CHICAGO, ILL., SOBOTA, IS. MAJA — SATURDAY, MAY 15. 1943
ŠTEV. (NO.) 95
LETNIK (VOL.) UL
ZAVEZNIKI SO UJELI 13 OSISČHIH GENERALOV
Obp glavna poveljnika nemški general Jurgen von Arnim in italijanski maršal Giovanni Messe ujeta. — Nemce in Italijane je stala afriška kampanja, od kar se je začela vojna, do blizu 600,000 mož.
Zavezniški stan, Afrika. —
Včeraj so se podali zadnji o-stanki osiščnih sil v Tuniziji. Zadnji, ki sd odložili orožje so bili Italijani v gorovju med Tunisom in Enfidavillom. Zavezniška ofenziva je kronana z velikimi nepričakovanimi uspehi. Ujeli so tekom zadnjih o-sem dni borbe trinajst nemških in italijanskih generalov,' več. kakor 150,000 mož blizu 1100 topov do 350 tankov in veliko drugega materiala. Od-t kar pa se je pričela vojna v \ Afriki so pa Nemci in Italijani zgubili nad 600 tisoč mož.
„ Sedanja zmaga je sad vojaške prefriganosti, ki so jo v, tako visoki meri pokarali zavezniški vojskovodji. In pre-friganpst je svoj^ v^gEte 3£a**>bT -nost, brez katere so vojaški Voditelji ničle.
Kako so zavezniški vojskovodji ukanili nemške in itali-jaske stratege je nadvse zanimivo. Znano ie, da je osma armada predstavljaja glavno udarno silo na strani zaveznikov. Osme armade so se Nemci in Italijani najbolj bali. Vedeli so, da so to izkušeni borci. Kajti pred nekaj _dnevi preje so vzeli Mareth črto kar za šalo, zato so pričakovali naj- 1 večjega napada od juga od te armade. Na jugu so razvrstili .najboljše čete Nemci in Italijani, češ da se bo tam bila odločilna bitka. Med tem so pa zavezniki na tihem napravili spremembe na severu in v sredi, udarili z vso silo in v treh dneh vzeli Bizerto in Tunis in to za hrbtom glavne osiščne sile. To je Nemce in Italijane tako iznenadilo, kakor preje pri Mareth črti, da niso vedeli kaj naj počno. Spoznali so, da so zgubljeni in da jih je zavez- j
ANGLEŽI NAPADAJO NEMČIJO
Duisburg bil zopet strahovito
napaden.
London, Anglija. — Angleški letalci so postali včeraj zopet aktivni. Na mesto Duisburg so zmetali več, kakor 1500 tonov bomb. Napad je moral biti zelo obsežen, ker Angleži sami so zgubili 34? svojih letal. Duisburg je važno prometrfo središče med Porurjem in Porenjem in gre skozi to točko mnogo vojnega materiala. Obenem je tu mnogo vojnih tvornic. Mesto se nahaja 12 milj zapadno od velikega industrijskega središča Essena ob reki Reni.
Bombardiranja industrijskih središč zadaja Nemcem hude udarce. Poročila zadnjih dni so omenjala, da velika kurilnica za lokomotive v Eerlinu, ki so jo razbili angleški letalci cb napadu je že četrti mesec zaprta. Bombardiranja bo pa še vedno več.
niška strategija uničila. Borba za Tunizijo je končana s popolno zmago zaveznikov. Nemci pa še danes študirajo, kako se je moglo vse to zgoditi. Dogodek v Tuniziji mora Nemce poučiti, da nimajo samo gosposki domišljavi Nemci soli v glavi, ampak da jo imajo drugi še več.
■-o-
*
Biti brez slovenskega lista v teh časih se pravi biti brez zveze s svojim narodom.
V NEDELJO BODO VELIKE.
SLAVNOSTI V SOLDIER ' FIELD
Chicago, 111.—V nedeljo bodo razne tujejezične grupe priredile patriotične demonstracije tako zvani dan: "I Am An American!" Zraven bodo sodelovali odlični gostje razni pevci in igralski umetniki iz Hollywooda. Več kakor 83 raznih organizacij bo aktivno sodelovalo. Vse narodnostne skupine so na programu. Navzoč bo guverner D wight Green, države Illinois, chicaš-ki nadškof Most Rev. S. Stritch, župan Ed\r. Kelly in mnogo drugih odličnjakov. Na j dnevnem redu bodo slavnostni govori, predstave, pa tudi zahvala in molitev, da smo A-merikanci v teh dneh. Začetek slavnosti bo ob 2. uri popoldne to nedeljo 16. maja.
i j -o-
ANGLEŽI SO PRESELILI BE-JA IN NJEGOVIH 25 2ENSK
Tunis, Afrika. — Sidi Mahomed Ali Mounfas, bey Tu-' nizije, se je včeraj preselil s pomočjo Angležev iz svojega zira:$c$g*. bivališča v poletno bivališče v La Marso, pravi poročilo. Tuniški Bej je poglavar Mahomedanov v Tuniziji, ki jih je nekaj nad dva milijona. Pej ima tudi svoj harem, v katerem ima 25 žena, ki so se z njim vred preselili v novo poletno bivališče.
-o-
SMRTNA KOSA
Chicago, 111. — V četrtek je preminula Miss Ema Sardoch, na 2627 W. 21st Place. Zapušča žalujočo mater Mrs. Frances Sardoch, dva brata in eno sestro. Pogreb se bo vršil v pondeljek 17. maja iz Žefra-nove kapele v cerkev sv. Štefana ob 10:00 uri dopoldne in nato na Ressurection pokopališče v Summit. Vsem žalujočim sorodnikom naše globoko sožalj^, pokojnici pa raj in pokoj !
UDAR ZNA PRITI
PRAV NEPRIČAKOVANO
Churchill in Roosevelt delata na načrtih za udar na Japonce iz Indije na Burmo. — Najprvo bodo skušali odpreti pot na - Kitajsko preko Burme, nakar se bo začela proti Japoncem ofenziva od več strani.
KRIŽEM SVETA
VESTI 0 DOMOVINI
Himmler, načelnik gestapa, in Pavelič se posvetujeta. — Madžari se jezijo, ker jih Pavelič ni varoval pred jugoslovanskimi gerilci. — Partizani ustavili vlak, poln ruskih ujetnikov.
—	London, Aiiglija. — Vlada je ustavila vsako prodajanje pisalnih strojev, kakor tudi posojevanje istih proti odškodnini. Proizvodnja pisalnih strojev je omejena, ker tvor-nice izdelujejo le izključno vojna naročila.. Vsak prodajalec bo moral za naprej dobiti dovoljenje za vsak stroj, ki ga bo prodal ali oddal v najem.
—	Kairo, Egipt. — V tem mestu so se zbrali predvčerajšnjim na važno tajno posvetovanje zavezniški poveljniki na Bližnjem vzhodu. V Egiptu in drugih točkah se zbirajo tudi novi vojaški oddelki, ki so dospeli iz Južne Afrike in drugih krajev. Poročevalci namigujejo, da se na posvetovanju kuhajo načrti za invazijo Evrope.
—	Washington* D. C. _ Lira d OPA objavlja, da bo v kratkem prišlo pod kontrolo cdmerjevanja tudi prodaja kuhinjskih peči in peči za gretje stanovanj. Urad naznanja, da se dela na tozadevnem načrtu, po katerem bodo omenjeni izdelki kontrolirani.
—	Bern, Švica. — Iz Ankare do'sle vesti omenjajo, da se nahaja v Grčiji maršal Rom-mell, z večjim spremstvom tehničnih inženirjev. Hitler je poveril Rommellu naloge, da utrdi grške otoke in obrežja Balkana proti invaziji od strani zaveznikov.
ZNAMENJE "ZMAGE'
SLUŽBA DELA V SRBIJI-VELIK NEMŠKI NEUSPEH
London, Anglija. — Reuter-jeva agentura je objavila te dni, da je na povelje nemškega komandanta v Srbiji bila pred dvema mesecema uvedena obvezna delavna služba. Nedič in njegovi pomagači so dobro vedeli, da bo taka prisilna služba dela naletela na o-gromen odpor v srbskem narodu in so na vso moč skušali prepričati ljudstvo preko radia, s šasopisjem ter na javnih shodih, da bodo nemške o-kupacijske oblasti zveste sveji obljubi gledale na to, da vpo-klicanci v obvezno delavno službo ne bodo uporabljeni nikjer drugje kot doma v Srbiji, ter da v nobenem slučaju ne bodo mogli biti posla-; ni v inozemstvo.
Nemci so baje celo obljubili, da bodo vsi mobilizirani de-
lavci uporabljeni za pridelovanje hrane, da bi tako pomagali olajšati veliko pomanjkanje, ki vlada v Srbiji.
Kljub tej kampanji propagande pa je javnost sprejela uvedbo prisilnega dela z veliko hladnostjo in uspeh nikakor ni odgovarjal nemškim zahtevam; predsednik beograjske občine, Drago Jovano-vič, katerega so Nemci imenovali za župana, je to dejstvo javno priznal.
"Zdaj pa, ko je mobilizacija delavcev zaključena, so nemške okupatorske oblasti v Srbiji zapovedale, da je treba odposlati določeno število delavcev v Nemčijo.
Tako Nemci blufajo in lažejo in z njimi vred beograjski Kvizlingi.
< -m - ... -
Washington, D. C. — Wash-ingtonskemu s e s t a nku med Churchillom in Rooseveltom, kateremu je prisostvovalo veliko angleških in ameriških vo-1 jaških in mornariških strokov- i njakov pripisujejo zelo veliko važnost Dasi so načrti tajni, je vendar vojni urad za informacijo pustil nekatere stvari objaviti za javnost.
