi bili nezmožni, se li mari zaradi tega ne smejo učiti. Nihče ni učen z nebes padel, z nekoliko dobre volje možno je vse, in dobi o se spo minjamo, da se je v letih 1867 — 1870 več slovenski uradovalo, nego dan danes, ker je takrat tudi v višjih krogih bilo več dobre volje in odločnosti, nego jo je sedaj, ko pišemo „sprav-ljivosti" prvo leto. Z omenjeno izjavo storil je „officiosus" sedanjej vladi slabo uslugo, kajti možno je le dvoje: Da je vlada res tacega mnenja, kakor piše „ officiosus". V tem slučaji morajo naši poslanci postaviti se odločno po robu in čuvati naše interese. V nasprotnem slučaji pa, če je „officiosusa" izjava le prazna, nepodprta fraza, je po nepotrebnem razburjal javno mnenje in pisal nekaj k čemer ni bil pooblaščen. Oba slučaja jednako kočljiva! LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (DaUe.) Občudujmo koristuo iznajdbo dalekopisa, ki radovednosti človeški tako naglo ustreza. Kar se je zgodilo v raznih glavnih mestih in tržiščih obširne Evrope, zvemo že čez par ur — ne ravno mi v Ljubljani, ampak naši rojaki v Trstu; še dalje čez par ur že te najnovejše novice raznašajo časopisi mej ljudstvo. Pri naših slovenskih, še kaj skromnih časopisnih razmerah se to ne more goditi, ker si doslej še ne moremo nakladati velikih stroškov. Zato pa našemu časopisju — „Slovencu" ali »Slovenskemu Narodu" — posebno ustreza, kdor mu brzojavlja važno dogodke. Vsak razumnik precej vidi, da so telegrami le dnevnikom potrebni in primerni. List, ki bi izhajal v tednu le po jedenkrat, dvakrat ali trikrat, ne bode kmalu prinašal telegramov, ker so zanj skoro brez vsega pomena, brez koristi, če jih ne dobi ravno zadnji trenutek pred tiskom. Razumnik čita telegrame z veliko previdnostjo in nezaupnostjo, nekaj zato, ker pozna prej omenjeno zavisnost dalekopisuih kovačnic, a že telegram sam mora mu vzbujati previdnost. Ker je bizojavljenje še zmirom tako drago, brzoja-vijo se povsodi najkrajše vesti. Čitatelj, sprejemnik telegrama mora vse dostaviti iu dopolniti, kar je poČiljavec opustil ali izpustil. Ne glede ua dvoumnost in nerazumnost posamičnih telegramov, dobivajo časopisi po gostem nepričakovane telegrame, ki se nikakor ne skladajo s prejšnjimi, znanimi dogodki; nikdo jih ne razume, vse se jim čudi, ker došli so kot strela iz jasnega neba. Obširno poročilo pa takemu telegramu sledi časih mnogo dni pozneje. Časopisni čitatelj izvedel je po telegramu dogodek, ter se poslej malo briga za njegove posa-mičnosti; navadno poslej dosta ne misli na to, kako se je dogodek jel vršiti, kako se je vršil. Po telegramu naznanjeni dovršeni dogodek — fait accompli — se tako motno vtisne njegovemu dubu, da stvari nikakor dosta ne premišljuje iu da je, kar se po gostem godi, celo napačuo presojuje. Nekaj zaradi tega je prej omenjeni kitajski list v Šang-haiu Čemu pa je pri tej priliki officiosus posegoil po Ljubljanskega magistrata uradnikih, čemu je vmes vplel Miklošiča, nam nikakor ni umevno. Ljubljanski magistrat, kakor naše uredovanje ga prav malo briga, ker jedno, kakor drugo ne spada v njegovo področje in ker mi še nikdar nesmo ugibali, kaj bi rekel Jakob Griram, prečitavši našega officiosusa izjave in polemike. Čemu skakati na stranske pote in pri vsakej priliki govoriti nde omnibus rebus et quibusdam aliis", saj je že s prvim delom famozne izjave preveč povedanega, toliko, da če nas še tolikrat naš uradni list opominja ua potrpežljivost češ: — potrpežljivih je bodočnost — se njegovemu opominu vender ne bodemo pokorili, kajti potrpežljivost v tem slučaji bil bi naroden greh. Mi ne bodemo čakali ravnopravnosti čez 40>—50 let, mi jo hočemo sedaj, mi jo zahtevamo čim prej tem bolje po jasnih določbah zakouov in po našem naravnem pravu. Saj menda tudi ,officio3U3M ne živi v bodočnosti, temveč se raduje le sed aujosti. O debati v ogerskej gosposkej zbornici. V soboto je večina gosposke zbornice v Budimpešti zopet zavrgla predlogo mešanih zakonov mej zidovi in kristijani. Večina ni bila ravno velika, pa vender bila je večina. Tej odločitvi se je velika važnost pripisovala v Ogerskej pa tudi drugod, gotovo veliko večja, nego je j«.dna dvajsetorica mešanih zakonov zasluži, katera se jih bode morda sklenila, mnogo več jih tako ne bo, ker niti židje niti kristijani ravno ne hrepene po njih. Zato se vsakemu uriva misel, da je tu šlo za vse kaj dru-zega. In res je to. Šlo je zato, da bi se liberalizem podkopal na Ogerskem, da bi se spodkopala Tiszina vlada, ali Be bode to posrečilo, pokazala bode bodočnost. Za nas Avstrijce pa ima to glasovanje še nek drug pomen, ki je za nas mnogo važnejši nego pred' loga sama, to je, da bo je glasovanja udeležilo več avstrijskih kavalirjev. Ko smo prvič slišali to vest, da se več avstrijskih kavalirjev poganja zato, da bi bili poklicani v ogersko gosposko zbornico, se je nam tako neverjetno zdelo, da smo jo naravnost zanikali, pa tudi drugi listi tega neso mogli verjeti, še le, ko je iz Pešte prišlo poročilo, da je verifi-kacijski odsek že odobril več teh zahtev, smo ver- bil oni dan obsodil iznajdbo električnega telegrama. Kolikokrat sleparija in zvijača premagati za nekaj Jasa najpoštenejše uamere ter se šopiriti z hipnim uspehom, z