V Južnem Tihem morju, kakor tudi v Južni Indiji, v Burm; in Vzhodnem holarid-skem otočju se je zdaj začelo tropično deževje, nekaj slič-nega, kakor v nekateri južnih naših državah v jeseni. Ope-^ racije so v takih sezonah nemogoče. Meseca septembra in oktobra se pa žačnem v t repični h krajih Azije in Indije lepo vreme. In za "takrat se delajo načrti. Udar pride iz Indije na Burmo, kjer bodo A-merikanci in Angleži najprvo! skušali odpreti pot preko Burme do notranjosti Kitaj- i ske. Nato pa se začne ofenziva v Kitajski in na drugih frontah in Japonci bodo prihodnjo jesen in zimo zaposlje-ni Čez glavo. Še preje pa pride udar na Japonce'od druge strani, najbrže s severa. Minister Tcjo ne bo sedel v takem miru, kakor je mislil.
Konferenca se bo jenjala formalno v nekaj dneh med Churchillom in Rooseveltom. Vojaški strokovnjaki pa bodo delali na načrtih naprej. V sredo bo Churchill pozdravil zvezni kongres. V petek pa je govoril iz Washingtona potom kratkovalne postaje Angliji. --o-
BENEŠ PRIDE V CHICAGO DRUGI TZDEN
Chicago, 111. — Predsednik čehoslovaške zamejne vlade Eduard Beneš, ki se nahaja zdaj v Washingtonu pride prihodnjo soboto 22. maja v Chi-i cago. Pripravljajo mu slovesen sprejem razne češke orga-l nizacije, kakor tudi župan; Kelly bo navzoč.
Zanesljivi viri v Washingtonu trde, da je dne 4. maja poročala brzojavka iz Beograda, da so postali patrioti aktivni tako v stari kraljevini Srbiji, kakor tudi v takozva-nem Banatu, severno od Srbije, med Donavo in Savo.
Brzojavka trdi, da vodita patriote dva visokošolca; v bližini Požarevca (64 km južno od Beograda) so napadli u-radnike marijonetne Nedičeve vlade in celo poskusili razrušiti železnico. Brzojavka trdi, da je bil eden voditeljev ubit! --o-
Partizani oprostili ruske ujetnike
Bern, Švica, 7. maja. — Pred nekaj dnevi je radio Svobodna Jugoslavija scoročil, da je stat dne 12. januarja na progi postaje Stolac na 11 ur neki vlak, ki je bil natrpan z ruskimi vojnimi ujetniki.
Na postaji se je doznalo, da nameravajo Nemci prepeljati te ujetnike v Grčijo, kjer so jih nameravali vporabiti pri utrjevalnih delih egejske obali.
Ta vest se je razširila po kraju z naglico ognja. Ko je čul o tem lokalni odbor osvobodilne armade, je sporočil to vest glavnemu stanu Rasinove-ga partizanskega odreda.
Partizani so nemudoma pripravili zasedo, pobili železniško stražo ter razdrli del železniške proge. Ko je strojevodja prihajajočega vlaka uzrl signal partizanov, je ustavil lokomotivo in vlak. Nemški vojaki, ki so se vozili kot stražniki z vlakom, so poska-kali z njega, da vidijo, kaj je vzrok zamudi. V spopadu, ki je zdaj nastal med partizani in vojaki, je bilo večje število Nemcev ubitih, ostali pa so urno zbežali. Ko so partizani nato odprli vagone ter osvobodili Ruse, je bilo na obeh straneh veselje nepopisno.
Ognjegasci so ▼ Washingtonu raztegnili svoje lestve v obliki črke "V", ki pomeni znamenje "Zmage" (Victory). Slika je bila posneta ob Saključku kampanje *a drugo vojno posojilo, ki je preseglo precej preko predpisane kvote.
ANGLEŽI UNIČUJEJO NEMŠKE SUBMARINE
Lopdon, Anglija. — Angleški mornariški krogi poročajo, da so angleške pomožne spremljevajoče bojne ladije, ki so spremljale neki zadnji konvoj v severnem Atlantiku potopili štiri nemške submarine in najbrže še šest drugih, katere so napadli. V boju proti submarinom je učinkovito sodelovalo kanadsko letalstvo z bombardiranjem istih. Nemški submarini razvijajo obširne akcije proti konvojem v Atlantiku in Angleži, kakor A-merikanci te akcije omejujejo bolj in bolj in Nemci so u-trpeli zadnje mesece visoke zgube pri svojih submarinih, omenja poročilo.
Himmler na obisku pri Paveliču
Washington — Berlinsfci radio je javil dne 5. maja, da je v torek prispel Heinrich Himmler, načelnik tajne nacistične policije, v Zagreb, prestolnico marijonetne države Hrvaške, ter da ga je ma-rijonetni vodja, Ante Pavelič, takoj sprejel.
Ta vest je bila oddana na radiu tudi za notranjo nemško uporabo, toda komaj 19 minut pozneje je bila na radiu oddana prepoved nemškim u-rednikom, da jo publicirajo.
(Associated Press je izjavil, da vzrok za Himmlerjevo potovanje sicer ni bil naveden, toda opominjal je na to, da je bil Pavelič koncem aprila poklican v Hitlerjev glavni stan. Nemški radio je takrat izjavil, da je bil na razpravi "politični in vojaški položaj").
To je že drugič v teku šestih mesecev, da je Himmler prišel v Jugoslavijo. V svojem komentarju o prvem potovanju pretekle jeseni, je švedski list Eskilstuna Kuriren izjavil dne 24. marca pod naslovom "Mala vojna na Balkanu", da se Nemci zelo boje, da ne bi spomladi splošna ljudstva vstaja v Jugoslaviji otežkoči-la obrambe jugovzhodne Ev- j rope.
Da bi to grozečo nevarnost edvrnil, pravi list, se je Himmler osebno podal v Jugoslavijo, pozno na jesen, v cilju, da na licu mesta prouči situacijo. Na njegovo zahtevo so bile poslane tri nemške divizije s tremi polnoštevilnimi brigadami tankov v Srbijo, kar je dejansko podvojilo nemške o-kupacijske sile. Himmler je ^udl naročil Bolgarom, 'da z močnimi četami prevzamejo zaščito vsega ozemlja, ki meji na one predele, ki so pod bolgarsko okupacijo.
Ako bi prišlo do zavezniške invazije Balkana, omenja članek, bo to brezdvoma znak za splošno revolto.
Madžarski listi napadajo Pavel iča
Washigton — Dne 6. maja so prispela sem zanesljiva poročila, da se ustaške sile (hrvaške SS-čete) hrvaškega marionetnega diktatorja Ante PaveJflča niso mogle [ubraniti napadov borbenih Jugoslovanov. v bližini Petrovaradina, ki leži 70 kilometrov severoza-padno od Beograda, tako da je moral Pavelič evakuirati iz teh krajev nemške naseljence in svoje lastne hrvaške pripadnike.
Washingtonski viri poročajo tudi, da madžarsko časopisje napada Paveliča, ker je iz teh krajev evakuiral Hrvate in Nemce, dočim je prepustil Madžare njihovi usodi.
Konferenca prehrane
Na koferenci za prehrano, ki se bo začela dne 18. maja v Hot Springs, Va., se bodo sestali predstavniki večine vseh zavezniških dežel. Jugoslavijo bo zastopal na tej konferenci Ambasador Konstantin Fotič, kot gospodarski svetnik pa M. Mermolja.
-o-
Iz Sofije prihaja vest, da so bolgarske oblasti dne 23. marca začele odvajati Žide iz Tra-cije in Macedonije v Rajh. Njih število je baje 12.000; u-porabljeni bodo za poljedelska dela v Njemčiji. Prvi transport od približno 2.000 oseb je že na potu.
o-
Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dogod« v vasi naselbini!
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	~ "	~
Geslo: Za vero in narod — za pravico t* resnico_od boja do zmagtj
GLASILO SLOV-. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOUETU; P. S. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
XOfficial Organ of four Slovenian Organizations)
pqguacTonr
WITbI VHIVB9
Wfl mrn
KUPUJTE VOJlfE BONDEJ
"Amerikanski Slovenec"
dela že
52
let za svoj
narod ▼ amerikl
Strategija Osišča izigrana - Načrt proti Japonski v delu
Sobota, 15. maja 1943
IZ URADA
SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
3935 W. 26th Street, Chicago, III.
AMJERIKANSttl SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. , ~	Newspaper in America.
OalaaovUea l*i» lttl '	Established 1891
Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-nedeljkov in dnevov po praznikih. day and the day after a holiday.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in uprave:	Address of publication office:
|849 W. Cermak Rd., Chica|t 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
i^i' j, ^^^^^^ {
Naročnina!	Subscription*
Za celo leto	"Q	For one year- $6.00
Za pol leta_ 3.CKX	For half a year-. 3.00
Ca četrt leta__ 1-75	For three months- 1.75
Za rhirmm T"*^* in Evropo:	Chicago. Canada and Europo:
Za celo leto	M	For one year..............$7.00
Za pol leta__8.50	For half a year-—. 8.50
Za četrt leta_- 1.00	For three months ————
Posamezna številka -- 8c	Single copy	8c
POZOR I številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi vainoga pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko iside list. — Za sadnjo številko v tednu je £as do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne odra. — Rokopisov uredništvo ne vrača.____
Entered as second class matter, November 10,1985 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 8, 1879.	___
preje. Ameriško orožje je boljše od nemškega in več ga je vsak dan, dočim je nemškega orožja manj vsak dan. In v Berlinu to razumejo. Zato se poslužujejo tudi lažnjive propagande. Vesti o takih uporih se širi iz namena, da bi javnost v zavezniških deželah začela misliti: zdaj ko se narodi po zasedenih in drugih osiščnih deželah sami upirajo, nam ni treba več tako močno misliti na to stvar in tudi žrtvovati ne več tako. Vsaka propaganda ima svoj cilj in namen.
DOGODKI
BM D loven« jgg
iz njegovega prejšnjega an- j gleškega razreda so mu poslali t 8 čevljfev dolgo pismo.	\
Toliko o naših vojakih za danes. Naj še povem, da je bil i John Klune imenovan kot City Recreational Director. Njegov j prednik v tej službi je bil An- ; drew "Glee" Jagunich, ki je dobil službo v Detroitu.
Miss A. S.
4 -O-
RAZNE VESTI
Pueblo, Colo.
Vesela Velika noč je za nami. Prav lepo smo obhajali Vstajenje, za katerega so naš starosta Rev. Ciril Zupan bili pri nas. V Jzbranih 'besedah in z močnim glasom so pridigali, zakar jim bodi iskrena hvala. Cerkev je bila prav lepo okrašena za ta lepi praznik. Častite sestre so lepo uredile, in vsega priznanja smo jim dolžni za to. Na Belo ne-.deljo pa je bilo prvo sv. obhajilo, ko so nasi mali prvikrat prejeli božjega Zveličarja. £>amo premalo jih je bilo: samo petnajst.
Mesec majnik je zato tako lep, ker je posvečen naši Materi nebeški Kraljici. Prosimo jo pomoči, naj nam pomaga v tem težkem času. Marija, varuj naše sinov«, vzemi jih v svoje varstvo. Ti dobro veš, da na milijone mater prosi za mir in zmago in za sinove, da se zopet povrnejo. O Marija, ti imaš milostno srce, usliši naše prošnje in molitve!
Za veliko noč je bilo veliko naših vojakov doma. Veselje, ,ko pridejo, in žalost, ko zopet odhajajo nazaj. Veliko novih je zopet poklicanih. Želimo jim srečo, da bi se vsi zdravi vrnili, kar Bog daj!
Kampanja je za nami. Nisem pričakovala, da bi v tej vojski zmagal tako slab general, ki še puške niti pri hiši nima. (Zmagala je ta dopisovalka sama in s tem prejela naslov "Kraljica Am. Slovenca". — Op. ur.) Prav lepa hvala vsem, ki ste mi glasove poklonili, tukaj in povsod širom cele Amerike. Mrs. Mary Ko-govšek je enega naročnika dobila zame; prav lepa ji hvala! Mrs. Mary Krašovec, tudi Ti .si enega novega naročnika dobila. Prav je tako. Vsi naj bi i delali, pa bi jih bilo dosti. Le-, pa hvala, Mary Krašovec! In t še enkrat: Lepa hvala vsem l skupaj! Rada bi vse osebno poznala. Vas pozdravlja
- J. M., K.
-o-
t Vsak teden naj bo vsaj en ? dopis iz vsake slovenske n&sel-i bine t "A. S."
J. M. Trunk:	• ]
0 TRENJU MED POLJAKI IN RUSI ;
- i
Neporedni otroci dregajo v ogenj, dokler se ne opeče- j jo, in kadar jo tako skupijo, se derejo.	]
Tudi kak narod lahko drega iri drega v ogenj. Poljski ] narod je dober narod, Poljaki so pa pogostoma taki ali taki. Pri politiki so bili Poljaki od nekdai taki in taki, odtod tudi njih zgodovina, ki ni za nje najboljša prav do današnjega dne.
O pomenu dogodkov pri sedanji borbi bo govorila šele zgodovina, kadar bo borba končana, in še tedaj bo morala biti zgodovina zelo kritična, da bo zadela. Danes govorijo strasti, in strasti niso za objektivno zgodovino.
V	nekaj tednih je bila Poljska zbrisana. Poljaki se niso udali, kar je dobra poteza, ampak njih politika pri vladi v izgnanstvu je bila stara in vrlo slaba poljska politika. Dobro potezo je napravil Sikorski, ko je odšel v Moskvo. Izgleda pa, da je Sikorski razborit diplomat in politik, ampak Poljaki niso vsi taki, in že pri tem koraku v Moskvo je prišlo do homatij v krogu izseljene poljske \?lade. Enako so se približali Poljaki Čehom, kar je na sebi dober pojav, pa ni trajalo dolgo, ko sta se Prahžj in Varšava zopet pisano gledali, ker Poljaki so pri politiki pač hudo čudni tiči.
Poljske diplomate poznajo v vseh glavnih mestih in jih imenujejo "bad diplomatic boys". Neporedni otroci, ki dregajo v ogenj.
V	Moskvo so dregali ti — otroci. Tudi Moskoviči so posebne vrste tiči, kaki diplomatični otroci pa jim ne bodo kos. Radi Bele Rusije in Rutencev so Poljaki dregali, da je moral London reči in je rekel tudi Washington: "Mir za zdaj, ko borba še ni dokončana!" Poljake pa je le naprej srbelo. Rusi so poslali v krtovo deželo dva judovska poljska socialista. Ogenj v poljskt strehi. Nobenega pojasnila niso hoteli sprejeti. Moskva se je pregrešila zoper dva Poljaka! Ta in taka Moskva! Kdor išče, lrhko najde, in mala Micka se je pritožila mami, da jo muca gleda. Vse polno pritožb je imela Varšava v Londonu. Buknilo je na dan, da je Moskva pomorila toliko in toliko poljskih ujetnikov. Zadeva še ni pojasnjena, ampak Poljaki so dregali, kakor bi bila pojasnjena že na rovaš Moskve. Kdor drega naprej in naprej, jo skupi. Moskva gre svoja pota. Kako bo, bomo šele videli, hodi pa Moskva svoja pota. V loncu je zavrelo. Neprestano dreganje je postalo tudi Moskovičem preveč, Molotov se je usedel in napisal Poljakom pismo, da lahko hodijo svojo pot, Moskva bo pa hodila enako svojo, zveze pied Poljaki in Rusi so pretrgane. Berlin se bo režal na vsa usta, za aliirance je to nečedna roba.
Kaj pa pri tem za slovansko stran ? Ko sta se Varšava in Moskva zbližali, je izgledalo ugodno tudi za slovansko stran. Ali je zdaj slabo ali morda dobro? Težko, da bi mogel kdo uganiti. Vsaj jaz pa vidim v tem morda le začasnem koraku za slovansko stran dober preobrat. Poljaki so bili cokla pri mogočem uravnan ju razmer med Slovani, ker Poljak je bil od nekdaj le Poljak, malo le kak Slovan. Ako krene Moskva na slovansko stran pri uravnavi, ima svobodno pot, dasi bodo vsaj poljski šlahčiči pri tem skakali Morda jih pa poljski narod le porine med staro šaro, kamoi spadajo, in morda govori poljski narod tudi po slovansko Počaka jmo.
O Bolgariji so poročali, da tam nekaj vre. Mogoče. V teh vojnih časih je povsod zelo napeto, zlasti mora biti napeto v deželah, ki so pod nazijsko peto, ker tam ni ne svobode, ne prostosti. Tudi v Rumuniji in na Madžarskem je baje nezadovoljstvo. Tudi mogoče. Vzeti pa je take vesti na znanje zelo rezervirano, ker ne ve se iz kakih virov in iz kakih namenov prihajajo. Včasih so take vesti vržene v svet po sovražniku in imajo gotov namen. Osiščne sile se bojijo vpada zavezniških armad. Kje bo vpad tega ne vedo, ker to je tajnost. Vedo pa v Berlinu salamensko dobro, da Uncle Sam je zdaj že založen z orožjem in tudi njegove armade se množijo iz dneva v dan. Borba v Tuniziji je Nemcem pokazala, da od zdaj za naprej ne bodo mogli o ameriškem orožju govoriti več podcenjevalno, kakor so
Dve poroki
Milwaukee, Wis. — V soboto, 15. maja se boeta poročila Miss Emily Gline, hčerka Mr. in Mrs. Jack Gline, 925 So. *72nd St., in Mr. Earl A. Wo-rochek. Mladi par se bo po poroki nastanil v Minneapolisu, Minn., kjer je ženin uslužben.
Zadnje dni pa sta se poročila Harry Zak, 2523 So. 6th St., in Helen Mlakar, 826 W. Pierce St. — Obilo sreče!
Akcija slovenskih župnij
Cleveland, O. — Dne 7. maja popoldne se je v Šolski dvorani pri Sv. Vidu vršila seja Pomožne akcije slovenskih župnij, katere predsednik je Rev. Milan Slaje. Ta akcija zavzema stališče, da je treba našim trpečim rojakom v stari jdomovini pomagati takoj, zdaj, ne šele kdaj kasneje, in jim je .v resnici že mnogo pomagala ter zna za pota, kako jih je mogoče doseči. Začela bo zbirati novi fond $10,000. Podrobnosti še pridejo.	j
Na dopustu
Chicago, 111. — Pfc. John Nahtigal se je 7. maja z aero-planom pripeljal domov na dopust iz Hawthorne, Calif., kjer služi pri vojaški policiji. Dom* bo do IV. maja. S seboj je prinesel neke redke vrste cvetlic, še svežih, kar je našim dekletom zelo ugajalo.
Misijonar Trampvš operiran
Cleveland, O. — Rev. Julij Slapšak je dobil od misijonarja Trampuša pismo, v katerem piše, da je srečno prestal operacijo na slepiču iti en teden poprej na želodcu in jetrih. Pismo je bilo napisano 29. aprila. Misijonar se zahvaljuje vsem dobrotnikom za poslane darove, katere bo prav lahko porabil z& stroške v bolezni.