nenadno zmago nad odkritosrčnim in pravičnim delovanjem. To sleparijo iu zvijačo, nji nenadno zmago pospešuje dalekopisna poslanica, ker molči o namerah in izvrševanju uc-godka, ter s svojim kratkim poročilom podpira sleparskega zmagatelja. Svet je že tak, da po dogodku sklepa, da se je dotično vprašanje prav po poštenem potu pravilno, pametno in končno rešilo. Sk parija in laž se rinete v javno mnenje, pravica in resnica pa se umikate in trpite. Po prvem utisu presojujemo vsako stvar, in to moč prvega utiša ima zmeraj za se dalekopisna poslanica. Ta prvi u ti s se le redkoraa poravnuje in izbrisuje po pozneje sledečih obširuiših obravnavah in razpravah. Javna sodba se je izrekla po došli brzojavni poslanici, javno mnenje se je po njej ustanovilo, ua neko strau obrnilo ter pot pokazalo vsemu uadaljnemu razmišljcvanju. Čitatelje spominjam le na dotičue telegrame o dohodu španj-skega krulja v Pariz, ali da navedem izgled iz ravno minolih dni, ua telegrame v raznih časopis.h jeli. Pa mislili smo se vedno, da se bodo ti gospodje premislili, predno store odločili korak. Po naših mislih je to faktično toliko opravičeno, kakor da bi kak Avstrijec šel glasovat v Rim ali Berolin v višjo zbornico, kar Be ve da ni mogoče, Če tudi se temu umešanju avstrijskih kavahrjev formalno ni dalo ničesar ugovarjati. V soboto so pa res glasovali avstrijski kava-lirji proti predlogi v zbornici, koliko jih je bilo, o tem so poročila različna, nekateri listi pravijo, da 11, drugi 7, nek dunajski list jih pa po imeniki na« šteje 17. Katero število je pravo, še ne vemo, a to za nas ni toliko važno, kakor faktum sam. Dva avstrijska kavalirja Krvni Sehbnbom in Štefan Starkenberg sta pa glasovala za predlogo, kar je toliko pomenljivo, da neso le konservativci, ampak tudi liberalci šli v Budimpešto, tedaj se utikali v zadeve druge polovice. Ta faktum pa zamore imeti za Avstrijo slabe nasledke. Kajti z isto pravico smejo se Ogri mešati v naše zadevu, kakor mi v njihove. Res, da se sicer ni treba bati, da bi prišli ogerski kavalirji v avstrijsko gosposko zbornico; da se to ne zgodi, je že po zakonih skrbljeno. Ali veljavni možje, kakerani so Aodrassy in Tisza, bodo že našli kak pot mešati se v naše zadeve. Gotovo je še nekaterim dobro znano, da se imamo Madjar-jem zahvaliti mnogo, da je padlo ministerstvo Ho-henvvartovo. Komu bi utikanje Ogrov v naše državne zadeve škodovalo, ni težko uganiti, gotovo avtono-mistom, ker so ravno njih kolegi največ proti Ogrom zagrešili. Pa tudi ogerske kroge slabo osvetljuje ta re zultat. Vsakemu je znano, kako ponosni so bili ogerki magnati, pa tudi duhovšina na samostojnost ogerske države. A zdaj je pa ta ponos, to rodoljubje moralo že jako pasti, da ogerski magnati obeh strank moledujejo za pomoč v Avstriji, tedaj sami škodujejo samostalnosti in neodvisnosti Ogerske. To je pa gotovo slabo znamenje za Ogre in ogersko državo. Ali bode odstopil Tisza se še ne ve. Kakor bi posneli iz pisave P. L. ne bode, a bode še jedenkrat poskusil prodreti 8 Bvojini načrtom. Po ustavnih običajih drugih držav, zlasti Anglije, tudi gosposka zbornica nema te moči, da bi vrgla minister Btvo. A malo drugače je na Ogerske m. Ogerska vlada nema nikakeršnega sredstva, da bi pridobila večino v gosposkej zbondci, kakor drugod, kjer se menuje kar nekaj novih članov. Ogerska vlada pa more samo imenovati nove velike župane, ki so pa že vsi razen jednega glasovali za vlado. Iz tega je razvidno, da je ta rezultat bil Tiszi jako nepovoljen. Tudi na reformo gosposke zbornice ni več misliti ker je ravno tako lahko preprečijo elementi, ki bi prišli iz Avstrije. Tak prihod bode tem ložji in obilnejši, ker zdaj je pot že uglajen in ne bode več onih pomislikov kakor prvikrat. Tudi ni dvombe, da se bodo ogerski konservativni magnati zopet obrnili v Avstrijo. Oni, katerim je bilo toliko zato, da se zavrže predloga o mešanih zakonih, da so zdaj prosili avstrijske kavalirje pomoči, se tudi pri reformi gosposke zbornice ne bodo obotavljat', obrniti se zopet na nje, ker Bicer bi utegnil kedaj še civilni zakon biti vzprejet, oni pa, ki nasprotujejo Tiszi ali liberalizmu Bploh se bodo še manj pomi-šljevali. Na drugej strani pa TiBzi ne kaže odsto- o novej knjigi Curcia: „11 Vaticano regio, tarlo superstite della chiesa cattolica". Agenzia Štefani je prav v smislu italijanskega ministerstva raznašala rečene telegrame zlasti v francoske in nemške liste. Cerkvene liste je kar pretresa mrzlica, ki jih je Še huje vila, ker je že naslov novej knjigi res zbadljiv — „tarlo" = kukec, škodljivi mrčeB v naših gozdih. Sledeča, obširna poročila o knjigi se že neso glasila tako hudo — in sedaj knjiga sama zanima vsakega mislečega izobraženega katoličana, ko hitro mu ni naglaven greh razpravljati izgubljeno posvetno oblast svetega očeta v Rimo. Utis knjige bil je določen po prvih brzojavnih poslanicah, nekaj dni pozneje sledečega poročila že ni prijavil vsak Časopis, in mnogo čitateljev se vsled prvega utiša za nje še zmenilo ni. Njih sodba o knjigi je bila in je ostala določena po brzojavni poslanici. Ker se čitatelj dosta ne meni za Bledeča pojasnila in obširne obravnave, temveč se da voditi le po kratkih telegramih, mora tudi razvitek denašnjega časa le površno opazovati ter razvitek dandenašnje zgodovine le površno presojati. Čitatelj Be še spominja obravnav v zadnjih avstrijsko-ogerskih delegacijah. Grof Kalno k y je govoril o razmerah Avstrije piti, ko ima večino poslaniške zbornice za seboj, in tudi v gosposkej zbornici bi mu ne manjkal.) dosti, ali pa nič do večine, ko bi glasovali samo Ogri. — Brez dvojbe bode to glasovanje imelo to posledico, da bodo konservativci dobili več poguma, in bodo napeli vse Bile, du podro sedanjo vlado tudi v spodujej zbornici, se jim li to posreči, se Še ne ve. Pa tudi antisemitizem bode dobil nove hrane, in Tiszi se bode težko posrečilo ga zatreti, ako vse to prevdarimo, pridemo do sklepa, da bode vse-kako to glasovanje imelo slabe posledice za Ogersko. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. januvarja Čehi neso zadovoljni z najnovejšim imenovanjem nekaterih novih členov gosposke zbornice. Pol. pravi, da Čehi neso mnogo pričakovali od tega imenovanja, ker so Že dovolj Btreznfli, od kar 30 zapustili pasivno politiko; pa vendar jih je neprjetno dirnulo. Vidi se, da se grof TaafTe nalašč izogiblje narodnih Čehov. Ugovor, da je Bunda član gosposke zbornice je ničev. Randa je naslednik Palackega, katerega je sam Schmerling poklical v zbornico. Z imenovanjem Raude se je le jedna znanstvena kapaciteta nadomestila z drugo, čehi imajo dovolj dostojnih mož na polji znanosti in obrtnosti, ter mej duhovščino, kateri bi se bili lahko poklicali v go sposko zbornico. To imenovanje bo gotovo precej ohladilo simpatije je Čehov do sedanje vlade. Podobno pišejo tudi drugi listi. Poljaki tudi neso zadovoljni s tem imenovanjem, Trgovinski minister je zaukazal, da se hitro izvrše volitve v pražko kupčljsko zbornico po starem volilnem redu. Policijsko ravnateljsko v Scrajevem se je razpustilo, njega agende razdeljene so mej druge urade. Vitanje države. Nek dopisnik iz Belegagrada piše v N. A. Z., da se bode nova srbska skupščina sklicala samo v kratko zasedanje, ker je sedanja že rešila skoraj vsa dela. Ko bode dovolila budget in obravnala dhvkarsko reformo pa nekaj mauj važnih Btvari, pa se bode poslala domov. Kristič pa ne misli odstopiti, ko bi mu tudi nova skupščina odrekla budget; temveč zbornično zasedanje bo bode potem takoj zaključilo, in izdal posebni kraljevi ukaz za pobiranje davkov po budgetu prejšnjega leta. Srbska vlada stoji nad strankami, zato ne bo odstopila na željo kake stranke, a le kadar jo odpusti kralj. — Novo ministerstvo misli tedaj nadaljevati nasilstva prejšnjega. Težko, da bi to peljajo do dobrega konca. Vidi se, da skušnja srbskih vladnih mož še ni izučila. V Belemgradu bode v kratkem jako zanimljiva sodnijska obravnava. Bivši ministri Ivan Ristič, Radivoj Milu j kovic in Alimpić Vasiljevič tožijo na-prednjaški list nVidelo" zaradi žaljenja patrijotične časti, ker je ta list prinesel lažnjivo vest, ki se je potem raztresla po vseh evropskih novinah, da jih je ruski poslanik Persijani ob zadnjem ustanku k sebi poklical ter jih pogovarjal, da naj ne podpihujejo ustanka, ker bi Rusiji zdaj bili vsaki nemiri jako nepovoljni. Ti trije bili bo razžaljeni, ker jih list stavi v jedno vrsto z navadnimi rovarji. — Dne 10. t. m. umrl je v Odesi ruski general Fadejev, ki je bil znan panslavist, posebno njegova knjižura „Vostočnij voprosu napravila je mnogo hrupa na zapadu pisana je jako sovražno zoper Avstrijo. Njegovo geslo je bilo: Pot v Carigrad pelje čez Dunaj. JRuskl minister notranjih zadev misli predlagati ministerskeinu komitetu, da naj se poostri obsedno stanje, in generalnim gubernatorjem da večjo proti i n o s 1.1 a n s ki ni državam —govoril je tudi o razmerji mej Avstrijo in mogočno Rusijo. O tem so telegrami švigali na vae strani. Moji prijatelji — celo oni pri tihi maši — so iz kratkih, iz prekratkih telegramov sklepali, da se bode nenadoma, nemudoma začela vojska mej Avstrijo in Rusijo, — grof Kalnokv jo je očitno napovedal. Zaman sem jim ugovarjal, da bo vojska tako hitro in brez vsega uzroka ne začenja, da počakajmo brzo-pisnega (stenografičnega) poročila ali zapisnika ministrovega govora, potem bodemo še le sodili, ali je Kalnokv res Rusom napovedal vojsko. Pozneje so se prepričali o resnici mojih besed, če prav se neso mogli popolnem i .ne bi t i prvega utiša, katerega je brzojavna poslanica na nje napravila. Umirila so jih še le Kalnokvjeva nova pojasnila. Po vsem t*m bode vsak čitatelj, nadejam se, znal presoditi, koliko velikanskega upliva imajo prej omenjene pisarne za brzojavne poslanice. Njih kratka i poročila zanimajo vsakega, vsak je čita, vsak je ohrani v spominu, saj pač vsak čitatelj časopisov hoče izvedeti in vedeti najnovejše dogodke. Oue od raznih vlad in držav, pa tudi od raznih strank — zlasti od nevestnih borsijancev zavisne kovačnice oblast, zlasti naj se pooblaste, da smejo vsakega, ki se jim sumljiv zdi, takoj poslati v prognanstvo. Zločinci proti državi naj se pa izroče vojaškim sodiščem. — V Moskvi zaprli so 37 vseučiliških dijakov, ki so bili baje v zvezi z napadom na Sudej-kina, tako se namreč od tam poroča dunajskim listom. — Kr. Z. piše, da ve iz gotovega vira, da carja neso bili napah