Koliko vojnih bondov je prodal
; Cleveland, O. — Težko, da bi bil kak drugi Slovenec v A-meriki prodal več vojnih bondov, posameznim osebam, kakor jih je John E. Lokar, izvršni tajnik župana Lausche-ta v Clevelandu. Vsega skupaj je prodal 2,646 bondov v znesku $5,394,075.00. Samo dne 28. aprila, ko je bil dan osve-te Tokiu, jih je prodal 1,007 v vsoti $56,800.00. Ko je bila pa kampanja za Rdeči križ, je Mr. Lokar nabral $9,000.
stim, ki bi jih radi, da jih po-silj amo vsem podružnicam te organizacije brez vsakršne odškodnine. Do 5. maja smo jih razdelili že kakih 4,300.
Napisal: Edgar Rice Burrougtif
BY QQQD LUCK, J^SER FOUND WHAT HE WANTED —A HEAVY BRANCH WHICH HAD BEEN STRUCK DOWN BY LIGHTNING.	—"/ -yi .
WITH THIS LONG-RANGE WEAPON ME returned tb his commnion5, mho were
gathering their meager catch of fish/
•you'll see what my distance
iS • ' JAGGER SNARLED, • AS HE
continued his sold march •
"HES COMING TO ROB US," GRANNY AKERS MUTTERED. THEN SHE CALLED OUT: 'KEEP YOUR DISTANCE. "rtSU THIEVING COYOTE * '
"Prišel je, da nas oropa," je zarnr-mrala Granny Akers. Nato je zaklicala: "Ostani stran od nas, mrcina tatinska!"
S tem dalekosežnim orožjem je šel nazaj k svoji družbi, ki je ravno prinesla skupaj tistih par ribic, ki so se ujele!	. .. _________
Jagger je imel srečo, da je našel, kar je želel — težko gorjačo, kos veje, ki ga je strela odklala in zbila doli.	~________
Boš videla, kako daleč stran bom ostal!" je zarenčal Jagger in korakal predrzno naravnost proti njim.
EVELETH SE ODLIKUJE i Eveleth, Minn. J
Eveleth se ponaša, da je dal ! več častnikov oboroženim silam Zedinjenih držav, kakor < katerikoli drugo mestece iste < velikosti. Zdaj je okrog dva tedna, odkar je prišla ta trditev na svetlo v tisku, pa ji ni do danes še nihče oporekel. Imamo dva polkovnika (lieutenant colonels), 2 majorja, 6 stotnikov (captains), 41 poročnikov (lieutenants) in 6 praporščakov (ensigns). Med njimi so naslednji slovenski možje in fantje: Majorja: Joseph Loushine Max Volcansek Mornariški poročnik:
John Brimsek	* 1
Stotnik:	s jT *
F. I. Orehek , Poročniki: Wiliam Jance Frank Kalin Thomas Petrich A. J. Starin Norbert Sterle Matt Surina Andy Toth John Veranth Praporščak:
Jurenic Tehnični saržent Tony Nem-gar je prišel te dni domov* na 14 dnevni dopust iz Stinson Field. Z njim je prišla tudi njegova soproga, prejšnja Rose Svetlin, ki ima službo v San Antonio. Tudi ona bo osta-. la v Evelethu dva tedna pri svojih starših, Mr. in Mrs. Frank Svetlin.
Prostak prvega razreda John Pavelich piše iz Camp Grant, 111., kjer je prideljen zo-bozdravniški kliniki za četno okrožje, da mu vse jako ugaja. Njegovo opravilo obstoja v tem, da pomaga nekemu den-tistu pri vsem dentistovskem delu.
Frank Rakovetz, 20, sin Mrs. Elizabeth Rakovec, se uči za strokovnjaka v ravnanju z Dieselovimi motorji in njihovem popravilu, kar jih je v rabi na naših vojnih ladjah. Hodi v Iowa State College v ,Amesu. Ko bo skenčal dvomesečni tečaj, bo imel priliko postati 2nd class petty officer in J)iti prideljen vojnemu brodov-ju na kaki obrežni postaji. Frank je igral v nogometni igri za Eveleth High School, ko je ta dobila prvenstvo na cefem Okrožju v jeseni leta 1939.
Pvt. John Klander, ki je pred par meseci sredi letošnjega šolskega leta graduiral Eveleth High, je nastanjen v Camp Blanding, Fla. Součenci ■ wrr. ,■ __ sss
Pravila za naše podružnice s
Ka koncu preteklega mese- d ca smo poslali podružnicam k Slovenskega ameriškega na- p rodnega sveta pravila, ki so v n vseh svojih točkah in določbah 1, enostavna, kratka in prav lah- š ka umjjiva.	—	\
V smislu teh pravil, opirajočih se na sprejete resolucije in i zaključke Slovenskega narod- ( nega kongresa, se lahko orga- < nizira v podružnico Sloven- { skega ameriškega narodnega t sveta vsako podporno, kultur- a no, gospodarsko ali politično i •društvo, vsaka podružnica, i vsak krožek ali klub že obstoječih ustanov, vsaka samostoj- \ na podporna, kulturna, gospo- : darska ali politična organiza- 3 cija pa vsaka skupina oseb, ki .: se strinjajo s cilji našega giba- : nja.
Za ustanovitev vsake naše podružnice, ki je lahko ali mešana, ali samo moška, ali pa samo ženska, je treba najmanj sedem članov ali članic.
Član ali članica katerekoli naše podružnice postane lahko vsaka oseba slovenskega ali pa tudi kateregakoli drugega pokolenja, če se strinja z nameni in cilji Slovenskega ameriškega narodnega sveta in če jo sprejme podružnično članstvo z dvetretjinsko večino oddanih glasov.
V manjših naselbinah se podružnice lahko združijo v krajevne zveze, v velikih pa je takih krajevnih zvez lahko več.
Da se olajša zveza članstva in podružnic z izvrševalnim odborom Slovenskega ameriškega narodnega sveta, imenuje ta v cikrajih, kjer je večje -število podružnic, po.ppsyeto-vanju s temi zaupnika ali žaru pnico, zlasti če ni v tistem o-kraju člana ali članice našega osrednjega odbora.
To so poglavitne točke in določbe v podružničnih pravilih
>	in vsaka naša podružnica naj . jih vzame na svoji prihodnji ; seji v pretres ter se ravna po 1 njih.
>	Brošura drja. Ivana Čoka
i V začetku tega meseca smo dobili iz tiskarne "Acorn ; Press" v Ridgefieldu, Conn., i kjer se tiska revija "Jugosla-
■	via", brošuro "The Problem of ' Trieste". Spisal jo je v angle-
*	ščini predsednik Narodnega
■	odbora za Jugoslovane iz Ita-
•	lije dr. Ivan M. Cok. To je 1 prva angleška publikacija, ki
■	jo je založil Slovenski ameriš-
*	ki narodni svet.
■	. Kakor že naslov sam pove,
•	->se brošura peča z vprašanjem
■	-tržaškega mesta in pisatelj 1 pride v njej do zaključka, da
■	gre Trst svojemu zaledju — 1 Slovencem in Hrvatom — ni-- kakor pa ne Italiji.
1 Dokazi za to so v prvi vrsti 1 podprti z izjavami, podanimi
>	od raznih italijanskih državnikov in politikov, z zgodovino mesta samega in pa kajpak z dejstvi, ki jih ne more nihče
1 utajiti, Če ne mara biti ravno " laški šovinist. . Slovenski ameriški narodni
svet jo je založil z namenom, da pride v roke vsem tistim, ki bodo neposredno ali posredno imeli besedo pri odločeva-nju usode za slovensko ozem- ® lje in tako seveda tudi pri reševanju prevažnega tržaškega z vprašanja.	*
Brošura je bila v teh dneh jj poslana tudi vsem našim podružnicam, članom in člani- T, cam srednjega in izvrševalne- 1 ga odbora pa vsem našim listom, da se pečajo z njo, jo obdelajo v vseh njenih glavnih točkah ter izrazijo svoje mnenje o njej.
Kar nam potem še ostane iz- j tisov, jih bomo imeli na razpolago za tiste, ki si hočejo na- 3 Točiti to brošuro. Posamič sta- ] ne 25 centov, a kdor si bo naročil pet iztisov hkrati, jih bo dobil za en dolar.
Naše podružnice naj se pe- ! čajo z njeno vsebino po možnosti na svojih sejah in se tako seznanijo s spretno izpeljanimi dokazi, zakaj mora po vsej pravici pripadati Trst in vse drugo slovansko Primorje Slovencem pa Hrvatom in s temi novi, demokratični, federativni Jugoslaviji.
Naše gibanje Od 26. aprila do 5. maja so se nam prijavile tri nove podružnice, in sicer štev. 38 SANS v Russelltonu, Pa., nastala iz dr. štev. 365, 472, 586 SNPJ, štev. 203 ABZ in Gospodinjskega kluba, potem podr. štev. 39 SANS v Clevelandu za okrožje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. in pa podr. štev. 40 SANS v Kemmererju, Wyo., nastala iz dr. štev. 267 SNPJ fn štev. 94 KSKJ. Slovenski ameriški narodni svet je dne 5. maja štel štirideset podružnic.
V istem razdobju so poslale ,svoje piispevke sledeče podružnice: štev. 1 SANS, Det-
■	troit, Mich., $100.00; štev. 8 SANS, West Newton, Pa., $13.-80; štev. 15 SANS, Spring-
i« field, 111., $8.60; štev. 22 > SAMS, Midway, Pa., $29.47; štev. 24 SANS, Virden, 111., $4.57; štev. 32 SANS, Cleve-, land, O. (redno prispevajoče i drv štev. 8 SDZ), $6.00.
Društvo štev. 102 SNPJ v . Chicagu se je pridružilo čika-
■	ški podružnici štev. 25 SANS . ter pri tej priliki darovala t $5.00 našemu narodnemu sve-. tu v podporo.
»	Resolucije
i Od 26. aprila do 5. maja so
-	nam bile poslane resolucije, sprejete ob obhajanju SLO-
, VENSKEGA DNEVA, od sle-1 dečih naših podružnic in dru-j štev: Štev. 1 SANS, Detroit, i Mich.; štev. 8 SANS, West
-	Newton, Pa.; štev. 13 SANS,
-	Niles,, O.; štev. 15 SANS, Springfeld, 111.; štev. 24 SA-
;i NB, Virden, 111.; štev. 28 SA-
i	NS, Conemaugh, Pa.; Interna-
-	tional Workers Order, štev.
-	3501, Gowanda, N. Y.
v	Članske izkaznice
a Ker smo prejeli že več vpra-3 šanj, če se dobijo pri nas članske izkaznice zastonj ali pa za
ii	denar, naznanjamo vsem ti-
Za 75-letnico
New York, N. Y. — Rojak A. Staudohar je pred kratkim obhajal 75-letnieo. Žena in trije sinovi so ga presenetili z domačo veselico in gostijo, na katero so povabili več kot 50 prijateljev in znancev, vse brez vednosti jubilanta. Bog mu daj še mnogo let zdravja in veselja!
TARZAN (707) SREČA IN NESREČA
(NežBopoUian Newspaper Sarvlc«)
Sobota, 16. maja 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
DESET TISOČ DOLARJEV
P. Bernard Ambrožič
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Inkorporiraaa 14. dec. 1927 ▼ državi Illinois
Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. Glavni Odbor—Supreme Committee
Predsednica—President Mrs. Marie Prisland. 1034 Dilinghan? Ave., Sheboygan, Wisconsin. T. podpreds.—Firsi Vice-President Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, O.
II.	podpreds.—Sccond Vice-President Mrs. Mary Cofche,
4517 Coleridge S^., Pittsburgh, Pa.
III.	podpreds.—Third Vice-President Mrs. Mary Shepel,
5	Lawrence St., Ely, Minn.
IV.	podpreds.—Fourth Vice-Pres. Mrs. Frances Raspet,
305 Spring St.. Pueblo, Colo.
V.	podpreds.—Fifth Vice-President Mrs. Mary Kocjan,
6	Ash St., Calumet, Mich. Taj nica—Secretary
Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St., Joliet, IlL B laga jničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St.. Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Vrs. Mary Tomažin, M)2 \ Cermak Rd., Chicago, III
Mrs. Mary Otonicar, 1110 E. 66th St, Cleveland, O. Mrs. Mary Smotz Lenich, 609 Jsnes St, Eveleth, Minn. Glavni Odbor—Supreme Committee uifdnica in upravnica "Zarje", Prosvetni odsek—Educational Com. Mrs. Albina Novak,
1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Susel, 726 E. 160th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Pctrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St.. La Salle, IlL Svetovalni in porotni odsek—Adviaery Board
Mrs. Agatha Dezman, predsednica
649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kamecn, P. O. Box 767, Forest City, Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth, Minn. Mrs., Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave,, So. Chicago, IlL Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland, Ore. Namestnica nadzornicam: Josephine Seelye,
1232 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
111 Tl 1 i" "MMWM^W^MWEBMWBBlMBMiMfri '
Vojaki avstralske devete divizije, ki so se ie dni vrnili is Egipta, kjer so se bojevali proti Rom-mellu. V bojih s Nemci so zajeli nemško nazijsko zastavo« katero so prinesli s seboj domov sa spomin. Ko so prijadrali v domačo luko so jo razvili in pokazali občinstvu, kaj so sovražniku vzeli.
KAJ SE GODI PO ŠIROKEM SVETU
LA FOLLETTE KRITIZIRA RUM LOV DAVČNI NAČRT
Washington, D. C. — Senator La Follette iz Wisconsina je včeraj v senatu kritiziral znani Rumlov davčni načrt. Odpustitev davkov, kakor do-Joča načrt, je nespametna, je dejal senator, ker dežela potrebuje več in več denarja in če se odpustijo davki v višini skoro 75 % za leto 1942, to pomeni, da bo morala vlada pozneje zvišati sedanjo davčno lestvico. La Follette priporoča, da naj se kolekta davke sproti, toda brez vsake odpustitve.
ka, sveže mleko pa prodajati na odmerke.
sprejmejo veterana je, da lahko sam pride po stopnicah v drugo nadstropje.
VELIKE POPLAVE
Kansas City, Mo. — Po ve-čih nižinskih krajih so zadnje dni nastale poplave radi velikega deževja. V državi Okla-homi pravijo poročila je več cest in prometnih točk pod vodo, kar je za nekaj dni oviralo promet.
NOVA DELIKATESA
Da se poveča naša zaloga mesa, je začelo prihajati ob Zahodni Obali na trg tudi kito vo meso (whale roasts and steaks). Ce bodo tam ljudje segli po njem, bo kmalu na razpolago tudi drugod po A-meriki, predvsem po največjih mestih. Vladni izvedenci za živila pravijo, ka kitovo meso izgleda podobno kakor govedina, okus pa ima bolj tak kakor divjačina, da je zelo redil-no in okusno, če je prav pripravljeno, in sploh nima duha po ribah. Tudi se lahko kupi brez vsakih odmerjalnih točk. Uživanje kitovega mesa ni nič novega, le vsled pomajkanja drugega mesa je zdaj zopet o-živelo zanimanje zanj. Stari urad za ribarstvo je pripravil 32 različnih načinov (recipes), kako pripraviti to meso, ki jih še vedno hrani naš oddelek za notranje zadeve v Washingtonu.
-o
BOLGARSKE SOLE ZAPRTE IZ "VARNOSTNIH" RAZLOGOV
OWI je pred kratkim prejel poročilo rimskega poročevalca švedskega lista Stockholm Tidningen, glasom katerega so bile bolgarske šole zaprte dne 1. maja iz "varnostnih razlogov". Švedski list pravi, da je to "mnogo bolj zgodaj kot ponavadi" in da se to do-(zdaj še ni dogodijo (v vsem poteku te vojne.
Bolgarija ima vlogo stražarja v skrajnem jugovzhodnem kotu Evrope in mora biti pripravljena na vse. Vojna živcev proti Bolgarom je postala bolj napeta. Poleg Španije, je 'Bojgarija edini postranski vhod, skozi katerega bi zavezniki mogli vdreti v Evropo", pravi Stockholm Tidningen. -o-
OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEHI
POGLAVNIK PRENOVIL SVOJO VLADO
Washington, D. C. — Najnovejše spremembe v hrvaški kvizlinški vladi govore o težavah poglavnika in njegovega režima. Nedavno je poglavnik imenoval za ministra prava dr. Jožef Dumandži£-a, ki je prevzel posle dr. Andrija Artu-kovič-a, zdaj ministra za zunanje zadeve. Ustaška organizacija je izgubila svojega ge-neralnega ta jnika dr. Scholtz-a, ki je postal državni svetnik. Njegov naslednik kot generalni tajnik je dr. Sušič kakor trde poročila, ki jih je dobil OWI.
-o-
DELO ZA VOJNE VETERANE
Državna posredovalnica za delo (U. S. Employment Service) že gleda in išče priložnosti, kje bodo lahko zaposleni vojaki, ki so bili že do sedaj v vojni toliko pohabljeni, da jih ne morejo poslati nazaj na bojno polje. Ko ležijo ranjeni vojaki v bolnišnicah, i-menovani urad zbere poročila o vseh takih slučajih. Kjer bo treba, jih bodo izvežbali za o-pravila, za kakršna bo pač vsak najbolj pripraven. Preden bo konec vojne, upa omenjeni urad, da bo imel organizirane oddelke in zastopnike po vseh krajih Z. D. in imel vsa razpoložljiva dela popisana. Nekatera podjetja že sedaj sama prosijo za vračajoče se veterane. Neka jeklarna v Indiani ima že- zdaj stalno na ^zpolago taka mesta; edini fizični pogoj, pod katerim
AMERIKANCI BOMBARDI-, RALI RABAUL
Zavezniški stan, Avstralija. — Ameriške leteče trdnjave in "Liberator j i" ameriški bombniki, so včeraj uspešno bombartlirali japonske' postojanke pri Rabaulu na otoku Nove Britanije. Poročilo omenja, da bombardment je povzročil veliko škodo, ogenj po bombardiranju je bil viden 60 milj na okrog.
MLEKO ZNA PRITI NA KARTE
Chicago, 111. — Ker proizvodnja mleka ne zadovoljuje vladne kroge, omenja OPA u-rad, da zna mleko Čimpreje priti na karte kakor je maslo in sir, ki se prodaja na odmerke, kakor mesenine. Mleka se proizvaja v nekaterih pokrajinah manj in manj. Če bo to nadaljevalo, bo treba uporabljati več konzerviranega mle-
NACIJI NAKOPAJO VSAKO LETO PO 10 BILIJONOV DOLARJEV
1.500 letal, 3.000 poljskih topov in metalcev min, 1.800 milijonov strelov municije za puške in 3 milijone komadov topovske municije. Ropali so tudi v zalogah perila in v vojaških bolnicah so pobrali celo železne tečaje v vratih in oknih.
5. Holandska, Belgija in Norveška — Skladišča z zalogami kavčuka, sladkorja, ko-pre in drugih živil ter blaga so bila popolnoma izpraznjena.