nihilisti, a je bil oa lovi le po nesreči poškodovan. — Car se je preselil v Pa-trograd in nastanil se v Aničkovem dvorci. — Ruski poslanik v Londonu baron Mahrenheim bil je poklican v Montreiuce k ministru unanjih zadev pl. Gersu. Zagotavlja se, da to nema nikake zveze^z egiptovskim vprašanjem. Giers se je ves čas, ko je bival v Moutreux, jako zanimival za državne dela, vsak dan je poslal dve šifrirani depeši v Petrograd. Predsednik francoske kamore Brisson je 12. t. m. s posebnim nagovorom pozdravil zbornico, in poudarjal, da je dolžnost parlamenta varovati sedanjo generacijo pred britkimi skušnjami proteklosti in voditi jo skoz vse sedanje« težave. Priporočal je spravijivost iu spoštovanje do vseh mnenj. Pri letošnjih volitvah predsednika francoske kamore se je videlo, da se stranke že pripravljajo za novo volitev predsednika republike, če tudi čas Grevy-jevega vladanja poteče še le čez pol drugo leto. Kot kandidati za to mesto imenujejo se zdaj Frevcinet, Ferry iu Brisson. Prvi je jako priljubljen sedanjemu predsedniku Grevvju, sicer je pa zgubil mnogo zaupanja s svojo neodločnostjo v egiptovskej politiki proti Angliji. Brisson bil bi najsposobnejši izmej njih, kajti on je veren republikanec sicer pa ne preveč strankarski, kar je vedno kazal, od kar je predsednik kamoli; pa proti njemu hudo ruje sedanji mi« nisterski predseduik Ferry. — Po ofic? jalnih poročilih zgubili so Francozi pri vzetji Saigono 334 mož, ne pa 2000, kakor so poročali angleški listi. Kitajci so baje zapustili Hong-Hoe in združili se v Bac-Ningbu, kjer se mislijo postaviti v bran. Bac-Ningh je dobro utrjen, kakor poroča „Irapendant de Saigou,u dobro preskrbljen s Krupovimi topovi in živežem, ter branilo ga bode 15.000 dobro izurjenih vojakov. Vendar francozki admiral Coubet ne bode čakal podkrepljenja, temveč misli poprej napasti Bac-Ningb. — Anglija baje Bkuša pregovoriti Kitajce, da naj priznajo fakta in ne zavirajo Francozov v Tonkingu. Egiptovsko ministerstvo je baje odstopilo zato, ker je Baring zahteval, da mora ministerstvo ubogati, kar zapovedo Angleži, to pa nasprotuje mini sterskej odgovornosti. Nubar paša je ucki prevzel sestavo novega kabineta samo s tem pogojem, da Anglija odstopi od zahtevanja, da se izprazni Sudan. Baring je to dovolil s tem pogojem, da se ne pošljejo več nove vojske tja. — Iz Kajire je že odposlano povelje, kakor javljajo najnovejša poročila, popustiti Chartum, zabiti topove in vbo zaloge smodnika pometati v vodo. Najbrž bo mislijo Egipčani pri Massuahu in Suakinu združiti svoje Čete in tam se v bran postaviti proti daljšemu Mahali jeni u prodiranju v Egipet. — Francozje se baje ne mislijo mešati v egiptovske zadeve, dokler ustava ne prestopi mej Sudana. — V Vatikauu se neki prizadevajo, da bi odvrnili vsako turško utikanje v Egipet, rajši bi baje videli celo vojno posredovanje Italije. V Sudanu je katoliški vikarijat za srednjo Afriko, drugi vikarijat je pa v Abesiniji. Ta dva bi pa bila v nevarnosti, ko,bi Turčija jela posegati vmes. Dopisi. Iz Gorice 12. januvarja. [Izv. dop.] Nerazumljiva nam je tukaj opazka „Slovenskega Naroda", da je bil radi dopisa iz Gorice o semeniških razmerah zaplenjen. Še menj pa razumljivo, da je „Slovenskomu Narodu", „Zvonu" in „Krešu" zabranjen pot v semenišče, Čuda I čuda! brzojavnih poslanic ž njimi delajo javno mnenje, pačijo naravno ljudsko mnenje ter o kakem imenitnem vprašanji za se pridobe' narod, predno je ta začel spoznavati in trezno presojevati dotično stvar. Razumni čitatelj brzojavnih poslanic se ne bode dal premotiti, češ one kovačnice so nepristranske, češ vodijo jih le kupcijski oziri, ker dajo poslanice časopisom raznoličuih, popolnem nasprotnih si strauk. Ti velikanski zavodi nikjer ne trpe" prigleda ter bi najrajši prepovedali, da nobeden zasebnik nema pošiljati brzojavnih poročil. Kedar jim primanjkuje gradiva, posnemajo najbolj plitve državno-zborake govore in časnopisne članke ter jih pošiljajo iz središča v razna mesta. Čitatelj se gotovo še spominja, kolikokrat se je že jedrnata ..Politik- v Pragi jezila nad takim počenjanjem c. kr. Correspondenzbureau a. Drugokrat pa je naš lačen-berger pristransko in plitvo posnel važen, prevažen članek „Slovenskoga Naroda" ter ga je brzo-javil v ustavoverske časopise v Beči. Po teh pristranskih in plitvih, popolnem napačnih posnetkih so oni Beški časopisi delali nam Slovencem sovružno javno mnenje mej Nemci ter po gostem iz njih snovali velikanske članke, sovražne napade na stiskam V Gorici imamo c. kr. kmetijsko družbo, o kateri pa naši slovenski posestniki in kmetje malo ali nič rt vedo. Letnimi tega društva znaša 4 gld., kar je nezaslišano in jedina v Avstriji v taki visokosti. Obravnave vršijo se jedino le v laškem jeziku, katerega dve dobri tretjini prebivalcev na Goriškem ne razume. Osrednji odbor je sedaj tako sestavljen, da ima skoro same laške zastopnike, mej temi več Goriških odvetnikov. Koliko more tako društvo kmetijstvu koristiti, posebno pa slovenskem kmetom, si vsak lahko misli. Ni Čuda za tega delj, da je mej goriškimi Slovenci postala občna nevolja radi tega društva, da so začeli Slovenci resno zahtevati, naj Be društvo tako prenaredi, da bo deželi in kmetu res koristno. Politično društvo „Sloga" je vsled tega bilo primorano, zadevo prerešetati ter pomoči iskati. V prihodnji seji, ki bo 17. januvarja ob 11. uri zjutraj, obravnavala se bo tudi ta zadeva. Ako smo v splošnem mnenji našega ljudstva dobro poučeni, vzprejel se bo najhitreje v tej zadevi predlog, da se slavno ministerstvo napros*, naj blagovoli upeljati takozvani deželni kulturni svet po vzgledu druzih dežel, n. pr. Tirolske, Češke, itd. Prav za prav bo „Sloga" prosila ministerstvo, naj predloži deželnemu goriškemu zboru načrt postave za upeljavo kulturnega eveta, ker se taka družba more upeljati le po posebni deželni postavi. Ako slavno m nisterstvo prošnjo društva „Sloge" usliši, koristilo bo s tem mnogo deželi. Še nekaj pikantnega. V deželni hiši v Gorici obravnavale so se različne prošnje za državno podporo, da bi se popravile in dozidale nekatere prav potrebne cestne proge. Prošnje so bile tudi iz Gorice odposlane, radovedni smo pričakovali, kako bo mi-nisterstvu prošnje rešilo. A na jedenkrat poizvemo, da je dovolilo slavno ministerstvo le za Kobaridski Kot na osebno prošnjo našega državnega poslanca dr. Tonklija 3000 gld. za napravo ceste, ki pelje od državne ceste proti Brginju. Dotične prošnje tedaj neso prišle na Dunaj in bo po potu zmrznile. Tedaj le po osebni prošnji viteza dr. Tonklija posrečilo se je, da je došla podpora okraju, kjer vsled pičlih pridelkov potreba že na vrata trka. „Iz tega spoznamo" opazuje zadnja „Soča" v dopisu iz Kobaridskega Kota, „da ne bo še konec sveta: če tudi nam jedno solnce zaide in n m skrije svoj prijazni (?) obraz, izide nam drugo jutro pa drugo še lepše in prijetnejše solnčice, ki uas ne peče, ampak le prijetno ogreva za narod in večno pravico." Voila tout! Iz Dolenjevaal pri Ribnici 12. januvarja. [Izviren dop.] 9. tega meseca se je tukaj vršila lepa svečanost. Prišel je gospod župnik Josip Jaklič in nastopil svojo novo faro. Bil je lepo vzprejet. Ob poludne je šel občinski odbor njemu do stare cerkve naproti, tam ga je župan na čelu občinskega odbora Bprejel. Ob l/i 3- uri popoludue je streljanje z možnarji in zvonenje vznanovalo, da pride nov gospod župnik. Na konci vasi pri slavoloku, kateri je bil kaj lepo napravljen z napisi na jednej strani: „Dobro došli!" na drugej Btrani: „Pozdrav preča-Btitemu gospodu župniku!4 se je zbrala šolska mladež, ognjegasno društvo z godbo in velikanska muo-žica ljudi Nagovorila je gospod žnpnika gospodičina Pauserjeva z ginljivimi besedami, ter mu podala lep šopek. Prav ginjen se blagi gospod zahvalil za lepi sprejem, ter potem stopal po vasi proti cerkvi naš narod. Taki sovražni telegrami so se kovali in se še kujejo ter pošiljajo v Graške in zlasti Dunajske novine; vedno pritrjujejo, da so resnični posnetki merodajnih člankov slovenskih časopisov, ter našim političnim kolovodjem podtikajo Bog ve kake zločine in zločinske namere na državno ustavo in na nje branitelje — ustavoverske Nemce in nein-škutarje. Prav na take zvijačneže in njih sleparske telegrame mislil je glasoviti Fouche z „les paro-les sont faile, pour cocher nos penees." In taka sleparija se je kot čista resnica, kot goli dogodki urinila v merodajne Dunajske in druge nemške novino ter po teh v javno mnenje — nam Slovencem v največjo škodo. Sledečih obširnih in jasuih člankov slovenskih časopisov poslej mej Nemci za nemške novine nikdo ne prestavlja, nikdo ne čita, da bi se po njih napačno, ponarejeno javno mnenje popravilo, da bi se laž strastnega ali pa lačnega pošiljatelja telegrama odkrila in resnica v pravej svitlobi pokazt.la. Pa dosta, dosta o telegramih in njih imenitno.-1.i za časopisje. (Dalje prib.) pozdravljen od množice ljudstva, ki je iz bljižnih vasi t kupaj prišla. Pred njim je stopala šolska mladež z gosp. učiteljem, za njim občinski odbor, godba in vrlo ognjegaano društvo. Po hiš-ib je bilo razobešenih veliko lepih narodnih zastav. Tudi iz zvonika vihrale so zastave. V/prejem novega župnika bil je zares lep in preserčen in vstal nam bode v veselem spominu. Domače stvari. —< (Odlikovanje.) Mej onimi, ki so povodom elektnčne razstave na Đunaji bili odlikovani, je tudi naš rojak in pisatelj slovenski g. dr. Josip Štefan. Dobil je red železne krone tretje vrste. — (Pokojni M. Herman) imenoval je v 8Vojej oporoki svojega dolgoletnega prijatelja g. Ž i-teka, c. kr. profesorja v Ljubnem svojim glavnim dedičem. — (Ljutomerski narodnjaki) nabrali so 12 gld. katero ao poslali uredništvu „Miru" na razpolaganje. — (Umrla) je včeraj gospa Emilija B au m-gartn er-T rp i uc, veleposeatnica v Ljubljani, še le 34 let stara. — Včeraj umrl je tudi g. Josip Derbič, c. kr. vladni ovetnik itd. bivši c. kr. okrajni glavar v Kranj i. — (Himen.) Gosp. dr. Jurij. Hrašovec, odvetniški kandidat v Ljubljani, sin pozuatega rodoljuba, g. Fr. Hrašovca, c. kr. okr. sodnika v Špi-talu na Koroškem, ima danes v Celji poroko z go-spico Lino Petfiček-ovo, hčerjo znane domoljubne rodbine v Celji. — (Z Notranjskega) nam piše prijatelj, ki je obrnil bil svoje pero „na adreso Edinosti" v 2. številki našega lista: „Moja dobrohoteča kritika o „Edinosti", ali bolje o gospodih, ki bo slučajno zadnje čase pri sicer potrebnem