VODITELJI DNEVA "I AM AN AMERICAN"
IBWWMT1	*	M0M,S mLtR DR' "»TO* BRADLEY MAYOR EDWARD .
DWItHT H. nun * A. STR ITCH, D. >.	Jt »"Y , J
Pod tem geslom, tako lahko zapišem, se je vršila pretekli petek, 7. maja 1943, v Cleve-landu seja Pomožne Akcije Slovenskih Župnij. Pod geslom torej: Deset tisoč dolarjev!
Z drugo besedo: Pomožna Akcija Slovenskih Župnij je razpravljala o vprašanju, kako bi mogla v najkrajšem času zbrati novo zbirko deset tisoč dolarjev in poslati v Ljubljano na naslov "dobrodelne škofijske pisarne" poročilo, da ji Pomožna Akcija Slovenskih Župnij naklanja ta dan v imenu ameriških Slovencev. Razprava se je vršila na podlagi prej objavljenega poročila iz Ljubljane, da bi omenjena pisarna tam potrebovala v letu 1943 najmanj 4 milijone lir — kar bi po naših računih imelo znesti kakih 40 do 50 tisoč dolarjev . . .
Dobrodelna pisarna v Ljubljani prejema finančna sredstva iz raznih virov, med drugim tudi od Svete Stolice. Nekaj bi pa tudi naša pomožna akcija rada prispevala. Odločila se je za deset tisoč dolarjev. Rada bi jih nakazala čimprej...
Toda zdaj jih nima na roki, zakaj kar je poprej nabrala, je bilo že vse odposlano in so tam prejeli v preteklem letu. Potreba pa ni zdaj nič manjša, rajši še večje. Torej je treba iti na delo.
Eden odbornikov je povedal o nekem načrtu, kako bi bilo mogoče takoj priti do teh deset tisoč. Seja je vzela načrt z odobravanjem na znanje, toda počakati je bilo treba, če se bo načrt obnesel ali ne. Vendar ni smelo ostati samo pri kaki verjetnosti ali zgolj možnosti, zato je seja sklenila, da v vsakem slučaju naša pomožna akcija TAKOJ garantira ljubljanski škofijski pisarni povračilo tega denarja, naj si ga torej tam takoj izposodi. Med tem bo naša akcija šla na delo, da se deset tisoč dolarjev čimprej zbere in primerno naloži v Ameriki za povračilo po vojni.
Preden je bilo seje konec, je poročal blagajnik Mr. Anton Grdina, da je v blagajni že $1,028.07. Torej je imela seja uspeh takorekoč "na licu mesta". O virih teh uspehov bo posebej poročano. Danes le "na debelo". Zdaj gre za to, da ta svota hitro raste in naraste na deset tisoč. To je pa seveda samo — prvi mejnik.
Ker se naša akcija imenuje pomožna akcija SLOVENSKIH
ŽUPNIJ, se predvsem naprošajo vse naše župnije, da gredo na delo za zbiranje. Kako naj se to vrši, prepuščamo župnijam in njihovim voditeljem. Mi samo prosimo in apeliramo.
V okvirju župnij obstoje razna katoliška društva. Tudi na ta društva apeliramo in jih prosimo, da se v svojih župnijah pridružijo naši pomožni akciji. Svoje zbirke lahko oddajajo župnikom ali župnijskim odborom, lahko jih pa tudi naravnost odpošiljajo na naslov, ki je spodaj podan.
Kakor apeliramo na župnije in katoliška društva, tako pa tudi prav krepko apeliramo na posamezne župljane vseh slovenskih in DRUGIH ŽUPNIJ križem Amerike. Vsi brez izjeme ste naprošeni, da sodelujete, zlasti da sami darujete. Tu pa zopet velja: Lahko oddajate svoje darove krajevnim odborom, ako obstoje ali se bodo organizirali, lahko pa tudi pošiljate naravnost na naslov, ki je spodaj označen. Naš odbor je sklenil, da se bodo darovi odslej tudi objavljali v naših listih. To naj bi bila pobuda za HITRO delovanje naše pomožne akcije.
Ta dopis je samo prvi odmev petkove seje. Prišlo jih bo še več, vsak teden gotovo nekaj. Zdaj smo dejali, da ne bomo več zaspali, pa čeprav bi nam kdo spet skušal natrositi na našo pot uspavalnih praškov. Zato bomo držali oči na široko odprte, pa magari če bi bilo treba na pomoč z ječmenovimi zrni.
TAKOJ na delo! Nobenemu ni treba čakati kakega posebnega sunka v rebra. Je vse organizirano in pripravljeno in v lepem redu. Namreč pri naši centrali. Kjer pa še ni organizirano, se lahko takoj zgodi. Ne vzame dosti časa. Prav posebno jaz pa poudarjam, da vzame le eno minuto, ako je komu treba šele organizirati — samega sebe! Samo pihniti je treba in je že tu — organizacija!
Naslov za pošiljanje je zaenkrat eden od teh dveh:
Tajnikov:
P. Bernard Ambrožič
62 St. Marks Place, New York City.
Blagajnikov:
Mr. Anton Grdina
North American Bank 6131 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
SPOMIN NA BOJE V EGIPTU
The Board of Economic War- ; fare poroča iz Washingtona, : da nemška vojna mašina po- i krade v zasedenih evropskih i deželah vsako leto po 10,000,- i 000,000 dolarjev, kar je "naj- . večji rop v vsej svetovni zgodovini".	i
Koncem leta 1941 je bil znesek nemške plenitve ■ v Evropi najmanj 90,000 milijonov mark, oziroma 36 milijonov dolarjev, toda od tistega časa sem, se je ritem "pospešil in odgovarja zdaj desetorici bilijonov dolarjev na leto."
Poročilo naglasa, da so nemški roparji odnesli ne le bogastva, ki so jih nakopičila stoletja dela, temveč da so tudi vse "industrije, naravna bogastva in delavske sile zdaj prešle popolnoma v roke nemških gospodarjev".
B. E. V. navaja naslednje primere nemškega ropanja:
1.	Dne 25 aprila 1941 je objavila nemška vrhovna komanda konfiskacijo ladij v zasedenih pristaniščih, katerih skupna tonaža iznaša približno 2 milijona ton.
2.	Poljska — Konfiskacija javnega imetja se ceni na 2.000 milijonov dolarjev, od katerih
je pristanišče Gdynia računano za 400 milijonov dolarjev, poljske državne jeklarne za 320 milijonov dolarjev, državni gozdovi za približno 200 milijonov dolarjev. V teku enega leta po padcu Poljske, je bil organiziran urad za prevzemanje poljskega imetja in je konfis-ciral 294 velikih, 9.000 srednjih in 76.000 malih tovaren ter 9.120 velikih in 112.000 malih posestev.
3.	Francija — Nemčija je prevzela dovolj starega železa, da pokrije svoj izvoz za 3 in pol leta, 1,500.000 ton petroleja, 42.000 ton bakra, 27.000 ton cinka, 19.000 ton svinca in manjše, toda še vedno ogromne količine kositra, nikla in živega srebra. Zaplenili so tudi živež, milo, čevlje, obleko, papir, nože za britje in celo zobno pasto. 140 vlakov je nosilo usnje, svilo in živež v konservah iz Lion-a — in niti vlaki se niso vrnili nazaj. Vrednost zaplenjenega francoskega železniškega materijala cenijo na 320 milijonov dolarjev.
4.	Čehoslovaška — Za preko 1.500 milijonov dolarjev vojaškega materijala, vključno en milijon pušk, 158.000 strojnic,
POROČILO IZ GLAVNEGA URADA
KONVENCIJA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
^Šesta redna konvencija Slovenske Ženske Zveze se bo vršila drugi teden v Pittsburghu, Pa., v hotelu Roosevelt. Pričela se bo v pondeljek dne 17. maja.
Delegatinje, osemdeset po številu, ter večje število gl. uradnic se bodo sestale iz raznih krajev Zedinjenih Držav, da zastopajo svoje podružnice in pa organizacijo Slovensko Žensko Zvezo.
Sestale se bodo pa že v nedeljo 16. maja, da bodo pričujoče na slavnosti istega dneva. Najpoprej se bodo udeležile svete maše, katera bo darovana v slovenski cerkvi Matere Božje. Po kosilu se bo pričela tekma ve ž bal ni h krožkov, kateri bodo prihiteli ta dan v Pitsburgh iz držav Ohio, Pennsylvania in Illinois. Med njimi bodo tudi "Joliet Honor Cadets od podr. 20", ki bodo prihitele za te dni v Pittsburgh polnoštevilno, in ki bodo ob e-nem tudi spremile svojo konvenčno kraljico Mrs. Mary Terlep, blagajničarko podr. 20, Joliet. Po tekmi krožkov se bo vršil zvečer slavnostni banket v hotelu Roosevelt. Isti večer bo sledilo tudi kronanje Konvenčne kraljice Mary Terlep, katera je v letošnji kampanji pridobila ta naslov in čast za njeno pridnost pri dobivanju največ novih članic. Ona je to pot že četrtič zmagovalka v kampanji, ter je s tem doprinesla jolietski podružnici tudi če četrtikrat prvo nagrado.