in za svoj poklic vsega priporočila vrednem glasilu Slovencev Primorskih, vzbudila je odpor, ki sicer ni ovrgel nobene mojih trditev, ali je vender pokazal, da gospodje od „Edinosti", ki se s takimi dopisi umiti hote, ne mislijo se baš v grajanej zadevi poboljšati. Dokler mi pa vsaj svoje volje, poboljšati se in začeti pisati stvarno, dosledno, značajno, ne pojavijo, zastonj bi tudi bilo nadaljevati polemiko, ki bi vsaj od moje strani imela jedini smoter, ne samo rezati po narodnih ranah, nego tudi zdraviti jih. Tega se pa od Tržaške strani nadejati ni, zlasti sedaj, ko nam gospodje pri „Edinosti" mislijo imponirati in strašiti nas — veste s kom? — z „LjudBkim Glasom!" Torej nekoliko bolj resno in spodobno, gospoda moja! Istinič". — (Plesna zabava) preteklo soboto v Ljubljanskoj Čitalnici bila je jako zabavna in elegantna. Plesalo je 26 parov. — (Gosp. Kadiluik) prinesel je včeraj s Šmarne gore prav lep šopek divjih cvetlic. — (Narodna biblioteka,) katero izda-vata brata Jovanović v Pančevi, prinaša v svojem 74. zvezku povest „Stara slika, pripovestka Janka Krsni k a. Prevod sa slovenačkoga." Ta narodna biblioteka podobua je Krajčevej, posamičen zvezek stane 16 kr. — (Iz Ptuja) se nam piše: Naše Haloze so po leti zelo prijazue, po zimi pa znajo tudi nevarne biti, kar svedoči sledeči dogodjaji. Pretečeni Četrtek peljal je kmet v Gruškovji polovnjak vina s parom volov. Ali ker je bila pot ledena, zdrzne se voz iz tira ter se zvrne v strahoviti jarek, ter potegne trdi naprežena vola kakor tudi vozuika s saboj. Polovnjak je razpočil, jeden volov ostal je na mestu mrtev, drugi vol je tudi v kratkem poginil, ubogi voznik pa je do smrti razmesarjen in kakor čujem, ni nade, da bi okreval. Piscu teh vrstic se domneva, da se za sploh za pota v Halozah nekaj premalo stori. — (Iz gornje Radgone) dne 9. proseuca t. 1. pile: Danes je poslopje gospoda Jan;za Slana, v katerem tukajšnji kojigovodja gospod Karol Ne-govotič Btanuje, pogorelo. — Posestnik trpi veliko, knjigovodja sicer manjšo, za ujiga tem bolj občutljivo škodo. — (Tržaški Sokol.) Podpisanomu je čast pozvati V. G. na društvene zabave u salonu „Moute Verde". I. Velik ples dne 26. jauuara 1884. II. Plesna krabuljna zabava dne 26. februara 1884. orkestar pod osobnim ravnanjem prof. Piecoli. Početak u 9. satih. Umoljava se, da gg. člauovi dodju u Sokolskom, a ostala gospoda u firnom odielu. Za uvedeoje gostovah neka se gg. članovi obrate na o dbor u druži.venom lokalu (via Coroneo N. 23) u obično doba, ili na g. Jakoba Klemene, via S. An • tonio N. 1., g. Ivana ValeuČića, via Nuov* N. 30. * Odbor „Tržaškega Sokola" — (Poboj.) Zadnji četrtek zvečer so na Bu-tanjevem pri Šent-Joštu trije bratje pobili h'apca jednega do smrti, druzega pa do velike škode. Zločince so postavili pod ključ pri Vrhniškem sodniku. — (Včerajšnja predstava) profesorja VVunninga in Slovenca Zupana v steklenem salonu Ljubljanske Čitalnice ni bila tako obiskana, kakor bi zaslužila omenjena „čarovnika1'. Prištevata se lebko umetnikom prve vrste. Vse točke programa po zanimive in videli smo marsikaj novega. Priredila bodeta baje še jedno predstavo in upamo, da bode boljše obiskana. Mislimo, da bi bilo tudi tu na mestu, domačina podpirati. —r. — (Razpisani učiteljski službi.) Na jednorairednici z Hotiči pri Litiji je razpisana služba učitelja. Pluča 400 gld. in stanovanje. Na jednoraz-rednici v Žaljni služba uč telja s 1. dnem marca. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do konca t. m. na okr. šolski svet v Litiji. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 14. januvarja. Današnji oficijalni bulletin o bolezni cesarjevičinje Štefanije slove: Osepnice (varicelle) so v najlahiiejšcj obliki. Mrzlica je že prenehala. Splošen počutek ne-premenjen. Zaradi tega se bulletiui ne bodo več objavljali. — Jozetino Eder so danes deli v zapor. Praga 14. januvarja. Pri dopolnilni državnozborski volitvi izmej veleposestva udeležili so se samo konservativci. Izvoljeni so: baron Dobrenski, Hugo Sahn, rittmeister Dressler. Razne vesti. * (Strašen umor) prigodil se je v četrtek na Dutiaji v menjalnici Henrika Eiserta. Ko je ob petih popoludne Eisert bil sam v svojej menjalnici, in je ravnokar prižgal luč in zagrnil okna, stopita dva moža v sobo, tretji pa je ostal v durih. Jeden je vprašal v dunajskem narečji, ako on more menjati rublje. Na pritrdilni odgovor posegel je v žep, vrgel Eisertu pesek v oči in udaril ga s sefclro. Eisert je tekel skoz zadnjo sobo na dvorišče, ropar tekel je za njim in udaril ga še trikrat s sekiro, jedenkrat ga pa sunil z nožem. Drugi morilec teke) je v stranski kabinet, kjer je OOletna učiteljica Ka-rolina Baier učila dva Eiseitova dečka. Ropar je razdrobil jednerau dečku Črepinjo in zavrtel mu je tilnik, da je takoj se zgrudil mrtev. Drugi deček je pa dobil več težkih udarcev. Potem sta se vrnila roparja v menjalnico in izpraznila odprto blagajnico. Nazadnje sta zbežala morilca, ljudje so ju zasledovali, a odtegnila sta s3 jim. Oče in sin sta taao težko ranjena, da ni misliti, da bi okrevala. Dva zločinca so že prijeli, tretjem so na sledu. Kaj poreko k temu oni židovski listi, ki kriče o surovosti, če se kje na Kranjskem fantje stepo, ali če napadejo koga hajduki kje ua slovanskem jugu. * (Kraljevič doktorjem promoviran.) Na gradu Nvmphenburžkem bila je 2. t. m. promocija kraljevića Ludovika Ferdinanda Bavarskega častnim doktorjem zdravilstva. Na jednogtasni sklep vseučilišča podala je deputacija pod vodstvom Petten-kofei-ja kraljeviču dotično diplomo za njegovo izvrstno disertacijo o „anatomiji jezika". Iz nagovora Pettenkofer-ja moramo posebno naslednje besede poudarjati: „To delo bo u/.bujalo začudenje. Znanost ne daje nikake prednosti rojstvu; strokovnjaki trdijo, da bi Vaše delo, ko bi bilo tudi brezimno izšlo, zelo visoko priznanje. Zato so je skazala kraljeviču največja Čast, katero more dati fakulteta". Kraljevič Ludov k je poleg Karola Feodora drugi „doktor" v kraljevej rodovini. Rojen je 1859. leta v Madridu in je polkovnik a la suite drugega polka težke konjice iu soprog infintiuje Marije dela Paz, s katero se je poročil prošlo leto v Madridu. * (Pajki ribolovci.) Prof-«or B?rg v Buenos-Avres, zasledil je, kakor Kosinos poroča, pajka, kateri se sem ter tja bavi z ribištvom. Na plitvih mestih mej skalami naprede dveknlno ali lijaku podobno mnežo, v katero uganja po vodi plavajoče ribam podobne žabje ličinke in jih tako lovi. Da to dobro razume, kažejo mnoge v mreži viseče kože takih ličink. * (Divje živali v Rusiji). K-*kor „Selski Vjestuik" poroča bavi se v Peruiskej gavemiji G.000 lovcev z lovom iu pobijunjein ivevi. V pro-leui letu bo uoili 2G5 medvedov, 575 volkov, 300 risov, 130 losov, G50 lisic, 1150 kun, 1700 hormelin >v, 129 000 veveric 39.000 zajeov, 129.000 parov jerebic, 27.000 druge leteče divjadi. One z* ubite živali so bile bledeče: medved je veljal 3 — 12, volk 2 — 5, ris 4 — 12, lisica in kuna 2 — 7 ruH'jev, veverica 6 — 35, par jareb;c 12 — 50, iu par druge perut« uine 20 — 150 kop<*k. Naj vež utdtik zveri proda bo v Moskvo in Kazan nekaj se jih pa tudi doma poje. Tujci: dne 13. januvarja. Pri nIoiid : Ladstntter z Dunaja. — P.irmaun H Gradca. — VVatzni i/. »'eij.-i. Pri MmII«!; DentMMr, Sehnttner z Dunaja.— VVi-n-gor iz Trsta. Pri južnem kolodvoru Gnrup iz Goiico. — Miiller iz Prage. Meteorologirno poročilo. 5 -a ('ah opii-/ovanja Stanje haromch ■ v min. piTatnra Vetrovi tffth • Mo krina \ mu. 12. jan. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73400 mm. 73491 mm. 73573 nun. — 2*8' O + 2-8»C — 56 C si. jz. al. vzh. brezv. obl. d. jas. megla t)-00 mm. snega. ; i •-i eo »H 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 61 mm. 738 91 mm. 742'26mw- — 9 0° C + 1-7-C — 1-4°C si. szh. si. szh. brdmv. megla d. jas. jas. ^ 1 000mm. j snega. 1 Srednja temperatura obeh dnij je znašala — 190 in 29°, za 05* nad in 03" pod normaloin._ Tržne cene v IJubljanl dne 12. januvarja t. 1. Pšenica, hektoliter . . ■ Rež, r • • • Ječmen „ Ovfs, u • • • Ajda, n . . • Proso, . . . • Koruza, « . . . Leća n • • • Grah n ■ • • Fižol n . • • Krompir, 100 kilogramov ■ Maslo, kilogram. . Mast, n • • Špeh frifien » • • „ povojen, „ . • Surovo maslo, p • • Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje * > Svinjsko g » Kostrunovo - » Kokos........ Golob ........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . t Drva trda, 4 kv. metre . _ mehka, . . , . gld. kr. 7 96 5 90 4 71 2 92 B 4 5 20 5 40 9 _ 9 — 9 50 2 86 _ 94 — 86 _ 60 _ 74 — 85 — 3 — 8 — 60 — 56 — 54 — 38 — 48 — 18 2 16 1 96 7 — 4 50 JD"U-:riaosls:£L "borza, dne" 14. januvarja t. 1. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Papirna renta Srebrna rentu 5*/0 marčna renta........ Akcije narodne banke.......843 Kreditne akcije....... London • ..... • • Napol. .......... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4% državne Brečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1. 1S64. 100 gld 4*/« avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0..... n n i» - .» ... i „ papirna renta 5°/0.....^ 5»/, štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/i0/0 zlati zast- bsti . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ 79 gld. 50 kr. 80 25 i 100 35 n 94 ■ 15 n 843 ■ — ■ 302 30 n 121 » 10 H y n 60«/, » 5 n 71 n 59 35 n 122 ■ 50 ft 168 n 75 n 100 1 50 n 120 n 90 n 88 85 t! 86 K 40 n 104 n — n 115 n — i 119 n 75 n 104 75 n 104 n 75 n 170 ■ 25 A 20 — ■ S tužnim srcem naznanjamo, da je naša preljuba hčerka Felicita danes zjutraj '/« na *i P<> k rat kej a umčnej bolezni, v šestem letu, svojo mlado dušico izdihnila. Za blag spomin se prosi. V Ljubljani, dno 14. januvarja 188-.'