Konvenčna kampanja, kateri je načelovala urednica Zarje, Mrs. Albina Novak, se je zaključila z velikim uspehom. Pristopilo je 1440 članic in sicer 1092 v odrasli oddelek in 348 v mladinski oddelek. V samo enem mesecu se je vpisalo skoro en tisoč članic. V tej kampanji se je ustanovila tudi ena podružnica, ki ima številko 105, v Detroitu, Michigan. V tej kampanji so se za konvenčno kraljico najbolj odlikovale sledeče članice, ka-
tere bodo ta večer imele naslov princezirtje, in te so: Prva princezinja, ki je takoj za .Mrs. Terlep dobila največ novih, namreč Mrs. Pauline Ož-bolt od podr. 2, Chicago, Illinois. Ona ima zaslugo, da je podr. 2 na drugem mestu v tej kampanji. Dalje bodo imele časten naslov princezinje Mrs. Agnes Mahovlich, od podr. 16, So. Chicago, 111., Angela Sch-nelleF štev. 65, Virginia, Minn., Mary Otoničar, štev. 25, Cleveland, Ohio, Frances Raspet od štev. 3, Pueblo, Colo., Angela Strukel od podr.
24,	La Salle, 111., Marie Flor-yan od podr 17, West Allis, Wis., Dorothy Dermes, štev. 8, Steelton, Pa., Anna Petric od štev. 54, Warren, Ohio, Mary Hrovat od štev. 15., Cleveland, Ohio, Albina Novak od štev.
25,	in Julia Zupančič od štev. 5, Indianapolis, Ind. Vse te i-menovane so dobile več kot 25 novih članic, ter bodo tvorile častno spremstvo kraljici.
Podružnice ki so se najbolj odlikovale v tej kampanji pa so Joliet štev. 20, katera ima 183 novih članic; k temu številu je Mrs. Terlep pripomogla s 103 v odrasli oddelek in 76 v mladinski. Dalje štev. 2, Chicago ki ima 139 novih; Mrs. Ožbolt je kot prva princezinja pripomogla 120 v odrasli oddelek ter 15 v mladinski. Dalje so se odlikovale v kampanji štev. 25, Cleveland, Ohio, štev. 16, So. Chicago, 111., štev. 65, Virginia, Minn., štev. 3, Pueblo, Colo., štev. 24, La Salle, Illinois, štev. 19, Eveleth, Minn., štev. 5, Indianapolis, Indiana, štev. 15, New-burgh, Ohio, štev. 17, West Allis, Wis., štev. 54, Warren, Ohio, štev. 8, Steelton, Pa., ter štev. 93, Brooklyn, N. Y. Vse te podružnice so pridobile vec kot 25 novih članic. Vse imenovane podružnice in pa ostale podružnice, katere so se u-deležile letošnje kampanje, so pripomogle, da je ta konvenčna kampanja tako nepričakovano lepo uspela. , Zveza šteje danes 13,952 članic in sicer v odraslem oddelku 12,638, v mladinskem pa 1315 članic.
Navedene številke nam dokazujejo, da Slovenska Ženska Zveza lepo napreduje. Zveza je tudi darovala lepa svote v razne dobrodelne namene. Pri tem ima tudi za $31,000 vojnih bondov, ostali denar je pa naložen v razne druge prvovrstne investicije.
V pondeljek jutro dne 17. maja bo otvorila šesto redno konvencijo gi. predsednica Mrs. Marie Prisland, katera načeluje organizaciji vseh 16 let. V vseh teh letih ima gl, predsednica izkazila samega (Dalje na 4. strani)
Skupina državnih in raznih cerkvenih ter civilnih predstavnikov in dostojanstvenikov, pod katerih pokroviteljstvom se bodo vršile v nedeljo 16. maja popoldne, začenši ob 2. uri velike pro« flave v Soldier Fieldu ob jezeru v Chicago. Vsi
zgorajšnji voditelji vabijo vse prebivalce mesta Chicage in okolice k najobilnejši udeležbi. Za vse bo obilo užitka od te velike metropolitanske prireditve, v kateri sodelujejo vse narodnostne grupe mesta Chicago in njih številne organizacije.
Sobota, 15. maja 1943
KRIŽEM SVETA
—	London, Anglija. — Nemška radio postajanje včeraj oddajala, da se nrudi Hitler na zapadni fronti in da ob francoskem obrežju pregleduje nemške obrambne naprave. Krvoločni "firer" živi baje v silni napetosti, kje bo prišel udar na evropsko celino.
—	Sydney, Avstralija. — A-merižki saržent Patrick Norton iz Illinoisa, je na svoj način preizkusil svoje strojnice na letalu. Dvignil se je proti japonskim "Zero" letalom in pustil, da so dospele prav v njegovo bližino, nakar je otvo-ril ogenj in sestrelil dva "Zero" letala. Ko je pristal je izjavil častnikom: "Te nove puške so izborne."
—	New Delhi, Indija. — A-meriški letalci so včeraj zmetali nad 30 tonov bomb na ja-jonske oljne rafinacije v Syria-nu blizu Rangoona v Burmi. Rafinacije so bile razdejane, ko so se lani umaknili iz teh krajev Angleži, a so jih tekom leta Japonci preuredili in obnovili za obrat. Letalci so z bombami naprave močno poškodovali.
KONJIČKA BON KUPIL...
Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar.
ve besede. "Divjak mu praviš. Seveda krava ni in staro kljuse tudi ne. Se ti se zale- , tiš ob stol v tuji hiši in hočeš, da bi bil konj modrejši. Daj sem!"
Kajon je pograbil komat in ga nesel na konja. Toda njemu je takisto nagajal He-riko.
"Drži ga, nerodnost!" je kričal Kajon
nad hlapcem.
"Moška je ta," se je namuznil Francetov sosed Skabrne, ki je imel redno po dva para konj. "Ali misliš, da bo vselej mežnar pozvonil in sklical pol vasi, če ga bo France napregal. Hm!"
"To se vidi, da v vsej vasi nimate poštenega konja; mrhe imate, za konjača zrele, zato zabavljate. Hoot — no — no —
Kajon je napregal in tapljal konja po vratu. Nato je skočil na voz. "France, prisedite!" Koleselj je zaropotal in zdrčal z dvorišča, gruča mož se je zganila in šla na ogel hleva, da je gledala za vozom po cestL "Nese se pa res lepo!" -"Nogo ima kakor srna!" "In lahko glavico, kakor gospodična lepo."
"Za igračo pač, za korist bo zanič. Franceta je ta dvakrat Kajon napetnajstil, verujte mi," je trdil sosed, posestnik štirih konj.
"Naj ga pelje v šolo, Amerikanca, da se ne bo šopiril," je menil nevoščljivec. V tem je prilezel oče Groga iz uln jaka. "Kaj pravite možje, ki ste modri?" "Vsak gospodari po svoje," se je oglasil prvi sosed Skabrne.
"In to ni prav," je puhnil ded iz čedre. "To ni prav. Gospodariti se mora po pameti. Tako, kot je naš začel, se gospodari po neumnosti."
"Oče Groga, ne jezite se. Saj se bo izučil."
"Ne bom se jezil, ker nič ne koristi. Ta trmež je tako tiščinast, da mu je vsaka beseda odveč."
Sosedje so videli, kako je Kajon okrenil konja in izročil vajeti Francetu. V ponosnem diru je drobil Heriko po cesti proti domu in Francetu se je lice zarilo.
"Ali je to divjak?" je vprašaH^ogočno Kajon in skočil z voza.
"Premalo konja je za ta denar," se je predrznil Skabrne in povedal pomislek.
"Premalo? Kaj vi kupujete konja na va-go? Saj ni vol in ne za mesarja na svetu. Kri, kri in pasma in postava — to naredi konja. Sicer je pa vseeno. Za tako živalico dobim te kronice kadar hočem. Torej France, ali velja ali ne velja." Kajon je pomolil mestnato roko. r "Saj sva se že domenila," je omenil tiho France. "Torej, Bog daj srečo!" "Ampak za teden dni na poskušnjo." "Tega prav za prav ni bilo v pogodbi, toda naj bo. Nalašč zaradi teh modrih sveto-vavcev."
Roka je udarila ob roko, konja so postavili v hlev, sosedje so se začeli razhajati; France je povabil Kaj ona v hišo, kjer mu je odštel pet stotakov. Roka se mu je tresla, ko jih je razgrinjal na mizo, materi, ki je gledala kupčijo, so stopile solze v oči. Kajon je pobral bankovce in jih malomar-ho zganil, pa jih podržal v roki in rekel: "Sicer kakor hočete. Meni ni čisto nič do teh par bank. Lahko jih pošljete ob tednu."
(Dalje prih.)
"Mizar in kajžar, pa govorite o premajhnem konju. Le čemu bi vam bila velika konjska gora v hlevu, ko vam požre vso kajžo in še skobljance povrhu, pa ne bo nikdar sita. Sedaj mi je resnično žal, da sem vam ga tako nizko cenil. Za takega kot ste vi, si ne morete niti izmisliti bolj pripravne živalice."
"Štiristo bi dal."
"Ne-ne-ne, kar pustimo. Saj je vseeno. Morda pridejo kaj cigani mimo vas; boste z njimi kupčevali. Na dobro zdravje, možje!"
Kajon je pil in točil in začel govoriti vsemogoče reči, samo o konju nič. Toda vkljub temu je skrbno opazoval Franceta, ki ni odvrnil oči od Herika, ko je skakal po vrtu in tuintam lišpano mulil šop trave.
"Kdo bo dal še za en Štefan?" je kričal Kajon in držal steklenico za vrat. "Nihče? — No, lepa reč. Še okusili ga niste. Dobro, dam sam zanj."
Kar okrenil se je in šel.
"Kako mislite, možje?" je vprašal France. "Predrag je, ali ne?"
"Ce je človeku kaka stvar všeč, mu ni zlepa predraga. Sam ga boš plačal — sam rabil — sam sodi."
France je slutil, da je Dolga vas kakor zadruga, v kateri ni izdajavca.
Popili so Štefan, France je konju znosil še par žemelj — in kupčija je bila narejena tako, da mu ga Kajon prižene na sv. Vida dan za teden dni na poskušnjo.
France je bil vesel, češ, kar tako se ne dam ujeti. Sedaj sem brez skrbi. Poskuš-nja pokaže konja.
IV.
NAZNANILO ČLAN! I CAM PODRUŽNICE ST. 20, SŽZ
Jcliet, 111.
, Tem potom se naznanja vsem članicam, da bomo imele namesto tretje nedelje, kot ponavadi, sejo četrto nedeljo. To bo 23. maja v Ferdinand dvorani. Vabljeni ste da se u-4eležite. Po -seji T)o nekaj zabave na po čast vam materam, delegatinje pa bodo poročale o konvenciji. S sosestrskim pozdravom, Josephine Muster, tajnica. -o-
Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vase naselbine. Poročajte novice m dogodke v "Am. Slovencu".
Heriko je prišel.
France je za trdno sklenil, da nikomur ne črhne o konju. Pa ni držal svojega sklepa. Hitro je vedela vsa vas, da je mizar France kupil konja in da ta pride sv. Vida dan k hiši.
Ker so ta dan praznovali, so pohajkovali možje po vasi in ni bilo čuda, da se jih je zbrala cela množica na dvorišču, ko se je pripeljal Kajon s kolesljem. Poleg visokega konja je imel pripreženega Heriko, da je bil še manjši na oči.
Možje so začeli modrovati.
"Premalo konja je za ta denar."
"Viš ga, po hlapcu je udaril, ko ga je iz-pregal."	^
"Ne maral bi ga v hlev. Ni prijla, če bije po domačem hlapcu."
"Ali si ga videl, kako je drobil poleg para? Saj ni nič peljal. Komaj da je opremo nesel na sebi."
"France, naprezi ga!" se je oglasil nekdo izmed gledavcev.
"Saj res. Poskusimo ga! so potrdili sosedje.
"Glej ga, stari Groga kuka skozi lino iz ulnjaka. Hud je."
France je prinesel novi komatiček in potegnil koleselj izza poda, da Herika napre-že. Ko se mu je bližal s komatom, je konj planil kvišku in odskočil, da je Francetu pal komat iz rok.
"Ho," so se vsi začudili.
"Ne kupuj divjaka," ga je posvaril prijatelj.
"Kaj boš pregovarjal? Koliko si mu posodil, da se obregaš?" se je oglasil Kajon, ki je na tenka ušesa naglo ujel prijatelje-
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Telefon-Canal S 817, CHICAGO. ILL.
V blag spomin
PRV EV OBLETNICE SMRTI žene in matere
ALI STE NAROČILI
novo, važno, veliko in velezanimivo knjigo
KO SMO SLI V MORJE BRIDKOSTI,
ki pripoveduje, kako je Hitler nastavljal goljufive limance in xanjke ter pripravljal strup za Jugoslovane že dolgo prej kot jih je napadel, in kako se je po napadu pričelo razlivati strašno morje bridkosti po Sloveniji in ostali Jugoslaviji?
Knjigo je spisal na podlagi lastnih doživljajev REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, ki je bil tam mnogo let pred napadom In še 10 tednov po napadu.
Knjiga obsega nad 200 strani, je okusno vezana v platno ter je ovita v poseben ovitek, na katerem je originalna slika — Slovenija v plamenu — ter zemljevid sedanje Slovenije z označeno mejo med Nemci in Italijani.
Cena je znižana na $2.00 skupno s poštnino.
Naročila in dopisi naj se pošiljajo na:
REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK 302 E. 72nd Street, New York, N. Y.
MAGDALENE BRIŠKI
ki je umrla 3. maja 1942 v 52. letu starosti.
To dobro vemo. da bomo umrli. Ne vemo pa kdaj, kako in kje.
Cvet mladosti hitro mine, nikdar več nazaj ga ni. Komaj dobro se zavemo, - že večerni pride mrak. Čujmo vedno, ker ne vemo, kdaj Gospod pokliče nasi
Žalujoči ostali: JOSEPH BRIŠKI« soprog in družina.
Pittsburgh, Pa., v maju 1943.
VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE
• r
Af	Iz Dr. Kernovega
i! ANGLESKO-SLOV. || H	BERILA	||
mm	"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateri se sedaj prodaja po zni- ^ |||j
Hžani ceni, samo------------------- ^	0#
Naročila pošljite naa _
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.,	-:-	Chicago, Illinois
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Tiskarska dela
vse Trste točno in lično Izvršena Izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdeluj ono lepe tiskovine t yeč barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
LOUIS J. ZEFRAN
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
Nafboljši avtomobili za pogreba, krsto In ienitovanja.—Mrtvaika kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje.
Stran 4
AMEEIKAN3K1 SLOVENEC
KONVENCIJA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
(Nadaljevanje s 3. strani)
napredka in lahko s ponorom zre na svojo organizacijo. Njeno delo in trud ni bilo zaman; i organizacij^ si je pridobila visoko spoštovanje ne le med organizacijami slovenskega naroda, temveč tudi med drugim ameriškimi narodi. Delo, katero je Mrs. Prisland začela pred 16 leti, je bilo težko; pridobivanje naših žen in deklet za idejo, da bi imele lastno organizacijo ni našlo odmeva takoj v raznih naselbinah, toda vstrajno delo, močna volja in veselje do dela je obrodilo pač najboljši sad za ameriške Slovenke. V ponde-ijek 17. maja bo tudi šesti pot, ko bo Mrs. Prisland predsedovala konvenciji, in kot izkušena v vseh ozirih, z bogatimi viri zmožnosti, ki jih ima j Mrs. Prisland in s pomočjo vrle delegacije bo ta konvencija uspešna, kot so bile vse dose-1 danje.
Naj Bog blagoslovi še nadalje našo Slovensko Žensko "Zvezo.
Iskreno pozdravljam vse gl. uradnice ter delegatinje šeste redne konvencije S2Z in želim, da bi vse skupaj odnesle s •konvencije le najlepše spomine.
Josephine Erjavec, n
DR.JOHN J. SMETANA
Pregledale aH in predmsuie očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Aveone TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak daa od 9
ziutraj do 8:30 zvečer.
J. M. trunk
Sergei Rachmaninoff, a Rusa- i ian, died. Sergei je rusko, i Rachmaninoff je tudi rusko.! Ali je "a Russian" tudi rusko? Nič natem, ker časi so taki, da j je "rusko'* postalo potrebno, i ker rusko je prišlo do neke ča-ij sti, in to, kar je v resnici, ni .i ravno v časti, in vsaj Hitler je nanj silno hud. Do 20 miljonov je Judov, ampak judovskega naroda ni, in zato pišejo "a Russian", "an Austrian", "a j Hungarian" . . . ampak pri •vsem tem ni naroda na vsem svetu, ki bi bil tako izrazit že po zunanjosti kakor so Judje. Pri nas v Leadvillu utegne bi-,ti nad deset raznih narodov. Idi na Harrison A v. in opazuj. Težko boš po fiziognomiji spo-1 znal Finca, Šveda, Danca, Ho- j landca, Nemca, Italijana, Slo-j venca, Angleža, Irca . . . am-j pak Juda takoj. Čudno. Pa nihče noče biti Jud! Sergei Rachmaninoff a Russian, pa poglej sliko!
Ničevo. Le omenim.. Umetnik v glasbi je bil Rachmaninoff. Le za to gre, ker umet- j nost ne sme poznati narodno-; sti, ko je glasba na sebi člo-j veška vrednota.	j
Ako se zanimaš in razumeš,! ti povem, da se je Rachmaninoff razlikoval od modernih in tudi slavnih glasbenih u-metnikov. Tudi umetnost cika na dolar, in dolar pada, kjerj kaj ugaja, in pri glasbi ugaja bolj harmonija, manj melodija, ampak umetnost pri glasbi -je melodija, ne harmonija. Rachaninoff je bil ves le za
melodijo, in prav za to je u-. metnik prve vrste.
Melodija ne pozna harmonije. Judje nimajo melodij, ker se ne uveljavjajo kot narod. V, prvi vrsti imamo Slovani sko-roda le melodije in za to "primejo" melodije slovanskih na- • rodnih pesni. Skladba, toraj harmonija, pride šele po melodiji, brez melodije je harmonija le za — dolar, ako razumeš.
Nočem se postavljati kot Korošec, ker je, pa je. Poznaš tisto: "Nmav čez izaro, nmav čez gmajnico . . . "? Harmo-nizacij je več, melodija le ena, in -ta "prime", ne Jiarmont-zacija, skladba. Župnik Trei^ her, ki je zložil to pesmico, je zajel melodijo iz naroda, iz koroške duše, ker on sam har-j monije, muzike niti poznal ni, kakor vem jaz iz najbolj zanesljivega vira. Vem to od moje mame. Nočem se posta vi j a-! ti, dejstvo je, da je moja mama prva pela to melodijo, ker . bila je tedaj v letih 1851 ali i 1852 kot 15 letna deklica po-. t močnica v župnišču v Št. Ja-. i kobu v Rožu, in je župnik naj-! prej pri moji mami poskušal ! melodijo brez muzikalne harmonije. Tako je pesen po melodiji postala narodna in zato 1 "prime", gre v srce, ker je pri-■ sla iz narodnega srca, ne pa iz
I	muzike, od harmonije.
-j Tak je bil tudi Sergei Rach-i 1 maninoff, ni bil Rus, bil je Jud, ampak polagal je vse na ~ melodijo, zajemal to melodijo
II	iz duše ruskega naroda, in ta-• ko postal slaven glasbeni u-11 metnik.