. Felicita Kokalj. Fran Kokalj, (351 mest. učitelj. Zahvala. Nij mi mogoče vsakemu posameznemu se zahvaliti za mnogobrojno dokaze sočutja o bolezni, smrti in pri pogrebu mojega ljubljenega sina Maksa Miculinić-a, zatorej storim to tem potu in izrekam prisrčno zahvalo prečastitej duhovščini, vsiin dragim prijateljem in znancem, posebno pa darovateljem toliko krasnih vencev s trakovi gg. nosilcem vencev in gg. natakarjem, kateri so bili tako prijazni da so svetili, kakor sploh vsem kateri so tu> tako mnogoštevilno pogreba udeležili v svojem in v imenu vse svoje družine. V Ljubljani, dne 13 januvarja 1884 Anton Miculinić, (36) gostilničar. Št. 7847 de 1883. (18-2) Natečaj. Na deželni vino- in s^djerejski šoli na Slapu poleg Vipave bode 1. maja leta 1884. izpraznjeno rmsto pristava kot 2. učitelj ■ proti obojestraoski poletni odpovedi — z letno plato 800 gld. in s prostim (naturalnim) stanovalcem, — kdor bi bil neožeufen. — Njegove dolžnosti so: poučevanje v naravo/nnnstvu, v sploinem kmetijstvu, v zemlje meratvu, knjigovodstvu, potem kontrola pri blagajnici in v gospodarstvu, računsko zapisovan je in sploh pisarniška opravila. Prositelji za to službo naj svojo zmožnost dokažejo z absolutoriji kakega višjega kmetijskega učnega zavoda ali s spiičali o sposobnosti za poučevanje v naravoznanstven h in kmetijskih strokah in s spričevali o službovanji v teh strokah. Dokazati imajo tudi svojo tturost, avstrijsko državljanstvo in popolno zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Prošnje naj se pošljejo do konca februvarja I. 1SS4. podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dno 6. januvarja 1884. Def.elni glavar: T h u r n. MSta Gospodičine pozor! o/onii bi se rad takoj mlad posestnik v lepem kraju na Kranjskem, 24 let star, prijetne postave in a h'pim nezadolženim posestvom, z deklico, staro 18 do 22 let. — Zahteva se: 1. Nekoliko izobraženosti, 2. veselje do gospodinjstva v gostilni, 8. piijetno zn-nanjost, in 4. naj ima deklica dote jedno tretjino toliko, kolikor imam jaz premoženja, tedaj od 3000 do 5000 gld. v gotovini, katera svota se bo na prvo mesto zavarovala. Pisma, jiko je mogoče s fotografijo, naj se pošiljajo z naslovom ,,0«lkrito»r«noat'« upravništvu „Slovenskega Naroda". (Tajnost obeta se s častno besedo.) (12—3) --rtiBi—»» 1 Priznano nepokvarjen?, izvrstne voščene sveče izdelujejo (652—19) P. & R. Seemanii v Ljubljani. Posojilnica v Celji, reg-istroTra.ri.a- zstd-r-ui^ai z neomejeno zavezo. VABILO k rednemu občnemu zboru, kateri se bo vršil v nedeljo v 27. dan januvarja 1034. leta ob 3. url popoludne v dvorani Celjske Čitalnice. 1. 2. 3. 4. 5. Dnevni red: Ravnatelj razlaga sedanje stanje zadruge; načelnik nadzorstva poroča o letnem računu in stavi nasvet, kako bi st* čisti dobiček razdelil; nasvet načelstva, naj se §. 19 pravil spremeni; volitev načelstva in nadzorstva; razni nasveti. Ob jednem se objavi sledeči letni račun: Računski sklep za tretje upravno leto 1883. Denarni promet. gld. Gotovine 1. januvarja 1883 ..... Opravilni deleži I. vrste 120 po 10 gld.\ Opravilni deleži 11. vrste 66 po 1 gld. ./ Ustopnina........... Hranilnih ulog......... Vrnena posojila......... Obresti od posojil ........ Izposoj i la zadrugo . ..... Pri drugih zavodih naloženi denar se vzdigne . :......... Upravne doktadc........ Posebna rezerva......... 3.011 1.266 362 64.165 14.550 8.202 34.000 8.000 840 491 134.888 kr. 51 02 71 18 05 48 95 Strošlsl Inventar........... Konto „uradni stroški"..... Posojila društvenikom...... Izplačane hranilne uloge..... Obresti za hranilne uloge .... Naloženi deuar pri drugih zavodih . Vrnena izposojila drugim zavodom . Obresti za izposojila drugim zavodom Izplačani deleži........ Izplačane obresti za tiste .... Prehodni zneski ........ Nagrade........... Davek za 1. 1881, 1882 in 1883 . . Za dobre namene....... Kazni stroški......... Gotovine 31. decembra 1883 . . . ffld. kr. 53 74 1.037 62 56.461 86 31.925 89 1.216 92 12.010 — 24.500 — 1.086 61 280 ._ 179 36 20 — 112 82 275 81 120 — 37 29 5.571 03 134.888 95 llanca. Inventar.......... Posojila 558 društveuikom . . . Zaostale obresti....... Kavcija.......... Naloženi denar pri drugih zavodih Obresti od tega ■...... Predplačane obresti od izposojil . Gotovine 81. decembra 18H3 gld. kr. 413 74 120.373 15 46 44 30O — 4.01O — 193 31 181 64 5.571 03 131.089 31 ZEPasI-vsi. Glavni deleži od 595 udov..... Opravilni deleži od 595 udov .... Hranilnih ulog od 182 strank .... Kapitalizirane obresti od hranilnih ulog Rezervni fond 1. jan. 1883 . 2000 gld. 0% obresti za 1883.1. . . 100 „ ustopnino leta 1883. . 362 „ Specijalni rezervni fond za zpube in dobička 1. januvarja 1883 133 g), 07 kr. 5«/0 obresti za 1883 . 6 „ 65 „ doneBki leta 1883 . . 491 . 48 T Neizplačana dividenda za 1. 1881 . Za 1. 1884 predplačane obresti .... Izposojila zadruge od drugih zavodov . Neplačane obresti za izposojila . . 20°/0 se odpiše od vrednosti inventara. Cisti dobiček ... ...... gld. 6.100 5.416 90.756 2.576 2.462 631 20 239 38 1.977 40 19.000 — 140 — 82 75 1.707 37 131.089 31 kr. 88 33 Konto zenite in dobička. kredit gltt, kr. XDet>et gld. kr. Prej te obresti ......... V 1. 1882 za 1. 1883 prejete obresti . . Obresti od naloženega denarja .... 8.202 46 1**3 840 18 44 86 31 05 Izplačane obresti za hranilne uloge . Kapitalizirane ol'rcsti hran. ulog . . • Zh 1. 1884 predplačane obresti od posojil Obresti za izposojila drugim zavodom . 1.216 2.576 1.977 1.086 1.037 37 92 33 40 61 62 29 ^^^^ Od inventara se odpise 20% .... 20 20 20 53 125 82 1.707 74 81 75 37 9.961 84 9.961 1 84 Celje, due 11. januvarja 1884. Mihael Vošnjak I. r., ravnatelj. Franc Janesch 1 r., dr. Josip Sernec 1. r., Lovio Baš I. r, dr. L. Filipič U r., Franc kapu:; 1. r., (34> odborniki. Makso Veršec 1. r., tajnik. lzdatelj in odgovorni urednik Makao Ar mi 6. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne